I N F O R M A TOR finranio KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, servis, inova yv^l IJC RAZISKAVE IN RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC. tlenje, 30. septembra 1992 Leto XXVI. Številka 33 Minulo soboto, 26. septembra 1992, so delali tudi v I. izmeni v j*rogramu Kuhalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati. Z delom ^ obratih Štedilniki in Galvana so izpolnili planske obveznosti, ^kupaj s programom Hladilno-zamrzovalnih aparatov veliko Prispevajo k izpolnitvi naročil v Gorenju Gospodinjski aparati za uje kupce. Seya upravnega odbora koncerna Gorenje ^Pravni odbor koncerna G°renje je na ponedeljkovi Seji obravnaval in potrdil Periodični obračun koncerne Gorenje za letošnje prvo Polletje. razpravo o polletnih [®Zultatih gospodarjenja je 6|lo ugotovljeno, da razpad n6kdanjega jugoslovanskega i9a vpliva tudi na poslovanje korenjevih podjetij. Pri iskan-,u novih, nadomestnih trgov, ka beležijo v posameznih Podjetjih v zadnjih dveh gasečih prve uspehe. p°udarjeno je tudi bilo, da si ''odstva podjetij prizadevajo, da bi s povečano proizvodnjo 'boljšala rezultate poslovan-h ohranjala delovna mesta. Na prihodnjih sejah bo upravni odbor obravnaval položaj podjetij, ki so se znašla v največjih težavah, že na prvi seji pa bo spregovoril o sanacijskem programu Gorenja Elektronika. Upravni odbor koncerna Gorenje je na zadnji seji, med drugim, sprejel tudi budžet koncerna Gorenje za obdobje oktober - december 1992. Vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora koncerna Gorenje Ivan Vitežnik pa je upravni odbor seznanil z aktivnostmi, ki potekajo v posameznih podjetjih koncerna Gorenje. * novim letom spremembe zdravstvenega ^varovanja_______________________________________ 7. januarja 1993 naprej bo stopil v veljavo nov zakon o Nravstvenem zavarovanju, ki bo prinesel nove obveznosti glede Nplačil za najrazličnejše storitve. hkrati pa bo po novi zakonodaji možno takoimenovano prostovoljno ^ravstveno zavarovanje, kar je novost v Sloveniji. Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje z Raven na Koroškem je pripravila p°sebno ponudbo, ki jo v celoti objavljamo na 2. strani. Pismo o nameri Generalni direktor največjega grškega proizvajalca bele tehnike PITSOS-a g. Rainer von Rabenau in generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati g. Jože Stanič sta včeraj v Velenju podpisala 5-letno pogodbo o sodelovanju med podjetjema. S podjetjem PITSOS iz grupacije Bosch Siemens Hausgeratte, ki ima več kot 20 % tržni delež pri prodaji velikih gospodinjskih aparatov v Grčiji, je začelo Gorenje Gospodinjski aparati sodelovati pred dvema letoma. Najprej so iz Velenja pošiljali v Grčijo vgradne pečice, zanesljivost dobav in kakovost izdelkov pa sta vplivali na razširitev sodelovanja tudi na vgradne hladilnike in zamrzovalnike. Ko pa so se v firmi Pitsos odločili, da bodo opustili lastno proizvodnjo pralnih strojev, so med več ponudniki iz Evrope med katerimi so bile tudi tovarne iz grupacije BSHG, za dolgoročnega dobavitelja pralnih strojev, izbrali Gorenje Gospodinjski aparati. Prve pralne stroje bodo poslali iz Velenja v Grčijo marca prihodnje leto, vrednost teh dobav v letih 1993 - 1995 pa naj bi znašala okrog 30 milijonov DEM. Poslovno v Velenju Konec preteklega tedna so bili na poslovnem obisku v Gorenju Servis v Velenju direktorji mešanih podjetij Gorenje Servis iz Hrvaške. Na sestanku so spregovorili o poslovnih rezultatih v prvem polletju in uresničevanju postavljenih planov. Skupno so ugotovili