Posamente ttevllka 40 vlnarjev. •T.4I. V OELJU, OETRTEK fl. MAJA Ml« LETO I. taaala «sah tavck, talrttli to JTol let. 18 krön, sa «etrt lala 9 L ta 1 mesec 3 krönt. NHMMM Mfvllka «tap« M vlaaitaN Na pismcne naroCbe brex poilljatve fenarla — •• ««WM oilratt. Narocnikl naj poWiaJo narotolwi poitnl nakainld. Reklamacljs gdc HiU io poitnin« proste. Ne» nkirani dopisl m ne iprcjema)* Na dopise brcz podplM m nc oztra. NOVA DOBÄ a^_^_|m*_-. g-^ MaattAäma^Mv^a^ M aahaja v Zftml ttokarnl v Cafe, Oglatl st raämajo po porabljencai ¦roitoni in deer: sa navadne oglaie po •• v od \mm, sa_poilana, na> nunlla oMnih xboroY, nanianlla t enrtl, sahvtlt ltd. §0 » od 1 mm.u taUanat notlea med takitom t\l od vritt, Mall ogiaii (naJvaC 4 mta) 41. Prl uOratnlh oMavah popwft RokoplU N na fraCaJo. Telefon it m. IZDIUA IN TI8KA ZVEZNA TISKARfiA V OEUII. BQB 0DQ0V0MI UREDNIK VEKOMJIV SPIMMJER. Vstaja slovenskega naroda na Koroškem proti neraškim tolpam. Švica bo razsojala t jadranskem vprašanju. M. St.; Kako je v Nemški Avstriji?*) i. V danaSnjih razmerth je edino travilno, da je meja proti severu Cim strožjt zaprta. Pravzaprav bi se bilo to moralo zgoditi že novembra mesca, potem bi bila Jugoslav!ja danea za nekaj ito miliionov dinarjev bogatejša. Ampak tudi sedaj Se ni bila prepozna stroga odredba glede prehoda preko meje. Seveda, eno neköristno posledico ima ta edredba in sicer to, da v Ju- goslavijo ne pride veL mnogo zaneslji- vih poročit o razmerah med Nemci. Z tzirom na boljSeviSko komedijo v Bu- 4lmpeSti bi vsekakör bilo bolje, ako je naSa javnost o življenju v NemSki Avstriji točno in zanesljivo poučena. Kaj se vrSi v Nemški Avstriji? Razmere v NemSki Avstriji in Jugosla- vs se razlikujejo kakor noč in dan. In sicer je dan v Jugoslavs, pri severnem soaedu je pa noC, prav temna neprijazna not. BoljSevilke prekueije v NemSki Avstriji Se ni bilo. KomunistiCna, bolj- SeviSka struja postaja na Dunaju sicer vedno močnejSa, vkljub temu je Se neznatna. Njeno rast pospeiuje okolnost, 4a soeijaina demokraeija v parlamentu nima veCine in je vsled tega primorana deliti vladno tnoč z izrazito meStansko protisocijalnodemokratično stranko kr- Stanskih soeijaleev. Ta koalieijska tolitika pa je bila omogoCena le na ta naiin, da so dali soeijaini demokratje gotove koncesije na Skodo svojega ¦rograma. S tem se je Stevilo nezado- voljnežev vsocijalnodernokratični stran- ki ojaCilo in že se je vrSilo na Dunaju ladnje tedne par prav burnih zborovanj *) Objava članka se je vsled pomanj- kanja prostora zakasnila. Uredn. te stranke, kjer se je napovedoval boj Rennerju, Seitzu in drugim vodi- teljem. Na drugl strani Üvimo ravno v dneh, ko je za živila naj-labSe. Kako slabo je v tem oziru na Dunaju, tega se sploh ne da opisati. Na Dunaj sem priSel mesca junija 1918. Takrat se nikjer v Avstriji ni Živelo tako dobro, kakor v glavnem mestu. Bilo je vsega dovolj; dasiravno drago, vendar ceneje, kakor marsikje v provinci. Od junija lanskega leta do sedaj pa so se raz- mere silno spremenile. Izvoz iz čeSke in Jugoslav!je se je po polomu Avstrije prvotno obtežil, pozneje skoraj popol- noma onemogofil. Razuntega so tudi posamezne dežele Nemške Avstrije prepovedaic izvoz Zivil, cele kmeiki oktaji Nižjeavstrijske so to storili. Ta- ko je sčasoma izostal na Dunaj siehern dovoz zivil tudi iz NemSke Avstrije same. V tem kritienem trenotku je priskoCila na pomoc" antanta, ki poSilja danes na Dunaj približno toliko, da dobi vsakdo vsaj moko in kruh, koli- kor mu gre po kartah. Vcasih pride nekaj masti, malenkost riža, nekaj kondenziranega mleka in druge malen- kosti. Mesa tri ali Stiri tedne ni bilo; zadnji teden marca mesca se je zopet razdelilo 10 dekagramov na osebo in teden, od tedaj spet nič. Ribe so sko- rajda istotako izostale, krompirja ni. človek sploh ne razume, od česa Du- najčani live. Seveda je temu primerna tudi draginja. Med tem ko se je mesca julija in avgusta 1918z meseCno plaCo 1000 — 1200 K prav dobro izhajalo, danes to nikomur ne more veC zadosto- vati. Zato se delavci vseh vrst puntajo danes v tem, jutri v drugem podjetju. Mrmrajo pa tudi vsi drugi stanovi. Povsod se poviSujejo place in cene, vkljub' temu je mizerija od dne do dne strsSnejäa. Zakaj? Ker ni Zivil v državi. Kaj potem pomagajo tudi najviSji place in najveiji kupi denarja? Kvse- mu temu še pride, da je brezposelnost naravnost na vrhuncu, Premoga in surovin ni od nikoder, razen tega se sosednt države očividno pripravljajo na stalne trgovske zveze z antantnimi državami. Z Cim in za koga naj potem NemSka Avstrija dela? To vpraSanje ie postalo prvlč aktualno, ko je antanta hotela vedeti, s Cim bo NemSka Avstrija plačevala živila, ki jih sedaj sprejema od