'T'**' SL Et o IL - Štev. 30 MlÄÄMlä mvmms&im vw^ m Budno čuvajmo pridobitve MOB KOPER. 27. julija 1951 Cena 3 din ms v JASEm OPOKMM Vojaško sodišče pri Vojaški upravi JA je 25. t. m, obsodilo skupino špi-jonov italijanske obveščevalne službe. Javna razprava je "pokazala, da so obsojeni Paoietti Bruno, Console Vit-torìja, Stokovac Umberto ter podoficirji Purič, Murtez in Majsiorovič zbirali po nalogu svojih fašističnih gospodarjev in italijanskega centra v Gorici vojne podatke o Jugoslovanski armadi in skušali slabiti obrambno sposobnost Jugoslavije. Proces je razgalil vso zahrbtnost današnjih rimskih uradnih krogov. Spijon-ska dejavnost obsojenih in aktivnost italijanske obveščevalne službe, namreč sovpada s temeljito pripravljeno iredentistično kampanjo v Trstu in Italiji, ikli so jo sprožili italijanski vladni krogi. Pokazalo se je, da se ta dobro zamišljena akcija ne omejuje samo na jok in krokodilske solze senatorjev ter na odgovor samega predsednika italijanske vlade gospoda De Gasperija, ki je da! svoj demo-kristijapski blagosolov vsej protijugoslovanski histerij, marveč da dobiva .celotna kampanja že svoje stvarnejše oblike prav v organiziranju špijonaže in diverzantske dejavnosti proti obrambni moči Jugoslavije. Vse to pa ima eu edini prozoren cilj: izkoristiti ugoden trenutek za uresničitev teritorijalnih zahtev na račun Jugoslavije. Iz procesa jesno sledi, da se je spf-jonska aktivnost italijanske obveščevalne službe razvijala prav v času, ko moskovski sateliti izvajajo na Jugoslavijo na njenih mejah najagresivneje! pritisk. Rimski oblastniki so napačno ocenili moment. Računali so, da je Jugoslavija v podobnem položaju kot 1940. leta Francija, ko je fracoski poslanik Poucet dejal Duceju, ko mu je ta izročil vojno napoved: »To' je bodalo v hrbet možu, ki leži na tleh«. Gospodje iz Rima naj se zavedajo, da so v našem primeru njihovi računi brez krčmarja. Iz vsega navedenega torej ni nič čudnega, da se v celotno protijugoslovansko kampanjo vključuje vsa desničarska kakor tudi vsa levičarska reakcija, ;Po odgovorih samega De Gasperija, ki je dal hrupu italijanskega tiska uradni ton in ki se je z žalostjo spominjal Pale in Istre, so puščice, ki so bile do sedaj naperjene le na Trst in jugoslovansko cono, do. bile novo smer: Istro, Puio, Reko, Zad'ar in vse do tja, do koder so se bili požrešni fašistični zobje že kdaj zasadili v naše narodno težo. Tudi v tej smeri je proces jasno dokazal že konkretne cilje, ki j‘h današnja italijanska linija zasleduje. Dejavnost špijonov se ja usmerjala na podatke o garnizonih v Škofji Loki, Ljubljani, Postojni, Novem mestu itd. Kaže, da lekcija, ki so jo črnosrajčniki dobili v neposredni preteklosti Od slovenskega in hrvatskega ljudstva, ni dovolj poučna in prepričljiva za današnje rimske oblastnike. Proces je nadalje osvetli! dejansko vlogo tako imenovanega istrskega CLN, Danes je povsem jasno, da ta ni niče- ' sar drugega kot ekspozitura italijanske obveščevalne službe. »Velikodušna pomoč«, ki jo daje, ni ničesar drugega kot nagrajevanje za izdajalsko delo nekaterih posameznikov. Naj vedo gospodje Ponis, Fragiacomo, A-pollonio in Heclus Vascello, da vemo za njihovo delo ia da bo usoda Paclet-tija, Console in ostalih doletela tudi druge njihove sodelavce. Iz vsega torej jasno izhaja tesna povezava špijonsklh centrov današnje Italije in takoimenovanega istrskega CLN v Trstu. Ta povezanost je na procesu tudi dokazana z izjavo Console Viktorije. Ta je namreč izjavila, da je plačilo za šp'jcnske usluge dvignila na CLN v Trsta na intervencijo organa Italijanske obveščevalne službe Casale Maria iz: špi-jonskega centra v Gorici. Težka je ta ugotovitev za gospodo iz iredentističnih krogov okrog «Giornale di Trieste», ki je besno zakričal ob ugotovitvah o CLN, ki jih je postavil ameriški novinar Hamdler v «New Vorku Timesu». Glede fašističnih aspiracij in požrešnih megalomanskih načrtov pa so merodajne besede maršala Tita: »Nekoč sem že dejal, da mi ne trgujemo z našim življenjem, z našimi ljudmi in da sc ne mislimo spuščati v nikakršna pogajanja, v katerih bi bila naša načela in ne samo načela, temveč tudi naša država m naši narodi oškodovani. Mi smo v tem pogledu trdno sklenili in ostanemo pri svojem stališču«. IZ NAŠE POSEBNE IZDAJE Za skupno življenje z jugoslovanskimi narodi smo se odločili že pred desetimi leti ggMg^aMMCHOHMmaaa^^ |a fT,inT. _________, __ ^ ^ v- jo že sto in stokrat ‘iizražili v' slavni 'Politbiroja' CK KP Sjoveinije in član Z VELIKEG! PARTIZANSKEGA TABORA V GABROVICI Rrvffl' slavn osta o okrašen,i kalmi,oihi so začeli prihajati v Škocjan pri Kopru ž,e v zgodnjih jutranjih urah. Ljudje so se začeli zbirati v gruičah, s transparenti, 'zastavami in parolami. Kmet iz Ospa se je pridružil . .piranskemu „ribiču in1 sečoveljskemu;/ rudarju. Prišli so Slovenci in Italijani, da se oddolžijo spominu ljudske vstaje. S .preprostim/ napisi na transparentih: »Ziviei 22. julij!« itd. so našli delavci in kmetje izražali vse pridobitve, ki so jih iivojevaJii v ljudski revoluciji. Hkrati so prišli ponovno manifestirati svojo trdno im odločno zahtevo, ki so narodlnocEvobcdilinii vojni in tuđi po njej. Okoli desete ure je komandant enot Zveze borcev tovariš Caharija predal raport tovarišu Juliju Beltramu, predsedniku Istrskega- okrožnega ljudskega odbora. 2.800 partizanov je bilo pripravljenih za mimohod. S Številnimi godbami na čelu skupin se je razvil sprevod po Kardeljevem nabrežju. Na čelu vsake skupine so korakali boifcii iz harodnioosvobo-drlme vojne. Mimohod so na tribuni pred pristaniščem pozdrav,Mi člani ìz govora tovariša Regenta Kali 10 letnico vstaje hrvatskega naroda Danes slavijo, skupno s Hrvatskim narodom tudi Hrvati Bujskega 10-letnico Oborožene vstaje , proti okupatorju. Po vseh vaseh in mestih so že sinoči, imeli slavnostne akademije, z raznimi .govori, kulturn mi programi ita. Talko so «j® primer imeli v Umagu akademijo in kulturno pri-rediteVj na kateri so kot go-stje nastopili tudi člani kulturno-umetn:-fCceiga društva »Jože Vlahovič« iz Zagreba. . N? čast 27. julija so v Bujah odprli razstavo, ki prikazuje zgodovino na-rddnoo-svobcdifa-e borbe in številne partizanske akcije na Bujskem. Ze v zgodnjih jutranjih .uirah je Zveza borcev organizirala prikaz napadov, ki so Pilli na Bujskem med osvobodilno borbo. Programi proslav, ,ki bodo v Bujah, Kòstanjìci, Momjaniu, Sv. Mariji na Krasu, Umagu in v Novem gradu, se začenjajo ob 8. uri. Do desetih bodo v naive, deci ih krajih slavnostna zborovanja, kjer bodo razni govori itd; v Bujah 'n Koštan,j-ici bodo ob tej priliki edfcril! spomenike padl'm v narodnoosvobodilni borbi, v Novem gradu ip.a .bodo odkrili 3 spominske plošče. »Gospod Orlando! Leta 1927 je rim. ska vlada prepovedala vse slovenska in hrvaške šole v Julijski Krajini, tudi tiste, ki so do tedaj še životarile, in ob tej priliki izgnala vse slovenske in hrvaške učitelje. Razpustila je vsa slovenska in hrvaška društva, socialistična in komunistična prav tako kakor ostala. Prepovedala je ves slovenski jn hrvaški tisk, vsako slovensko knjigo. Prepovedane so bile celo slovenske in hrvatske pridige v cerkvi. Fašisti so požgali na deseine narodnih in gledaliških dvoran, uničili so njive in vinograde. Požgali hiše in cele vasi. Pomorili ali pozaprli tisoče slovenskih in hrvaških ljudi, narodnih in komunističnih. Iztrebili so naše gozdove tako, da je na pr. Soča zaradi tega bolj podobna hudourniku kot reki. Nad' 103.000 Slovencev in Hrvatov se je moralo izseliti iz Julijske Krajine deloma prisilno deloma zajo, ker niso mogli doma več živeti. Aii si mislite gospod Orlando, da je naše ljudstvo na to »pomoč« pozabilo, ali pa da sploh more kdaj nanjo pozabiti. To »pomoč« je slovensko in hrvatsko ljudstvo zelo drago plačalo! Tej vaši »pomoči«, gospod Orlando, se imate zahvaliti, da ni danes med' jugoslovanskimi državljani nobenega, ki bi si želel, — razen izdajalcev — da bi se taka »pomoč« ponovila. Zato naši narodi nimajo nobenega namena izročiti v žrelo italijanskega nacionalizma niti najmanjšega dela zemlje, na kateri prebivajo naši ljudje. Mi, gospod Orlando, smo zaradi vaše »pomoči« preveč trpeli in Vaša današnja Italija nima 'pravice zahtevati, naj bi naši ljudje verjeli v njeno pravico-ljubnost. Njeni