Poštnina plačana v gotovini,
Cena 25.- lir
DEMOKRAC
Leto V. - Štev. 27
Trst - Gorica 6. julija 1951
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-IT. - tel. 62-TsS--Uprava: Trst, ulica S. Aaiastasio 1-c - tel. Ž-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. —. Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo« mesečno L 150, letno L 1.800. — Postili čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. . 9-18127
Izhaja vsak petek
Dve stališči
Dosedanji razvoj tržaških razmer je lahko tudi najbolj zaverovanim in kratkovidnim opazovalcem z vso jasnostjo prikazal razliko dveh stališč, ki jih v krajevni politiki zagovarjajo Slovenci in vse one skupine, ki so za brezpogojno ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja na eni. tn italijanski iredentisti na drugi strani.
V podobni luči, samo krajevnim prilikam prilagojeno, se odražajo razlike tudi na sosednjem Goriškem.
Demokratični Slovenci smo povsod in v vsakem pogledu za lojalno izpolnjevanje prevzetih obveznosti in dolžnosti. Povsod in vedno smo za spoštovanje osnovnih človečanskih pravic in demokratičnih svoboščin. Kar zahtevamo zase, tega ne odrekamo tudi drugim:	naše	zahteve so povsod
odmerjene skladno z našo pomembnostjo in številom, ne zahtevamo nikjer prav nič takega, kar naj b bilo podobno protekciji in kar naj bi imelo za piosledico zapostavljanje naših sodržavljanov druge narodnosti, s katerimi že stoletja naseljujemo isto zemljo.
Na Tržaškem merijo naše zahteve na popolno izvedbo onih določil italijanske mirovne pogodbe, ki govore o Svobodnem tržaškem i>-Zemlju. Pri tem naglašamo, da je\
-treba pričeti z delovanjem v duhu teh določil tudi že v prehodni dobi, kajti nesporazum med velikimi silami je zakasnil organizacijo nar ših krajevnih oblastev za delj časa, kot pa je to bilo prvotno predvideno. Od začasnih krajevnih u-praviteljev, to je od Zavezniške vojaške uprave pa zahtevamo, da . tem itak težkem, prehodnem razdobju neha podpirati tisto stran, ki zahteva v korist tuje države u-kinitev naše samostojnosti. Vojaška uprava naj se posveti vlogi skrbnega in nepristranskega upravitelja, za katerega je bila postavljena. Mislimo, da tudi njej ne b' smela biti vseeno, ako daje najuglednejši italijanski list, »Corrie-re della Sera«, bivšemu najvišjemu zavezniškemu predstavniku dvomljivo laskavo priznanje, ki je obenem zgodovinski dokument, pri čemer trdi, uda je bil general Ai rev sprejemljiv celo za fašiste: delj od tega se res ni moglo iti«.
Na drugi strani današnje številke ponatiskujema v prevodu zadevni članek, ki »post festum« naj-merodajneje dokazuje, kako upravičeno smo se pritoževali nad p\'i-stranostjo vrha uprave od 20. marca 1948 do letošnje pomladi.
Na Goriškem pa zahtevajo naši torojaki samo lojalno izpolnjevanje tistih določil o manjšinskih pravicah, ki jih jamči obstoječa italijanska ustava. Zele samo to, da stj jim omogoči, da bodo z odkritim srcem lojalni italijanski državljani [ ne da bi se jim zaradi tega bilo treba odreči svoji narodni samobitnosti in živeti v nekakšnem za« postavljenem, stalno ogroževanem in pravno v marsičem nepriznanem (uzakonitev slovenskih šol!) stanju.
Ne tako italijanski iredentisti, ki nikakor ne morejo, niti ne marajo pozabiti, da so nas 25 let svobodno tlačili in uničevali. Njihov pritlikavi duh jim onemogoča, da bi videli v svojem sodržavljanu slovenskega rodu enakovredno bitje. Obenem jim tudi onemogoča, da bi se kjer koli povzpeli na točko, (■' katere bi lahko videli preko obzorja, ki jim ga določa lastna brezoo-zirna, toda hvala Bogu, današnjim časom kaj malo primerna sebičnost V Trstu velja njihovo priznanji} samo tistim predstavnikom Zavezniške vojaške uprave, ki so pripravljeni odkrito pozabljati na poslanstvo, zaradi katerega so po stavljeni, in na obveze, ki bi jih morali izpolnjevati v duhu določil ki so predvidena za ureditev našega področja. Slovenci po njihovem ne bi smeli imeti niti slovenskih šol, niti slovenske radijske postaje. Čutijo se strahovito užaljene ker je Zavezniška vojaška uprava dovolila Slovencem, da se poslužujejo dvorane v Ljudskem domu Pozabljajo, da je ista uprava prav na italijansko zahtevo odklonila svoj prispevek za popravo fašistič-i# škode, ki so jo utrpeli Slovenci e požigom Narodnega doma. Pri tem jih ne moti dejst»o, da so to v svojem časopisju sami priznali Boli jih, ko vidijo, kako se razvija slovensko kulturno življenje, in namesto da bi se kot poštenjaki demokrati in Evropejci tega vese-j Kli, si izmišljajo razne zgodbe c »blatnih, smrdečih kraških kmetičih, ki prihajajo celo z druge strani meja našega področja«. Pri tem
Premirje na vidiku?
Dne 10. julija se verjetno vrnila
bodo začela Koreji mir,
r Kesongu pogajanja, ki ves svet pa rešila
bobo po enoletni težke more
in
strahotni vojni negotovosti
Ko smo pred dvema tednoma pisali o prvi obletnici komunističnega napada na Južno Korejo, smo že nakazali možnost skorajšnje sklenitve premirja na bojnem polju. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je bil postavljen pre(J, enim Jetom pred gotovo dejstvo neizzvanega napada severnokorejskih komunističnih oboroženih sil nemiroljubno južnokorejsko demokratično (republiko. Napad je bil tembolj -zločinski, ker se je itiho stopnjeval ob pomoči tako imenovanih kitajskih prostovoljcev. Varnostni svet je ob odsotnosti sovjetskega
zastopnika odredil, naj oboroženi', sile OZiN pod vrhovnim poveljstvom generala Mac Arthurja ta-ikoj posežejo v boj, zaustavijo napadalca in ga nato vržejo iz de žele. Sledila je proglasitev LR Kitajske za napadalko, s čimer je bilo dano korejskemu sporu pravo obeležje: gre namreč za velikansko borbo med Zahodom in Vzho-v dom za premoč na vsem Daljnem vzhodu!
V teku enega leta se je na Koreji razvijala neizprosna vojna, ki je deželo opustošdila, povzročila o-gromne žrtve med civilnim prebivalstvom in zahtevala pri tem tudi velik krvni delež vseh držav članic OZN, tki so poslale svoje o-■borožene sile na Korejo, da Ml', postavijo v službo mednarodne pravice in mednarodnega reda.
Bogata korejska država, industrijska na severu in agrarna na jugu je danes dobesedno razdejana. Ni ga mesta, vasi in celo najmanjšega naselja, iki bi jih vojna vihra ne prizadela na najkrutej-ši način.
Ne bomo tudi podrobno naštevali vseh žrtev, ki so jih utrpele vse vojujoče se stranke na korejskem 'bojišču. Naj le navedemo, da je bilo samo med nedolžnim civilnim prebivalstvom severne in južne Koreje doslej že nad tri milijone smrtnih žrtev!
Zato je ves človekoljubni svet prevzelo čustvo največjega olajša-
nja, ko je bruhnila v javnost vesi. da je general Ridgway v imenu vrhovnega poveljstva oborožen,i'i sil 'OZN predlagal poveljniku severnokorejskih čet maršalu Kimir-senu začetek pogajanj za sklenitev premirja. Določil je tudi .severnokorejsko luko Vonsan, kamor bi priplula holandska -bolniška mladja »Jutland«, na kateri bi se razvijala pogajanja med zastopniki obeh vrhovnih poveljstev. Prepričani smo bili, da ne bo naletel Ridg-wayev poziv na gluha ušesa, se ni Gromiko zaman razgovarja\ Parizu skoro štiri mesece z zahodnimi predstavniki! V zadnjem času so pa krožile že vesti, da se Moskvi razgovarja ameriški poslanik Kirk z Gromikom vprav c možnosti sklenitve premirja na Koreji. Kimirsenov odgovor je bil torej pritrdilen, vendar s protipred-
Važen shlep UNESCO-a
Plenum generalne konference UNESCO je soglasno sprejel jugoslovanski predlog o vključitvi v družabno življenje tistih nacionalnih skupin, ki iz kakršnih koli vzrokov ne sodelujejo popolnoma v živ-; ljenju določene države. V jugoslovanskem predlogu se zahteva, da se v vsakem posameznem primeru dokaže:
1) ali se proti etničnim skupinam ne izvaja diskriminacija;
2) ali jim je zajamčen neoviran gospodarski in kulturni razvoj in
3) ali jim je zajamčeno spoštovanje njihovih kulturnih in etničnih posebnosti.
se ne zavedajo, da so take goro-stasne laži v politični borbi kay kratkovidno orožje. Posebno pa žalitve niso še nikdar koristile medsebojnemu pomirjenju, še manj pa ugledu tistega, ki je z njimi samega sebe na koncu koncev najbolj oblatil! To resnico je pred meseci povedala tržaškim italijanskim iredentistom celo »Difesa Adriatica« ki gotovo ne spada med najbolj strpna glasila. Rekla jim je, da ji je pogostoma nerodno zaradi nji hovega postopanja.
Med tema dvema stališčema mora torej izbirati tukajšnja Zavezniška vojaška uprava, med podobnima stališčema morajo izbirati tudi državna oblastva na Goriškem Niti slepec ne more dvomiti, na čigavi strani so v tem vprašanju širina, pravica in plemenitost, in končno tudi zakonitost. Cas bi bil, da se oblastva ne bi dala pri svojem delovanju več motiti od strastnih kričačev, temveč bi nasprotno skušala vzgojno vplivati prav tam kjer je taka vzgoja potrebna, ako hoče sožitje raznih narodnosti nn tej meji svobodnega sveta res dokazovati zrelost in življenjsko sposobnost demokratičnega načina življenja in njegovih ustanov.
To smo smatrali za potrebno po vedati v tem trenutku, ko slišimo kako italijanski nestrpneži zopet dvigajo svoj glas in je celo zapri-seieni tržaški župan javno vzpodbujal k nepokorščini.
• * *
logom, naj se pogajanja vodijo v Kesongu na juznokorejske-m področju, ki je še v komunistični posesti. Poveljstvo sil OZN je proti-predlog sprejelo.
Dne 10. julija se bo začelo novo in hkratu zaključno poglavje korejske vojne. Res je, da bodo vojaški poveljniki razpravljali zgolj o vojaških vprašanjih v zvezi s prenehanjem sovražnosti, ker bodo politična vzročna vprašanja reševali v drugem okviru, vendar je že samo dejstvo, da je z začetkom pogajanj o premirju dejansko končana nevarna vojna, ki bi se lahko čez noč sprevrgla v tretjo svetovno vojno, znak, da vlada med vodilnimi vzhodnimi politiki in vojaki še 'trohica razumevanja za potrebo po ohranitvi miru na svetu.
Mučno smo zrli zadnje leto v 'brezdr}o, ki se je režeče odpiralo
pred nami! Demokratični miroljubni svet je segal po orožju le v silobranu in v obrambo grobo žaljenega mednarodnega pravnega čuta, zato. ni ravnodušno opazoval razvoj mednarodne politike, ki je nujno vodi v največji oboroženi spopad človeštva. Olajšanje, ki ga je Zahod občutil ob napovedi skorajšnjih mirovnih pogajanj, je bilo odkritosrčno in izraz največje zahodne predanosti stvari miru in mednarodne sprave, seveda v mejah običajne in pogojene zakonitosti.
Ali bodo mirovna pogajanja na Koreji obrodila zaželjeni sad? Ne moremo verjeti, da bi bilo napovedano obravnavanje pogojev za sklenitev premirja nova krinka komunistične zahrbtnosti! Zato z zaupanjem gledamo v razvoj dogodkov.	—	j.