antant*. Ni bilo druzega kritia in Nemška Avstrija je morala zastaviti antanti svoj solni monopol. Ker to še ni zadostovalo, je morala prevzeti jamstvo tudi mestna obCina Dunaj z svojo davCno močjo. In kadar bosta ta dva vira izCrpana, s Cim bo NemSka Avstrija potem plaCevala livila, glede katerih bo navezana na svoje sovral- nike ne samo par mescev, temveC Se precej let? K vsemu tewu pridejo ogromni veini dolgovi. NemSkoavstriiska krona n*m;\ niti petine nekdanje vrednosti. Vrn tega ie strah pred vojno odSkötf- nino. Ni Cuda, da ljudstvo v teh raz- merah zaCne obupavati. BogataSI so svoje premoienje spravili pravoCasno na varno. Odbornik druStva „Währungs- schutz", kjer sodeluje tudi finančni mi- nister, mi prlpoveduje, da je Slo tekom zadnjih mescev iz NemSke Avstrije za mnogo milijard vrednosti v inozemstvo in sicer inozemski vrednostni papirjl, zlatnint in raznovrstne dragocenosti. Samo bankoveev in vojnega posojila ne mara nihCe odnesti. MeSCanstvo in vobče revnejSi sloji ne morejo bogata- Sem slediti v inozemstvo. Tembolj pa se hudujejo doma. Seveda, ako v teh razmerah doslej Se ni priSlo do boljSe- viSke prekueije, tedaj ie to izkljutno posledica okolnosti, da je Dunaj danea glede llvil popolnoma navezau nr pt- moC antante. V slufaju boljleviSke prekueije se dovoz antantnih zivil ta- koj ustavl in najpozneie v dveh dt treh tednih bl bilo na Dunaju boljSi- vizmu konec. To tarn dobro vedo, zatt doslej do takih poskusov Se ni priSIt. Ali bo treznost obvladala ljudi tudi v bodoče, to je seveda drugo vpraSanje, na katero danes niWe ne ve odgovora. Sumljlvo je vsekakor, da danes vsak Dunajtan, tudi meSčan In visok urad- nik, prerokuje, da bo tudi Dunaj sle4il Madlarski in Bavarski. Vstaja slovenske raje na Koroškem proti nemškim boljševiškim tolpam. Naie 6ete, naproiene od tlovM- •kih kmetov za ponoi, poieitj4 v boj. Ljubljana, 29. apr. Slovensko IjueS stvo je le tedne in tnesce prosile vlado in vodstvo iugoslovanskearmade, naj napravi konec nemlkim nasilstvom in osvöbodi slo^hil^rjudsfvörTüglP" slovanska vlada pa je bila vezana p# premirju In st je obveze drlala, dati so Nemci premlrje neprestano kriftt. Sedaj pa je planil po koncu slovenski narod v Roini dolini, med VellkovceM in Celovcem in drugod, da se osvobodl sam. RazoroSil je nemSke tolpe, pro- glasil združenje s državo SHS. Na pe* moC pozvane jugoslovanske Lete ae zasedle slovenske kraje onstran dt-^ markaeijske Me. Narod jih je povso4 navduSeno sprejel. Tudi nemSki pre- bivalci so do grla siti nemSkih boljSe- vikov in soseponekodpridruiilivsttil. Ljubljana, 29.apr. Vstaja se Siri vedno bolj. VeČ sto nemSkih vojtko? se je brez boja vdalo, ker so le sami siti dozdajnega ilvljenja. Dr VLADIMIR BREZOVNIK: Albanija. Nedelje popoldan so nas vkreali v Zeleniki na sredn je veliko ladjo »Sandor Hegedis«, da se odpeljemo v deželo Skipetarov. Pred Boko kotor- sko smo Cakali noii, čakali pa smo tndi na dve torpilijarki, ki naj nas spremljajo in varjejo na visokem morju. Ob Sesti uri zvečer smo se odpe- Ijali. Žarnice v salonu in kabinah so ugasnile; neprijetna tema je zavladala in tesnoba je stiskala sree. Pustili smo za seboj utrjeni otok Mamulo in edprlo se je Siroko morje. Na levi so se v temnih silhuetah risale dalmatin- ske gore, na desni pa ie v valovih vrSalo morje. Stopil sem na krov h kapitanu. Nervozno je stal na svojem mestu, daljnogled v roki. Zagledal sem se tudi jaz. Ob boku ladje se je zvijalo morje v togoti in rohnelo; par metrov dalje se je videlo zibajote se valovje in potem temna ravan, polna skriv- nosti in polna smrti. Tarn je Lah; le •0 kilometrov od nas je njegova obal In njegove podmornice ae plazijo okoll in preüjo. Na odprtem krovu so ždeli vojakl, 4rug poleg drogega natlačeni; biio jih je tez bataljon. Tugepolne pesmi so mrmrali in zaspali od truda za drugim drug. Prav globoko iz ladjinega tre- buha pa se je sliSalo mukanje goveda, ki je Slo z nami v Albanijo. Tudi živali so rabili tarn doli, kakor Ijudi. Zato so jih naložili, kakor ljudi, samo skrbnejäe, ker so se jim zdele dragocenejSe. Kdo bi vprašal! Čiovek ali iival, naloži svoje kosti in brez odmora tja, kjer vas potrebujem! Kdo je na boljšem, človek ali žival, ki se vozi topo, brez skrbi in bolne duSe v kraje, odkoder se ne vrne nikdar veL? Nagovorim kapitam. KakSna ne- varnost preti naSi lad|i: mine ali tor- pedo podmornice? Oboje, ali torpedo tem bolj, ker ima Lah organizirano posebno službo podmornic, ki imajo uničiti vse ladje, ki vozijo v Albanijo živež in rezervno moStvo. Tesnoba se me ie lotila in v tanta- ziji sem videl atraSne prizore panike na temni ladji nad temnim, Sirokim moriem, če prifrči in zadene torpedo. Nervozno sem hodil po