voditeli, ki pravijo, da niso fašisti, niso danes niti toliko pravicoljubm in ne spoštujejo niti toliko svojih slovenskih državljanov v Benečiji in Reziji, da bi Jlin omogočili slovensko osnovšolsko izobrazbo v njihovem jeziku, žalostna usoda Beneških Slovencev je zgovorna priča, kakšne, usodo bi naklonili italijanski nacionalisti tistim Slovencem, ki bi po nesreči zopet prišli pod Italijo. Kakor vsak Slovenec, vsak hrvat, pa verjetno tudi večina italijanskega delovnega ljudstva v Trstu bi smatral za veliko nesrečo, če bi morali proti svoji volji zopet pod Italijo. «Po®b5a, ki jo je nudil italijanski nacionalizem Slovencem in Hrvatom, j_ : ; 3.11 tud,« italijanskemu delovnemu ljudstvu. Starejši ljudje ce dobro spominjajo, kaj vse so fašjsti uničili ja) razbili, spominjajo sa, kako so nam uničili maše narodne domove, naše knjige in tisk, kako so nam fašisti uni-, čili vse delavske socialistične in komunistične ustanove, vso tiste ustanove, ki se niso botale podrediti fašizmu. In kljub t emu poskušajo danes neki iredentisti nase narode ponovno uničevati, kag pa jim ne bo uspelo,, ker smo sc preti njim borili in zmagali za vedno. Ce naj govorim odkrito, je treba povedali, da ne Italija, marveč Jugoslavija, M imela pravico zahtevat; revizijo mirovne pogodbe, kajti jugeslovaaski narodi se niso borili san» za osvoboditev tedanje Jugoslavije, temveč da bi osvobodili vse delce anše domovine, vse naše narode popolnoma. In samo nesramno se sllìi} danes, če tisti ljudje,, — ne italijansko ljudstvo, — če tisti ljudje, ki so mučili i,n zatirali naše narode, če tisti ljudje zahtevajo revizijo mirovne pogodbe trdeč, da morajo dobiti pod svojo oblast one pokrajine, ki so jih imel pred koncem drugo svetovno vojne. Toda to se nc bo nikoli zgodilo. V Italiji ljudje, ki nosijo s seboj izkaznico članov KP, ki pa niso nič drugega — kot č'ani Kominforma, ne zna nič drugega kot da trosijo sovraštvo proti nam in ščuvajo proti naši socialistični Jugoslaviji. S tem sovraštvom pa nudijo pomoč italijanskim fašistom, iredentistom in Šovinistom. Med tem pa, ko vodijo oni to gonjo proti nam, je treba povedati resnico, da niti v Trstu niti v Italiji delovno ljudstvo ne bo imelo resničnega miru, dokler ne bo napravilo konec vsakemu iredentizmu in šovinizmu in dokler ue bo že v kali zatrlo vsak poizkus neofašizma. Kar pa še nas tiče, naj nas pustijo pri miru«. CK KPJ tovariš Ivan Regent, komandant Vojne uprave JA polkovnik Miloš Starnatovi^, svetnik Vojne ' uiprave JA Franc Perovšeter načelnik štaba IX. korpusa in član CK KP. Sjbvenlje Albert JakoPič Kajtimir, predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram, predstavni Set odreda Jugoslovanske armade in političnih' ter množičnih organizacij. Na Titovem trgu v Kopru je zbor začel .Ernest Vatovec, Ki je dal besedo tovarišu Ivanu Regentu. .Govornik j,è najprej orisal borbo našega ljudstva prati fašizmu ter poudaril spletke itafi.jànakèga imperializma in iredentizma. Naslednji govornik Gino Gobbo je prav razkril ostudno gonjo italijanskega irad-antizrna prati našemu ljudstvu. Pa govoru tovariša Gina je komandant Vojaške uprave JA polkovnik Miloš Stamatovič razdelil odlikovanja borcem in oficirjem, ki so sodelovali v NOB. P.rezidij Ljudske skupščine FLRJ, je odlikoval 120 Slovencev in Italijanov koprskega okraja za zasluge v NOB. V imenu Zveze borcev Slovenije je zbor (pozdravil Albert Jako,p'č-Kajtimir, nato so sprejeli pozdravno brzojavko maršalu Titu. odločitvam mirovne pogodbe smo to mi in nihče drugi V nedelja je bil v znani partizanski. vasi Gabrovicii velite partizanski tabor. Govoril je podpredsednik vlade LRS tov. Marijan Brecelj o gospodarskih vprašanjih, ò notranji in mednarodni politiki in se posebej, o italijanski gonji proti nam. Tovariš Brecelj je naglasil, ua so v poslednjem času ne le fašistični žurnalisti, temveč tudi razni politiki v parlamentu dvignil glas, da se je zgodila italijanskemu narodu z mirovno pogodbo neopustljiva krivica, katero se da popraviti le s priključitvijo Trsta in najmanj z 'vso cono B in Istro te Italiji. »Ce je imel kdo pravico dvigniti glas proti odločitvam mirovne pogodbe, smo bili td mi in samo mi ia nihče drugi«, je pr,'to l tov Brecelj. »Nam se je, zgodila očitna krivica. Mi imamo pravico zahtevati, da se urede številna viseča vprašanja med nami in Italijo, Nihče ni in ne bo zbrisal iz sveta dejstva, da žive v Beneški Sloveniji, na Goriškem in v Trstu naši ljudje. Nihče ne more spraviti s sveta dejstva, da Je naša jugoslovanska armada skupaj s tržaškim ljudstvom osvobodila Trst, nihče ne more prevpiti glasov naših ljudi, ki želijo živeti z nami«. Nato je tov. Brecelj poudaril, da ni Jugoslavija nikdar predstavljala ovire za ureditev še neurejenih stvari meid nami: in Italijo. Omenil je besede maršala Tita predsedniku italijanske vlade, da mii siicer razumemo njihove težnje, toda nikakor se n.e moremo razgovarjati z njimi, ,ko govorijo o naši zemlji. -»Misli,m, da mora naše ljudstvo glasno povedati, da je dovolj te fašistične gonje prati nam«, je reke; tov. Brecelj. »Našim ljudem seveda ne pade niti na kraj pameti, da bi resno-jemati in da bi so bali njihovega pohlepa po Kopru in Piranu, po Puli, Reki, Zadru itd. Ne! Teh groženj se res ne bojimo, ker smo se navadili zaupati vase, v našo pravično pot in v našo moč. Mi vemo, da ves ta hrup počenjajo zato, da ibi prevpili zavarovanje naših pravic v Trstu, Gorici ip Beneški Sloveniji, da bi odvrnili pozornost našega ljudstva in svetovnega javnega mnenja od dejstva, da se ne morejo zadovoljivo rešiti odnosi med nami in Italijo, če se ne spoštujejo .te naše pravice. Zato smo mi upravičeni glasno zaklicati njim: fašisti, iredentisti in vsi, ki hočete ponovno zastrupljati odnose med narodi in državami, ki hujskate na vojno — -roke proč od Trsta!« OBSOJENA SKUPINA ITALIJANSKIH VOHUNOV GUI in italijanska obveščevalna služba geieluiega uroti interesom našega Ijuiiäva V sreldio zvečer je sodišče razglasilo obsodbo. Proces je vzbudil V ,Kotpru veliko zanimanje. Veliko število ljudi se je zbralo že pred določeno uro na trgu in v dvorani sami ije bilo tako nabito, da redkokdaj, tako. Ob 18. uri 30 minut je predsednik sodišča 'bral obsodbo. Obtoženii Paoietti Bruno, Purič Dragomir, Console Viktorija, Murtez iZeči.r, Stolkovac Umberto, in. Majstorov ič Velislav so krivi in to: Obtoženi Paoietti Bruno, da je nekega dne v juniju 1950. leta na predlog agenta italijanske obveščevalne službe iCosloviiCih Riccarda iz Trsta pristal, da med pripadniki JA v coni B organizira Spfjonsko službo, zbira podatke vojaškega značaja iz tega ozemlja in iiz FLRJ. Kot tak je neposredno zatem pristopil k starejšemu vodniku JA soobtoženemu Puniču Dragomira in 'ga pripravil do tega, /’a mu za otavešče,valno službo zbira im dostavlja: vojaške podatke zaupnega značaja. Od tedaj ,pa do 12. januarja 1950. leta je večkrat prejel od tega podatke o štev Mičnem stanju in oborožitvi enot JA v Portorožu ire Umagu, imobiTbaciijski plan komandnega kadra garnizona JA v Portorožu in okrog 20 kom zaupnih vojaških učbenikov ter strokovne vojaške literature in vse to bodisi osebno bodisi preko soobtožene Console Viktorije predal agentu italijanske obveščevalne službe Casale Mariu. Za to in podobno dalo je prejel kot nagrado skupino cikrog 60.000 lir. 2. Obtoženi Purič Dragomir je nekega dne v juliju 1950. leta pristal na povabilo Paolettija na delo za neko tujo obveščevalno službo ter je za to službo dajal podatke, ki so mu kot aktivnemu podoficirju JA bili dostopni v .njegovi službi ter je s pomočjo Majstoroviča Velislava dal dva zaupna vojaška učbenika. V istem času je dal Paolettiju okrog 16 poročil, ki so vsebovale podatke o številčnem stanju, pborožitvi,. formacijekem sestavu enot JA v Urnam, mobilizacijski razpored garnizona v Portorožu ter okrog' 20 vojaških zaupnih učbenikov ,fn dragih strokovnih časopisov. Za to je prejel kot nagrado okrog 12.000 dinarjev, dve ročni uri, 3 nalivna 'peresa In pribor z,a britje. 3. Obtožena Console Viktorija je 10. junija 1950. na povabilo agenta italijanske obveščevalne službe Casale Marija v uradnih prostorih javnega tožilstva v Gorici pristala, da sodeluje z njim ter je od septembra 1950. do 12. januarja 1951. leta vršila kur,irsko službo med njim ter Paolet-tijem im Murtezom Zečiirom. Prenašata je vojaške1 podatke, ki so jih ti ■nabrali, ter jim donašala navodila. Istočasno je po naročilu Casaleja poizkušala dobiti od pripadnika JA Lasič Mirka učbenike za italijansko obveščevalno službo. 