Nov zakonik o zločinih
proti miru in človeštvu
Komisija za mednarodno pravo, ki je sedaj zbrana na svojem tretjem .zasedanju' v Ženevi, bo v kratkem zaključila svoje delo o o* snutku zakonika o zločinih proti miru in za varnost človeštva.
Besedilo osnutka zakonika, kot ga je odobrila komisija, je nasledn:e: Clen 1. Prestopki proti miru in varnosti človeštva, kot jih določa ta zakonik, so zločini po mednarodnem pravu, za katere bodo krivci kaznovani.
Clen 2. Naslednja dejanja se smatrajo za zločin proti miru in varnosti človeštva-:
1) Vsako napadalno dejanje, tu-
di če ga izvršijo državna oblastva, oboroženih sil proti drugi državi v vse druge namene, razen za državno in skupno samoobrambo ali v zvezi s sklepom ali priporočilom pristojnega organa Združenih narodov.
2) Vsaka grožnja državnih obla-sitev, da se zateče k napadu proti drugi državi.
3) Priprava državnih oblastev za uporabo oboroženih sil proti drug: državi, razen za državno ali skupno samoobrambo ali v zvezi s sklepom ali priporočilom pristojnega organa Združenih parohov.
4) Vdor na državno ozemlje, iz
Ameriška poslanica
vsem, ki ljubijo svobodo
'Dne 4. julija so praznovali v Združenih državah svoj največji narodni praznik: Dan ameriške ne* odvisnosti. Tega dne se Američani in z njimi ves svet spominjajo o-nega 4. julija 1776, ko je prvi kontinentalni Kongres zastopnikov K', prvotnih ameriških držav sprejel v Filadelfiji svojo zgodovinsko izjavo, katere načela so se nato posebno po francoski revoluciji razširila po vsem svetu.
Narod Združenih držav je od tedaj dalje ostal stalno zvest načelom, ki so jih izpovedali njegovi takratni zastopniki." V uveljavljanju in spoštovanju teh načel je gradil svojo moč in srečo, vedno pripravljen, priskočiti na pomoč povsod tam, kjer so bila ta načela v nevarnosti.
Tak je ostal tudi danes. To na n} poleg dejanj izpričuje tudi poslanice, ki jo je objavil predsednik Truman ob priliki letošnjega narodnega praznika:
Na današnji dan pred stopetinsedemdesetimi leti je ameriški kon-men a ni ■ongres izjavil, da so Združene države svobodna in neod-Vhn<L-ertlfVa' ,^ovadržava, je bila po besedah enega njenih največ-• 7- ^mkov zamišljena kot svobodna in v smislu načela, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. Danes se Amerikanci znova posvečajo
U’ 1 ^ navdihoval tedaj, ko so si ustvarjali svojo državo Mi se znova posvečamo naši veri v pravice človeka, ki mu jih je dal
00- e pravice so bile doslej že velikokrat razglašene v raznih jezikih in na razne načine. Za nas so bile proglašene leta 1776 v izjavi o neodvisnosti:
»Mi imamo za samo po sebi umevne resnice, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jim je dal njihov Stvarnik nekatere neodvzemljive pra.vice, med katerimi so pravica do življenja, svobode in stremljenja po sreči.«
Kot narod smo si v svoji zgodovini prizadevali, da bi vsi naši državljani čim polneje uživali te pravice. Dosegli smo in dosegamo velik napredek. Vedno večje blagostanje naših državljanov in njihova gospodarska ter socialna trdnost pričajo o napredku, ki smo ga dosegli. Prepričani smo, da so vsi ljudje povsod po svetu upravičeni uživati enake pravice. V nekaterih delih sveta ovirajo življenje ljudi pomanjkanje, negotovost in strah. Drugod spet grozijo uživanju individualnih pravic nove in strahotne oblike tiranije. Preveva nas topel občutek tovarištva do ljudi, ki se kjer koli borijo proti oviranju svobode. Obljubljamo, da bomo delali z njimi za tak svet, v katerem ne bo bede in zatiranja.
Mi nočemo vsiljevati drugim našega načina življenja. Prav tako nočemo večati svojega tvarnega bogastva na škodo drugih. Obvezali smo se, da bomo na podlagi mednarodnega sodelovanja delali Z drugimi svobodnimi in neodvisnimi državami za dosego in ohranitev svetovnega miru, v katerem bo vladala zakonitost.
Trdno upamo, da združeni napori vseh svobodnih narodov morejo dovesti do svetovnega miru. Kakor smo se upirali tiranstvu v preteklosti, ta/ko se bomo uprli vsem napadom na svobodo tudi danes. To je naloga vseh svobodnih ljudi po vsem svetu.
HARRY S. TRUMAN, predsednik Združenih držav Severne Amerike
ozemlja druge države, oboroženih tolp v politične namene.
Clen 3. Dejstvo, da je neka oseba ravnala kot poglavar države ali odgovorni vladni funkcionar, je še ne oprošča odgovornosti za kateri koli izvršeni zločin, ki ga določa 'ta zakonik.
Clen 4. Dejstvo, da je neka oseba, obtožena zločina po tem zakoniku, s svojim ravnanjem izvršila ukaz svoje vlade ali predpostavljen nih, je še ne oprošča pred odgovornostjo po mednarodnem zakonu, če je za to imela dejansko možno
Načrt je, kakor vidimo, lep in lepo 'bi bilo, ako bi nekega dne videli, da se njegova določila tudi nepristransko in točno izvajajo. To pa nam bo pokazala šele bodočnost! Ne žalost je papir doslej prenesel že veliko idealnih načrjov kruta življenjska realnost, v kateri je na vagi mednarodne pravice odločala vedno tudi teža meča, je pa na žalost hodila svoja pota, ki jih — po vsem sodeč — še ne namerava tako kmalu zapustiti. Vsekakor ,pa je novi zakonik, vsaj e a driave( ki ga bodo sprejele, velik korak na poti izpopolnjevanja mednarodnega prava.
Zaščita in pravice begura
Pričakujejo, da bodo na bližnjem zasedanju opolnomočenih zastopnikov Združenih narodov, ki se je pričelo 2. julija v Ženevi, določili člene, ki bodo določevali položaj beguncev in oseb brez državljanstva.
Osnutek konvencije, ki vsebuje 40 členov ter določa zaščito in pravice, ki naj jih uživajo begunci, je izdelal poseben odbor, ki je bil u-stanovljen po sklepu gospodarskega in socialnega odbora Združenih narodov na zasedanju leta 1949.
V glavnem osnutek konvencije stremi za tem, da —• kjer je le to mogoče — zagotovi beguncem iste pravice, kot jih imajo državljani države podpisnice, a v nobenem primeru ne manj pravic in prednosti, kot jih imajo tujci v tisti državi. Določbe konvencije pa se ne bodo nanašale na tako imenova-[ ne »Volksdeutsche« — begunce nemškega izvora, ki so najprej živeli v balkanskih državah, a so bili po drugi svetovni vojni iz teh držav izgnani.
Vežbanje jugoslovanske
Kakor poroča znani dopisnik lista »New York Herald Tribune« v Beogradu Gaston Coblentz, je jugoslovanska vlada predlagala, da bi poslala primerno število jugoslovanskega vojaškega osebj« v Združene države, kjer naj bi se iz-vežbalo v uporabi orožja, ki ga bodo Jugoslaviji dobavile Združene države v okviru obljubljene pomoči. Podoben predlog je po teh vesteh stavila jugoslovanska vlada tudi Veliki Britaniji, ki bo prav tako prispevala Jugoslaviji k njeni oborožitvi.
Oblast po tabo!
V »Ljudski pravici« z dne 17. VI. fčttamo:	-	-	-	»«*»	*•
»Života Stefanovič, bivši predsednik krajevnega ljudskega odbora v Cumiču (kragujevski okraj), je bil obsojen na 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom ter iz-, gubo državljanskih pravic za tri leta.
Kot predsednik ljudskega odbora je Života Stefanovič zlorabljal svoj položaj ter brezdušno ravnal z, ljudmi, ki niso izpolnjevali obvez. (Pri odkupu je mučil, zapiral in del zvezati ljudi, ki niso pravočasno izročili presežkov. Pri nekem sporu zaradi vodnjaka je ubil soseda Bra.nka Stefanoviča.«*
Krasen predsednik!
Primer aktivne demokracije
Dne 25. junija je senatna komisija zaključila zasliševanja v zvezi z odpoklicem generala Mac Arthurja. Kakor je znano, je dobila komisija nalog, naj preišče vso politiko Združenih držav na Daljnem vzhodu in naj izreče končno svojq sodbo o njeni večji ali manjši pravilnosti. Dne 27. junija sta se nato; oba senatna odbora, ki sta vršila zasliševanja, sestala in izdala skupno izjavo, v kateri poudarjata pomen te preiskave za ameriško politiko in njen demokratični značaj. Izjava pravi, da pomeni preiskava obeh senatnih odborov zgleden primer aktivne demokracije. »Naša vlada ■zav.isi od volje prosvitljene-ga ljudstva,« je rečeno v izjavi. »S svojim izčrpnim zaslišanjem smo dokazali vero v naš demokratični sistem...«
Američani pa ne bi bili Američani, ako ne bi tudi ob tej priliki razpolagali s celo vrsto številčnih podatkov. Tudi, za nas bo n. pr. zanimivo vedeti, da je preiskava trajala 42 dni, da je bilo zaslišanih 42 prič in da je najdelj trajalo zaslišanje državnega tajnika Acheso-ma, ki ga je komisija obdelovala kar 8 dni. Zapisniki o zaslišanju štejejo 2,045.050 besed in obsegajo 8.181 strani.
Kakor -so vsi gotovo opazili, so od začetka, ob samem sklepu o pre, is-kavi, mnogi glasniki svetovnega javnega mnenja izrazili svojo bojazen, da bi preko take preiskav^ prišli sovražniki Združenih držav do dragocenih podatkov. Toda tudi za to je bilo poskrbljeno.
Zasliševanje so stenografirali posebni in z vso opreznostjo izbrani stenografi. Vsak dan jih je bilo v službi 5-8. Vsak stenograf je ste-nografiral po 5-10 minut, nakar ga je zamenjal njegov koleg«, ki jp bil medtem prost. S stenogramom
v roki je stenograf takoj zapustil dvorano in je .takoj narekovati svoje beležke tipkarici, ki jih je pisala na matrice razmnoževalnega stroja. Napravljene so bile tri kopije in to so edine tri necenzurirane kopije, ki so jih pod strogo stražo sproti odpošiljali v Pentagon, kjer ima svoj sedež vojno ministrstvo. Tako je posamezen stenograf prisostvoval samo kratkim delcem zasliševanja in nobeden nima popolnega pregleda.
Po izdelavi prvih treh kopij je prišla nato osnovna matrica pred admirala Davisa, ob katerem sta sedela tudi posebni odposlanec zunanjega ministrstva in admiralov pomočnik. Pomočnikova dolžnost je bila, da je pazil na matrice in da je iz njih izrezal vsa ona mesta, ki jih je admiral označil s svojim svinčnikom. Pri tem je seveda označil vsak tak izrezek s številko in isto število je zapisal tudi na ■robu matrice. Taka popravljena matrica je bila nato poslana v drugo sobo, kjer so napravili nadal jnih 87 kopij, ki so jih dobili’ razni časopisi in agencije, člani zasliševal-ne komisije in ostali senatorji. Časopisi so plačevali ?& vsako stran 12,5 centov.	,
Zanimivo je, da je sovjetska a-gencija »Tass« proti koneu prenehala kupovati ta kopije. Izgovorila se je, da je vsa vsebina itak široko publicirana v vseh časopisih. Pravi razlog pa je bil drugi: v teh kopijah je bilo izpuščeno vse tisto, kar bi prav za prav Sovjete zanimalo. Necenzurirani zapisniki so varno spravljeni v tajnih arhivfh Pentagona. Prav tako so spravljeni tudi izrezki, ki obsegajo približno 40.000 besed, kar pomeni, da je bilo cenzuriranega nekaj nad 25 odstotkov originalnega besedila.
D e s t i
Z rž a š k e g a
se
v
Pod naslovom »Kaj se dogaja v Trstu« objavlja milanski dnevnik »Corriere delta Sera« z dne 30. ju mija značilen članek izpod peresa svojega tržaškega dopisnika Graz-zinija. Podnaslov: Mnogo značilnih dogodkov nas navaja k misli, da stremi britanska politika k neodvisnosti mesta in k njegovi izločitvi iz Italije« članek vsebinsko dovolj jasno pojasnjuje.