krovu in gledal proti kopnemu; oddaljili smo se od obali veL kilometrov in nit veL ni bilo silhuet dalmatinskih gor; na obeh straneh ladje se je penilo togotno morje in dalje tia tema polna nego- tovosti, nevarna tema, ki skriva v sebi smrt... Kakor polž počasi je polzela ladja Lez Crno Vodovje. Ob boku lad je so se svetile razjariene meduze v fosforiscirajoči, bledi luči; Cim dalje smo priSli na odprto morje, tim vec* jih je bilo. Tem več pa ie bilo tudi teme okolu nas in tem več žalostnih misli ie prihajalo in mulilo tloveka. Tarn na klopi je sedelo par Cast- nikov, ki so ie bill v Albaniji. Pri- povedali so. In kako strašne reči so pripovedovalil Da so Skipetarji straSni roparji, ki ubijejo vsakogar, vsakogar brez izjeme. In naStevali so imena teh in teh. ki so jim razparali trebuh, izrezali sree iz prs... Prijeten balzam za bolno duSo... In o oni morilki so govorili, ki si s posebno slastjo izbira Irtve med n«Simi vojaki, ki nikomur ne prizanese in zadavi skoro vsakogar. Nisem toliko mislil na mala- rijo do sedaj, a njih besede so vznemir- jale. In pripovedovali so dalie, da umirajo nesrečneži pod nebom na tleh, v žgoči, tropični vročini, brez tolaibe zapuSLen>; ter da se jih pokoplje brez krste, pokoplje sploh le zato, da bi ne kužili zraka. Ali bo tudi moja usoda tako lalostna? usoda katerega izmed teh, ki se vozi tu po temnem morju, tako straina? Nisem hotel dalje posluSati. Hodil sem po krovu šem in tja. Čul sent pretrgane besede razgovora Jruge družbe. In med temi besedami je bil umor In malarija. Omaknil sem se, da ne sliSim dalje. Nagnil sem se fez ograjo; pod menoj. proti ladjinemu kljunu, je zdele natlačeno moStvo. Tu pa tarn je katerl ogovoril poleg sebe čepecega. Kaj govore ubožci? In tudi od tarn doli ste udarili na moje uho tiste dva besedi, pred katertmi sem se umaknil: umor... malarija... To tore] nas čaka tarn doli v divji oazi ekulture v Evropi, de nas ne pogoltne danet morje. Torej vedo vsi, ki se vozijo tukaj, kakšria usoda nas čaka tarn doli. čudno, da preje nisem niislil na to. Zato me je temna skrb obdala tem huie, Cim pozneje sem si polagal raCune... V daliavi na levo so se zasvetile lufi. VpraSam kapitana, kaj ie to. Stari Bar, pristani&te Čme goret Torej bo kmalu zopet trda zemlja pod no* gami. Pred nami par sto metrov smo v Saru luCi videli dimmke spremljajo- Cih dveh torpilijark. Luči so prihajale bližje, |e smo videli molo in kmalu smo stali na Cmogorskih tleh, kjer smo ostali t>z not (Dalje prihodnjtc.) Sires: 'I *'*< '-J v A DG'e >.« Stev. 4€ Ljubljana, 29. apr. Tekom dneva so dovedli Nemci nove moči, tudi Ti- rolce, da preprečijo nadaljno Sirjenje slovenske kmečke vstaje. V bojih so nafii zajeli krog 300 Nemcev in ztplenili 9 topov. POLITIČNE VESTI. Komedlja itaiijanov v Reki. Iz Trsta poročajo, da je reški italijanski narodni svet dne 26. apriia Reko sve- čano izročil v roke italijanskega gene- ralt Graxiolija »za večne čase«. Aretlrani komunistl v Osjeku. Dne 27. apriia so v Osjeku aretirali flavne voditelje boljševiške struje v soc. demokraciji dr. Fischerja, Ludvika in dr. Langerja (očividno sama Častit- Ijiva f.idovska imena) ter še 19drugih. Redarstvo je razkriloobširnozasnovano organizacijo, ki je pripravljala prevrat zt 1 maj. Delavstvo ie dne 28. aprila vsled teh aretacij proglasilo generalno stavko. Wilson zopet junak dneva. Vsa imeriška in angleška javnost stoji v atdevi njegove spomenice glede jadran- skega vprašanja na strani Wilsona. V Ameriki se tudi republikanska stranka, ki je sicer Wilsonu nasprotna, strinja 2 njim. Vse je trdno prepričano, da bo Wilson trdno vztrajal pri svojih nače- lih in ne bo popustil niti za las. V Pa- rizii prevladuje mnenje, da se bodo Lahi končno udali. MARIBORSKE NOVICE Polletnico zavzetja Maribora sla- vimo 1. maja. Na predvečer 30. aprila bo obhod z bakljado iri vojaško godbo po mestu. Dne 1. maja ob 6. uri zjutraj kudnica, ob 9. uri dopoldne pa maša na Olavnem trgu. Mariborska sokolska župa na- znanja, da je dobila za zlet v Čakovec na razpolago poseben vlak, ki odide iz Maribora v nedeljo, dne 4. maja, •b 6. uri zjutraj. Sokolska društva so vabljena, da se ga poslužijo. Tudi drugo prebivalstvo krajev ob progi Maribor—Čakovec ga more v svrho vdeležitve pri vzletu uporabiti, ker bo vlak stal na vseh večjih postajah. Čas se bo zvedel na dotičnih postajah. Za povratek odide vlak iz Čakovca isti dan ob 9. uri zvečer in pojde do Maribora. Radi te ugodnosti in radi ©kolščine, da velja izlet izpod mad- Žarskega jarma osvobojenemu Medji- murju, se župa nadeja številne vse- stranske udeležbe. Urnrl je v Mariboru vpok. mestni in stolni vikar Franc Simonič dne 28. t. m. Dramatlčno društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v petek 2. maja v Nar. domu ob pol 8. uri zvečer. CEUSKE NOVICE. Iz govora okrajnega glavarja dr. Andrejka na celjskem kolodvoru. „Mislili so krvniki, da ugonobe z va- jinimi trupli tudi idejo, za katero sta se bojevala in žrtvovala. Zaman. Ve- lika misel, ki sta jo zasnovala, je klila naprej skozi stoletja do danes. V pes- mih, v glasbi, v leposlovju bratskega naroda hrvatskega je živela naprej in dan Vajine smrti se je praznoval po- vsod, kjer se glasi hrvatska govorica, v banovini, v dijaških krogih na Dunaju in v Qradcu, v solnčni Dalmaciji, vzlic upiranju prejšnjih vlad, kot pravi na- rodni praznik. Še več, misel svobodne Jugoslavije je postajala mogočnejša od dne do dne. In zopet je nastopil sve- tovni trenotek, ko je hotelo tiranstvo obsoditi, kakor nekdaj vaju, tako sedaj ves naš rod na smrt. Usoda je hotela, da se je Vajina smrt postoterila in potisoCerila nt bojnih poljanah svetovne vojne in da je iz nedolžne krvi sto- tisočev Jugoslovanov vzklila zarja fep- ših dni. Še nam ni napočil dan popolne svobode, še nam zakriva jata črnih vran tarn za gorami solnce naše svo- bode, a „mi gremo naprej, mi sticelci, in pred nami gre plamen skozi noč, kot Bog pred Izraelci". Slovenija, naj- mlajša hči Jugoslavije, Vaju ponosno in in radostno pozdravlja na svojih tleh. Včeraj obmejno Špilje in ogrozeni Št. llj ter naša trdnjava Maribor, dancs solnčno Celje, zibelka jugoslovanske misli na Slovenskem. Na Vaju gleda staroslavni grad mogočnih grofov celj- skih. Tudi v njih žilah se je pretakala jugoslovanska kri, tudi v njih glavah se je porodila misel jugoslovanske države tarn gori od solčavskih snežni- kov do zelene Bosne in do zlatosinjega jadranskega morja. A ko je hotel zad- nji potomec tega rodu uresničiti svoje načrte, padel je tudi on pod bodalom zahrbtnih MadŽarov." — „V prah je pogreznilo tiranstvo Vajini telesi, v prah in pepel je notelo pogrezniti tudi nas. Ali mi smo ostali in Vidva z nami. Počivajta mirno v svobodni zemlji ju- goslovanski, obdanaod duhtečih vencev naših livad. In ko izročam in polagam ta venec na Vajino krsto, zdi se mi, kakor da bi iz davnih vekov sem sli- šal klic in Vajin glas, ki se zlaga s tern, kar nam je naš goriški pesnik in prorok Simon Gregorčič izporočil: „Le vstani borni narod moj. do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan". Varna pa, jugoslovanska mučenika in junaka.. Peter Zrinjski in Franjo Frankopan, večna cast in slava !" Proč z nemšklmi in dvojezičnlml cestnimi in krajevnimi napisi! Okr. glavar dr. Andrejka v Celju je razposlal na podrejene urade sledečo okrožnico: Opazil sem, da so še na mnogih krajih napisi javnih oblastev in zastopov, ka- žipoti ob križiščih cest, krajevne table itd. bodisi dvojezične, ali celo samo nemške. Značaju kraljevine Srbov, Hr- vatov in Slovencev kot narodne države ni primerno, da se taki napisi še na- dalje puste, zato pozivljam vsa župan- stva, okrajne zastope in vodstva vseh javnih ljudskih šol v okraju, da pre- skrbe tekom enega mesca za primerne, samo slovenske napise ter da mi o tern poročajo. Prireditvev korist Akademskemu domu v Zagrebu so imele po do- zdajnih obračunih sledeči uspeh: cvet- lični dan 7890 K 10 v, nabiralne pole 6549 K, zabavni večer v Narodnem Domu 913 K 73 v, promenadni kon- cert 118 K. Čisti dobiček gledališke predstave še ni ugotovljen. Iskrena zahvala se izreka vsemu občinstvu za darežljivost in cenj. damam za so- delovanje. Na naslov stanovanjske komisije v Celju smo prejeli iz krogov prebi- valstva mnogo dopisov, izmed katerih smo samo nekatere objavili, osobito vprašanje glede nemških profesorjev, ki še vedno stanujejo v svojih lepih stanovanjih, dasi je nemška gimnazija že davno razpuščena. V soc.-dem. »Na- preju« nam je nato očividno eden iz- med članov te komisije napravil gin- ljivo pridigo (in prav v enakem tonu mu stkundira »Deutsche Wacht«!), naj ne bomo vendar tako trdega srca. Od- ločno odklanjamo vsak tak pouk, zakaj samo ob sebi umevno je, da je naša ljubezen v prvi vrsti na mestu za naše novodošle slovenske uradnike, katerih mnogi še sedaj morajo ločeno živeti od svojih rodbin in imajo na dve strani nepotreane izdatke, ker ne morejo v Celju dobiti stanovanja. Zakaj bi ti morali materijelno trpeti na ljubo nem- škim profesorjem, tega res ne uvidimo. In če bomo videli, da v stanovanjski komisiji odločajo momenti, kakoršne navaja clan stanovanjske komisije v »Napreju«, bomo proti temu z vso od- ločnostjo v interesu našega slovenskega prebivalstva nastopiü v prepričanju, da prizadeti del slovenskega prebivalstva stoji za nami. Toliko soc-demokratič. »komisarju« v vednost! ZaroČil se je g. učitelj Franc Žagar v Celju z