4. Murtez Zečr je v avgustu 1950. leta rta povabilo soobtoženega Sto-kovea Umiberta v Savudriji stopil v tujo obveščevalno službo in je dajal temni in Console Viktoriji podatke, ki jih je poznal kot aktivni podoficir JA. Dal je imenovanima podatke o številčnem stanju, sestavu in oborožitvi enot JA v Umagu ter podatke o sestavu enot JA v FLRJ. Za to je preko S tokove a dobil od italijanske obveščevalne službe za naigrado par plaščev za kolo im druge drobnarije ter mu je bila obljubljena mesečna plača od 10.000 do 15.000 dinarjev. 5. Stokovac Umbert je . v avgustu 1950. leta zasnubil Murteza Zečira za italijansko 'Obveščevalno sluižbo, prejel od njega vohunsko poročilo in ga oddal v Trstu Casale Mariu. 6. Majstorove VeliisTav je v oktobru 1950. leta pazliil kot dežurni oficir, da ne bi kdo zalotil Puriča med pisanjem vohunskega poročiilai V novembru istega leta je pristal, da Purič vzame od njega dva zaupna učbenika, za omenjeno obveščevalno službo, s čemer je pomagal soobtoženemu Puriču v njegovem špijonskem delu. Vsi obtoženi so zakrivili kaznivo dejanje špijonaže in so bili obsojen«: Purič Dragomir na 16 let strogega zapora in na omejitev državljanskih p'ravic za dobo 4 let; Murtez Zeči.r na ' 12 let strogega zapora in na omejit,ev državljanskih pravic za dobo 3 /let; Paoietti Brano ha 8 let strogega zapora; , Stokovac Umbert na 7 let strogega zaipora; Console Viktorija na 6 let strogega zapora; Majstorovič Velislav na 3 leta strogega zaipora im na omejitev državljanskih pravit za dobo enega leta. Predsednik sodišča je nàto v izčrpni obrazložitvi podal razloge take kazni in med drugim dejal, da je sodišče upoštevalo kot olajševalno •okolnost pri' odimerjenju kaizni iprili- ke, v katerih so začeli sodelovati z italijansko obveščevalno službo, njihovo iskrenost in kesanje, a obtoženi Console Viktoriji1 to, da se je sama prijavila origanom ljudske 'Oblasti. POTEH PROCESA Prve tri dni v tednu je v Kopru pred vojaškim sodiščem VUJA trajal proces proti skupini obtoženih, ki so jo sestavljali: Paoietti Bruno, Purič Dragomir, Console Viktorija, Stokovac. Umberto, Murtez Zečr in iMajestorovič Velislav. Razprava je bila v mali dvorani koprskega gledališča. Ves čas je bila razpravna dvorana nabito polna in številni poslušalci so stali ma več točkah v mestu, kjer so zvočniki. Vojaškemu ‘sod'lšču VUJA je .predsedoval kapetan JA Džumhur Hida-jet, prisedniika sta bila kapetan Nikolič Joran ,in starejši vodnik II. klase Djullcič Radvoj. Javni tožilec major Vinko Cruošija. Obtožene so zagovarjali: Degrassi idr. Amatore, rezerv, poročnik Bagla-iraie dr. ,Mirko, Della Savia dr. Edvard i'n rezerv, poročnik P o n.z e dr. Leon. ,Za tolmača pa je bil Zega dr. Božidar. Proces se je začel v ponedeljek do-pcllldne im je trajal do srede zvečer, ko je predsednik vojaškega sodišča razglasil obsodbo nad vohunsko skupimo. Pretekli teden ?e bil zello bogat na maUftartBiän/h dogodkih. Pričakovalo se je. da bodo šli parlamenti na dopust, kakor je navada vsako leto, toda letos je bila v tem pogledu izjema. Predvsem .moramp poudariti smrt jordanskega kralja Abidullaha, ki ga je 20. tega meseca ubil na vhodu v Omarjevo miccejo v Jeruzalemu 21-jetni krojač Musfata Chuhry, o katerem pravijo, da je zvest naslednik bivšega jeruzalemskega velikega Muftija, ki se je po vojn,i /zatekel v Eigiipt. Kakor je znano, je bivši jeruzalemski, Mufti simpatiziral ta dv* doživela v Evropi poipoln poraz. Smrt Abdulaha je povzročila v Ni še dolgo tega, Iko smo lahko Videli v liistjh objavljeno sliko generala A’ireyja, kako sedi obkrožen od ■lepih 'tržaškir golena, ki ne vedo, katera bii ss feotj ’ nasmejano d-ža/p. Ejla je doba poročil . Varfjtotorrnu svetu, ki jiih j.e gen. Airèy m ';gr 'čnc-zaključeval, kakor stari ,!<"•:■■ i '"j čas govorance pro" Ka v , 'iz je treba Trst priključili I vij'. Tržaška gosposka družba. ■: a povezana Situi in névi ii!!ii:iiiiiiii!iiiiiiiiiiii!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiMiiiiiiiiiiiii|imiiiiii!iiimiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii liiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiliiiniriiiiinnmniniiiiiniiiiiiiiiimnniniiiiiiiiiniiiiHiininiiininninniiiiiiiiiHiiMiimiHiniiiiHiraiiiiMiiuniHiiHii obtožbe so bile le »plod balkanskih intrig«. Sedaj pa,, ko si njihovi dopisniki n a šipi jonskem pr ocesu r v Kapir.u lahko dodobra ogledajo Poskuse njihove iredenibstičn.e megalomanije, kii za skledo leče brezdušno lovi nezavedne in moralno slabotne •Mudi, da bi se udinjali njenimi norim ambicij aim, pa sumljivo molče. Človek se le vpraša, čemu naj služijo • ti nesmiselni podvigi. AH si res predstavljajo zdrobljene fašistovske sile, da bodo mogle v srednji Evropi obnoviti primer Koreje, ter s čigavo pomočjo? Ce prebiramo zadnje, čas;: njihovo časossfej-ev se vedno, jasnejše pojavlja odgovor in njih zadnji adut — Sovjetska zveza. Ceiš ta jim bo že pokazala. Tako nekako Caverei tudi poročilo iredentistično - fašistovskeiga tiska o Matotaveirrtu naistopu v Varšavi, kjer ta seveda ni mogel «apiu-istitil običajnih grožanj ,na račun Jugoslavije, katere pa očiivldno m,so naredile takega vtisa na poslušalce, kakor .na njegove nove zaveznike italijanske šovMste, ki So navdušeno ■ploskali, očividno Uživajoč v občutku šakala, ki še pr ihuljeno iplazi v sledi, kjer. duha pocenit plen. Lepa fašistično - komi n form 1st i.čn a bratovščina, ki bo pa nehala tako, kot vsi grešni zakoni, ■z Rjraccn, old teo mazanja ju .| ■ •padajo m-. • mn Ć.TT'l-i, -,n ' ■ceil B- j'j/V: e zri Ariz’čžcv. Gii a li', e-at C« toj je j- j'•"ir jZ'jo razna i*. to, cid katerih tuii vaino lačr.e-i.D.i s tem na čelu ; iprijateijftvo do bili »i nostri cari ■tedaj Italija pravkar .zierta v atlanrko obrambno zvezo, /pozabi,'vSi rta msih vse psovke od včeraj, n? z ::'mehčani, da bi kaj branila, saj nima niti s kóm reti s čem, marveč da bi laže intrigirala in rinila v ■ospredje svoje iredentistične intrige. •Lape geöpe, fine manire, prijetne ■večerje, zalivanje z dvatisočletno, kulturo, vse to ne bi moglo po njihovem mnenju končno oszati brez vpliva •tudi na britansko diipiiomacijo, da se tad! ta ne bi .počasi upregla v voz imperialist Cinese iredentizma, kjer so ■že tako lopo imeli priklenjenega njenega glavnega predstavnika v Trstu, Teda kakor 'je éetfàj potožil g,lasmi glasnik sosedinega irafleptizma v, Trstu vodi Veljka Britanija svojo tradì c Ion,alino ip'Oliitiko,..,ne- oizi.rajc se na .r.tcirese. Italijanskega iredentizma. In glej čez noč je tz dragega prijatelja, ki. se ni hotel udinjati, .pest*!? Anglija sočlnga, 'kii ničesar ne pomeni, •saj jo -že mečejo ife Irana, Egipta In Jordanije, taiko da je še samo vprašanje časa, da jo junaški ItaFjani ne zaženejo še iiz Malte. Kaj hočete s tenfii Angleži, ki šo že tako pri koncu, 'da še šebi ne morejo pomagati. 