pozitivne uspehe poslovanja in tudi izgledi so obetavni. Na Hrvaškem še vedno veljajo vse prednosti, ki jih sicer Gorenje nudi svojim potrošnikom (garancije, zagotovitev originalnih rezervnih delov,...). Delavci mešanih podjetij imajo_ zagotovljeno socialno varnost. Še več, delež, ki ga je Gorenje Servis vložilo ob ustanovitvi v ta mešana podjetja, se je celo povečal, nam je ob tem obisku povedal Jože Flis, koordinator dejavnosti Gorenja Servis v Velenju. Zaradi zamude pri plači - stavka____________________ Zaradi zamude pri izplačilu plač so zaposleni v Gorenju Procesna oprema, izjema so bili delavci na izvoznih delih, v ponedeljek, 21. septembra, stavkali. Vodstvo podjetja je že na začetku meseca povedalo, daje vprašljivo izplačilo plač do 18. v mesecu, kot to določa kolektivna pogodba. Ker v petek niso dobili plač, so v ponedeljek začeli stavkati. Plačo pa so potem v ponedeljek, kot jim jo je obljubilo vodstvo, tudi dobili. Stavkovni odbor je, med drugim, zahteval tudi odstop direktorja podjetja Andreja Glušiča in direktorja profitnega centra Strojegradnja Riharda Grudnika. Upravni odbor, ki je obravnaval zahteve stavkovnega odbora, je naročil direktorjema, da pripravita podrobno poročilo o položaju podjetja in profitnega centra Strojegradnja, ki bo osnova za razpravo na prihodnji seji upravnega odbora. Projekt "prostovoljno zdravstveno zavarovanje"pripravljen Predvidoma se bo moč prostovoljno zavarovati v mesecu oktobru Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje smo te dni končali še eno izjemno pomembno nalogo: opredelili smo sistem in organizacijske rešitve za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Imamo zelo raznoliko ponudbo za zavarovance, ki se bodo lahko zavarovali za tveganja razmeroma visokih doplačil, si omogočili nadstandardne storitve in še veliko drugih ugodnosti. Obveznosti doplačil nastopijo namreč že s 1. 1. 1993. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj osnovnih informacij o Zavodovi ponudbi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kaj je prostovoljno zdravstveno zavarovanje? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji novost. Po dosedanji zakonodaji so namreč zavarovanci imeli pravice do vseh zdravstvenih storitev s tem, da so pri nekaterih bili dolžni plačati participacijo. Po novem so v obveznem zdravstvenem zavarovanju zagotovljene zavarovancem v celoti le nekatere storitve, pri večini drugih pa le v določenem odstotku od njene vrednosti. Za del, ki ni v obveznem zdravstvenem zavarovanju, imajo zavarovanci sedaj možnost prostovoljnega zavarovanja. Če se za takšno zavarovanje ne odločijo, bodo pri uveljavljanju pravic dolžni plačati v zdravstvenem zavodu ali zasebnem zdravstvenemu delavcu razliko med vrednostjo storitve, ki šteje v obvezno zdravstveno zavarovanje, in njeno polno vrednostjo. S ponudbo lahko nastopajo tudi druge zavarovalnice. Za kaj se je možno zavarovati? Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se bo možno zavarovati na primer za: 1. razlike v ceni vrednosti vseh zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja in polno ceno; - nujna medicinska pomoč in zdravljenje na domu in tudi v socialnih zavodih - prav tako se ni treba prostovoljno zavarovati vojaškim in civilnim invalidom vojne. Kdo se lahko zavaruje? Prostovoljno zdravstveno zavarovanje bo vzpostavljeno na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, ki jo sklene zavarovana oseba sama za sebe, lahko pa tudi pravne in druge fizične osebe za svoje delavce, družinske