informator Številka 48 Leto XX Titovo Velenje, 3. decembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Ob dnevu republike gorenjeroto.Diip ©pmsms Otvoritev posodobljene linije v Keramiki gorenjeg]@s[p@*|skmpara4o V četrtek, 27. novembra, so v Gorenju Notranja oprema slovesno predali svojemu namenu novo linijo za proizvodnjo keramičnih ploščic v temeljni organizaciji Gradbeni elementi. "Naložba, ki jo otvarjamo, je ena prvih znanilk razvojne sanacije Gorenja in sodi v okvir naših prizadevanj za dolgoročno in celovito izboljšanje razmer v Gorenju. Tudi sestavljena organizacija kot celota se namreč nahaja v prelomnem trenutku, to je na prehodu iz finančne v razvojno sanacijo," je ob tem dejal Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenja SOZD ob slovesni otvoritvi posodobljene proizvodnje v Gradbenih elementih. »Investicija je dragocena izkušnja in tudi model za vse ostale v Gorenju. Še več, ta naložba je hkrati vzor uspešno realiziranega projekta, saj je bil zaključen v načrtovanem času, z njim pa smo tudi dokazali, da je mogoče pri nas ob skoraj devetdesetodstotni inflaciji realizirati takšne projekte brez finančnih prekoračitev," je med drugim poudaril slavnostni govornik. „To kar nam je uspelo v Keramiki, nam ponovno potrjuje, da je mogoče na jasnem sistemu vrednot, tudi v najtežjih razmerah, dobro in uspešno delati," je ob čestitkah vsem delavcem Gorenja Notranja oprema dejal predsednik poslovodnega odbora Gorenja SOZD Herman Rigelnik. Korak do cilja V Gorenju Gospodinjski aparati so novembra v celoti dosegli načrtovano proizvodnjo. Kljub velikim oskrbnim težavam pa so v posameznih obratih dosegli doslej najboljše proizvodne uspehe. Dobrodošla je tudi pomoč administrativnih in strokovnih delavcev ter delavcev iz Črnomlja. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so dosegli nekaj izredno dobrih rezultatov, od najvišje dnevne proizvodnje do proizvodnje najzahtevnejšega asortimana. V obratu Zamrzovalne skrinje so dosegli poprečno dnevno proizvodnjo 1.085 kosov in jih skupno izdelali za 9,5 % več kot mesec dni poprej. Povečali so tudi proizvodnjo hladilnikov (za 20 %), dnevna poprečna proizvodnja pa je 502 kosa. V obratu zamrzovalne omare so dosegli dnevno poprečje 940 kosov, vendar so izdelovali izredno zahtevne tipe dvovratnih hladilnikov. V tozdu Pralno—pomivalna tehnika se nadaljuje stabilna proizvodnja letnega poprečja. Novembra je bila dosežena dnevna proizvodnja 1.463 pralnih strojev, kar je prav tako lep uspeh. V tozdu Štedilniki je dnevno poprečje 1.670 izdelkov, kar je nekaj manj kot je načrtovano v letnem planu. Iz ocene lahko povzamemo, da so uspehi spodbudni, vendar čakajo v decembru 1986 delavce Gorenja Gospodinjski aparati še nove obveznosti. V tozdu Štedilniki naj bi nadaljevali z enakim tempom, kot je bil doslej. Z dnevno proizvodnjo 1.410 kosov bi dosegli letni plan. Tudi v Pralno—pomivalni tehniki bi z dnevno 1.390 izdelanimi pralnimi stroji dosegli letni delovni načrt. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so obveznosti glede količine nekoliko manjše, vendar je asortiman zahtevnejši. Prav v tem tozdu je pomanjkanje delavcev največje in zato naj bi pri tem sodelovali tudi delavci administrativnih in strokovnih služb. Delno računajo še na pomoč delavcev iz Črnomlja. Do cilja, postavljenega v letnem planu, nas loči še mesec dni. Pravzaprav bodo to le trije delovni tedni. To pa je dovolj, da bi resnično izpolnili vse obveznosti. Zato naj bo korak do cilja še bolj odločen! gorenjemga Veliki proizvajalci malih aparatov V delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati izvolili nov izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Dosežena bo spodbuda za še večji delovni in samoupravni razmah. V ospredju bo, med drugim, večja skrb za človeka sodelavca. Delavci delovne organizacije Gorenje Mali gospodinjski aparati so na občnem zboru v sredo, 26. novembra, izvolili nov 18—članski izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Zbora sta se udeležila predsednik