gdč. JoŽico Kinclovo iz St. Jurja ob j. ž. Nemške ujetnike iz Koroške, okrog 200 rnož in 7 častnikov, so pripeljali sinoči ob V4IO. uri s savi- njskim vlakom v Celje. Baje so zve- čine Dunajčani, ki so se bojevali na Koroškem proti nam. Peljali so jih v domobransko vojašnico. Na celjskem kolodvoru se 1. maja blago ne bo sprejemalo in ne oddajalo. Celje. (Razno.) Vest, da bi bili našli truplo Katarine Hrastnik v Savi- nji pri Laškem trgu, se je po nadaljnih poizvedbah izkazala kot neresnično. — Policija je izvedela, da se celjski nemškutarji vozijo v Nemško Avstrijo z zastarelimi in ne več veljavnimi potnimi listi. Izdane so stroge odredbe. — Visokošolec Lujo Čančar je 24. apr. z motornim kolesom med hotelom pri zamorcu in gostilno pri solncu povozil sestri 12-letno Rozalijo in 7-letno Justino Povale iz Celja. Prva je na glavi smrtnonevarno ranjena. Celje. Na sestanku trgovskih na- stavijencev dne 27. apr. v gozdni re- stavraciji, katerega so se tovariši obeh narodnosti udeležili v lepem številu, je tiv. Zorman kot predsednik priprav- Ijalnega odbora orisal cilje in program društva. Sklenilo se je, opustiti name- ravani izlet 1. maja v Št. Peter. Tova- rišem se je dalo na prosto, ali se udeleže obhoda delavstva po mestu ali ne. Čltalnlca osnovala se je pri do- pol. bateriji celj. topn. polka SHS na Lanovžu. Ker pa primanjkuje dobrega berila, prosi odbor čitalnice vse dobro misleče rodoljube, da prepustijo že prebrane knjige omenjeni čitalnici. Po knjige pride se na Željo na dom. Naslo: Čitalnica pri dopol. bateriji Sp. Lanovž, Celje. Drobne novice iz Celja. Ukradla je Lepoldina Korper, rojena 1.1891 v Qratweinu, v Čretu stanujoči starina- narici Jožefi Kolar srebrno žensko uro in verižico v vrednosti 140 K. — 700 kg amerikanske masti so zaplenili pol. agenti pri vinskem trgovcu Viktorju Koračinu na Glavnem trgu dne 25. apr. Mast so izročili gospodarskemu uradu. Mast je bila v 28 zabojih po 25 kg. Koračin jo je kupil od nekega Maše Omerinoviča. — Vojaške vreče ukradel in jih oddal v nadaljno razprodajo proti dobri napitnini 1 61etnemu Francu Baum- kirchnerju je poddesetnik Fr. Detiček pri dop. bat. na Lanovžu. Baumkircherja so zasačili pri prodaji vreč pri Vošnjaku. Detičeka so izročili justičnemu referentu štac. poveljstva v Celju. — Zaradi na- vijanja cen je bila 26. apr. kaznovana s 40 K globe Marija Kotnik iz Nove- cerkve, ker je prodajala krožnik zele- njave po 1 K, med tern ko so druge enako množino prodajale po 60 v. — Zaradi suma tatvine so zaprli 52letnega Franca Qoloba; stanoval je pri Ani Sle- menik v Graški ulici. Policija je naSla pri njem v loncu pod posteljo 10 kg masti, precej denarja in blaga; ker je Golob brez zaslužka, so ga zaradi suma tatvine izročili okrožni sodniji. — Zlato uro in verižico je ukradel 32letni Fr. Omerzu iz Brežic Ani Prelog v Vod- njaški ulici. Aretirali so ga v stanova- nju Jos. Faiferja, kjer se je skril pod posteljo. Ura in verižica imata vred- nost 1200 K. Podpisujte prvo državno posoiilo! DNEVNE NOVICE. Vesti o prepoaedi pro- slave I. maja so neresnične. Tudi v Narodnosocijalni Zvezi in drugih narodnlh delavskih organizacijak organizirano delavstvo bo slavllo po vsem Slovenskem t. maj. 1. maj. Danes proslavlja organi- zirano socijalnodemokratično deltvstv« svoi praznik. Dasi se v pojmovanju mno- gih vprašanj ločimo od te stranke, eno nam je skupno: hočemo svobode naroda in poedinca, hočemo enako- pravnost v političnem in socijalnem pogledu, hočemo odpravo socijalnih krivic in možnost gospodarskega ob- stanka in napredka vsakega posamez- nega člana naroda. Zato simpatičn« sledimo vsem stremljenjem soc. demo- kracije, ko gredo v tej smeri na poti mirnega, naravnega in zdravega raz- voja, na poti evolucije, z vso odloč- nostjo pa smo se in se bomo tudi v bodoČe borili proti vsaki nasilnosti, proti svem revolucijonarnim strem- ljenjem, ki morejo narodu kot celoti prinesti le škodo. Le tako naj se razumeva naš nastop in marsikatert trpkost in marsikatero nesporazum- ljenje bo izginilo. V svesti si bodimo, da narod sestoja iz raznih stanov in slojev in da nikdar ne gre staviti inte- rese enega nad interese drugega, mar- več da zahteva harmonični razvoj naroda sporednost interesov vseh nje- govih sostavnih delov. Vsi oni cmletnl prostovoljci, ki so dovršili častniško šolo, položili tozadevne izpite ter imajo izpolnjene tudi druge pogoje za imenovanje prt- porščakom, oziroma podporočnikom, naj nemudoma predlože komandi Drav- ske divizijske oblasti službenim potom predpisane prošnje za sprejem v skupno vojsko SHS. Tern prijavam se morajo priložiti vse tozadevne listine, ter izjava častniškega zbora glede službene in izvenslužbene sposobnosti. Oni