5 Item je pestala tildi vsa nekdanja Aireyjeiva pomoč nepotrebna in odveč, a Winter-ton, ki kakor pravijo da -noče hod-iiti 'čsto ipo poti svojega pneidrilka ije prav ■ hreapomejnitona - pojava, zato naj dela kar hoče, saj je Anglija v taki koži, da ne more uiti škoditi niitii Koristiti. Tako se sedaj' tolažijo. Moralni nauk iz tega prepustimo njim, kar se pa tiče predira-'nja na vzhodno obalo Jadfana, kjer naj bi. bili na preži Angleži, bii jim ;pà radi povedali, da je tam'na straži še en drug čuvar in sicer Jugoslavija, ki ni prav nliž podobna oni, s katero so se sreča® italijanski ministri pred 30 leti-, ko so bili mnogo mlajši 'in to med tem verjetno marsikaj poza-toilli. Se bolj smešni in malenkostni kot natolcevanje- po Angliji pa izgledajo njih - šipi jonski -podvigi, s katerimi • so Imali doslej vedno tako malo sreče. N.i novo, da se sosedni šovinistični iredentizem . zanima , zelo goreče za vse, kar se godi v Jugoslaviji zlasti za njeno obrambo, orožje, postojanke, z eno besedo vse, kar predstavlja njeno, vojaško silo. Ko jim je pred dnevi očrtal nek ameriški list hinavsko politiko, da se na eni strani delajo za glavne stebre atlantske politike, na draga strani pa krep.e svojo iredeintiisjiičitto. gonijo vedno t,edaj, ko mislijo, da preti napad sovjetskega bloka na Jugoslavijo, kateri je Orga-räznicija združenih narodov v smista svojega statuta za tak primer obljubila svojo pomoč, so licemersko zavijali -oiči i/n n.pipadli ameriški list kot obrekovalca, Češ kako se njim riaj-popolnejšith poštenjakom na svetu more očitati nekaj podobnega. Vse te ILET PO PADCU faššzma V 'poin-edeljck dopoldne je sodišče potem,, ko je vojaški tožilec prebral obitožmiico, ki je bila kasneje na razpravi v celoti dokaz ma, začelo z zasliševanjem prvoobtožeriega Paolettija. Paoietti Eterno Na vprašanje- predsednika sodišča, ali se čuti kriv, je obtoženi Paoietti zanikal krivdo. Povedal je, da je bito •njegovo srečanje- z Rihardom Coslo-vicem v Trstu slučajno. Coslov-i-c ga je namreč O/b tej priliki -vprašal, če pozna v Umagu koga izmed jugoslovanskih oficirjev ali podoficirjev, ki bi hotel z nj im sodelovati in mu dajati .potrebne podatke, ki jih potrebuje za neko tujo obveščevalno službo. Predsednik: Ka.j ste odgovorili Co-isloviiciu, ko vas je vprašal, če poznate katere-ga izmed oficirjev al: podoficirjev, ki- bi b ,1 .pripravljen delati za vohunsko službo? Obtoženi: Rekel sem, da ga poznam. -Predsedimlk: Na kóga ste to mislili, iko ste to rekli? (Nadaljevanje na drugi strani) MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV zaipadino-evropskih državah, zlasti pa v Angliji veliko, razburjenje, ker je bil jordanski kralj edina osebnost, na katero je lahko računala Anglija na Bližnjem .vzhodu. Predvsem moramo poudariti dejstvo, da Anglija izgublja ped za pedjo' na Bližnjem in Srednjem vzhodu, kar najbolj dokazuje -primer Perzije. V tej državi so namreč sklenili podržaviti petrolejsko industrijo, pri čemer je ,najbolj' prizadeta ainglo-irareska petrolejska družba, v kateri ima angleška vlada precejšen odstotek delnic in s tem tudi zaslužka, s> čimer je lahko vplivala tudi na go-sipo.darstvo in na politiko Perz je. Spor -glede petroleja med obema državama še ni rešen, čeprav ne preti svetu agkakšen konflikt večjega merila. V Perzijo je dopotoval posebni odposlanec predsednika Trumana, ki ima namen zgladiti, nesoglasja.- in zadovoljiti obe stranki, toda doslej ni prišlo ,do n-abe-n.ih rezultatov. V Kesongiu, v neposredni bližini 38. viznoredbika se že precej dni vodijo pogajanja o premirju med Severnokorejci in Kitajci ter zastopniki sil., organizacije združenih narodov. Nekaj časa je kazalo, da bo prišlo do popolne ukinitve pogajanj, zaradi nepopustljivosti! ' Severnih, ki so na pogajanjih postavili vprašanje umita vseh tujih 6e:t s Koreje. Zastopniki' Ridgwayavega poveljstva pa so dali na znanje Severnim, da se o tern vprašanju sploh ne more razpravljati, ker je političnega značaja in da se o njem lahko govori šele po sporazumu po prenehanjti sovražnosti. V tem ipigleidu obstajajo prav za prav največje težave za dosego uspešnih rezultatov. Po zadnjih vesteh kaže, da je prišlo vendar do kompromisa, čeprav ni to potrjeno niti z «ne n,iti z idnuge strani. Upati pa je, da bodo /pogajanja privedla do zadovoljive raš/itve in da se bo svet oddahnil pred grožnjo nove vojne, katere povod naj bi biiil spor na Koreji. V Evropi pa je najvažnejši problem sestava nove francoske vlade, ki naj Osma obletnica padca fašizma je prišla v sredo naj,hujše revizionistične ii',n šav,mistične kampanje, ki jo vodijo zadnje mesece v Italiji. Italijanski uradni krogi in italijanski tisk vseh smeri bi hoteli danes prikazati, da italijanski imperializem zadnje vojne ni bil Izgubili, ter da je trelba zaradi tega razveljaviti mi.rovnp pogodbo in talko izbrisali zgodovinsko dejstvo, da je bila Italija v zadnji vojni, ki se je uidelažlilla na strani Hitlerjevske Nemčije poražena. Hoteli bii prikazati, da Italija ne nosi moralne odgovornosti .za to vojno, ki je zahtevala toliko človeških žrtev, in da ji kot logična posledica vsega tega vrnejo, kar je z mirovno pogodbo izgubila. Današnji uradni /italijanski krogi nadaljujejo s politiko, ki je pred' osmimi leti doživela syoj zlom. Danes lahko rečemo, da fašizem ni bil nekaj osamljenega, nekaj temnega v italijanski, zgodovini, temveč da je Ibi! samo razdobje, v katerem je Italijanski imperializem bil najbolj napihnjen im ko je pohlep po tuji' ze-mljl iprišej najbolj do izraza. Italijanska buržoazija je po prvi svetovnS vojinii zaradi strahu pred revolucionarnimi množicami italijanskega ljudstva izročila oblast Mussolinijevemu fašizmu. Ta je v krvi zadušil težnje in zahteve italijanskega delavstva, v avtarhijo, z oboroževanjem in z osvajalnimi pohodi pa je uspel začasno zakriti nasprotja, ki so bilia rezultat zaostalosti v državi, revščine in kapitalističnega zatiranja. Ko pa je njegova pustolovska politika pripeljala državo v zagato, iz katere ni bilo več izhoda, so italijanski vrhovi skušali rešiti, kar se je še dalo resiti. lin tako so .povzročili padec fašizma, katerega so pred 22 leti spravili na oblast lin so ga vseskozi dOT ■sledno .podpirali v njegovih blaznih injiperialističnih 'načrtih. V zadnjih 20 letih se niso italijanski vodilni krogi ničesar naučili. Danes je v Italiji prav tako živa miselnost, ki je bila tipična za fašizem, in katere izraz (najdemo v sedanjem italijanskem liredentizmiu in šovinizmu. Dejstvo, da danes uradna Italija meče velike vsote denarja za razne o.rgainliizadljie iln .institute, ki so si nadeli visoko doneča znanstvena imena, imajo ,pa ediinli namen s potvarjanjem zgodovine In dejstev razpihovati italijanski iredentizem in šovinizem, kaže da hodijo Italijanski vo-’ dlilnl krogi ipo isti poti, ki je že enkrat bila usodna za Italijo. Značilen za današnji 'italijanski iredentizem je isti pohlep po naši zemlji, kot ga je imel fašizem. Bože-Ijanje po zemlji, na kateri živijo jugoslovanski narodi, ki se kaže v zahtevah uradnega Rima po Trstu in po .naši coni, smešne zahteve po Reki, Istri in po Dalmaciji, ki so značilne skoraj za vse italijansko časopisje od demokr istjanskih pa do komi reformističnih glasili, kažejo, kako globoko je v današnji Italiji še veidino žiiv fašistični duh. Sedanji proces v Kopra proti skupini itaiijanskh vohunov, nam je pokazal, da italijanska imperia, list'čin a politika ni ostala samo pni raznih absurdnih zahtevah. Italijanska obveščevalna služba, ki je tesno povezana z istrskim CLN je Skušala razvijati svoje podtalno delovanje prot: interesom ljudstva v našem o-krožju in . proti moči Jugoslovanske armade, ki čuva njegovo mirno izgradnjo pirati fašističnim 'n iredentističnim elementom. Podobno delavnost je skušala organizirati ital jan-ska obveščevalna služba tudi v Sloveniji v zadnjem času, kar sta pokazala dva procesa proti italijanskim špijonem, ki so. deJgpli proti nacionalni neodvisnosti m proti teritorialni integriteti narodov Jugoslavije. In to prav v času, ko se na mejah Jugoslavije s strani liniforrrablrojev-Slaih držav na četa s SSSR vrše stalne oborožene provokacije. Italijanski iredentisti b: hoteli izkoristiti vojno-hiujskaško gonjo proti Jugoslaviji iz Vzhoda za svojo politiko osvajanja tujih zemelj, ki je že enkrat doživela popolen .poraz v zadnji vojni. To je popolnoma dokazal sedanji koprski iproces, tei je razkrinkal delavnost italijanske obveščevalne službe v službi italijanskega Iredentizma. Slovensko in hrvatsko ljudstvo našega okrožja je preveč .pretrpelo od italijandkega fašizma in iredentizma, da toi še kdaj dopustilo, da se na naše ozemlje povrnejo stari časi zatiranja, raznarodovanja i.n naštetih ikriiviic, ko ,včasih niso Slovenca ali Hrvata Imeli niti za človeka. Danes, ob 8. obletnici padca fašizma, ko moremo ugotoviti, da je' italijanski .imperializem papalinama oživel in da ima iste ciilje kot za časa fašizma, pa nam je tembolj jasna potreba po boiribii proti njemu in po razkrinkavanju Iredentizma kot nevarnosti za mir v tem predelu sveta. bi bila nekakšen odraz volitev 17. junija. Francoski kominformisti so izgubili precej glasov, kljub temu da so obdržali še vedno prvo mesto po števtiiu glasov. Takoj za njimi so bili deigol-iisti, k: so se letos prvič predstavili z volilno listo francoski javnosti. Toda ta dva .ekstrema nikakor ne moreta priti v poštev pri sestavi francoske vlade in bii doživela poraz, če bi poskušala