Grazzini piše uvodoma:
» Nekaj se dogaja v Trstu. Tam nekaj ni v redu. Vse bi bilo prav dobro — razumelo bi se namreč opravičilo in celo odpustilo — ko ne bi dali De Gasperiju za časr njegovega obiska v London potrditve tristranske izjave. Z ono potrditvijo pa imamo jrravico priznati, da nekaj ni v redu.
Ko je odpotoval Airey — dobri Airey, kakor so mu pravili Tržačani — in ko je zavzel njegov o mesto general Vfinterton, je nastal prvi dvom glede spremembe politike zaveznikov do Svobodnega tržaškega ozemlja. Airey se je izkazal kot prijatelj Italije, skoro bi rekli s tako izzivalnostjo in strast nostjo, ki se nista skoro v ničeme, skladali z angleškim značajem. Lahko celo rečemo, da v tem ni bilcj nič angleškega! Aurey je bil spre-> jemljiv celo za fašiste: delj od tega
stvo je bil enostaven: Airey je izkazoval svojo simpatijo do Italije, bodisi ko je nastopal v civilni, bodisi ko je nastopal v vojaški uniformi. Ni bilo namreč dveh generalov Aireyev:	prvi v zasebnem
življenju in drugi uradno. Bil je samo eden, in zaradi tega so ge imeli radi.
Ko je prišel Winterton, je njegova prva izjava časnikarjem, da se je boril leta 1918 z Italijani na Piavi, žela velik uspeh. In to se razume: nobena druga izjava novega vojaškega guvernerja ne bi žela v Trstu takega in tak o neposrednega uspeha. Tudi Winterton je prihajal kot prijatelj z navedenim spominom v svojem diplomatskem kovčegu: z njim se je torej menjala samo oseba in ne politična linija. Sčasoma se je pa uvidelo, da obstojata glede Svobodnega tržaškega ozemlja dva generala Wintertona, medtem ko smo imeli samo enega generala Aireya. General John Winterton je v uniformi in pri svoji guvernerski mizi angleški, strašno angleški; Sir John Winterton, v civilu, pa je skrajne olikan gospod, pravi aristokrat, ki se lahko celo spominja, ne• da bi dobil za to posebnega dovoljen:n svoje_ vlade, da se je boril leta 191H na Piavi skupaj z vrlimi italijan-
se ni moglo iti. Razlog za to dej-skimi vojaki.«
Dopisnik nato ugotavlja, da vodi general Wiinterton glede STO-;a .drugačno politiko od generala Ai-reya, ki je v STO-ju videl samo fikcijo. Pri naštevanju dejstev navaja nove monopolske napisne deske, policijske značke in modre trake pri svečanih otvoritvah tržaškega velesejma namesto italijanske trobojnice. V vsem tem vidi Grazzini uveljavljanje STO-ja, ki ga je, Airey stalno in namenoma zapostavljal.
Grazzini se zgraža nad poskusom dati Trstu poseben železniški park. nad zahtevo po cenzurnem pregledu otvoritvenega govora predsednika tržaškega velesejma in po izključitvi tržaškega župana od aktivne udeležbe pri otvoritvenih svečanostih.
Ko navaja Grazzini še možnost ustanovitve kasacijskega sodišča v Trstu in odklonitev, da bi v Trstu uvedli italijanski votivni sistem obvezanih list, s čimer je Italijanom onemogočeno, da bi pri volitvah dobili absolutno večino, zaključuje-
» Nekaj se dogaja v Trstu. Tam nekaj ni v redu. Ni v redu, da se potrdi predsedniku italijanske vlade tristranska izjava in se nato u-bere skrita pot, v skladu z najnovejšo titistično propagando, ki vodi k bodoči neodvisnosti tržaškega mesta. «	—	j
Tržaška radijska postaja izpopolnjena
Tržaška radijska postaja, ki je bila ustanovljena leta 1931 kot navadna irelejna postaja, brez lastnega programa, ako izvzamemo dnevnih 30 minut krajevnih vesti, se jt v teku druge svetovne vojne in po, sebno po vojni znašla v popolnoma, lizpremenjenih okoliščinah. Iz relejne postaje se je v času nemške zasedbe pretvorila v popolnoma avtonomno postajo, pod zavezniki' pa je bila razdeljena v dve popolnoma samostojni postaji, Trst I in Trst II, ter je na ta način pričela oddajati dva popolna sporeda.
Ze Nemci so uvedli na dotlej izključno italijanski tržaški radijski postaji dvojezičnost, ki se je še .bolj uveljavila z jugoslovansko zasedbo Trsta in s prihodom zave/.-; nikov. Se vedno pa je deloval s a mo en oddajnik z dvojezičnim sporedom. To je trajalo do septembra 1946, ko je pričel v Vidmu oddajati poseben oddajnik, kateremu so pošiljali spored po posebnem kablu iz Trsta. Pričel^ je tako delovati postaja Trst II. V maju leta 1947 je bil nato v zvezi s pripravami za 'izvedbo mirovne pogodbe postavljen na Trsteniku še drugi oddajnik, ki je prevzel nalogo videmskega oddajnika in služil slovenskim oddajam.
Tedaj sta obstojala samo dva avditorija, kjer se je lahko snemalo spored in še ta dva sta bila tehnično zastarela. Postaja ni mo^ia iz dveh avditorijev oddajati en popoln 11-urni slovenski spored in poleg tega še skoro poln italijanski spored.
Za stvar so se zavzeli zavezniški funkcionarji pri .radijski ustanovi in posebno tehnični vodja radijske ustanove Laž. Candussi, ki je napravil potrebne načrte za nove prostore ter naprave in je obenem tudi nadziral vsa dela. S svojimi namerami so naleteli na razumevanje pri Zavezniški vojaški upravi, ki je dala na razpolago potrebno vsoto 60 milijonov lir .in pričela so se dela, ki so trajala celih 18 mesecev.
• Ves ta čas publika ni opazila nobene motnje, spored ni bil niti za en dan prekinjen. S kakšnimi težavami je bilo v tem času zvezano delo, vedo samo uslužbenci, ki skr-be za izvajanje sporeda naših ra dijakih postaj. Trst II je n. pr. oddajal 14 mesecev spored iiz ene same, v pravem pomenu besede zasilno zbite sobe!
Kakor je bilo vse delo za poslušalce neopazno, prav tako je bila neopazna tudi selitev in najbrž jih je bilo malo, ki so se dne 7. junija tavedli, da se oglaša napovedovalec Trsta II iz bleščeče novih prostorov.
Uradna otvoritev novih oddajnih prostorov pa je bila 3. julija in ob tej priliki je imel ravnatelj tržaške radijske ustanove g. Jacobson na prisotne odličnike krajši nagovor, v katerem je poudaril pomen izvršenega dela.
Novi prostori tržaške radijske postaje obsegajo tri avditorije, od katerih je eden usposobljen tudi za večje koncerte, dve kabini za .napovedovanje in predvajanja ter
eno majhno kabino za snemanje. Vsak avditorij ima svojo avtonomno aparaturo. Vsi kabli se stekajo v veliki kontrolni dvorani. Poleg tega obstoja soba za registracijo z najmodernejšimi aparati za snemanje na trak in na plošče, soba za baterije, rezervna avtonomna električna centrala in priprave za pogojeni zrak. Za zvezo med temi prostori skrbi posebna notranja telefonska centrala in telefoni v avditorijih so opremljeni s svetloo-nim kficem, tako da omogočajo po-
oddajo. Omeniti moramo, da skrbi sedanja radijska uprava pod zavezniškim nadzorstvom za to, da s<j vse pridobitve bolj ali manj sorazmerno in pravično razdeljene na obe radijski postaja, tržaško in slovensko.
Kar je v teh prostorih ustvarjeno, odhaja nato po kablu k dejanskemu oddajniku, ki. pošilja nato radijske valove v svet. Oddajniki pa še niso bili obnovljeni in smo glede tega ostali še vedno pri starem: Radio Trst II ima še vedno samo 2,5 KW! Poslušalci naše radijske postaje pa želimo, da se obnova ne ustavi pri nizki frekvenci ampak da zapopade čimprej tud; oddajnik, tako da bo naša'radijska postaja lahko uspešneje vršila svojo odgovorno nalogo in da jo bomo lahko vsi nemoteno in dovolj moč-
seg v oddajne prostore tudi medno poslušali.
Počitniška kolonija
za slovenske osnovnošolske otroke
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu se je tudi letos prizadevalo pri Zavezniški vojaški upravi, da se Slovencem STO-ja prizna pravica do samostojnih počitniških kolonij v sorazmerju števila slovenskih osnovnošolskih otrok z onimi italijanske narodnosti.
Po dolgih pogajanjih je prišlo vendarle do uresničenja tega zelo važnega socialnega vprašanja, toda le deloma, ker je primanjkovalo za v ta namen potrebnih denarn:h sredstev. Zato bo letos mogoče poslati le okoli 600 slovenskih otrok v tri slovenske kolonije, ki bodo finansirane iz javnih skladov ob( podpori Ustanove mednarodne pomoči. Izmed teh treh kolonij bosta dve v Italiji pod samostojnim vodstvom in upravo slovenskih ustanov, medtem ko bo tretja na slovenskem ozemlju STO-ja, In sicer v Devinu, pod upravo in nadzorstvom Slovenskega dobrodelnega društva.
Kolonija v Devinu bo trajala dve mesca in bo imela dve sto otrok, ki se bodo vršili po trideset dni, in sicer dečki in deklice posebe.
■Prva skupina 100 otrok‘bo odrinila v Devin okoli 15. julija. Določitev upravičenosti otrok do počitnic v koloniji je bila izvršena na podlagi splošno veljavnih določi! od posebne komisije pri Uradu ra kolonije predsedništva Cone in bo-
do zato starši, katerih otroci so bili sprejeti v kolonijo, predhodn . obveščeni, čim dobi Slovensko dobrodelno društvo tozadevni seznani ki bo razstavljen na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11.
Otroci bodo morali imeti s seboj: 2 obleki, 2 para čevljev, 1 suknjo ali pulover, 1 kopalno obleko, perila za trikratno izmenjavo, in poleg tega nogavice, žepne -rute, milo, ščetko in kremo za zobe, glavnik. Pokrivala dobijo otroci v koloniji. Zabranjeno je, dajati otrokom s seboj vsakršno hrano, vključno sladkarije. Tudi ne bo na podlagi pravilnika mogoč nikak -obisk staršev v koloniji. Starši lahko pišejo svojim otrokom na sledeči naslov: Sola v Devinu.
Pred odhodom, ki bo izpred sedeža društva v ulioi Machiavelli št. 22, bodo otroci še enkrat zdravniško pregledani na očeh, rokah in glavi in zato bodo morali starši skrbeti, da se otroci predstavijo snažni <in čisti.
Seja glavnega odbora SDZ
Glavni odbor SDZ za STO je na redni seji 1. t. m. razpravljal o kolonijah slovenskih šolskih otrok, o propagandnih in organizacijski!) pripravah Slovenske narodne liste za občinske volitve in o vprašanjih v zvezi z »Demokracijo«.
Zadnja pot slikarja A. Bucika
V zadnji številki »Demokracije« smo poročali o slikarski razstavi tržaškega slikarja Avgusta Andreja Bucika in poročali našim bralcem o njegovi Umetnosti. V današnji številki našega lista pa poročamo o njegovi smrti, tako da pridobiva pokojnikova zbirka mono--tipij in portretov v galeriji »Sc-or-pione« na posebni pomembnosti za vso tržaško javnost.
Slikar A. Bucik je preminul dne 30. junija, v 63. letu starosti tiho in skromno, kakor je tiho in skromno živel in deloval med nami. Zapušča nam pa bogato umetniško dediščino, s kaifero je ponesel sloves sodobne slovenske umetniške tvornosti po skoro vsem svetu.
Dnfe 3. julija dopoldne so se številni pokojnikovi znanci, prijatelji in umetniški tovariši z intimno svečanostjo oddolžili njegovemu spo. minu na tržaškem pokopališču.