člane. Poudariti velja, da lahko prevzamejo obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja delodajalec, društva, sindikati, združenja, Zavod za poko)" ninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zaposlovanje in drugi. Možen pa je tudi kombiniran pristop, tako da se za določene pakete ali pravic® zavaruje zavarovana oseba sama, za druge pakete pa ga zavaruje njegov delodajelec oziroma druge navedene pravne in fizične osebe. Pogoji zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne postavlja nobenih pogojev za sklenitev prostovoljnega zavarovanja za pakete, ki pomen') zavarovanje za razlike, ki presegajo vrednost obveznega zavarovanja Le izjemoma lahko Zavod zahteva samo potrdilo o zdravstvenem stanju Zavarovanje je možno skleniti za neomejeno dobo, pri čemer je najkrajs® trajanje zavarovanja eno leto, pri nekaterih pa tri. Pravice za sklenjene police zavarovanci lahko uveljavljajo ves ca trajanja zavarovanja. Le izjemoma pa je kritje zavarovalnin zagotovljeno zavarovanim osebam ob prvi sklenitvi police šele P preteku določene dobe. Seveda pa lahko te pravice koristi zavarovan oseba le, če redno in pravočasno poravna premijo in njene obroke. Kakšne bodo premije in kdaj se bo mogoč® zavarovati? 2. razliko do polne cene storitev pri zdravljenju bolezni in poškodb izven dela; 3. plačilo do polne cene pri najzahtevnejših posegih v diagnostiki in zdravljenju bolezni; 4. pokrivanje večjih stroškov zdravljenja zaradi uveljavljanja pravic v večjem obsegu, z boljšimi materiali ali pod ugodnejšimi pogoji; Primer: Poprečni dan bivanja v bolnišnici stane okrog 1600,00 SIT. Če zavarovanec zahteva, da biva v enoposteljni sobi, ki je opremljena tudi s televizijo in telefonom, ali skupaj z zakoncem, ali želi dodatno postrežbo oziroma druge ugodnosti, mu na podlagi prostovoljnega zavarovanja Zavod pokrije tudi te stroške. 5. pravice, ki niso v obveznem zavarovanju, npr. za nemedicinsko nego zdravljenja na domu ali za preventivno zdraviliško zdravljenje, ki ni v obveznem zavarovanju; 6. enake pravice, kot so v obveznem zavarovanju in sicer za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje. To bi npr. bili upokojenci iz držav, s katerimi Republika Slovenija nima sklenjenih pogodb o socialni varnosti, pa živijo v Sloveniji (Amerika, Avstralija, Kanada itd), drugi tujci, ki nimajo urejenega zavarovanja, mornarji na tujih ladjah, itd. Višine premij bodo določene za vsak paket posebej. Gibale se bodo odvisnosti od cen zdravstvenih storitev. Letna premija za paket, n podlagi katerega so pokrite razlike v cenah pri vseh zdravstvenih stori vah, zdravilih in pripomočkih bi znašala največ do 1500 SIT na mes® za osebo. Premijo bo mogoče vplačati takoj ob podpisu police ali obrocn • Sklenitelji, ki bodo takoj poravnali celotno premijo, bodo deležni ustre nih popustov. Popusti so predvideni v primerih, ko sklenitelj P°'|C zavaruje večje število oseb. . Za zavarovane osebe, ki ne bodo uveljavljale zahtevkov iz naslo^ prostovoljnega zavarovanja, so predvideni tudi bonusi za prihodu) obdobje. Zavod bo začel sklepati pogodbe za prostovoljno zavarovanje p[e^ vidoma v mesecu okrobru 1992, oz. takoj, ko bo začasna skupšcir, zavoda sprejela Pravila zavarovanja. Parlament namreč še ni imenov skupščine Zavoda. Sklenitelji polic bodo lahko uredili zavarovanje pri območnih enotaj1 Zavoda oziroma pri njihovih izpostavah, ki so v vseh občinah Sloveni) ■ Kaj zavarovana oseba pridobi s prostovoljni111 zdravstvenim zavarovanjem? Ponudba Zavoda vsebuje več različnih