občinskega sindikalnega sveta Mozirje Ivan Purnat in podpredsednik Alojz Pečovnik, kot tudi poslovodni delavci delovne organizacije. V poročilu o delu v preteklem obdobju so poudarili prizadevanja sindikalnih delavcev pri uresničevanju delegatskega sistema, sprejemanju odločitev o samoupravni in poslovni preobrazbi kolektiva, usklajevanju in sprejemanju samoupravnih aktov v novi organiziranosti. Na področju delitve sredstev za osebne dohodke so za izboljšanje in dvig najnižjih osebnih dohodkov sprejeli nekaj konkretnih ukrepov. V prihodnje si bodo prizadevali, da bodo osebni dohodki kar najbolj odraz vloženega dela, odnosa do proizvajalnih sredstev, kreativnosti, inovativnosti, predvsem pa kakovosti dela. Rekreativno—kulturnemu življenju delavcev in navezovanju prijateljskih stikov z drugimi so prav tako posvečali pozornost. V prihodnje pa hočejo še več storiti pri uveljavitvi medicinsko programiranih odmorov, rekreacije na delovnih mestih in sploh nameniti več skrbi za človeka sodelavca, tako s psihosociološkega kot tudi socialnega vidika. Med prednostnimi nalogami pa so še naprej skrb za učinkovito, kakovostno in izvozno uspešno proizvodnjo, s katero so si že ustvarili zavidljiv uspeh tako doma kot v tujini. Zato bodo zlasti skrbeli za uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo in na tržišče. Člani izvršnega odbora osnovne organizacije ZSS Gorenje MGA Frančiška Dimeč Nada Rihter Ljuba Ostojič Ema Pečnik Ana Železnik Franc Jurič Marjana Lukač Rozalija Obran Jožica Matko Janko Hren Darko Pavlin Anton Flohnjec, predsednik Roman Kronovšek Ivan Vrhnjak Robert Prušek, namestnik Jože Zamernik Toni Planovšek, sekretar Nadzorni odbor Jože Marolt, predsednik Ivica Marolt, član Milena Zavolovšek, član Skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi delavci bodo težili h kadrovski, organizacijski, samoupravni in poslovodni krepitvi delovne organizacije in njeni še večji uveljavitvi v sozdu Gorenje ter širši družbenopolitični skupnosti. Delavci Gorenja Mali gospodinjski aparati so, kot je poudaril v.d. direktorja Jože Kuder, ko je spregovoril o trenutnih dosežkih in pa planskih izhodiščih za leto 1987, s pridnim in kakovostnim delom v preteklosti ustvarili trdne temelje za ustvarjalno delo danes in jutri. Zato jim s skupnimi močmi ne bo težko graditi naprej. Torej so toliko bolj utemeljene besede Marka Purnata, pomočnika direktorja za proizvodnjo: „Hočemo biti veliki v proizvodnji malih gospodinjskih aparatov." S svojimi dosedanjimi dosežki, saj se s kakovostjo izdelkov lahko ponašajo v vsej Evropi, in ustvarjalnimi snovanji pravzaprav dokazujejo, da so že med velikimi proizvajalci malih gospodinjskih aparatov. dz gorenje roteonp ©prsmai Nove spodbude v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika V zadnjem času dosegajo v proizvodnji zamrzovalne in hladilne tehnike v Gorenju Gospodinjski aparati nove spodbudne uspehe. Tako so minuli mesec v obratu Zamrzo--valnih skrinj dosegli rekordno dnevno proizvodnjo 1.085 zamrzovalnih skrinj. V obratu zamrzovalne skrinje so kar 56 % proizvodnje namenili za izvoz. To jim omogočajo nova izvozna tržišča. Tako so skrinje, izdelane v Gorenju, namenjene kupcem v ZDA in Avstraliji, Španiji in Franciji, ZRN in Avstriji, v Švedski jn Italiji, na Madžarskem in ČSSR ter drugod. V obratu zamrzovalne skrinje so nam povedali, da je bila dragocena pomoč delavcev tozda Kompresorji Črnomelj, ki so novembra delali v Titovem Velenju. V tem obratu |ih je delalo kar 32. V obratu zamrzovalne skrinje so na priučevanju delavci tozda Kondenzatorji Rogatec. Prevzeli bodo proizvodnjo izpariI-nikov za zamrzovalne skrinje. Čeprav so v obratu zamrzovalne skrinje dobili stroj za krivljenje cevi za izparilnike lani spomladi, pa so se odločili za preselitev te proizvodnje v tozd Kondenzatorji v Rogatec. S tem bodo v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika v Titovem Velenju pridobili nekaj dragocenega prostora za preureditev in povečanje proizvodnje zamrzovalnih skrinj. Stroj za krivljenje