Prireditve v Avditoriju
Vrstijo se v Avditoriju prireditve raznih naših ustanov, ki so kiju,, vročini skoro vse dobro posečane. V ponedeljek so se predstavili otroci iz šole Sv. Ivana z »Jankom in Metko«, s čimer so se dobro odrezali. Vsa čast prirediteljem, ki uvidevajo, da ni njihova dolžnost samo predelati predpisani učni načrt, temveč da je njihova dolžnost skrbeti tudi za izvenšplsko prosvetno delo!
V torek pa je priredilo SNG Molierovo komedijo:	»Namišljeni bolnik«. Janez Krstnik Poquelin. imenovan Moliere, je bil rojen 15 januarja 1622 v Parizu. Na žalost se taki nadljudje -kmalu izčrpajo in je njihovo življenje zelo kratko. Redka je izjema, kot n. pr. Shawo-va, da bi dosegli visoko starost. Moliere je umrl že 17. februarja 1673. Ali v svoji kratki dobi življenja je zapustil potomcem neprecenljiv zaklad gledaliških neminljiv vih umotvorov. SNG kaj rado podaja njegova dela. Lansko l,eto je uprizorilo komedijo »Tar-tuffe«, letos pa »Namišljenega bolnika« v izvirni izvedbi, tako da človek ne ve, katerega sodelavca bi prehvalil. Pa začnimo z režijo.
Režija je bila skrbno pripravljena, tako da bi SNG s to predstavo lahko stopilo pred najbolj razvajeno občinstvo. Največjega priznanja je bil deležen simpatičen g. Nakr-st, ki si z vsakim nastopom prisvaja vedno večjo naklonjenost poslušalstva. Ali tudi drugi, sodelavci niso zaostajali, tako da je bila uprizoritev zaokrožena in vse hvale vredna. •
Otvoritev novega oddelka trgovine Kerže
V soboto 30. t. m. je bila otvoritev * novega oddelka znane, 80 let stare, slovenske trgovine Kerže na trgu Sv. Ivana 4 v Trstu.
Novi lokal je zelo okusno urejen in ‘ lahko -rečemo, da je edan najlepših te vrste v mestu.
Bogata izložba predmetov, razstavljenih po oddelkih, nudi res vse, kar potrebuje gospodinjstvo od kuhinjskih potrebščin, steklenine in porcelanskih izdelkov pa do darilnih predmetov.
Sprejem tujcev v ameriško armado
Samski begunci nad 18. in pod 30. letom, ki nimajo svojcev, za katere bi bili "dolžni skrbeti, more-
jo prositi za sprejem v armado. Združenih, držav. Prosilci morajo biti zdravi in vešči angleškega jezika v govoru in razumevanju. Obveznost vojaške službe traja 5 let.
Za vstop v ameriško armado ne morejo prositi državljani onih držav, ki sodelujejo pri Evropskem obnovitvenem načrtu ali v Atlantski zvezi.
Natančnejše informacije kakor tudi formularje za prošnjo dobite od 3. do 21. julija v uradu majorja W. L. Garrisona, ameriškega podpoveljnika begunskega taborišča pri Sv. Soboti.
Prebeneg - Dolina
Po velikih mestih in trgih malo veste, kako se živi v vasi, ki je na meji obeh demokracij. Veliko vam že to pove, da morajo celo naš} mali pastirji in dojenčki imeti redno v rokah rojstni ilist, če hočejo na pašo za vasjo. Zato je zelo naravno, da so ljudje v, takih vaseh zaprti in le počasi in zelo, zelo previdno prihajajo novice iz takih obmejnih vasi v široki svet. Tam v zgodnji pomladi se je torej na, Prebenegu zgodilo sledeče: g. župan iz Doline, kominformist Lovri-ha, je slovesno odprl prvo električno luč in ob tej priliki je hotel kar cel-o vas pridobiti za svojo sovjetsko politiko. Ce tudi bi nas po tej strani glava -bolela, vendar že -zaradi meje ne bi nasedli županovim lažem! Mož je namreč pravil pri mizi v slovesnem govoru pravljico, da pač on -edini rešuje občino in vse vasi in kaj vse.da bo še pričaral v deželo, če bodo ljudje v jeseni prav volili. Prebenežani so se mu na to bajko veselo smejali, zato ker vsak otrok 've, kdo plačuje vsa javna dela na Tržaškem in ker vsi odrasli v dolinski občini vedo da je vsa ta javna dela, ki so sedal v teku, odobrila Zavezniška vojaška uprava že pod prejšnjim odborom pred dvemi leti!
Edino veliko delo, ki ga je začel naš župan, je asfaltiranje cest skozi njegovo prestolno vas Dolino. O teh modernih cestah pa se slišijo kaj različne sodbe. Ljudje, ki imajo hiše ob cestah, so splošno zadovoljni, saj se ne bo več prašilo v stanovanja. Drugi pa so zelo počasni s pohvalo. Pri tej reči bodo namreč imele besedo — krave. Da. krave in voli, ki se b-odo -kaj težko privadile hoditi zlasti pozimi po naših hribovitih asfaltiranih cestah. Ko si bo prva žival polomila noge, tedaj bodo -dolinski kmetje odprli oči, a bo prepozno. To bo že po volitvah in naš župan je globoko prepričan, da bo takrat prav tako prvi izvoljeni občan, kakor je danes. Prav zato tako hiti s temi jav-
nirrji deli, ker pač treba stolček od vseh strani podložiti in zagotoviti.
Kdo ve, če se le pravočasno ne posveti v glavah in bi znali dolinski volivci posnemati Benetke..., da sežemo po najznačilnejšem in nam ne preveč oddaljenem volivnem primeru iz tujine.
Joj, kaj bo potem, gospod župan? Zato le hitro naslikajte po vseh občinskih zidovih vse polno srpov in kladiv, kakšno -žensko le ta reč preplaši. Toda vedite, poleg vaše brivnice stoje tri stoletne lipe in pred temi lipami je raatla na istem mestu tudi lipa in ta lipa bo tam v oktobru čudovito zacvetela in svoj koristni sad prinesla -tudi v Dolino!
Volivci, sodite in premislite!
Športna senzacija v Nabrežini
Zaradi slabega vremena je bila napovedana tekma med tržaškmi samci in poročenimi odložena na nedeljo 8. julija ob 18. uri. Ves spored ostane nespremenjen!
Jz Devina
Slovenska osnovna šola v Devinu je imela v soboto, 24. junija, odlično uspelo prireditev na prostem. P-o pozdravnem govoru smo v prvem delu sporeda slišali narodne in umetne pesmi, ki jih je dvoglasno pel šolski zbor.
V drugem delu sporeda so nastopili učenci z Albrehtovo pravljično igro v štirih dejanjih »Sirota Jerica«.
Bogato opremljen oder in k temu primerna razsvetljava sta privabila veliko množico ljudi, ki je z odobravanjem in viharnim ploskanjem sledila, vsakemu dejanju.
Znašli smo se res v pravljičnem svetu. Imeli smo vtis, da stojimo pred pravim gledališčem in da po? slušamo poklicne igralce.
Vsi nastopajoči so -svoje vloge dovršeno odigrali. Veliko odobravanje je žela učenka 6. -razreda Hadrijana Kraljeva, ki je v vlogi sirote Jerice pokazala pravi igralski talent. Pohvale vredni so tudi Ivanka Legiševa, Drago Tinta in Mari-za. Kraljeva, ki so se popolnoma vživeli v svoje vloge in jih brezhibno izvajali.
Med prisotnimi smo opazili g. župana Kralja, g. didaktičnega ravnatelja Ščuko in g. župnika Komaca.
Devinski šoli -smo hvaležni, da je pripravila pravo slovensko prireditev in nam nudila dvourni kulturni užitek. Učiteljicama in učitelju čestitamo k lep'emu uspehu naše šole!
Mizarji
kmetovalci
podjetnih!
i
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
ViBl«
R S T
Sonnino, 2 4
ZAHVALA
Zahvaljuj&no se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili-na zadnji poti pok.
MARIJA SEDMAKA
Posebno se zahvaljujemo č. g župniku Gračnerju za cerkvene obrede, domačemu pevskemu zbiru za nagrobnico, darovalcem vencev in cvetja ter g. Kristjanu Tenceju, ki se je v imenu SDZ poslovil od dragega pokojnika.
Sv. Križ pri Trstu, dne 26. junija 1951. ŽALUJOČI OSTALI
Obiščite gostilno
,PRI FIGOVCU"
T	R S	T
u	L I C	A
c.	GHEGA	3
CENE UGODNE!
POSTREŽBA SOLIDNA !
Tam dobite pristna istrska in briška vina ter vedno sveže ribe.
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ( LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
SAMO ZAJČKI SE POKORNO P ODPISUJEJO DIKTATORSKE POTEGAVŠČINE KREMELJSKEGA MEDVEDA IN NJEGOVIH PRILIZNJENIH PAP AGAJCKOV !
Gospodinje,
v elika priložn ost!
Ako postanete ob priliki trž. velesejma od 24. VI. do 8. VII. 1951 naše odjemalke in se vključite v veliko
družino LKUIIGHS
boste deležne, razen prve brezplačne polnitve plina, izžrebanja 15 radioaparatov
RADIOM ARELLI FIDO 120
ki bo 16. julija t. 1. ob 18. uri na našem sedežu v prisotnosti organov finance.
Pojasnila dobite: na velesejmu
v paviljonu „A“ Stanci LIOUIGAS
ali na našem sedežu v UL. M. D'AZEGLIO 12 kakor tudi pri vseh naših zastopnikih na Tržaškem ozemlju.
Ob zaključku šolskega leta
Za nami je že šesto leto slovenske šolske dejavnosti na T.ržaškem po koncu diruge svetovne vojne! Naša šola je vzgojila odnosno vzgaja našo mladino v narodnem demokratičnem duhu, .zaradi česar lahko mirno in z zaupanjem zremo v našo bodočnost. Naši šolniki so zastavili v skladu *z načeli in stremljenji naših narodnih in demokratičnih predstavništev vse svoje sile v izgradnjo zanesljivih pedagoških in narodno trdnih temeljev našega šolstva.
Izvestji za osnovne in srednje šole, ki sta izšli ob .zaključku šolskega leta, nam vsestransko osvetljujeta razvojno pot in delovanje naših šol.
Naslednji številčni podatki, ki jih povzemamo iz izvestij, so sami po sebi dovolj zgovoren dokaz šolskega izživljanja tržaških Slovencev v tem šolskem letu.
OSNOVNO SOLSTVO
Število učencev na kohcu šolskega let%
Razredi		M.	Z.	Skupno
I.	razred	208	199	407
'II.	»	196	199	395
III	»	247	259	506
IV.	»	311	323	634
V.	»	418	419	837
VI. in VII. raz.		48	57	105
v Nabrežini 88 (59), na Opčinah tov i sposobnost in marljivost na-
VI. in VII. razred je Višja šolska uprava odprla v Dolini, Boljuneu, Domju, Zgoniku, Devinu in Mavhi-njah. V te .razrede zahaja mladina, ki se ni vpisala na srednje šole, ki pa je še šoloobvezna. Opozoriti moramo, da veljavna šolska zakonodaja ne predvideva tako imenovanih šestih in sedmih razredov, ki so bili ustanovljeni pri nas iz razlogov štednje namesto po zakonu določenih strokovnih šol. Zares ne moremo razumeti, zakaj ne ravnajo po zakonih in predpisih, ko gre ea naše pravice, medtem ko se sklicujejo na zakone in predpise v zadevah, ko gre za njihovo utesnje-valno tQlmačenje v našo škodo! Prepričani smo, da bo Višja šolska uprava pri izvajanju zakonitega šolskega reda in veljavnega učnega načrta na našem ozemlju, te začasne šeste in sedme razrede, katerim bi moral v prihodnjem šolskem letu slediti še prav tako začasni osmi razred, čimprej spremenila v zakonite strokovne šole. Le tako bo zadoščeno ukazu ZVU, k' ■predpisuje za slovenske šole ist pedagoški sistem in načrt, kot' ge imajo italijanske šole!
SREDNJE SOLSTVO
Ob koncu lanskega šolskega leta je bilo številčno stanje naslednje: od skupnega števila 1484 srednješolcev jih je izdelalo 1151, padlo pa 333.