enoletni prostovoljci, kateri so prošnje za povi- šanje Že vložili, naj predlože samo pravilno izpolnjene formulare prijav za sprejem v skupno vojsko SHS. Predpisani formularji se dobe v adju- tanturi Dravske divizije v Ljubljani. Razpisi služb. Pri poverjeništvu za soc. skrbstvo v Ljubljani je prosto mesto manipulativnega uradnika s pre- jemki XI., X. ali IX. čin. razreda drž. uradnikov (invalidi imajo prednost); prošnje do 10. maja. — Pri ministr- stvu za soc. skrbstvo v Beogradu se sprejmeta 2 izvežbana, jezikovno popolnoma usposobljena prevajalca za slovenščino in srbohrvaščino. Plača po dogovoru. Prošnje do 10. maja nt poverjeništvo za soc. skrbstvo v Ljub- ljani. — Pri protialkoholnem oddelku del vlade za Slovenijo se sprejme pogodbeni uradnik. Plača po dogovoru. Invalidi imajo prednost. Prošnje do 10. maja na poverjeništvo za socijalno skrbstvo. Ustanavljanje druStev. V zadnjem času se množe slučaji, da prijavljajo ljudje ustanovitev društev po predpisih starega avstrijskega zakona 0 društve- nem pravu z dne 15. nov. 1867 štev. 134 drž. zak. deželni vladi za Slove- nijo, dasi je ta zakon ie davno raz- veljavlien in velja sedaj naredba Na- rodne vlade SHS v Ljubljani št. 134 z dne 25. nov. 1918, uradni list St. 14. Določbe te naredbe se glase: § 2. Društvo mora ustanovitev, pravila in sedež druStva, dalje Clane vodstva te- kom treh dni naznaniti pristojni oblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpre- membo teh okolnosti. §5. Pristojna oblast je okrajno glavarstvo, v mestih 2 lastnim štatutom magistrat. Tarn kjer je v mestu policijsko rav- nateljstvo, pa to. § 6. Vse vloge dru- Stva so proste kolk a. Občinstvo St«y. At *t% O V A t! f* B A« S?r»«i 3 se opozarja na to naredbo, da se je iki ob 2 uri pop. pri Založniku n* Skofiji. Zaupni sestanek JDS v Hočah *"' Mariboru se je vrgil tukaj v pon- «*J*. dne28.apr.i919zvečer. Posla- oglar in dr. Koderman sta razvila meljne tečl si moral !tl sam k merodPC-Ui- ^adoveden sem> če se boi° zboij^jf1^1"0^ P°br'gali intenapake Št j ]Q Že" ~ Tr&ovec z dežele. JDS pri tnf V ZlbikI- po javnem shodu ob 2. uri po nlku na Škofiji dne 4'tm- vesdlca, °P> *e Vrši ist°tam ljudska Zlbika. Neradi sicer, vendar smo prisiljeni, svariti nalega duSnega pas- tirja. Ko je priS*l 1.1916 k nam, je bila prva njegova pridiga, da hoče imeti red. To nam je ugajalo. Zakaj pa se zdaj zanemarjajo podružnična opravila na Tinskem? Zakaj se je pri nas v prvi sari naše dekanije odpove- dal praznik velikonočnega pondeljka? Zakaj se oznani maša na 7. uro, ma- Juje se pa že ob 6. uri, da farani ho- dimo na uro gledat, in še po slabi poti? Po celi sari čujemo godrnjanje in ne- zadovoljnost. Ali Vam nismo dali vse, kar ste potrebovali? Živež ob Va5em prihodu, ko ste prosili zanj, polje smo Vam obdelali in še marsikaj. Mislimo, da paČ tudi mi lahko zahtevamo red od svojega dušnega pastirja. — Več faranov. Od Voglajne. Slučajno sem priSel v neko gostilno v „narodnem trgu" Št. Jur. Bila je tam veCja družba, a govo- rilo se je večinoma nemški. Na moje vprašanje, zakaj se nemškutari, mi je moj prijatelj povedal, da govore nem- ško na ljubo postajenačelniku. Ta pa je koroški rojak; kakor je v obče znano, govori slovenski s k.r.eti, noče pa govoriti z inteligenco. Pustite ven- dar nemäkutarjenje; ako noče postaje- načelnik govoriti slovenski, pa naj gre v Nemško Avstrijo, kamor že davno spada. Slov. BIstrica. Med zadnjimi po- ročili iz SI. Bistrice sem čital v Vašem c. listu med drugimi tudi, da se za učit. mesto v Črešnjevcu poteguje tudi učiteljica Rober. K dopisu sledeče: Na dan ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov je priredilo tamkajšnjeučiteljstvo s Šolarji krasno slavnost. Tudi gospico Rober se je obvestilo, baje ji je tam- kajšnji g. kaplan še posebej poslal glas, da se bode med drugim tudi da- rovala služba božja ter prosil po nje svakinji, da se udeleži slavnosti, da da bo vsaj učiteljski /bor kompleten. Toda ne! Omenjeno gospico smo pri nas videli na ulici, odtegnila se je pri- reditvi. Na tako važni postojank! pač rabimo zavednejše ljudi! Pragersko. Na tukajšnjem kolo- dvoru je bilo od 22. na 23. febr. iz plom- biranega voza ukradenih 32 vreč soli (vreča po 50 kg) v vrednosti 1600 K ter zaboj zdravniSkih medikamentov, katerih vrednost še ni znana. Medika- menti so bill od angleške misije na Dunaju poslani kot dar srbski vladi v Beogradu. Storilci so nežnant. Hoče. Naš novi orožniški postaje- vodja ne more dobiti v cell vasi sta- novanja za svojo rodbino, dočim od- slovljeni stražmojster Presker, znan izza 1.1914, ko je nešteto Žrtev spravil v ječo, še vedno stanuje tu in hujska proti Jugoslaviji. Upamo, da bodo naše oblasti kmalu