cevi za izparilnike so izdelali pred dvema letoma v tozdu Tehnološka oprema (Orodjarna), v teh dneh pa se pri tem delu usposabljajo delavci iz Rogatca Štefan Poharc, Ignac Galun, Željko Kamenšek in Bojan Zalezina (na sliki). Kultura Učenci osnovne šole Šmartno ob Paki so pripravili kratek program ob otvoritvi novih pridobitev Keramike. V orodjarni tozda Tehnološka oprema so mladi delavci tudi tokrat pripravili proslavo v počastitev Dneva republike. Franc Lesjak tokrat razstavlja v likovnem kotičku tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika (obrat zamrzovalne omare). Izobraževanje Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Strokovno srečanje vodilnih delavcev: Uspešen vodja in učinkovitost poslovanja Portorož 11. do 13. 12. 1986 9. 1 2. 1 986 vodilnim delavcem Seminar Upravljanje in vzdrževanje klimatskih naprav Poljče pri Begunjah 16. do 18. 12. 1986 1 2. 1 2. 1986 delavcem, ki skrbijo za obratovanje in vzdrževanje teh naprav, vodjem tehniških služb in vsem drugim, ki jih to področje zanima Semihar Nekatera aktualna registrsko — Bled 17. in 18. 12. 1986 15. 1 2. 1 986 pravnikom, delavcem,ki jim je to področje delovna zadolžitev pravna vprašanja OZD in drugih subjektov vpisa INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. To je bil začetek. S trdim in ustvarjalnim delom si dograjeval, spreminjal in izboljševal. Bdel si nad težavami voznikov, viličaristov in mehanikov. Delovni dan je pogosto trajal od jutra do večera, dostikrat tudi pozno v noč. Veliko ciljev si v svojem življenju uspel doseči. Nekaj si jih zaupal tudi nam, nekaj jih je ostalo nedoseženih. Delo, ki si se mu predajal z vsem srcem, si želel zaokrožiti s svojim jubilejem ob 30—letnici zvestobe Gorenju. Le nekaj mesecev te je še ločilo od tvojega napovedanega ! odhoda v zasluženi pokoj. Usoda, tako napredvidlji-va, te je mnogo prekruto iztrgala iz rok družine in sodelavcev. Na koncu tvoje poti, prežete z bolečinami vseh, ti lahko rečemo le, da te bomo pogrešali in se vedno spominjali tvojih nasvetov. Vsak od nas zori tiho, počasi in z leti, ko se živo zavemo svoje biti, na višku svojega ustvarjanja, nas ustavi neizprosna smrt. Končajo se vse poti, želje in misli. Toda ostane spomin, ki se prenaša z generacije na generacijo. Tako se bodo tudi tebe spominjali tvoji najbližji. Sodelavci LJUBO BENETEK .Mii Kmalu po vojni si iz rodnega Hrastnika prišel v naše kraje. Izučil si se za trgovca in nato utiral pot knjižničarstvu vse do Dravograda. Nemirni duh, de-lovnost in vztrajnost pa so te leta 1957 pripeljali v Gorenje. Takrat, še v vasi Gorenje, si začel kot referent prodaje, nabiral pa si tudi izkušnje organizatorja transporta. Po prestavitvi proizvodnih prostorov v Velenje si poleg del glavnega skladiščnika opravljal tudi naloge vodje transporta. Leta 1976, po ustanovitvi tozda Avtopark, si postal njegov vodja in novemu delovnemu okolju ostal zvest do konca. Ni bilo lahko. Peščica delovnih tovarišev, ki so ti verjeli in zaupali, nekaj tovornjakov in viličarjev. Kako zmanjšati bolniške izostanke? Pravzaprav je čudno, da je pobuda prišla prav s strani zdravstvenega doma v Rogatcu. Toda res je tako. V mislih pa imamo programirane rekreativne mikroodmore med delom. V temeljni organizaciji Kondenzatorji v Rogatcu delavci na posameznih delih in nalogah, tudi ko gre za sedeče delo, enostransko obremenjujejo telo. Takšno delo pa v daljših časovnih obdobjih pušča posledice. Na to so opozorili v zdravstvenem domu v Rogatcu, kjer posamezne delavke iščejo nasvete in tudi zdravniško pomoč. Bolečine se pojavljajo pač na tistih delih telesa, ki so preobremenjeni. Torej tudi sedeče delo lahko povzroča težave. Kako preprečevati? V svetu, pravzaprav v razvitem indus- trijskem svetu, poznajo telovadbo med delom. Tudi v Gorenju je ta telovadba poskusno vpeljana v dveh oddelkih. Skupaj s Fakulteto za telesno kulturo pa pripravlja oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost projekt uvedbe programiranih rekreativnih mikroodmorov v celotnem Gorenju. Tako