Letos pa je bilo vpisanih 179 3 srednješolcev, od teh je bilo prisotnih na koncu šolskega leta 1690 'izdelalo je 753, popravni izpit imajo 449, ponavljajo 139, neocenjenih je 60, k zaključnemu izpitu pa je pripuščenih 293. Naj še navedemo da je bilo od skupnega števila vpisanih 910 dijakov in 884 dijakinj.
Višjo realno gimnazijo s klasičnimi vzporednicami je posečalo 198 dijakov (lani 173), učiteljišče 110 (88), trgovsko akademijo 120 (121). nižjo srednjo šolo 614 (567), industrijsko strokovno šolo 333 (214) trgovsko strokovno šolo 160 (152) strokovni tečaj na K-atinari 41 (50)j
74 (44), na Proseku 36 (16) in v Plavjah 20 (—).
Tržaški Slovenci še vedno nimamo lastne dvorazredne trgovske šole, srednje tehnične šole in samostojne klasične gimnazije ter klasičnega liceja. Prepričani smo, da bo zadeva s klasično gimnazijo in klasičnim licejem urejena v teki} prihodnjih dveh šolskih let, ko bodo vsi klasični razredi spopolnjeni) Nujno pa je jpotrehna ustanovitev slovenske srednje tehnične šole! K zaključnemu izpitu na industrijski strokovni šoli v Trstu je pripuščenih 33 gojencev, na strokovnem tečaju 'z .dodatnim III. razredom v Nabrežini 10, na Opčinah pa 9. Kam se bodo vpisali .ti absolventi prihodnje šolsko leto? Zakaj bi jih prisilili, da se vpišejo na italijansko srednjo tehnično šolo, ko imamo v vsakem pogledu pravico di sličnega slovenskega zavoda?! Zaman postavljamo že tri leta to pereče vprašanje vsem pristojnim o-blastvom v imenu vse naše prizadete javnosti! Dodamo še, da upamo v skorajšnjo uzakonitev popol ne strokovne šole v Nabrežini in na Opčinah, kjer jo sicer dejansko že imamo, čeprav v obliki »dodatnih« tretjih razredov.
SOLSKE RAZSTAVE
Kdor ima priliko ali hoče opazovati naše šole — in to priliko imajo naši starši in vsa naša javnost — lahko ugotovi njihov razvoj in njihovo rast kljub vsem oviram, kljub vsemu blatenju in natolcevanju ,z nasprotne strani, ki so mu od časa do časa, naj,bolj pa v času vpisov tako rekoč redno izpostavljene.
Kdo se ne bi rad spominjal u-speha, ki ga je naša mladina, in z njo njeni šolniki, dosegla ob nedavnem ERP risarskem natečaju?
Kdo se ne bi vzradostil ob prireditvah in razstavah, ki so jih ob zaključku šolskega leta priredile naše šole? Saj se v njih zrcalijo i .trud in' prizadevnost naših šolni-
še učeče se mladine.
Razstavljale so osnovne šole, strokovne šole in srednje šole. Zavedamo se prav dobro, da se v razstavljenem gradivu in predmetih) krije le majhen del prizadevnosti našega šolstva in vendar koliko gradiva nam že to proži!
.Pomudimo se najprej pri razstavah naših najmlajših, naših osnovnih šol: Nešteta dela nam kažejo, kako piše, kako riše, plete, šiva in. kvačka in dela naša osnovnošolska moška odnosno ženska deca. Cesar vsega ne napravijo te pridne ročice, te drobne glavice? Človek gleda in strmi in laže mu je pri duši. Saj je posebno med dekliškimi ročnimi deli dokaj takih, ki bi -se lahko uspešno merila z izdelki odraslih! Zal nam prostor ne dopušča, da bi se spuščali v naštevanja in pobližja opisovanja, saj bi morali omeniti toliko imen, ki prav goto-! -vo zaslužijo priznanje in pohvalo,
Želeti bi bilo, da bi se bile udeležile teh prireditev in si ogledale te razstave vse matere naših otrok, tudi tiste, ki svojih otrok doslej niso vpisovale v slovenske šole, kajti ob teh prireditvah in razstavah bi se mogle prepričati, ne le o dostojni višini slovenske šole, ampak tudi o tem, da otroci slovenskih staršev spadajo le v slovenske šole. Težko je reči, katera je bila lepša, kajti vse so tekmovale za prvo mesto: Sv. Jakob, Sv. Frančišek, ul. Donad-oni, Rojan, Sv. I-van, Sv. Ana, Skedenj, Bankov-lje, Opčine in vse ostale šole iz bližnje in daljnje tržaške okolice.
-In kaj naj porečemo o razstavah naših strokovnih šol? Vemo sicer, da so še zelo pomanjkljivo opremljene, da jim manjkajo stroji, da jim manjka materiala, da se naši šolniki trudijo, da bi težave, ki-;t) tega izvirajo, premostili in da se, zato obračajo na dobrotnike, razne tvrdke in poedince, da bi jim prispevali v blagu ali denarju in jim tako omogočili nabavo vsaj najnujnejšega. Ali te težave poznajo in občutijo predvsem šolniki, širša
javnost -zanje komaj ;,Ve, najmanj se pa -tega menda zavedajo pristojna oblastva, vsaj sklepati se to, da iz prenizkih dotacij, ki jih prizadeti zavodi prejemajo.
In vendar smo lahko zadovoljni ob pogledu na razstavljene predmete. Razstave v Rojanu, v Nabrežini iin na Opčinah so zgovorni prir či za kakovost naših šolnikov, za njihovo znanje, dobro voljo, iznajdljivost in prizadevnost, so pa obenem tudi priče za -marljivost in spretnost mladine, ki v te šole zahaja.
(Pomanjkanje obdelovalnih -strojev in materiala občutijo posebno moški oddelki.
Zenski oddelki trpe zaradi pomanjkljive opreme manj, ker nabavijo ves potrebni material za ročna dela dekleta sama odnosno njihovi starši.
Tudi razstava na nižji gimnaziji zasluži vso pažnjo. Tudi ona se deli na slikarski del i-n na ročna dela u-čenk in učencev.
Slikarski -del je razdeljen na tri skupine. Vsaki od njih se pozna roka vodnika, ki ufmerja. Vsaka od njih ima nekaj svojega. Slike s j smiselno razporejene, izdelki, od or-, namentov in narodnih motivov pr do produkcij in samostojnih kompozicij, čisti. Med njimi je tudi takih, ki kažejo talent.
Kaj naj porečemo o ostalih delih? Dobri so izdelki (vezava knjig), lepa .so dekliška ročna dela!
Imeli smo zares občutek zadovolji stve, ko smo odhajali z letošnjih šob skih razstav.
POMENKI O PREHRANI
Dr. Brdgant Marjan
Ugotovitev razlike v ceni med su- tekom leta jih pridelamo ali pa ku-
rpvimi živili ip užitnim ostankom pa nam še ne omogoči oceniti hranilno vrednost nekega živila; šele določitev denarno preliranbene vrednosti nam .to omogoči. Denarno preh-ranbena vrednost nam pove koliko toplotnih enot ali kalorij vdohimo iz določenega živila za eno liro. Računi, s katerimi določajo denarno prehranbeno vrednost, so močno zamotani, ker mora? jo upoštevati: a) živo ali težno težo, h) nakupno ceno, c) tržni odpadek, kuhinjski odpadek, izgubo zaradi pripravljanja, č) vsebino vode, beljakovin, tolšč, ogljikovih, hidratov, suhega ostanka i-n še mnogo podobnega.
Ta vprašanja so za praktično gospodinjstvo zelo važna in čudimo se, da je v običajnih kuharskih in gospodinjskih knjigah tako malo napisanega o njih. Natančno poznavanje tega poglavja iz gospodinjstva bi nam dajalo znatne prihranke.
V naslednjem bom poskusil prikazati kolikor mogoče jasne obrise tega razsežnega poglavja, le denarno prehranbene vrednosti ne bo mogoče vnesti v tabele, ker nabavne cene valujejo iz dneva v dan Vsekakor pa si jih vsaka gospodinja na podlagi tabel in nakupne cene živil lahko sproti izračuna.
A) Rastlinska živila
iPrehranbenih rastlin je nešteto;
KONCERT
ahademsItEHa nastopa zbora iz Llnhliant
V ponedeljek .zvečer je Glasbena matiia v Trstu pripravila v dvorani Avditorija .koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija.
Nastopilo je .nad sto nekdanjih dobrih pevcev bivšega akademskega pevskega zbora, ki ga je -svoj-čas ustanovil neumorni, nedavno umrli raziskovalec narodnih napevov in bivši vodja tega pevskega zbora France Marolt. Koncert vj Trstu je bil v počastitev spomina tega zaslužnega moža. Spored je obsegal 16 narodnih pesmi v pri-, redbi pok. Fr. Marolta.
Uvodoma je zbor zapel kantato »Umrl je mož«, ki jo je zložil skladatelj Anton Foerster, češki rojak ki je vse svoje1 življenje deloval v Sloveniji in nam podaril veliko število svojih skladb, da ga tako lahko smatramo kot svojega. Zbor je izvajal na -tem večeru izključno priredbe slovenskih narodnih pesmi Fr. Marolta, med katerimi so, zelo posrečene n. pr. »U klošter bi rada šva«, »Ljubi konja jaše« in
»Jaz mam pa k-onjča«. Krasni prireditvi sta »Kaj b’ jaz -tebi dav« in »Ribniška«, s katero je zbor zaključil svoj spored ob viharnem odobravanju vseh pričujočih. Priredba »Pojdam u rute« je manj posrečena izmed vseh ostalih.
Nekatere pesmi je moral zbor ponoviti.
Zbor .razpolaga ž dobrim pevskim materialom tako v tenorjih (kar j: drugače šibka .stran vseh moških zborov pri inas), kakor v globokih basih, ki so uravnavali ravnovesje celote.
Številčnost zbora je mnogo pripomogla k celotnemu uspehu nastopa, ki je med našim občinstvom žel val odobravanja. Narodna pesem bo vselej in vsikdar dvigala narodni čut naših ljudi in tako je ■tudi na .tem večeru učinkovala na vso moč. Vedno in znova nam dokazujejo primeri, da narodnega čustva ne more zabrisati nobena sila, še najmanj umetno in špeku7 lativno stva-rjanje koalicije s tujerodnimi nasprotniki našega rodu, zgrajene na peščeni podlagi.
Akademija slovenskega učiteljišča
Številni javni zaključni nastopi slovenskih učnih zavodov v Trstu so v letošnjem šolskem letu pokazali izredno delavnost, ki gotovo prekaša vse dosedanje šolsko delo od leta 1945. dalje!
Nekatere šole so se še posebno odlikovale, tako glede izbire sporedov, .kakor tudi temeljite priprave. Med temi je pokazalo slovensko učiteljišče izredno lepe sadove svojega dela. Prav je, da se .skrbi za čim temeljitejšo vsestransko splošno pripravo . in. izobrazbo naših bodočih učiteljev. Spored akademije dokazuje, da se vodstvo tega našega važnega pedagoškega zavoda dobro izaveda, da je potrebno, da, se vsakemu bodočemu učitelju nudi ona kulturna podlaga, na kateri bo lahko zidal pri izvrševanju svojega .poklica.
Akademija je pokazala, da se na -tem zavodu goji poleg ostalih predmetov tudi glasbena umetnost. To je nujna potreba za tak zavod! Ze Martin Luther je dejal:	»Nočem
učitelja, ki ne- zna peti!«
V pestrem in bogatem sporedu akademije se zrcali duh, v katerem mora biti vzgojen mlad učitelj. Dijakinja Theuerschuh M. ie najprej recitirala Zupančičevo »Našo -besedo« in jo podala s -sigurnostjo, jasno izgovorjavo in logičnim poudarkom. Naš prvak Alojzij Gradnik je bil zastopan s pesmijo »Devin«. ki jo je lepo podala Žerjal Imelda. Profesor petja Mirko Filei je zbral nad osemdeset dobrih pevcev -in .pevk, ki jih je zlil v blagoglasno celoto discipliniranega mešanega zbora in je predvajal sedem pesmi iz dobro dinamiko, čisto intonacijo i-n ok-usnim fraziranjem. Zbor -je spremljal tudi proste vaje fantov, ki jih je uvežbal profesor telovadbe Viljem Le-nassi na napev »Gor čez jezero«. Dijakinje so izvajale rajalne vaje z ritmičnim ču-
tom v okviru okusne koreografske zasn-ove profesorice Krasu-lje Suhadolčeve.