sestaviti novo vlado. Mandat za sestavo nove vlade je poveril predsednik republike Auriol predstavnikom sredine, ki pa doslej! še .niso uspeli s svojo vlogo. Sledijo si osebnosti ,za osebnostjo, tako da lahko trdimo, da se Francija nahaja v parmanemtni vladini križi, o kateri ne vemo še, kako se too rešila. Skoraj enako stanje je tudi v Italiji, kjer De Gaspari še ni uspel sestaviti vlade, predvsem zaradi tega, ker je nastal v notranjosti demokiri-stjanske stranke razkroj im to v zve^i z gospodarskimi vprašanji. VSI OBTOZE ZVEZO Z Cl ITALIJANSKI O PRIZNALI VOHUNSTVOM (Nadaljevanje s prve strani) Obtoženi: Na Puriča, ker drugega taikeiga nisem [poznal. Predsednik: Pa zakaj ste misliili na Puriča? Obtoženi: Vedeli sem, da je nasprotnik jugoslovanskega državnega reda. Obtoženi je nato pripovedoval o svojem dogovorni s Puriičem za zbiranje vojaških podatkov. Paoletti je priznal, da mu je Coslovich obljubil denarno .nagrado za njegovo delo. Na vprašanje predsednika sodišča, kakšne ■podatke je zahteval od Puriča, je ta odgovoril: O razpored'bvi čet v Umagu, imena oficirjev, števjlo topov, o-roižja, podatke o kalibrih, ti.pih in izvoru: Predsednik: Kako ste Puriču pojasnili, za koga so ta poročila.? Obtoženi:' Rekel sem mu to, kar so rekli meni. Vprašal sem ga, če je pripravljen dajati podatke za neko tujo obveščevalno službo. Predsednik: Ali ste vedeli, kdo je Casale? Obtoženi.: Mislil sem, da je to nelki italijanski oficir, ki dela za zavezniško obveščevalno službo. Predsednik: To ste Vi mislili, ali Vam je Casale to rekel? Obtoženi: Decembra mi je rekel, da je of.iicir italijanske službe in da sodeluje .z zavezniki. Pre.dsedn k vpraša .nadalje obtoženega, če ve, zakaj ,se zbirajo taki podatki. Obtoženi: O tem -n-iseim nikdar razmišljal. Predsednik: Ali Vam je Pu-rič izročil poročilo pismeno, ali ustmeno. Obtoženi.: Kakih 15—20 dni, ko sem od njega zahteval podatke, je prjše.1 k meni domov iin mi narekoval kakih petnajst vrst. Predsednik: Kakšni so bili ti podatki? Obtoženi: O številu topov, o kalibrih, kraj, kjer se .nahajajo, štev lo, dalje vojakov in oficirjev. Predsednik: Kaj ste s tem napravili? Obtoženi. To seim odnesel v Trst. Predsednik: Kako? Obtoženi: Spravil sem v nalivno pero. V nadaljevanju obravnave je obtoženi Paoletti .priznal, da je to, kar je dela.!, kaznivo, da se je bal, da bi ga n.e zalotili, v.enidar .svojega vohunskega posla ni opustil. Zbral je nadalje podatke, jih nosi] v Trst, kjer ga je Co-slovic predstavil Casaleju ko oficirju zavezniške obveščevalne službe. Taikrat je Paoletti dobil tudi denarno nagrado za svoje -delo. Povedal je, da se je ob tej priliki dogovoril s Casalejem, da bo poslej nosili podatke njemu i.n ne-več Cosloviohu. Casale mu je dal tudi nova navodila za .delo. Na vprašanje predsednika sodišča, če je ta navodila izročil Puriču, je obtoženi odgovoril: Da. Predsednik: Ali Vam je Purič dal nove podatke? Obtoženec: Da. Obtoženec je v nadaljnji obravnavi priznal, da je prejemal od Puriča še več podatkov, ki jih je vedno sam nosil v Trst in nekaj knjig, ki pa jih je v Trst odnesla Vittoria Console, ki je Poslej [prenašala od njega : Trst ..tudi razna poročila. Za svoje delo je .Paoletti (prejel od Casaleja večkrat po nekaj tisoč tir, za Puriča pa 12.000 lir, - dve ur. in tri nalivna peresa. Obtoženi je priznal, da je Casale zahtevali od njega, naj mu prinaša tud: Dodatke .vojaškega pomena z Jugoslavije, posebej še podatke o garnizonih v Sio-verjiijii i.n o njihovi oborožitvi, p< äat-.Ke o »proletarski diviziji« itd. Pssrié Dragomir ■- Kot drugega je nato sodišče zasl -šalo starejšega vodnika JA Dragomira Puriča, ki je krivdo priznaval in. povedal, da je dal Paolettiju skupno kakih 20 knjig iin. brošur vojaškega značaja, 15—16 poročil, k,i jih je p-saT v prostem času v pisarn . Izgovarjal se .je, ida ni vedel, da dela za italijansko obveščevalno službo, ker mu je 'Paoletti naročil knjige, ki da jih rabi za neke.^ amarišk-ega ofic rja, ■kli ga zanimajo .podatki o ruski oborožitvi. Predsednik: Ali so se zanimali za Podatkè o Jugoslaviji? Obtoženi: Zan-mali so se za vojaške objekte v Jugoslaviji, toda jaz jim na to vprašanje nisem odgovoril. Predsednik: Zakaj? Ali zato, ker miste vedeli, ali zato, ker niste hoteli?1 'Obtoženi: Ker nisem vedel, tudi nisem odgovoril. .Nato je obtoženi Purič prizna1, da je v nekem poročilu .dal podatke tudi o enotah v Portorožu in da je skupno .prejel kot .nagrado 2 ročni mi, tri nalivna peresa, brivski aparat in 18.000 dinarjev. Predsednik: Ali ste vedeli, da delate ga italijansko obveščevalno Službo? Obtoženi: Nikdar ne bi pri-staj na to delo. Predsednik: Ali sedaj veste, da ste delali? Obtoženi:'Iz obtožnice vidim, da ■sem delal za italijansko obveščevalno službo. Ko bi to prej vedeli, bi me ne mogli nikoli pridobiti, ker sem vedei, kaj so delali Italijana med okupacijo v Jugosilaviji. Predsednik: (vpraša Paolettija) Ali ste rekli Puriču, da delate- za nekega ameriškega oficirja, ali pa po navodilih neke tretje ose.be? Obtoženi Paoletti: v interesu anglo-ameri-ške obveščevalne službe. Predsednik: Zakaj niste povedali Pu-Tiču, da gre za Gaslov-cha? Obtoženi Paoletti.: Rekell sem mu, da je to nfeki moj znanec, ,ki dela za zaveznike, in nato sem mu dejal, da gre tu iza nekega italijanskega oficirja, •ki sodeluje z" zavezniki. Predsednik (Puriču): AT je to toč-rto? Obtoženi Purič: Niti besede ni bilo nikoli, o tem; on je .stalno pripovedoval, kako biodi v Tr-st k nekemu A-mserikaniciu, s' katerim ise septaja v njegovi pisarni. Nikoli ni omenil ne italijanskega oficirja, ni.tli imena Casale. Predsednik: Kdaj ste slišal' za Cosi oviica in Casalla? Obtoženi: Prvič, ko sem bil zaprt. Predsednik: Ali ste Paolettiju pojasnili -vsebino Vaših poročil? Obtoženi: Obveščal sem ga o glavnih stvareh, Obtoženi Purič je nato pripovedovat, kakšna so bila njegova poročila in kako jlih j-e izročai Paolettiju. Javni tožilec j.e med razpravo opozoril sodišče, da je Paoletti vedel, kaj dela in za koga dela iin je zato svoje delo zavestno prikri-val Puriču, da se ,ne -bi iizdal, da dela za italijansk obveščevalno službo. Murtez Zeéir Za Puričem je sodišče zaslišalo starejšega vodnika JA Murteza Zečirja, ki je priznal krivdo i-n povedal, kako se je seznanil s Stokcve-em Umbertom pri kopanj-u v Umagu, kako ga je ta nagovarjal k vohunstvu, kako je kasneje prišla k njemu soobtožena Console dtd. St.okovaic mu je oMjiUb'1 d-o-bro plačilo, povedaj 'Pa mu ni da dela za italjiansko -obveščevalno službo. Sto-koiveu je dal podatke o posadki v U-«lagu, -pozneje ipa na vztrajne zahteve’ iz Trsta t-uldi .podatke o vojaških e-,notah v Ljubljani. Tožilec: Rekli ste, da so v drugem pismu old Vais zahtevali .podatke o enotah v Škofji Loki (in okolici. Ali ni bilo tudi govora o N-oivem mestu? Obtoženi: Ne. Slo je za podatke o planinskih oddelkih v Škofji Loki in okolici. Tožilec: Ali so podat-ke o novem orožju zahtevali, samo za enote na STO? Obtoženi: Za vse enote v Jugoslav'}!. Tožilec: Ali ste rekli, da so zahtevali vojaške učne knjige? Ali so zahtevali -vojaške učbenike ali keman-dantiske vojaške učbenike? Obtoženi: Zahtevali so višje vojaške učbenike. Tožilec: Ali so zahtevali podatke o tem, kakšen je -položaj na meji, o zavarovanju meij-e. Ali je to zahteval Stoikov ac? Obtoženi: Mogoče mi je Stokovac v italijanščini ito pojasnil, a jaz nisem razumel. Tožilec: Ali Vam je v raizgovo-ritl Stokoivac obrazložil, zakaj so mu potrebni podatki o Škof,}: Loki, Ljubljani in novem orožju? Obtoženi: Rekel je, da komandant XIV. kor.pusa to potrebuje zaradi -pregloda -v slučaj-u, da se razširi vojna. TTož-ilec: Kako razširi? Proti komu? Obtoženi: Nič mi ni po-v-edal. Tožilec: To pomeni, da je šlo za podatke o vojni. Obtoženi: Da. Tožilec je na te izjave Murteza Ze-čira navezal zaključek, -da je italijanska obveščevalna služba tudi preko Zečira iskala podatke o juigoslovan-isi vojski ne samo v coni B, ampak tudi v Jugoslaviji sami. Pričevanje potrjuje, da je vohunska delavnost italijanske obveščevalne službe iskala predvsem podatke o Jugoslovanski armadi, ne glede na to, kje se nahajajo njene erno-te. Majstorovio Veiisiav Obtoženi Majstoir-ovič je tudi pal, da se čuti krivega. Zaraidi druži-n-iSkii.h neprilik -in ker se je zaradi nekaterih