je za Kondenzatorje zanimivo, da je pobuda prišla skoraj hkrati kar z dveh strani. In kaj pravijo v tozdu? Najprej bodo izvedli anketo, nato zadevo strokovno pripravili, seveda pa bo največja težava prav pri ljudeh. Ze bežni pomenki so pokazali, da bo treba na tem področju spremeniti miselnost. Kako namreč nekoga, ki je zdrav, mlad, gibčen, ki dela tudi doma še v popoldanskem času, pripraviti do tega, da bi se še dodatno razgibal, telovadil. Šport in rekreacija Tek v Topolšico Tekaška sekcija Gorenja je pred Dnevom republike pripravila svoje prvo tekmovanje— tek v Topolšico. Poleg članov sekcije so se akcije udeležili tudi ljubitelji tekov iz drugih delovnih organizacij Šaleške doline. Vsi zadovoljni z rezultati, še bodo prišli. Petkovi teki v Topolšico imajo povsem rekreativni značaj in so si v letu dni pridobili nekaj vnetih privržencev. Na tekmovanje pa je prišlo še nekaj več članov sekcije, ki tek trenirajo pri atletskem klubu. Prav med atleti sta se izredno izkazala Dragan Anic in Sead Baručič, ki sta skupaj pritekla v cilj pred hotelom Vesna v Topolšici. Tekmovalce je 14,5 km dolga pot vodila od Rdeče dvorane do Šaleka, rpimo Sel in gradu Turn proti Skalam, po klancih severne šaleške magistrale mimo Gaberk jn Raven ter Lajš do Topolšice. Se preden so podelili priznanja za udeležbo in dosežena mesta, so tekmovalci končali to svojevrstno akcijo v bazenu ali savni, nekateri pa so na cilju obrnili in tekli še nazaj v Titovo Velenje. Pot od Titovega Velenja do Lajš in nazaj pa je uspešno premagal tudi pionir Marjan Petri č- Rezultati: člani do 30 let: 1. Sead Baručič 52,59, 2. Tomaž Kolar 62,20 3. Igor Kukovič 81,01; člani od 30 do 40 let: 1. Dragan Anič 52,58, 2. Spasoje Tešanovič 54.19, 3. Obrad Lazič 54,49, 4. Stane Koselj 56,10, 5. Stane Grudnik 67,25..., člani nad 40 let: 1. Hinko Jerčič 66,47, 2. Roman Goršek 81,21. Po teku so povedali: Stane Grudnik, TEŠ Šoštanj: ..Enkratna akcija. Prav je, da se uresničuje zamisel — na teku se dobimo, vendar bi moralo priti še več udeležencev." Roman Goršek, RLV: „Tak tek naj bi bil osnova za vnaprej. Tek naj bi bil koristen tudi za zdravje, ne le dokazovanje samega sebe." Rihard Grobelnik, Vekos: ..Prvič sem na tekmovanju in mislim, da bom še sodeloval. Gorenju lahko le čestitamo za pobudo. Sam sem bil z rezultatom zadovoljen." Obrad Lazič, Eso: ..Akcijo lahko le pohvalimo. Kopanje po teku pa je prijetna osvežitev in tudi novost med atleti." Kaj naj dodamo? Morda povabilo na petkove teke v Topolšico? Treba je poskusiti — in nato vztrajati. gorenje 20 LET INFORMATORJA Delovna mesta so tudi v tozdu Kondenzatorji opremljena tako, da zagotavljajo delovne pogoje ustrezne predpisom o varstvu pri delu. Delavci, ki delajo na najzahtevnejših in najtežjih delih pa se udeležujejo tudi preventivno rekreativnih odmorov organiziranih v Gorenju. Krajše odmore, s katerimi razbijajo enoličnost dela. Naši upokojenci Prejšnji mesec se je v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo pet delavcev in delavk. V delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema se je v tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav starostno upokojila Emilija Meža ki se je v Gorenju zaposlila leta 1969. V Gorenju Commerce sta se invalidsko upokojila Drago Stropnik, v Gorenju se je zaposlil leta 1969, in Mitar Dakič, v Gorenju je bil zaposlen dvanajst let. V delovni skupnosti Splošni posli pa se je starostno po triindvajsetih letih dela v Gorenju upokojila Marija Vovk, družinsko pa Marija Zapušek, ki se je v Gorenju zaposlila leta 1978. NAŠA MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA malica dietna četrtek francoska solata, šunka. francoska solata, šun- čaj ka, čaj petek špageti z mesom, solata špageti z mesom, solata sobota svinjski zrezki v omaki, pečen piščanec, krom- krompir v kosih pir v kosih ponedeljek ričet z mesom, pecivo ričet z mesom, pecivo torek ocvrte ribe, krompirjeva ocvrte ribe, krompir- solata jeva solata sreda sesekljani zrezki, srbska sesekljani zrezki, sola- solata ta