V glasbenem delu so prav dobro uspele gojenke V.rabec N., Mezgec L., Theuerschuh M. in Cefarin M. Izvajale so posamezne klavirske točke s sigurno in temeljito igro. Ve-nier M. je zapel dvoje samospevov, Majcen S. pa je zaigral nq violini -dve skladbi. Vse te nastope je pripravila prof. Mi-rca Sancino-, va, ki je tudi spremljala -ob klavir-) ju soliste in priredila glasbo za rajalne vaje deklet.
Profesorica Valerija Glavič, ki je pripravila obe že omenjeni recitaciji, je pripravila odnosno naštudirala Nušičevo enodejanko »Analfabet«, ob. kateri se je občinstvo prav prisrčno -zabavalo,-
Ves spored je potekal gladko, kljub obširnosti in nas ni utrujal ker je bil temeljito pripravljen.
Ti uspehi so pokazali izredno delavnost in požrtvovalnost profesorjev, ki so se zavzeli za to prireditev. Ta lep uspeh naj jim bo plačilo za ves njihov trud in nesebično delo. Ravnatelj dr. A. Kacin je me-d sporedom nagovoril pričujoče in sedemnajstim najboljšim dijakom razdelil knjižne na-grade. — Tako je slovensko učiteljišče svečano zaključilo četrto leto svojega obstoja.
pimo na -trgu 80 - 100 raznih y,rst. Njihova kakovost pa ni vedno e--naka: enkrat je radič mlad in mehak (prva žetev), drugič pa tod, kosmat in grenak; stročni fižol je enkrat nežen, sočen, prav nič ii-l-nat, drugič .trd, suh, žilnat z debelim zrnjem; koloraba je . enkrat mehka in sočna, drugič lesena; krompir je enkrat star* drugič mlad; kolika je razlika med letno in zimsko špinačo, med prvimi In zadnjimi beluši itd.; dalje razlika med -umetno gojenim sočivjem, n. pr. v toplih gredicah, i-n on-im, ki raste v prostih nasadih na vrtovih in na polju. V vseh teh primerih najdemo tudi razlike v kemični sestavi .rastlinskih živil, v količini užitnega dela in, kar je za nas najvažnejše in najobčutnejše, v ceni.
-Zgodi se, da prinašajo nekatero zelenjave celo s koreninami na trg (berivko, motovilec, špinačo i. dr.), vsled česar nastajajo odpadki-tja do 50 odstotkov. Kmetje >in branjevke imajo kaznivo razvado, da namakajo zelenjavo, predno iq nesejo na tr-g, v vodi, samo da iz-gleda sv-ežejša. S tern postopkom povečajo težo, n. pr. solate -berivke in -radiča, za -nad 7 -odst., navadne solate in spi-nače za nad 14 odst., končno pri -nekaterih vrstah ohrovta celo za 25 odstotkov. Gospodinja ima zaradi -tega še eno dolžnost več, da je previdna pri izberi in se tako obvaruje oškodovanja.
Od vseh rastlinskih živil je z ozirom na denarno prehranbeno vrednost najbolj -racionalen krompir: za 700 -lir ga vdobimo približno 20 kg; od -tega je približno: u-ž-itnega -dela 13250 g, 3000 g pa suhe tvarine. Ta količina krompirja nam da 11515 kalorij.
Mlad, it. j. nov krompir nam pa za isto ceno da približno 8960 g užitnega in 7616 kalorij. Razlika je v znatno višji nabavni cen-i; zaradi tega je koristneje hraniti se s starim krompirjem, dokler ne pade razlika v nakupni ceni na 20 -25 odstotkov.
Sladka repa, ki ima navadno približno dsto nabavno ceno kot krompir, da že zaradi lupljenja 21,5 odstotkov -odpadkov in vsebuje poleg tega še visok odstotek vode.
Iz -navedenih primerov spoznamo, kako važno je poznati denarno -prehranbeno vrednost, ki nam do-i kazuje, da je neko živilo . vis-oko-vred.no, če je njegova nakupna cena nizka, če daje malo odpadkov in če vsebuje malo vode, kot n. pr, tolšče, margarine i. dr.
Pri zeleni gre običajno mnogo v izgubo in, ker vsebuje tudi mnogo, vode, ostane le približno' 26 odst. užitnega. Se dražji so beluši, ki nam pri enem kg dajo 772 g užitnega in 140 kalorij. Beluši so najdražje sočivje ter nam služijo kot primer za to, koliko denarja iz7 damo po nepotrebnem, -da zadostimo -— okusu.
(Se nadaljuje)
Hlače in letne obleke
iz mako bombaža in volnene fresko
B p bogati izberi - po najnižjin cenah V; MAGAZZINI DEL CORSO
TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa)
Ppvi sadovi prisege v Philadelphiji
Zastopniki zasužnjenih narodov ustanavljajo delovne skupnosti
. Dr. V. Maček je nadaljeval:
»Ne -trdim sicer, da je bil-o to čudno načelo »ne-vmešavanja« edini, vendar pa je bilo gotovo eden (razlogov, da so narodi srednje in vzhodne Evrope tako hitro padli, najprej pod -Hitlerjevo, potem pa •pod komunistično gospo-dstvo, ki sedaj grozi ostali Evropi in celemu -sve-t.u.
Gotovo je, da bi danes ne imeli nika-ke nevarnosti sovjetskega napada, če ibi v Zvezi narodov namesto Stalinovih slamnatih mož sedeli pravi zastopniki narodov, ki žive za železno za-veso vzhodno od črte Ste-tin-Trs-t. Prav -to velja seveda -l-ud-i za narode, ki -jih vladajo manjši komunistični diktatorji. Vsi vemo, da so pravi zastopniki narodov samo tisti, ki jih ljudstvo voli s svobodnimi voli-t-vami. Nacizem in komunizem -sta popolnoma uničila načela in oblike demokratičnega predstavništva. Nista pa mogla preprečiti, da se danes t-u snide precej demokratičnih zastopnikov teh narodov.
Sestali sjno se, da -bi položili temelje Odbora za srednjo in vzhodno Evropo, ki naj izdela načrte in organizira naše sodelovanje. Cilje in namene -tega odbora nam je razložil predsednik pripravljalnega od-
bora, naš prijatelj Ferenc N-agy in jaz nimam kaj dodaja-ti. Kakor nobeno človešk-o -delo ni popoln-o, tudi -na-š odbor v tern trenutku še ni kompleten. Zastopniki nekaterih narodov in nekaterih demokratičnih skupin iz tega dela Evrope še niso tu. Truditi se moramo, -da bi v bodoče to našo organizacijo čimbolj iz-popolni-li.
Ne moremo vedeti, kdo izme-d nas bo doživel ustvaritev Združene Evrope. Prepričan pa sem, da smo našli solidno osnovo za namen, za katerega je bila nas-tala Liga narodov in ki ga ima tudi Zveza narodov.
Srečen sem, -da imam čast biti prvi zastopnik -hrvalsikega naroda \ tem našem skupnem prizadevanju.
-Dr. Milan Gavrilov-ič se je v svojem govoru obrnil posebno na a-meriške prijatelje naših narodov i-n gibanja za njihovo osvoboditev ter jih opoz-oril, da begunci iz dežel -zasužnjenih od komunizma, ne želijo biti kakšni hujskači na vojno.
»Našt narodi so še preveč trpeli, da bi si želeli -še kakšne nove vojne katastrofe. Toda strašno dejstvo je za -nas vse »38. vzporednik«. Ta usodna razdelilnica ni samo na Koreji, marveč jo najdemo povsod: v Aziji, v Evropi, kjer koli svo-
bodni* sve-t meji na komunistično suženjstvo. To je simbol 'tudi za podoben položaj, ki ga najdem-o v -dušah, v miselnosti lj-udi. Demokrati in miroljubni ljudje se -boje, -da bi prekoračili to us-odepolno mejo. Njihovi pomisleki so moralnega ati vsaj -taktičnega značaja. Toda mi s prstom kažemo na dejstvo, da komunistične sile takšnih pomislekov ne poznajo, da nimajo nobenih moralnih zadržkov I-n da so vedno pripravljeni prekoračit' vsak »38. vzporednik«, kjer koli -računajo, -da bi mogli napraviti čimvečjo škodo demokraciji in svo bodi. Koreja potrjuje njihovo miselnost. Takšnih Korej je bilo pe d-rugi svetovni vojni že mnogo i-to dejstvo živo označuje ves razvo'-dogodkov po drugi svetovni vojni Zato moramo pri vsakem razmi šljanj-u o našem sedanjem položaju in -ravnanju skrbno u-poštevati, da stojimo ob »38. vzporedniku«, da je »tam preko« sovražnik, ki neusmiljeno izkorišča vsako našo neodločnost in slabost, ki hladno opazuje vsak-o -našo k-ret-njo in je vsak -hip pripravljen napasti, -kjerkoli mu bo naše zadržanje dajalo upanje za čimvečji razdiralni in osvojevalni -uspeh. Ne pozabimo tega in ravnajmo temu primerno.«
Ustanovna resolucija Srednje in vzhodno evropskega odbora
Po govorih je bila predložena zborovalcem resolucija, ki je bilt) soglasno sprejeta. Re-s-olucija se glasi v dobesednem prevodu:
»Komunistično rova-renje in napadalnost sta obče mednarodno nevarni dejstv-i in ogrožata bodočnost omikanega človeštva. Oropa-li sta narode s-rednje in vzhodne Ev-rope njihove -neodvisnosti in uničili njihovo svobodo.
Ker je trajno sodelovanje narodov srednje in vzhodne Evrope n-ujno -potrebno za dosego demokracije, gospodarskega napredka in miru;
ke-r- je kulturni napredek mogoč le v miru, ki ga vzdržuje mednarodna složnost;
ker je že prišlo d-o mednarodnega sodelovanja v okviru Mednarodne kmetske zveze, Krščansko demokratske -zveze -srednje Evrope, Odbora delavskih središč v izgnanstvu, Odbora liberalnih izgnancev, kakor tudi delavskih in poljedelskih organizacij;
ker je t-reba, da se zaradi obče koristi in po splošni želji sestavi demokratična skupnost za medna--rodno -sodelovanje na širši podlagi;
ker je e-dinstvo izgnanih političnih voditeljev in demokratičnih -skupin bistveno -za uspešno borbo proti komunizmu, za osvoboditev podjarmljenih narodov in za dosego Združene Evrope, ki ne more živeti -razdeljena;
ker je za uvedbo osnovnih svoboščin in za dosego bodočega blagostanja narodov srednje in vzhodne Evrope potrebno pripraviti u-godne ,pog-oje, oprte na zgodovin ske in kulturne vrednote in
ker je medsebojno razumevanje med narodi srednje in vzhodne Evrope nenadomestljiv pogoj za u-
ve-dbo potrebne medna,rodne skupnosti, demokratičnih vladavin, za upostavitev verskih, vseh drugih osebnih svoboščin in socialne pravice:
smo se podpisani demokratski predstavniki političnih gibanj narodov srednje in vzhodne Evrope odločili,
da ustanovimo za načrtno in organizirano sodelovanje srednje in vzhodnoevropski odbor.
Ta odbor naj bo sredstvo za smotrno dejavno sodelovanje demokratskih organizacij in izgnancev iz srednje in vzhodne Evrope s ciljem borbe -proti sovjetskemu imperializmu -in komunističnim diktaturam.
-Odbor bo delal za upostavitev resnično demokratičnih vlad in u-ve-ljavljenje -osebne svobode v državah -srednje in vzhodne Evrope.
JZ a dosego -tega cilja se -bo Odbor lotil strokovnega proučevanja in raziskovanja vseh mednarodnih in narodnih, ka-kor -tudi zakonskih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj, ki so v zvezi z ustanovitvijo Srednje in Vzhodnoevropske federacije.
Odbor bo podpiral sile zahodnih demokracij v borbi proti sovjetski napadalnosti in komunističnim diktaturam. Podpiral bo -demokratične sile i-n pospeševal složnost demokratičnih ljudi na obeh -straneh železne zavese ter tako pomagal k zmagi svobode in .-demokracije po vsem svetu.