prestopkov bal, da bo prižel pred vojaško sodišče, je mislil na to-eig. Puriču je dal dva učbenika in je vedel, da del? za neko tujo obveščevalno službo, ne pa da dela za ital'-ja-nsko. Ponj naj bi prišel iz Trsta Coslovich, za kar naj bi m.u služila belka slika kot dogovorjeno znamenje. Po-zin-eje se- je Majestoro-vč premislili. Predsednik: Ali ste Ve-ze z Amerikanci, kakor Vam je to rekel Purič ■imeli za obveščevalno službo? Obtoženi: Nisem imel za obveščevalno službo. Nadalje je obtoženi pripovedoval, kako je bilo s P-urlčem in kako mu je .ta nekoč .povedal, da piše poročilo za obveščevalno službo. On je takrat bil dežurni in je .pazil, da ne bi kdo zaloti. j Puriča pri .pisanju, S tem je bila prvi dan razprava 'prekinjena iin se je nadaljevala .naslednji dan z zaslišanjem obtožene Console- Viktorije. Gonsoie Viktoria Rdeča nit njenega dolgeiga zagovora je ibiila ta, -da je sicer delovala za italijanskega agenta- Casale Maria iz Gorice, da pa n.i vedela, da opravlja vohunsko, to je kaznivo delo. Hotela je dokazati, da je prenašala čez blok vohunski material, n-e da bi za to veide-.la, Casale maj bi ji dejali, da ima v Padovi- nekega prijatelja študenta iz Umaga, kateremu da je treba nositi pakete, ki jih je Console dvignila -pri obtoženem Paolettiju. Le k.o jo je Console napotil k .podoficirju Murte-zu, tedaj se ji je začelo neikaj svitati in dözdevaibi, da gre morda za »pr-oti-špijanažo«. Ve-s njem zagovor je bil kaj malo •prepričevaile-n, vendarle j.i moramo priznati precejšnjo spretnost i;n logičnost raziraiišlijanja ter da z razliko od adstalih obtoženca pre-cej sipretna, prebrisana in premetena. Vse to pa ji ni .mnogo pomagalo, ker se je v svojem skoraj 6jurriem zagovoru pri-i-zpraševan-jiu spričo mnogih dokazov -le začela -zapletati v .protislovja, iz katerih se končno ni znala izmotati. Osnovna poteza njenega zagovora je, da so se njene izjave v marsičem križale z izjavami v obtožric-i in da je zato vidno vzbujala vtis, da laže. .N-jan zagovor je- tudi prinesel na -da.n nove dokaze o prevratnem iin hujskaškem delovanju C.L.N in njegovo zvezo z agentom Casale. Predsednik sodišča je vprašaj Console Vittorio: Ali priznavate krivdo? — Da. — Kdaj ste se srečali s Casale Marijem? — Na javnem tožilstvu v Gorici, kjer ml je -dejal, da bo pomagal mojemu priprtemu moiž;u, češ da je prijatelj predsednika sod šča. Pri tem mi j-e pripomnil, -da m.u bc-m morata tu-dii jaz po svoji strani pomagati. Vprašal me je, ali poznam oficirje JA v coni B in kaj .govorijo. Na moje vprašanje, čemu mu bo služilo, mi je dejal, da gre samo za navadno radovednost. Potem me je vprašal za naslov jnoj h Stašev v Trstu i-n jaiz sem m-u ga dala, — Ali ž-ivi Casate v Gorici? — Da živi v Gorici, se-m zvedela šele pozneje v T-rstu, kjer mi je dal svoij naslov na poštni .predal št. 72 Gorica. — Kje- ste bili .potom? — Zaposlila sem se na telefonski .centrali v Kopru v oddelku za medmestne .razgovore. Kasneje sem zapustita službo in šla ob-iskat v Trst svojega zaročenca. — Kdaj ste zoip.et srečali Casaleja? — Prosil me je za sestanek. Ko sva se sestala, sva govorila o mojem možu in seim se jokala. Nato me je ponovno vprašal, ali poznam kakega o- logo. Tako je nesla v Trst več paketov. Rreidsedinlik: Kaj se- je zgodilo 0 zadnjim paketom? — Goispodična .na bloku mi. ga je našla- pod podlogo, ga odprla in me peiljala k oficirju. Ta je pogledal vsebino paketa in mi dajal, da sem vohunka. Ko je šel v prvo nadstropje, sem zbežala skozi stranišče mimo bloka. Pneldsedn-iik: Čemu ste bežali če ste misliti, .da gre za ,nedolžen paket za študenta v Padovi? — Sele takrat sem prvič zvedela, da nosim v paketih vohunske knjige in ka-j sem dejansko počenjala; zato sem zbežala. sale ji je dejal, da je Murtez njegov prijatelj, kar se ji pa ni zdelo čudno, čeprav ni. Casale nikoli hodil v cono B. -Murtez -pa je iz Srbije. Ko je ob njunem -prvem srečanju vprašala Murteza, a-lii pozna Stokovca, se je Murtez prestrašil, ker je vedel, kaj je Stokovac. Obtoženka pravi, da ne ve, kaj je bilo v .pismu, ki ga je izročila tak-raist Murtezu, čakala -pa je na njegov odgovor dva dni. Predsednik jo je -opomnil, -da je -izjavila, da je siromašna; kdo ji je potemtakem plačeval stroške za vsa nj-e-in-a pota? Odgovorila je, da ji je nekoč dala mati 1000 lir, da ipa je drugače služila denar s tem, da je prodajala moč, sem se obrnila na Casallija. Ta je pri CLN interveniral in tedaj sem .takoj dobila -pomoč.« Obtoženka je še n-aidalje zamikala, da bi vedela, kaj nosi v pa-keti-h v ,Trst, in da je to šele ugotovila, ko je »gospodična na bloku« potegnila iz paketa knjige. Na vprašanje, zakaj je ipri zasliševanju izjavila, da jo je Consoile nagovarjal za vohunsko službo in ji dajal svete, kako naj se obnaša z oficirji, j-e odgovorila, da je pri zasliševanju lagala. Nato jo je tožilec vprašal: Od kod Ste pošiljali brzojavke Casalu v Gorico za vajine sestanke?' — Samo iz Trsta. Tedaj ji je tožilec pokazal brzojavko, 'ki jo je poslala iz Kopra in v kateri daje Casal-u sestanek v Trstu. P-otem je še dejala, da je o nekih knjigah gotvo-riila z nekima Florenl-nijam iin Lasiče-m, ni pa vedela, da nosi- v .paketih vojaške knjige. Predsednik jo je opomnil, da je sama izjavila, da je začela mislit , da gre za protišpiijonažo, ko jo je Casale vprašali, v katerem uradu dela Zečir. Nato pa je kljub svojemu sumu še nadalje nosila pakete s knjigami v Trst. Na odvetnikovo vprašanje je povedala, da se j.e sama javila na notranjem oseku v Kopru, češ da jo je k temu nagovarjala sestra, da bi se stvar razčistila, ko je zvedela o nekih aretacijah iin ko so v Istrskem okrožju govorili o njej, da je vohunka. No, ■ta njena izjava je kaj lep odgovor na »Giornalove« trditve o nekaki »ugrabitvi«. Ker se njene izjave niso strinjale z zapisnikom, jo je- predsednik vprašal: — Ali vas je kdo prisilil, da ste ■podpisali zapisnik? — Ne, je odgovorila. Nato je povedala, da ji je Casale govoril v Trstu tudi o nelkem radio-oddajmiiku; ter' jo vprašal, če bi ga blila -pripravljena .nesti v Jugoslavijo. Ona je odklonila, Casale pa ji je .tedaj dejal, da je on že toil v Jugoslaviji s takim oddajnikom. Nato jo je še vprašal, če koga pozna, ki bi to nalogo sprejel. V torek popoldne se je začel dokazni postopek. Kot priči sta nastopila Lasič Micko ih F.liorenini. Lasič .je dejal, ida je z obtoženko govoril, da rabi neke knjige za nadaljevanje svojega študija. Drugič mu je ona, rekla, da so te knjige- drage, da pa je -.srečala v Trstu nekega gospoda funkcionarja CLN, ki bi mu knjige priskrbel, če bi mu Lasič dal v zameno neke oficirske vojaške knjige. Na predsednikovo vprašanje je obtoženka pojasnila, da je -bil ta gospod Casale i.n .da v.e, da je bodil pogosto na CLN ter da je šel tudi onega dne, ko ga je v Trstu srečala. Florenini je povedal, da ga je obtoženka nagovarjala, da bi ji preskrbel vojaške knjige. Za tern je sodišče pregledalo razne akte; -predsednik je nato obtožence -n,a podlagi zapisnika še izprašal o neki-h protislovjih med zapisnikom iin njihovimi sedanjimi izjavami, nato ipa so -pregledali še- razni material, 'kakor knjige, poročila itd. S tem se je dokazni postopek zaključil. VOHUNI NA ZATOŽNI KLOPI. — Z LEVE PROTI DESNI MAJSTORO VIC, IN PAOLETTI MURTEZ, CONSOLE, PURIQ ficirja JA. Potem .pa, ali bi šla v U-mag po neki zavoj za njegovega prijatelja študenta v Padovi, V ta namen ■ mii je da.l pismo, naslovljeno .na Pao-lettija. Ni mi dejal, kaj je v paketu, le priporočali mi je, naj -pazim, da mi ga na bloku n.e vzamejo. — Ali se Vam n-e zdi, da se ne bi smel Casale bati, če bi bile v paketu sa-me -nedolžne stvari? — Casale je dejal le, da,bi mu bilo žal, če b-i te stvari zaplenili. K Pao-le.ttii-ju sem' šla 20. septembra. Paoletti: — Ni mi dala nobenega ipisma, poklicala me je vstran in mi rekla, da jo je .poslal Casale. Console nato trdi, da ni vedela za vsebino .prvega paketa, kakor ni kasneje vedela za druge. Paoletti pa je pripomnil, da so bide v prvem pak-etu 4 vojaške knjige. Nato je povedala, ida je nesla paket v Trst v torbi, kamor ga je skrila pod natrgano pod- Na tožilčevo vprašanje je dejala, da je mislila, da je Casale uradnik v Gori-ci. V vohunstvo jo je spravil, ne da toi vedela za to. Niti ni vedela, da je agent. Pri tem se je zapletala v protislovja. Najprej je dejala, da jo je Casale vprašali' za protiuslnjige, potem pa da ga e ona vprašala, kakšno u-sluko naj mu stori, da bo pomagal njenemu možu. ,Ko je zapustila službo v Kopru, je odšla, v Trst. Ko je kasneje zopet govorila o -svojem begu v Trst, se j.e ponovno zapletala v -protislovje, saj je dajala: Potem, k-o sem pribežala v Trst, se nisem več zanimala za špio-maižo. K Pa-ol-ettiju j.e šla skupno šestkrat .po pakete. S Paolettijem mi nikoli govorila o »štu-dentu iz Padove«. Poleg tega je nesla dve pismi Miurtezu Začinu, podoficirju JA v Umagu. Ca- enkrat na mesec v Videm ameriške Cigarete. Predsednik: Kje Vas je čakal po navadi Casale? — V kavarni »Alla Stazione«, če ga pa ni bilo, sem izročala paket neki gospe v Ul. 