paketov, kisi jih bodo zavarovanci sami izbrali za različen obseg zavarovanja. Komu in za katere storitve se ni potrebno dodatno zdravstveno zavarovati? V okviru obveznega zavarovanja je zavarovancem v celoti zagotovljeno: - zdravljenje poškodb na delu in poklicnih bolezni, - preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje raka, sladkorne bolezni, multiple skleroze, živčno-mišičnih, tetraplegije, paraplegije, duševnih bolezni, psoriaze, nalezljivih bolezni, hemofilije in cerebralne paralize, - sistematični in preventivni pregledi, - zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, - zdravstveno varstvo žensk v zvezi z načrtovanjem družine, nosečnostjo in porodom Z zavarovanjem si zavarovana oseba zagotovi kritje za ves čas uv javljanja pravic brez doplačevanja za razliko, ki presega vrednost o veznega zavarovanja. To razliko namreč zanjo poravna zdravstvene®1 zavodu ali zasebnemu zdravstvenemu delavcu Zavod. Pravice iz P®0.^ tovoljnega zavarovanja bodo lahko uveljavljali pri vseh zdravstven zavodih in zasebnih zdravstvenih delavcih, s katerimi ima Zavod sW® jene pogodbe. Pri uveljavljanju teh pravic ni predviden in potreb poseben administrativni postopek, saj namesto njih vse obveznost' odnose do zdravstvenih zavodov in izvajalcev storitev uredi Zavod. Vključitev v prostovoljno zavarovanje pri Zavodu omogoča zavaroV®^ cem visoko zdravstveno varnost, istočasno pa se s tem izogn^L plačevanju participacij oziroma doplačil, ki bi jih sicer morali plačevat' zdravljenju. Slovenija se tako tudi na tem področju približuje raZ" Evropi. Dodatne informacije: ZZZS, IZPOSTAVA VELENJE , tel.: 063/855-621 - (g. Metka Log®1' I | Zagotavljanje kakovosti pot v svet naša Izobraževanje m številki Informatorja smo Pod omenjenim naslovom Poročali o tem, da so v Gorenju Notranja oprema 14. septembra ,992 sprejeli Poslovnik o Kakovosti, prvi te vrste v podrtjih Gorenja. V uvodnem delu le bilo več napisanega o Pomenu kakovosti, tokrat pa objavljamo nadaljevanje o Vsebini poslovnika. Vsebina Poslovnika kakovosti lo urejena pregledno v smislu Poglavij (elementov), ki jih določa izbrani standard. Ses-'avni del Poslovnika so 'eferentni dokumenti (pravil-niki, navodila, organizacijski Predpisi, itd.), ki podrobneje opisujejo pridelavo kakovosti v Posameznih storitvenih in Proizvodnih funkcijah. ^ bistvu Poslovnik kakovosti ^finira urejenost poslovanja korenja Noranja oprema na Področjih: '■ Odgovornosti vodstva jj- Sistem kakovosti “■ Pregled pogodb Obvladovanje razvoja ^ Obvladovanje dokumentov Nabava ■ Izdelki dobavljeni od kupca “•Prepoznavanje izdelkov in sledljivost Obvladovanje procesa proizvodnje JO- Kontrola in preizkušanje ;1- Kontrolna, merilna in preiz-"usna oprema ,2. Status kontroliranja in preizkušanja '3- Obvladovanje neustreznih iz- delkov 14. Ukrepi za izboljšanje 15. Rokovanje, skladiščenje, označevanje, embaliranje in odprema 16. Zapisi o kakovosti 17. Interna presoja sistema kakovosti 18. Strokovno izpopolnjevanje in motivacija 19. Servisiranje in poprodajne storitve 20. Statistične metode Nadzor nad doslednim izvajanjem dogovorjenih postopkov celovitega obvladovanja vodenja in zagotavljanja kakovosti se izvaja z interno presojo (audit). Cilj presoje je zagotavljanje učinkovitosti sistema kakovosti in s tem izboljšanja kakovosti izdelkov in storitev. Naslednja faza je pridobitev certifikata o ustreznosti vodenja in zagotavljanja kakovosti, saj bo v prihodnje lastništvo ISO certifikata pomenilo boljše startne pogoje za trgovanje na zahtevnih tržiščih, večjo