Odbor smatra, da so demokratični narodni odbori in sveti kot neod-
visne organizacije, ki predstavljajo voljo in zastopajo želje narodov, .ki so jih podjarmili Sovjeti in jih -zatirajo komunistične diktature, nujno potrebni.
Zato bo Odbor sodeloval s posameznimi Narodnimi odbori -in sveti -ter mednarodnimi demokratičnimi,, organizaci-ja-mi.
Podpisani demokratični predstavniki so -osnovali ta Odbor v prepričanju, da .s -tem -ustanavljajo stvarno in pravo obliko in sredstvo za trajno sodelovanje vseh demokratičnih sil tega dela Evrope, torej vseh, ki predvsem hočejo -osvoboditev njihovih domovin od komunističnih diktatur.
Podpisani upamo, da se -bodo Odboru pridružile vse demokratične organizacije in skupine, da skupno izvršimo -zgodovinsko nalogo.«
Ko je bila resolucija prebrana in -soglasno sprejeta, so jo prisotni predstavniki slovesno podpisali. V imenu Slovencev je podpisal dr. Miha Krek, za Hrvate dr. Vladkq Maček, za Srbe dr. Milan Gavri-lovič.
Na kraju posvetovanja so bili Izvoljeni: vodstvo odbora, izvršni odbor in trije odbori: -upravni, programski in organizacijski.
Za predsednika odbora je bil izvoljen Ferenc Nagy, za ravnatelja -uradov dr. Zefoovski. V izvršnem odboru, ki šteje šest članov, je tudi dr. Miha Krek, v upravnem odboru je dr. Vladko Maček, v programskem odboru dr. Milan Gavri--lovič in v organizacijskem odboru dr. Miha Krek.
(Konec prihodnjič)
Desti z Goriškega
P Doberdobu imamo suojega župana
Prezgodnje veselje „ Pri morskega dnevnika1'
Prejšnji zaslužni župan g. JOŽEF CADEZ
V sredo zvečer 2?. junija je bila sklicana seja novoizvoljenega občinskega sveta z namenom, da se izvolijo župan in odborniki. Takoj ob pričetku seje pa je g. Jairc, izvoljen na listi DFS, ki je tudi o.b-činski spravni sodnik, nastopil zelo oblastno in kar podil iz dvorane našega svetovalca g. Jožefa Čadeža, na njegovo mesto pa hotel postaviti g. Vižintina od DFS, ki ni bil izvoljen v občinski svet. To svojo zahtevo in odločitev je g. Jarc podprl s trditvijo, da je g. Čadež, dosedanji predsednik dobeirdobške, občine, imenovan leta 1945 od zaveznikov in potrjen leta 1947 od italijanske oblasti, prejel dvajset tisoč lir najemnine za neke občinske prostore in s tem denarjem plačal popravo javne ure v zvoniku, namesto da bi denar stavil v blagajno i^p^lačilo za popravo ure dal izvršiti, po občinski ižterjeva!-nkn. NffalJ«, da je g. C«dež deli! podporo ,'ne-katerim Občinarjem, ne da bi se bil prej posvetoval s takratnim odborom. Zaradi tega ne bi smel bili g. Čadež izvoljen v občinski syet, iker mu to »zakon« prepoveduje, je trdil g. Jarc.
Pri teh njegovih izvajanjih je g. Jarc . izrecno pojasnil, da ne očita g. Čadežu prav nobene sleparije ali goljufije ali pa osebnega oko-Tjščenja z občinskim denairjem. Gospod. Čadež je takoj pojasnil zbra-miCl svetovalcem, da je podal točno. Vse račune za ves čas svoje občinske uprave in da je podporo delil $ predhodnim posvetovanjem a, odborom.
Ker je v dvorani nastalo veliko prerekanje in je v debato poseglo tudi -občinstvo, je predsedujoči svetovalec g, Evgen Ferfolja prekinil sejo in odredil, da se bo nadaljeva la na dan, ki bo še določeti.
Kaj pravi zakon
Točka 5 člena 15 odloka predsednika republike od 5. aprila 1951 št. 203 pravi: »Ne more biti izvoljen za občinskega svetovalca, kdor ima posla z občinskim denarjem in ni še podal računa.«
Jas.no je torej vsakomur, da določilo točke 5 • člena 15 omenjenega odloka ne zadeva g. Čadeža.
V sredo zvečer 27, junija je bila, kot smo rekli, seja prekinjena in prenesena na poznejši dan. Toda »Primorski dnevnik« se’ je že v petek 29. 'junija irazpisal in pobahal da je g. Čadežu izvolitev v občinski svet odpadla in da je na njegov’, mesto bir poklican g. Vižintin iz Jamelj od DFS.
V soboto popoldne 30. junija pa, je bila druga seja občinskega sveta, katere ise je samovoljno udeležil tudi od »Primorskega dnevnika« »izvoljeni« g. Vižintin iz Jamelj. Občinski tajnik ga je seveda takoj pozval, naj zapusti mesto, določeno za občinske svetovalce, in gre med občinstvo, če mu je tako ljubo. Toda g. Vižintin je pričel divje besneti in kričati tor »dokazovati«, da je bil na prejšnji seji pozvan, da Zjisede mesto g. Čadeža; tedaj so ga vsi večinski svetovalci glasno opomnili, naj takoj zapusti prostor, ki ga ne more in ne sme zasesti, ker je njegova trditev ne; utemeljena, saj ni bilo na prejšnji seji le nobenega .glasovanja.
Na vse grlo je g. Vižintin vpil in oblastno hotel ostati na stolu občinskega svetovalca. Toda kmalu se je moral pri odločnem nastopu predsedujočega g. Lavrenčiča in večinskih svetovalcev udati, odstraniti se od prostora, določenega za svetovalce, in stopiti med občinstvo. Tedaj je svet glasoval na toči ki, ali spada izadeva g. Čadeža v območje člena 15 gori navedenega odloka.
Prav za prav so titovci predlagali, naj se niti ne glasuje, saj je
bilo gotovo, da bo g. Čadež zmagal... In zmagal je! Titovci pa so si pridržali pravico do priziva!
Zatem je prišlo glasovanje o županu. Izvoljen je bil enoglasno g. Miro Ferletič .iz Doberdoba. Tudi opozicija je namreč glasovala zanj. Za njim so bili izvoljeni v odbor gg. Bruno Pahor iz Jamelj in Aloj^ Frandolič iz Dola. Prvi je dobil mesto podžupana. Za namestnike odbornikov sta bila izvoljena gg( Evgen Ferfolja in Andrej Zužič oba iz Doberdoba.
Seja občinskega sveta je bila s tem zaključena in veseli DoberdoD-ci so pohiteli v zvonik, kjer so do-berdobški zvonovi kmalu izrazili veselje .naroda zaradi izvolitve žu? pana in odbornikov ter zaradi začetega delovanja	naše slovenske
občinske oblasti, od naroda izvoljene, za narod postavljene.
Tudi opozicija se je udala in čestitala novoizvoljenemu županu in rekla: Delaj za ves narod!
Seveda bo naš župan Miro Ferletič delal za narod, za ta naš mili narod, ki tako goreče ljubi mir med nami, ko je prestal veliko trpljenje od prve svetovne vojne dalje, Ta naš narod me pozna prepira in želi, da bi bili vsi v občini srečni, veseli in zadovoljni.
Ob županu stojijo odborniki, ki so možje na mestu; in ob teh še vsi ostali svetovalci, zavedni Slo-, venci in prepričani demokrati. Vsi skupaj bodo skrbeli za blagor naše občine, kar se tiče gospodarskih zadev in tudi, kar se tiče drugih koristi našega slovenskega naroda.
So pa še drugi v občini, ki nis i hoteli na volivno listo, ker so vedeli, da bodo svoji občini in svojim soobčinarjem lahko in bolje pomagali in koristili z dobrim nasvetom in s .trezno besedo. Tako na primer g. Karel Cernic in g Evgen Frandolič. Ta dva imata lepo zaslugo za ta prvi uspeh nas *k>wn«iih demokratov!
Novoizvoljeni župan je s pristankom vseh večinskih odbornikov in
Novi župan g. MIRO FERLETIC
svetovalcev povabil na kozarec vina tudi vse tri svetovalce opozicije, ki so se povabilu * tudi odzvali
Ko čestitamo g. Miru Ferletiču za njegovo župansko izvolitev in prinašamo njegovo sliko narodu v zadoščenje in zanamcem v spomin, maramo poudariti željo vseh, k; se te njegove oblasti veselimo, da je in ostane naš slovenski župan v polnem pomenu besede!
Hkrati se moramo spomniti g Jožefa Čadeža, ki je od leta 1945 do danes vodil doberdobško občino. Mi vsi vemo, kaj je pomenilo sprejeti vodstvo občine leta 1945, pod zavezniki, ko so komunisti proglasili za izdajalca vsakogar, ki jt) z zavezniki sodeloval čeravno je bi-
lo	to v nujno korist slovenskim občinam in slovenski stvari. Njegova kandidatura na kmetsko-de-lavski listi in lepo število preferenčnih glasov, ki jih je na vodit veh prejel, so viden dokaz, da je delal za blagor doberdobskih občanov.
Zaključek šolskega leta
Od šolskega ravnateljstva iz Gorice smo prejeli podatke o dijakih, ki so .izdelali, o številu dijakov, ki, imajo popravljalni izpit v jeseni, in o številu tistih, ki so padli.
Nas pa zanima še nekaj, dn sicer zakaj ni razstavljena na šolski de ski točna ocena vseh dijakov, tudi 'tistih, ki imajo ponavljalni izpit, .in tistih, ki so padli.
V	Trstu .so ocene razstavljene javno, v’ javno presojo in kritiko. Le v Gorici se letos to ni zgodilo. Čudno! Menimo, da se zaradi tega godi krivica vsej slovenski javnosti, ki bi rada vedela, kako so dijaki izdelali, v kakšnih predmetih imajo ponavljalne izpite in v kakšnih so padli!
NIŽJA SREDNJA SOLA
I.	razred: Od 69 dijakov, ki so •bili ob konou šolskega leta ocenje-
ni, jih je izdelalo 33, 12 jih je pad-
lo,	ostalih 24 pa je dobilo popravne izpite. Izdelali so: Bandi Dani-
lo,	Battoia Bruno, BEDNARIK JOŠKO (odličnjak), Brauč Kenat, Bregant Marko, Breganti Anton, Cotič Virgil, Orainich Renat, Culet-to Marjan, Ersettig Marko, Jarc Jožef, Hlede Bruno, Molaro Angel, Stigari Branko, Terčon Anton, To-masino Roman; BUDIHNA ANAMARIJA (odličnjakinja), Canciani Savina, Černe Marija, Lavrenčič Ada, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Milena, Sobani Štefanija, Bresciani Lilijana, Brumat Irena, Budal Ida. Dorini Hadrijana, Grudina Ivanka. Levpušček Ana, Lutman Eda, Pa-corini Marjeta, Peric Jožica, Rijavec Marija.
TI. razred: Od 29 dijakov, ki so bili ob konou šolskega leta ocenjeni, jih je izdelalo 15, 1 je padel, o-
stalih 13 pa ima popravne Izpile. Izdelali so: Baucon Aldo, CERNIC IVAN (odličnjak), Furlan Silveri.i. Gruden Aleš, Lovrenčič Danilo, PAULETIG JOŠKO (odličnjak), Primosig Karel, Racca.ro Jožef; BON INI LILIJANA (odličnjakinja), Cuk Tatjana, Frandoli Marija, Pe-trussa Vilma, Planini Elica, Radet-ti Marija, Žigon Jolanda.
III. razred. Dijaki tega razreda polagajo še zaključne izpite. Izid teh izpitov bo objavljen kasneje.
GIMNAZIJA — LICEJ
IV. razred gimn.: Od 11 dijakov je 6 izdelalo, 5 ima pa popravne izpite. Izdelali so: Cigoj Marija. Cumar Elizabeta, Kleindienst Egon, Laco Jožef, Mlekuž Marija, Sgubin Gvido.
V. razred gimn.: Dijaki tega raz .reda polagajo izpite in uspeh b<< objavljen kasneje.
I. razred liceja: Od 9 dijakov so 4 izdelali, 5 jih ima popravne izpite. Izdelali so: Bratož Bogdana. Bregant Marjan, Cupin Konšitantin. Nanut Viljem.