'Trento 12., 2. nadstropje desno. Priznala je, da ji je Casale nekoč posodil 5000 Mr, kii mu jih ni -nikoli ivrnila. Ko j-e zbežala v Trst, je odšla na CLN prosit za pomoč. Predsednik: Ali ste pomoč dobili? »Sele čez dva meseca. Ko sem šla prvič k njim, so me poslali v njihov urad za tisk in mi rekli, naj kaj izjavim proti coni B, kot je navada ob prihodu vseh esulov. Jaz sem to odklonila. Vprašali so me, ali sem Slovenka, Hrvatica ali Italijanka. Odgovorila sem jiim: Istranka. C-e bi bila rekla, da sem Slovenka, bi me bili torchili v rit. Ker so odklonili Po- Zakijuéni vojaškega tožilca KORTE — Več zanimanja za zatira-e oljčne mušice. — Kakor kaže; bo ;os povsod -dobra letina oljk. Tako d' v Kortah. Vendar, da se oljke, so razv-etele obnesejo, j-e treba pali, da se ne pojavi oljčna m-ušica, lahko povzroči znatno škodo. Kmeri v Kortah pa ni mar za to, če-av se je po njihovih oljčnih dre.ve-l pojavila zadnje čase oljčna mula. Nekateri pravijo, da imajo več iriisbi, če gredo kosit travo in potem oda-jo seno, kot pa če bi negovali j.ke. Morda je to re-s, to-da vsekakor, bi negovali svoja oljčna drevesa škropljenjem, bi prav gotoVo obrali oljke pred napadom mušic. Obern bi imeli od tega korist. Prav taje tuldi z iskanjem .koloradskega olšča, ki se v Kortah sicer n-i poja- l. Dobro pa bi bito vseeno, da b-i egledali kr-omipliirjeve nasade, kajti -l-oradski hr-ošč se- ilahko pojavi tudi z noč ter v Ikratksm času lahko vzroči veliko škode. KORTE — Zakaj gradnja našega zadružnega doma ne napreduje,— Ko smo lami maja začeli .graditi zadružni .dom, smo bili nad tem vsi navdušeni. Velikokrat smo s ipiro.stotv.oljn.iim delom ŠD pomagat, da b-i čim preje dogradili za-druižnii dom. In tako je def-o kar napredovalo, saj je že skoraj do štreihe, toda de-la je še pr-ece-j. Odkar smo .izvolili za predsednika gradnje zadružnega doma Albina Morata, to je od februarja letos, pa gradnja n-i prav nič napredovala. Se-st zidarjev, ki ibi lahlko na zadružnem domu neprestano delali, hodi od februarja delati privatnim .kmetom in .celo zid oikoli cerkve so zadnje čase zidati. Krajevni .ljudski odbor pa jim zato daje živilske nakazni-ce. Se več. Predsednik -gradnje zadružnega doma dobiva stalno mesečno plačo samo zato, da zidarjem vsak mesec razdeli živinske nakaznice. Mnenja smo, da so pri tern samo -stroški, d-ela pa ni n-ilkjer videti. Sicer zidarji -niso tega kr-ivi. Kriv je predsednik, k-er jim ne zna poiskati dela. Predsednik pa se izgovarja, da ni kamenja. Toda, če bi se malo .bolj pozanimal, organiziral pro-stovoljno delo za pripravljanje kamenja, -bi s tam zaposlil zidarje iin o-ban-em bi d-elo na zadružnem domu napredovalo. Tako delo -stoji, vsi pa se sprašujemo, kdaj bo zadružni dom zgrajen. * ANKARAN — Zaradi nesoglasja pri delu sta se stepla — Zadružnika 18. .letali Jože- Vižintin in komandir zadružne -brigade Jože Kocjančič II., sta se prejšnji teden zaradi nesoglasja pri delu stepla. Brigadir Kocjančič je -.namreč naročaj zadružniku Vižintinu, naj naredi neko -delo. Mladoletni zadružnik se je verjetno temu upiral, kar je komandirja razjezilo. Nato je Kocjančič s škropilnico udaril Vižintina po ramti, ki iga je raniti do krvi. Vižintin je v tem razburjenju stekel na postajo narodne -zaščite, da bi prijavil Kocijančiča. Ker pa je imela postaja narodne zaščite v Ankaranu važ- nejše opravke, je Vižentinovo pr .javo zavrnila. Ne da .bi komu kaj rekel, Je šej nato Vižintin v Koper in to zadevo prijavil upravi. Ta dogodek je slabo vplival na zadružnike, .ker bi to zadevo lahko rešil sam upravni odbor zadruge, ne da b: se zadružniki med seboj tožil. Upravni odbor pa je to zveide-l prepozno in tako je stvar še nerešena. Prav gotovo je, da to ni dober zgled zadružnikom, in miti ne v poinos zadrugi. Zadružniki se morajo med seboj sporazumeti lin dajati drug drugemu .nasvet, ne pa delati razdor iin sovraštvo. STRUNJAN — 1000 dinarjev škode je Povzročila strela. Med dežjem, ki je 23. tega meseca po .nekaterih krajih prešel v ipravi naliv, je v Stru-j-anu udarila v neko hiišo strela, ki -pa k sreči ni' .povzročila požara. .Skoda, .ki jo trpli lastnik, znaša okoli. 1000 dinarjev. Nepričakovana električna obiskovalka pa je pri prebivalcih v hiši- im bližini povzročila precej strahu. * BORST. — Tudi pri nas so oživela dela za elektrifikacijo. — 2e dolgo je od tega, odkar so trasirali l-imljo za- napeljavo električne luči tudi v naši vasi. Toda ostalo je le pri tem .ta dolgo časa je bilo delo zaustav- ljeno. Skoraj bi. pozabili na to. A vendar so se spomnili tudi na nas. Po tolikem čaisu se je podjetje »ELTE« vendar Odločilo, da bo tudii v -našo vas napeljalo električno luč. Tako delajo zdaj dnevno štirje električarji in vsak dan jim pri tem pomagamo tudi vaščani. Pri tem smo dosegli že velike uspehe. Najbolj delaven je Eljo Jerman kot delovodja, ki res skrbi, da bi v vasi flimprej imeli električno luč. Tov. Eljo je že poskrbel ves pdtreton.i -material za zgraditev transformatorske postaje (itd. VANGANEL. — Z novim načinom trgovine smo zadovoljni. Lahko -bomo prodali im kupili, kar bomo hoteli na prostem tngu. Nihče nas ne bo silil, da ' prodajamo svoje pridelke, kakor je to biil-o do zdaj z obveznimi odkupi. Sicer je tako moralo tudi biti, ka-jti-dr.ugače bi ne prišl-i do tega načina -trgovine -brez večjih gospodarskih posledic. Večina je pr! .nas tole razumela. Nekateri so pa kljub .teimu popolnoma obupali iin so bili zavrgli motiko. Zdaj pa so z veseljem ponovno pljunili v rOke-. Celo s »pašna-mjero« za trte so nekateri že začeli. Največ se .pa veselimo, da je ukinjen tudi obvezni odkup žita. No, tako upamo, da se bo za -nas -kmete kaj izboljšalo I-n da bo vsak dan bolje. KMETIJSKI SVET V KOPRU BI LAHKO RAZŠIRILI Pred nedavnim je .bil v Kopru u-stanovljen okrajni kmetijski svet, ki šteje 24 članov. Ciani tega sveta so najboljši praktiki kmetovalci z bogatimi. izkušnjami o delu in razvoju kmefjstva. Na svojih zasedanjih razpravlja kmetijski svet razna vprašanja, ki jih potem rešuje sporazumno s poverjeništvom za kmetijstvo. Zasedanja niso določena, ampak jih sklicujejo po poitretoi. Tako so na zadnjem sestanku razpravljali O borbi proti koloradskemu hrošču, o škropljenju oljk proti mušic1, o učinkovitosti raznih zatiralnih sredstev itd. Ciani iiz vasi so poročali, -da se v -našem okraju še ni pojavil ta nevaren škodljivec. Pač pa da ponekod kljub temu ne pregledujejo krompirjevih na-sadov. O zatiranju ollčne mušice so tudi ''razpravljali in Ugotovili, da «majo ljudje .na terenu težave s tem zaradi pomanjkanja škropilnic. Skoro povsod so krompirjevi nasadi trpeli zaradi virusnih bolezni, kadretvosti, degeneracije itd. Kjer .pa so vile njive -nasajene s krompirjevim semenom »Biintje«, tam teh bolezni ni bilo. Ta vrsta krompirja se je letos tudii dobro obnesla. Zato so Slami predlagali, naj bi- za drugo leto razSirilli to vrsto. Prav bi bilo, dato i ves krompir te vrste določili za seme im ga razdelili med vse kmete. Prav tako je bito na zadnjem zajedanju govora tudi p pridobivanju raznovrstnih semen, ki so se letos dobro obnesle. Kakor je videti, kmetijski svet dobro dela iin razpravlja o vseh teh vprašanjih. Dobro bi bilo, da toi te sklepe izvajali vsi kmetovalci. Zato je pa potrebno -kmetom več pojasnjevati o vseh teh stvareh. Da pa bi bilo delo kmetijskega sveta še uspež-nješe, toi tudi toi-lo prav, če bi se ta svet razširili z novimi člani, kmeti, praktiki, da bi si tako izmenjavali izkušnje. Na podlagi tega bo prav gotovo delo sveta še