samozavest Gorenja Notranja oprema in večje jamstvo kupcem glede kakovosti. Vse to pa se rezultira kot boljši poslovni rezultati - večji dobiček. Kakovost izdelkov in storitev je ključni element uspešnosti poslovanja Gorenja Notranja oprema in njegovega razvoja, zato je izvajanje Poslovnika kakovosti obveza vsakega zaposlenega v podjetju, saj je KAKOVOST VSEGA DELA POGOJ, DA OSTANEMO V POSLU. Tomaž Strniša Program Kdaj Kje Izvajalec Cena Vrednostni papirji in borzno poslovanje 14.101992 Gorenje Brane Velenje Ši bakovski 2.550 Informacije: Izobraževalni center Gorenje Koncern, tel. int. 270, 337 AT C II. Prve ponudbe za tehnično varovanje Kot smo poročali v 31. številki Informatorja, so v Gorenju Servis pripravili obsežnejši projekt tehničnega varovanja. Na prvi javni predstavitvi na celjskem obrtnem sejmu je njihova nova dejavnost pritegnila precejšnjo pozornost. Kot je povedal vodja projekta tehničnega varovanja mag. Jože Lebar, je bilo povpraševanje VAROVANJE Na celjskem obrtnem sejmu je veliko pozornost vzbujala tudi nova dejavnost Gorenja Servis - tehnično varovanje. Bolniški izostanki v mesecu avgustu 1992 % skupnega časovnega fonda ^6 2,9 I 1 'E & 1 2,2 "S C 1 Ž: E 1 •E, a i Š •a 6 c 1 V 2 ol 1 1 takšno, da imajo trenutno v izdelavi kar 20 ponudb ter v kratkem pričakujejo tudi podpise pogodb. Če kogarkoli zanima več o tehničnem varovanju ali alarmnih napravah, ki so bile razstavljene tudi na celjskem obrtnem sejmu, lahko pokliče po tel. 853-231 int. 107. Ponovno klic iz Bosne in Hercegovine Podjetje Gorenje Servis je iz Velenja že dvakrat poslalo pomoč delavcem Gorenjevih mešanih podjetij v Bosni in Hercegovini. Kot smo že poročali, je pomoč prispela v sorazmerno hitrem času v Tuzlo, precej več časa pa so čakali na to pomoč delavci Gorenjevega mešanega podjetja v Sarajevu. Po radioamaterskih zvezah je pred dnevi prišlo sporočilo, da je pomoč vendarle tudi prišla.Tokrat pa je iz Zenice prispelo veliko bolj pretresljivo pismo; v njem je moč spoznati, da so ljudje resnično v stiski, ko so jim pošle vse zaloge hrane, ko je mesečni dohodek tak, da je zanj mogoče kupiti le 4 kg krompirja... Dobesedno, začeli bodo umirati od lakote. Če ne bi bilo tako hudo, ne bi prosili pomoči. Prosili v imenu družin, njihovih otrok... V Gorenju Servis v Velenju so obljubili pomoč tem družinam v okviru možnosti. Podobno kot družinam Gorenjevih serviserjev v Zenici se sedaj godi tudi v Mostarju, od koder je bilo sprejeto telefonično sporočilo. Pomoč prosijo tudi za štiri družine delavcev bivšega Gorenja Commerce v Zenici. Pojasnilo k "Izjavi za čisto delovno okolje" V prejšnji številki Informatorja je bil objavljen sestavek z naslovom "Izjava za čisto delovno okolje", ki pa potrebuje pojasnilo. Prispevek je bil uvrščen za objavo ob tednu boja proti kajenju, vendar smo želeli prikazati zgolj kot primer, na kakšen način so v enem od oddelkov v skupnih službah Gorenja Gospodinjski aparati rešili problem kajenja v pisarni. Ker je izostalo to uvodno pojasnilo, se prizadetim opravičujemo. Uredništvo Z včlanitvijo večine delavcev Gorenja v Društvo za športno rekreacijo si bomo sami ustvarili pogoje tudi za takšne "slike", ko je bilo na smučiščih smučarjev Gorenja tudi za deset avtobusov. Ustanovili Društvo za športno rekreacijo Gorenje V petek, 25. septembra 1992, je bila ustanovna skupščina društva za športno rekreacijo v prodjetjih Gorenja. O namenih in ciljih društva smo poročali že v zadnjih dveh številkah Informatorja, o pomenu športa in obnavljanja telesne vzdržljivosti