II. razred liceja: Od 9 dijakov so 3 izdelali, 6 jih ima popravne izpite. Izdelali so: Brumat Marija, Gravner Cvetana, Ravnik Anton.
III. razred liceja: Dijaki tega razreda bodo v prvi polovici julija polagali zrelostni izpit (maturo) in izid .teh izpitov bo kasneje objavljen.
UČITELJIŠČE
I. razred: Qd 11 dijakov jih je izdelalo 6, 5 jih ima popravne izpite. Izdelali so: Boneta Ivanka, FERLETIC MARIJA, Gravner El-da, Calligaris Antonija, Qualla Marija, Vižintin Ana.
II. razred: Od 14 dijakov jih je izdelalo 8, 6 jih ima popravne izpite. Izdelali so: Bednarik Fedja, Benedetti Filibert, Bolčina Ivan, Gomišček Marija, Jalen Majda, Lakovič Vekoslava, Vižintin Anica. Vončina Sonja.
III. razred: Od 12 dijakov jih je 6 izdelalo, 6 pa jih ima popravne izpite. Izdelali so: Birsa Klavdija, Ceščut Marija, Devetak Rudolf, Pahor Hilarija, Pavletič Ema, Vižintin Almira.
IV. razred: Dijaki tega razredi bodo v prvi poloviti julija polaga-
li	usposobljenostmi izpit (maturo) in izid tega izpita bo objavljen kasneje.
Še nekaj iz Doberdoba
Pred volitvami so naši titovci pripravili plesišče, da zarajajo takoj po njihovi zmagi. Zraven so trdili, da imajo pripravljeno tudi celo tele in lep sod vina. Volivcem so torej obetali teletino, vino in ples. Razume se, da. sta dva Dobe.r-dobčana nasedla tem obljubam in dala svoj glas titovcem. Saj so tl-fovei imeli v Doberdobu-vasi dva glasova večine. Ker ipa je kmetsko delavska lista dobila veliko nad-moč na volišču v Dolu, nista ta dva glasova zalegla prav nič. Praznika titovci seveda niso priredili in zdaj polagoma odpravljajo iz Doberdoba svoje plesišče kos za kosom.
Tudi so .titovci 'Zatrjevali pred volitvami, da takoj drugi dan bodo ukinjene slovenske šole in nadomeščene z italijanskimi, če zm&-
NA RAZPOTJU...?
V	zmedi mnenj o razvoju v FLRf Jugoslaviji, ki se našemu človeku vsiljujejo od vseh strani, se ta težko orientira o dalekosežnosti in vrednosti raznih vladinih in partijskih reform.
Vsa politika vlade FLR Jugoslavije je polna protislovij. Protislovna je gospodarska politika, ki je po totalnem polomu planskega gospodarstva ln petletke letos opro-, stila kmeta določenih dajatev ir sprošča že tudi zasebno .trgovino, a medtem topoglavo in trmasto sili še nadalje v planirano industrializacijo države.. Dovolila je proste) prodajo mnogih potrošmih predmetov, ki pa na trgu dosezajo bajeslovne cene, tako da ti predmeti ne morejo biti dostopni delovnemu človeku. Vrhu vsega pa s svojo politiko »štednje« naglo množi vrste brezposelnih.
Prav tako protislovna je vladina notranja politika. Vlada nadaljuje nepretrgoma s procesi proti tako imenovanim disidentom, jih še vedno obstoja na najtežje kazni, ima zaprtih več desettisočev obsojencev, med njimi še vedno tudi škofa Stepi.nca, a istočasno uvaja zel0| zanimive pravne reforme. Notranji minister Rankovič priznava (4. junija 1951, Plenum KPJ), da so sodišča pod pritiskom javnega tožilca, ali organov oblasti, ali stranke, ali celo poedinih njenih članov zagrešila mnogo napak ter da so sodila nepravično in strogo. Ni pa
odredil revizije procesov, da bi vse te napake in juridične zločine v javnosti dokazal in popravil. Pravi, da je bilo od 1. 1948 do danes zaprtih 8403 kominformistov, od katerih je bilo 3718 izpuščenih, teij od poslednjih 1,2 od sto ponovno zaprtih. O drugih političnih pripornikih molči. Zanimivo je njeg.i>-, vo priznanje, da premnogim državljanom organi državne policije z velikansko lahkoto odvzemajo o-sebno svobodo. Bodo nove sodne odredbe v stanju odpraviti vse napake in krutosti?
Maršalu Titu se zadnja leta pogosto dogaja, da je v protislovju s samim seboj in tudi celotna jugoslovanska situacija je prenasiče-na s protislovji. N! še dolgo od tega, ko je Tito zatrjeval, da ‘bo prosil vojaške pomoči Zahoda le v skrajnem primeru, t. j. kadar bi bila verjetnost napada od strani SZ ali njenih satelitov na FLR Jugoslavijo neizbežna. Položaj na Balkanu je danes zelo -resen, vendar nikakor resnejši, kot je bil n pr. pred enim letom, in napad na FLR Jugoslavijo je danes prav toliko verjeten kot pred enim letom. Kaj je Tita napotilo k temu, da je poslal šefa generalnega štaba generala Popoviča na pogajanja za vojaško pomoč v Ameriko, Anglijo, Francijo pa nam pove zunanji minister Kardelj (8. junija 1.1. v odboru za zunanjo politiko):	SZ
podpira svoje satelite, ki so prelo-
mil mirovno pogodbo in se oboro-žujejo. Zaradi tega se mora tudi FLRJ oborožiti, da brani svojo neodvisnost in mir v tem predelu Evrope. Tn baš te dneve poteče obletnica, ko je Tito na Jesenipah javno pohvalil jugoslovanske pilote, ki so zbijali amerikanska letala.
To so posledice notranjih političnih zmed in ideoloških protislovij, ki jih vladi FLRJ vsiljujejo nepremostljive nuje sedanjega trenutka. V takih okoliščinah je težko predvidevati, kaj bo v bodoče nastalo iz Titovega režima: Ali se mu .bo posrečilo razviti se v so: cialdemokratske oblike feli se bo sprevrgel v konservativno diktaturo?
KPJ preživlja težko ideološko krizo, kakor priznava minister D ji-, las na Plenumu CK KPJ, ko se pro-tivi ideološkemu monopolizmu CK in partije. Sedaj uvajajo v KPJ svojevrstno demokratično kritiko, toda partija ostane še vedno edini in najvišji razsodnik in oblastnik v državi.
Trdijo: Revolucija žre svoje otroke! Toda Titov komunizem se ne ustavi pri tem, kajti on žre tu svojo ideološko podlago! Kar je pr' ■titoizmu še trajno je le neomejena diktatura peščice partijskih velika-šev nad svojimi sodržavljani in poizkus razširiti jo še ne večji krog soljudi.
Spitat ar
ga kmetsko-delavska lista. Tudi ta trditev je bila lažniva kakor še mnogo mnogo drugih. Najbolj smešno pa je bilo v Doberdobu v po-j nedeljek zvečer 11. junija, ko je radio Koper pol ure po končanem štetju glasov javil, da so v vsej občini Doberdob zmagali titovci To so ti začeli vriskati od veselja', Kmalu zatem pa je udarila vest da imamo na volišču v Dolu veliko številčno premoč. Titovci so se takoj potuhnili ob našem hrupnem smehu!
Kmetijske pogodbe podaljšane
Vse kmetijske pogodbe med gospodarji in najemniki so podaljšane tudi za tekoče kmetijsko leto.
Rupa
V	nedeljo 8. t. m. ob 9. uri bo ti} daroval svojo prvo mašo naš domačin g. Hilarij Cotič. Vabljena vsa, okolica in še drugi.
Plešivo
Pretek 1 i mesec se je smrtno ponesrečila pri nabiranju češenj Terezina Kristančič, doma iz Vi-šnjevika, bivajoča v Krminski go-
ri. Dogodek je hudo odjeknil v
vsem okolišu, ker je zadel družino, ki je znana po svojem značaju in gostoljubnosti.
Hudo prizadeti družini izražamo naše iskreno sočustvovanje.
Krmin
V	dneh 24. junija do 1. julija je pri nas običajno vsakoletno praznovanje Sv. Ivana. Od 29. junija do- 1. julija smo imeli razstavo s pokušnjo vin in drugih krajevnih proizvodov. Na dnevnem redu so bile razne zabavne prireditve in bogat srečolov v dobrodelne namene.
Truplo mrtveca
<Na Kalvariji nad Podgoro so pretekli teden našli truplo mladega mrtveca. Gre za- nekega mladeniča iz Piacenze, ki je šel prostovoljno v smrt baje zaradi ljubezni.
Prispevki za volivni sklad
Za volivni sklad SDZ so na Ple-šivem nabrali in izročili 5.000 lir, Družina Perm iz Krmina pa je v ta namen darovala 2.000 lir namesto venca na girob pok. g. Ciril^ Zorzuta iz Gorice.
GOSPODARSTVOI
Razkužimo žitnice
Prišel je čas žetve in shrambe žita v žitnice. Marsikdo pa ima v žitnici še žito. od lanskega leta. Z .nastopajočo pomladansko - poletno toploto oživijo žitni škodljivci, ki so prezimili v nekakem mrtvilu po raznih špranjah in drugih odprtinah žitnice. — To sta črni žužek im žitni molj, ki ju poznamo prav gotovo vsi kmetovalci. — Prvi je črne barve in ima tenek, dolg rilček ter je približno 10 mm velik. Z rilč-kom zvrta luknjico v žitno zrno, kamor položi jajce. Iz jajca se izleže ličinka bledorumene barve, ki v zrnu razje vso moko, makar se zabubi v špranjah in drugih skrivališčih žitnice, od koder se povrne naslednje leto.
Žitni molj pa je majhen metuljček, ki ste ga gotovo opazili v o-kuženih žitnicah. Ta metuljček izleže jajčka v zrna žita, iz katerih se izležejo gosenice, ki pripredejo po več zrn skupaj in zrna razjedajo. Do septembra te gosenice dorastejo, gredo iz žita in se zapredejo v mešičke po raznih špranjah.
Ta dva velika škodljivca za žito bomo uničevali najprej s tem, da žitnice večkrat ali tudi stalno zračimo in žito, ki naj bo v žitnici razstroseno in ne v vrečah, večkrat premetavamo.
Po tem pa bomo žitnico pred u-porabo razkužili, V ta namen bomo na 100 1 vode primešali 150 gr prahu »Tiogamma« brez duha in s tem poškropili pod in stene ter zlasti vse špranje in odprtine, ker
v aeh prezimujeta škodljivca. Pazite, ako ne dobite v prodaji prahu »Tiogamma« brez duha, kupite sredstvo na podlagi D.D.T., nikakor pa ne »Tiogamma« z duhom, ker bi v tem primeru bilo žito neužitno zaradi odvratnega duha.
Žito samo, .bodisi že okuženo ali pa tudi predhodno, pa bomo obvarovali pred nadaljno škodo s tem, da mu primešamo na vsakih 100 kg po 50 gr prahu »Ceregamma« ali 100 gr prahu »Geigi 33«. S tem uničimo vse škodljivce žita hitro in to bodisi da škodlivec poje razkuženo zmo ali pa samo pride v dotiko z razkužilom kakor tudi z zadušenjem zaradi nastalega plina, ki ga razkužilo proizvaja. — Ti razkužili nista škodljivi za ljudi niti ne pokvarita žita.
Opozorilo čitaljem
Našim cenjenim čitateljem sporočamo, da je s I. julijem cena listu povišana na 25 lir za izvod.
Naročnina za Svobodno tržaško ozemlje in Italijo bo z istim datumom povišana na 100 lir mesečno.
Uprava
Odgovorni urednik: dr. Janko J tl Titka:
'l*k«rn* »ADRIA«, d. d. t Tntu
AlIT O G A S v vsako hišo !
KONCESIONARJI za Trst, Tržič in Gorico
Bratje ROSSOMI
Corso Garibaldi 8 - Via Cunicoli 13
razdeljevalci Contpada del Copso 9 (Gallerio Frotti)
SUTOERS je najboljša izpopolnitev tekočih plinov