napravile v tern oziru red. Iz Radgone. Minoli petek zvečer so nemSkutarji v Dedonjcih., ki leže v nevtralnem pasu, vrgli predsedniku iz- obraževalnega društva Pintariču, ko je spal, gorečo granato na posteljo. Od- trgala mu je obe nogi. Revež je kmalu umrl. To je sad dr. Kamnikerjevih huj- skarij. Ljudstvo je obupano in zahteva varstva od naše vlade proti nemški zbesnelosti. Shod SLS pri Sv. Lenartu. Na velikonočni pondeljek imel je dr. Hoh- nJec shod pri Sv. Lenartu. Qovoril je iz staliSča svoje stranke, pri tern pa ni prekoračil meje dostojnosti, še manj meie dovoljene strankarske strasti. Or - ' a'osten pa je bil nastop enega izmed tukajSnjih gg. duhovnikov. Z vso strast- 1°» katere smo bili vajeni le v času naše najnižje politične omike, očrnil je svoje slovenske politične nasprotnike kot brezverce, kateri hočejo vreči Boga iz cerkve in križ iz Sole, in vprašal poslanca, ali hoče trpeti, da stotnik vojaSkega oddelka uporabiti vojake v strankarske namene s tern, da nabirajo udnino za Čitalnico, ji pomagajo pri preselitvi in nabijajo plakate za shod prof. Voglarja. Pridni katoliški fantje se pohujšujejo pod tern pogubnim po- veljstvom. Hvala lepa! Zdaj se naen- krat pojavi junak, ko misli, da ni več nevarnosti in ti brezverski dohtar si opravil svojo dolžnost, napravil red in mir, se ubijal z raznimi Nemci in nemSkutarji, ko je bilo to potrebno, sedaj se pa poberi! Pred tednom dni vprašal je kmet, zakaj ne ljubimo vseh duhovnikov brez izjeme. Danes mu je dal ta duhovnik sam najlepši odgovor. Vidi lahko, da so tudi tam ljudje, ka- terih častivredna halja prav nič ne moti, da namenoma lažejo o svojem bližnjem, da ga na najgrši način obre- kujejo in vlačijo v blato, če je to tudi brat, kateremu je dan poprej prijateljski stiskal roko. Za marbeški okraj so prinesli nekateri Hsti že imenovanja učiteljev vodij, ki jih je pa predlagal Se le okrajni šolski svet Višjemu šolskemu svetu v imenovanje. Ker so predlagani vseskoz izborni možje, želimo, da jih Višji Solski svet čim preje imenuje, da se takoj prične narodna vzgoja naše ponemčene obmejne dece. PetrovČe. Zavetišče je našel grof Attems, bivši deželni predsed. na Kranj- skem, pri starem grofu Salmu na gradu Novo Celje pri Žalcu. Slavie v Marlboru ob priliki pre- voza kosti Zrinjskega in Frankopana v domovino je bilo veličastno. Nad 20.000 ljudi se je zbralo na kolodvoru. Z gričev krog Marlbora so zagrmeli topovi, 4 bataljoni so oddajali ob pri- hodu vlaka salvo za salvo, po zraku so kroziü eroplani in spuščali Išopke in cvetje. Nepopisen je bil prizor, ko je nastopil general Maister, da pozdravi prve jugoslovanske zarotnike. lzvlekel je sabljo in pozval vse navzoče čast- nike, da ne bodo rnirovali prej, dokler ne osvobode izpod tujega jarma zadnje pedi jugoslovanske zemlje. Gozd sabelj in bajonetov je zablestel v zraku in navzoči častniki in vojaki so ponavljali za generalom: »Prisegamol« Zadnja poročila Koroški Nemci in pobuna slov. kmetov. Ljubljana, 29. apr. Nemci skuSajo slikati današnje dogodke na Koroškem kakor napade s strani Jugoslovanov, da skrijejo svojo zadrego zaradi po- bune koroškega naroda. V bojih, ki so trajali ves dan, so imeli Nemci težke izgube. Švica razsodnik v jadranskem vprašanju? Ljubljana, 29.apri!a. „Slov. Naroduu poročajo iz Lucerna, da je Svicarski zvezni predsednik Ador dobil iz Pariza poziv in se je takoj odpeljal tja. Baje bo razsodnik v jadranskem sporu. Italljani zbirajo čete v Severn! Dal- macijl ? Ljubljana, 29. apr. Iz Splita poro- Čajo „Slovencu", da izkrcavajo Lahi velike transporte vojaštva in vojnega materijala pri Zadru. Čete se koncentri- rajo proti vzhodu in se utrjujejo. Dne 26. apr. je priplulo v Šibenik 6 velikih transportnih ladij polnih čet. Vsa Amerika za WUsonom. Ljubljana, 29. aprila. „Slov. Narodu" poročajo iz Lucerna: Vsa Amerika je za Wilsonom, celo najhujši njegov nasprotnik, list „Chicago Tribune", iz- javlja, da ni Wilson imel Amerike nikdar za seboj tako zelo enodušne kakor sedaj v sporu z Italijo. Jadransko vpraSanje je treba reSiti praviCno. Kompromlsnl predlog Orianda. LDU Ženeva, 29. apriia. Orlando namerava predložiti kompromisni pred- log, v smislu katerega bi oblast nad provinco Reko in dalmatinsko obaljo bila poverjena Zvezi narodov, Reka pa bi pripadla Italiji. Italija naj dobi tudi jamstvo za nadzorstvo nad Jadranskim morjem. Napetost med Itallfo in Trancosko. LDU Ženeva, 29. apr. Nezadovolj- stvo v Italiji proti Franciji narašča, ker se vkljub odhodu Italijanov iz Pariza nadaljujejo pogajanja v Versaillesu. Ne- zadovoljstvo povzroča tudi izjava fran- coskega zastopnika na Dunaju, da meje NemSke Avstrije na Tirolskem še niso določene. itaHjani proti amerikanskemu