pa smo prav tako že velikokrat pisali. Nedvomno smo v Gorenju na področju delavske rekreacije veliko storili v preteklosti in njenega pomena se zavedamo tudi danes. Prav to spoznanje pa narekuje, da delavci sami storimo odločilni korak tudi na tem področju. Ko prihaja na vseh področjih do samoplačništva, ta pojav ne more zaobiti tudi športne rekreacije in po svoje je prav tudi tako. Bomo znali vsaj ceniti to, za kar smo prispevali iz svojega žepa. Sicer pa je bilo tako tudi v preteklosti, žal pa so včasih bili že plačani športni objekti premalo izkoriščeni. Društvo smo ustanovili z namenom, razvijati množično športno rekreacijo vseh delavcev Gorenja, pri tem pa vključevati tudi družinske člane in upokojence. Sicer pa so načela in naloge društva zapisane v statutu, ki je bil sprejet na ustanovni skupščini. Udeleženci skupščine so na osnovi sprejetega statuta izvolili upravni odbor društva, ki ga bo vodil Srdan Carli, za sekretarja je bil izvoljen Miro Pruš in za gospodarja Milan Goršek. V upravnem odboru bodo kot podpredsedniki tudi delegati, kijih bodo imenovala posamezna podjetja Gorenja ali njihovi programi. Poleg teh so v upravnem odboru Društva za športno rekreacijo Gorenje tudi vodje ali predsedniki sekcij, in sicer za planinsko sekcijo Maks Korošec, badmintonsko sekcijo Franc Višnjar, odbojkarsko sekcijo Franc Koš, šahovsko’ sekcijo Gregor Rupnik, teniško sekcijo Milan Puklič, balinarsko sekcijo Jure Mogil-nicki, namiznoteniško sekcijo Spasoje Tešanovič, košarkarsko sekcijo Branko Blagotinšek, kegljaško sekcijo Franc Tamše, za tekaško sekcijo bodo vodjo izvolili na občnem zboru sekcije, na novo pa bodo morali imenovati tudi vodjo nogometne sekcije. V odbor družbene kontrole društva so bili izvoljeni Tone Brinovšek, Tone Movh in Franc Papež. Na skupščini so sprejeli tudi že program dela društva ter finančni načrt. Ker pa bo seveda celoten program in finančni načrt odvisen od števila članov društva, so se na skupščini odločali tudi o načinu vključevanja v Društvo za športno rekreacijo Gorenje. Odločitev o tem so prepustili upravnemu odboru, da se dokončno odloči. Sprva je bilo predvideno, da bi ob izplačilu osebnih dohodkov vsak član kolektiva dobil izkaznico o včlanitvi v Društvo za športno rekreacijo Gorenje in hkrati tudi obsežno informacijo o tem, kakšne ugodnosti in prednosti prinaša delavcu Gorenja članstvo v društvu. Takšna varianta bi bila ugodna tudi zaradi tega, ker bi članarino odtegnili hkrati s tem že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov. In zakaj takšna naglica? Pred vrati je namreč že sezona za najrazličnejše športne aktivnosti, ki so vezane na predplačilo storitev, bodisi nabavo kart s popusti in podobno. Vedeti je tudi treba, da bo le množični nakup omogočil večje popuste. Na skupščini so sprejeli tudi sklep o višini članarine 100 SIT, podrobno pa je bil tudi izdelan finančni načrt. Morda je pri vsem tem zanimiv tudi podatek, da se članom društva članarina povrne že ob nakupu ene same vstopnice za bazen: Spisek drugih ugodnosti pa je še širši in morda več o tem prihodnjič. Gorenje Kulturnica d. o. o V Galeriji Gorenje Servis prodajna razstava Akademski slikar Narcis Kan-tardič iz Sarajeva je minuli četrtek v Galeriji Gorenje Servis doživel svojo prvo samostojno razstavo v Sloveniji, sicer pa je njegova dela ocenil kot vredna vse pozornosti Marko Košan, kustos slovenjgraške Galerije likovnih umetnosti (na sliki na levi). Zbirka oljnih slik, ki so nastale v času umetnikovega bivanja Sloveniji, kamor se je zatekel p