moštvu. LDU Bern, 29. aprila. Ražburjenje Italijanov proti Ameriki se kaže tudi v postopanju napram možtvu ameri- kanske policije v Rimu, kjer je prišlo malone do resnih spopadov. Njega od- poklic iz Italije se vsled teh dogodkov v Ameriki odobrava. Amerikanski listi resno govore o neprijetnosti teh dogodkov. Italija naj ne pozabi, da je v mnogih ozirih navezana na Ameriko. Sklep mim brez Italije. LDU Berlin, 29. aprila. „Deutsche allgemeine Zeitung" javlja iz Curiha: Amerikanski krogi menijo, da je mi- rovna pogodba z NemČijo mogoča v odsotnosti Italije. Obveznost londonske pogodbe, da se poseben mir z Nemčijo ne sme sklepati, je razveljavljen s premirjem. Književnost. Nova pesniška zblrka. V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je prav- kar izšla zbirka Fl. Golarjevih pesni „Rožni grm". Pesnik Golar je znan po svoji prvi pesniški zbirki .,Pisano polje", ki je izSIa 1. 1910 in naSIa splošno priznanje, ter po pesmih, ki jih je objavljal v Ljubljanskem Zvonu in Slovanu. Golar je pesnik domače zemlje in življenja, ki se razvija na njej. Ljubka in prisrčna je njegova pesem. Z RoŽnim grmom, ki je izšel v lepi in okusni opremi, stopa Golar v vrsto naših najboljših lirikov. Zbirko prav toplo priporočamo. Broširana velja K 5'—, vezana K 6*—, po poSti 50 v veC. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. TRGOVINA, QBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Lesnega oglja ima urad za po- speševanje obrti večjo množino na raz- polago. Reflektanti na to oglje naj pri- glasijo svoje potrebščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta 5t. 22, najkasneje do 5. maja. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel več ozirati. Centraina uprava za trgovačkl promet sa lnostranstvom, podružnlca v Ljubljani. — Glasom sklepa Upravne komisije zgoraj omenjenega urada so se določile uradne ure od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Stranke se spre- jemajo brez izjeme le ob delavnikih od 10. do 12. ure. Ostali Čas je strogo rezerviran za notranje poslovanje. Prevoz blaga čez ozemlje kra- Ijevine SHS. Glasom naredbe Centraine uprave za trgovački promet sa ino- stranstvom v Beogradu, c. br. 619 z dne 23. tm. je prevoz (transit) čez ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh smereh prost. Nekaj Slngerjevih krcJAŠklh In Čevljarskih strojev, novih in deloma že tudi rabljenih, bo addartih potom Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, na obrtnike po ce- nah okoli K 1000"—. Interesenti naj se zglasijt f-ajkasneje do 10. maja, po- zneje bo Srrdka z ev. ostalimi strojl Stran 4. »NOVA DOHA« $tev. 42 WJTs^nsm^^a ^17a*««#% E0 JT*^%1 B^-fe CD HofOVŠka Q0 Zaloga tu- in Inozemskega jnLnlTvA W ilOlV) 00 VvlJv So Ulicašt.15 03 manufakturnega blaga.212 sama razpolagala in ne bo več vezana na od Urada za pospeševatije obrti določene ji cene. Centralna uprava za trgovačkl proniet sa inostranstvom, podružntea v Ljubljani pozivlja vse upravičene trgovce s suhimi jedilnimi gobami, ki namoravajo iste izvažati v Nemško Avstrijo, da vlože najkasneje do dne 5. maja pri zgoraj imenovani podruž- nici prošnje ;;a dovolitev izvoza. Proš- njam naj se priložo takoj tudi vozni listi. Na po naveden^m datumu došle prošnje bi se ne moglo več ozirati. PAZNE VEST!. Velikansko povodenj so imeli mi- nole dni v Kostanjevici na Dolenjskem. Vse mesto je bi!o pod vodo. Škoda na poslopjih in v notranjosti je ogromna, istotako na vrtovih in poljih. Krone ostanejo glasom poročila »Obzora« iz Bcograda v prometu do 1. oktobra t. I. (Voljno odvajilo), ki želodec kre- pi in črevesa ne draži, so Fellerjeve tek zbujajoče rabarbarske »Elzakrog- Ijice«. 6 škatljic 9 K 50 v. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg štev. 356 (Hrvaško). Čez stotisoč zahvalnih pi- sem. Tudi za Fellerjev »Elzafluid«, znano bolečine tolažeče sredstvo. Za- vojnina in poštnina se zaračuni po- sebej, torej čim več se naenkrat na- roči, tem več se prihrani. (f) fl-*n*L* sibečico, kraste, lišaje uniči ***•¦ J**S? pri človcku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duria in ne maze perila. 1 lonček la. eno osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnköczy v LjubSjan>v Kranj hlapeo h konjt!mf plača 100 K mescLiio, pri Bvanu Bogina, 3—3 WSakoJf rr't Poljcanah. 586 ČEVLJABSKA ÖLLf ^Ci^ Jm^0Q® BoIniška(Špltalska) ulica ^^ štev. 2 (blizu kolodvor-i) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104-31 Vsnkovpstno inš: nl o vodo s*az|iečava twrdfera Ivan Raynikar 167 104-38 Lßllg tryovina s specea*fjskiifi blagonij barvami in de- želnimi pradelkia Qostiiinfl" „CxfllllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 244104-35 A. Robek. Enrol liner,