bolj učinkovito. Nerednost urnika barke Koper - Ankaran Za prevoz po morju med Koprom in Ankaranom—-Valdotro skrbi Koprčan Piero s svojo dohro znano barko. Ta ima točno določen umik, opažamo pa, da se ga večkrat ne drži. Mnogokrat se je zgodilo, da so ljudje čakali na barko, keir jim je sam Piero zagotovil, da bo vozil ob določenem času, pa barke ni bilo več. Včasih odhaja iz Kopra ali .pa -iz Ankarana celih 15 minut prezgodaj in tudi zato se ljudje upravičeno pritožujejo. Zato bi bilo potrebno, da hi pristojne ustanove, oziroma Liuška ka--pitanerija v Ko-pr-u, opozorile lastnika te barke, da bi v bodoče vozil res ob (določenem času, ne pa tako, kot doslej. N. T. Javni tožilec Jugoslovanske Armade major Vinko Crnošlja je. v svojem govoru izjavili, da je vseh pet obtoženih krivih špijionskega delovanja proti Jugoslaiv-anskii armadi, ker so zbirali zaupne vojaške podatke in jih pošiljali organom italijanske obveščevalne služibe, od katerih so sprejemali denarne i.n druge nagrade. V enournem govoru je nato navajal dokaze, -iz katerih je razvidno, da je bila obtožnica na razpravi dokazana. Tožilec j-e zavrnil trditve Obrambe obtoženega Paoletija, da je ta delal za italijansko špijonažo samo iz ma-te-rialnih razlogov, da bi si omogočil zdravljenje. Zavrnil je tudi kot smešno trditev -obtoženca, da j-e šipionaž-a nekaj normalnega v mirnem času. Paoletti je namreč pokazal v šestih meseci-h svojega špijonskega delovanja mnogo spretnosti in veliko osebne iniciative ipri izvršev-anj-u svojih vohunskih nalog. Ovrgel j.e nadalje budi -obrambo obtožene Console Viktorije, ki je trdila, da ni vedela, da vrši špijon-sko kurirsko službo. Na zaslišanju se je pokazalo, -da je Console že od prvega sestanka z agentom italijanske obveščevalne službe -Casale Marjom, dobila nalogo, da med pripadniki Jugoslovanske .armade v jugoslovanski coni STO -najlde sovražno nastrojene elemente. Pra-v tako je agent z njo govoril o možnosti, da bi jo postali na ozemlje FL-R.J z radio postajo, s katero bi imela zvezo z obveščevalnim centrom v Italiji-. -Končno je javni tožilec zanikal, da tod moglo zmanjšati krivdo obtoženih tre-h podoficirjev JA njihovo izgovarjanje, da niso vedeli, da delajo za italijansko obveščevalno službo, temveč za neko d-nu-go. »Spijomaža predstavlja izdajstvo domovine« — je izjavil javni tožilec — in kot taka zahteva kazen. Nato je javni tožilec poudaril, da .gre v tern primeru za široko organizirano špijonažo italijanske vohunske službe naperjene proti .interesom narodov Jugoslavije i.n v prvi vrsti proti oboroženim silaim FLRJ. Dokaz, da je bila ta vohunska služba na široko postavljena, je dejtstvo, Ida se v raznih italijanskih obmejnih mestih Tržiču in Trbižu zbirajo podatki preko posebnega obveščevalnega centra pod Okriljem CDN. Tožilec je nato podčrtal, da ta proces ni osamljen -primer ih da je nedavno bila pod vojaškim sodiščem v Ljuhljaini na zatožni klopi tudi grupa vohunov, ki je odgovarjala za podobno špijonsko delovanje. Navedel je pnimer šipijoinsko teroristične orgat n'Zaicije »Gruppo resistenza italiana — Domenico Lovisetta«, katerih pet članov je tolto ned-av.no pred sodiščem. Tokrat se- je pokazalo, -da je bila ta .grupa osnovana ter moralno in gmotno poidiprtp od strani CLN. Pokazalo se je tudi- v tem -primeru, da je CLN-ova dejavnost špijonsko teroristična in da so njegovi nameni ogroziti red in varnost v jugoslovanski coni STO. Tudi proces proti špijonu Gelamento Angelu, ki se j-e nedavno zagovarjal pred vojaškim sod iščem v Ljubljani, je po-kazal, da gre za široko postavljeno -i.n vsestransko or.ga-n zirano špijonsko delovanje proti interesom JA i-n s tem proti nacionalni neodvisnosti in teritorialni integritet' Jugoslavije. Vohuna Gelamenti Angela je poslala italijanska obveščevalna služba zbirati zaupne podatke o razvrstitvi moči in oborožitvi enot Jugoslovanske anmade na teritoriju Ljudske republike Slovenije. To dokazuje, da ostanki reakcije, vojni i.n fašistični elementi vseh nians s svoj'm ivobuniSki-m delovanjem, ki so' ga s pr o-vajali preko obtoženih^ niso usmerjali svoje -dejavnosti samo proti jugoslovanski coni STO, temveč proti interesom Jugoslavije ik-ot celote, -Major 'Crnošija je nato spomnil sodnike, da je zaslišanje obtoženih dokazalo, da ise je italijanska obveščevalna služba poskušala skrivati za firmo Obveščevalne sl-u-žbe neke druge države, da bi laže pridobila svoje sodelavce. To j-e italijanska obveščevalna služba idela-la zavestno ii-n premišljeno, ker je vedela -da -drugače ne bi mogla dobiti za sodelovanje niti tako pokvarjenih elementov, kot so obtoženi podoficirji. »T-o tud' zaradi tega, ker se z-a to obveščevalno službo skrivajo in jo vodijo isti elementi., ki so še v nedavni pretekilasti v fašističnih uniformah .prizadeiji mnogo zla jugoslo- vanskemu ljudstvu. V tem se odraža nadaljevanje’, v preteklosti dobro znane in zahrbtne, tòlda vendar zelo prozorne napadalne pdfl.ti.ke nekaterih uradni-h krogov današnje Italije.« »Dokazano je tudi — je nadaljeval javni tožilec — da j è 'CLN ozko povezan z italijansko obveščevalno Službo in da razvija svojo p hrt talno delovanje prati ’interesom ljudstva na tem ozemlju, proti .moči Jugoslovan-fske ar.malde-1 ki’ čtfva -mirno Izgradnjo tega dela STG!)''proti'fašističnim iredentističnim elementom. -Proces je pokazal, da CLN • deli materialno pomoč špijono-m, tako je n. pr. Console Viktorija dobila pomoč .žele tadaj,- kto je zanjo interveniral ■ vohun ital janske obveščevalne .silužlbe Console Marto. Javni tožilec : je nato'.poudaril, da so obtoženi, volhuni delovali v času, ko na mejah Jugoslavije,, informbirojev-ske dežal-e na čedu, z ZSSR stalno o-(boroženo provuci rajo in ko -proti Jugoslaviji vodijo- besno -gonjo. Boreč se -proti tem sovražniiko-m piii-ru, je Jugoslavija v-edno kazala pripravljenost za sodelovanje in za .odklanjanje vseh nesporazumov s svojimi, sosedi. »Toda prcrfa-šistiičrji^^elementi nočejo razumeti želje Jugoslavije za mirno sodelovanje s svojimi sosedi- im ostalimi narodi sveta. Izkoriščajoč vojno ihujskaško. gornjo proti Jugoslaviji iz Vzhoda in sledeč linijo osvajanja tujih zemelj, Sz preteklosti, ti elementi poizkušajo oslabiti položaj Jugoslavije i-n sicer v prvi vrsti vojaški, da bi tako ustvarili pogoje za lažje Izvrševanje svojih .napadalnih ciljev. Očitno je, -da je vohunska dejavnost, ki je dokazana na tem procesu, imela prav takšen cdlj. Takšna, šipijonska dejavnost — je zaključil jav-ni tožilec —-gre za tem, da nainira oborožene sile FLRJ, da poslabša -mednarodni položaj ter ogroža neodvisnost jn teritorialno integriteto Jugoslavije in s tem tudi interese ljudstva na tem ozemlju, katerega -mirini razvoj zagotavlja lahko ip-rav -moižna Jugoslavija s svojimi o-fcioraž-enliml silami v duhu obvez,' ki jih je prevzela v mirovni pogodbi z .Italijo. Zagovori obrambe Zagovorniki obtoženih -so v svojih zagovorih prikazali obtožence ko-t ljudi, ki so nasedli zločinskim nakanam agenta ital-jamske Obveščevalne Službe Casaleja i.p CLN, ki pa za svoje delo niso -odgovorni. Zagovornik obtoženega Faoilettlja od-vetn-i-k Degnasi je med drug ta re-kel, da je velika razlika, če ' kdo vo-huttii iz ideölo&kiih ali pa iz materiial-Pilh razlogov. Pri nje^overA klienüu je rekel- — gre za ' materialne razloge, za zdravljenje njegove bolezni. Njegov kllie-nt j-e kriv le v teta, -ker! je nagovoril za vohunsko delo obtoženega Puriča in ker je 'prenašal a-gemtu Casalej-u vohunski miter li al. Vendar to n: delal Samoiniciativno' Obtoženi Paoletti' —' je räkej zago_ vo-rni-k - je bil prepričan, da dela nekaj normalnega, .predvsem pa je mislil, da ne dela za italijansko obveščevalno službo, marVeč za neko drugo. Za ‘italijansko obveščevalno službo obtoženi, zelo verjetno ne bi hotel delata. Zlagovornilk obtožehe Console Viktorije odvetnik Della Sàvia, ki je zagovarja! tud; odsothfega" stokovac Umiberta, je -imri jró in pol dolg govor, v ka-terem'"je prikazoval obtoženko kot žrtev žldčinškega početja agenta Casaleja: Console Viktorija — je rekel zagovornik', L- se s^lo|h al zavedala, da deta za ' Ctoveščevaino službo. Pri zagdttotiu ’ ie ‘ ohtožpn.ira _ kot je rekel zagovornik - t uf pa tam govorila ražillčno. V' špijonsko delo naj toi jo gnaia edino Skrb za moža. Rekel je, da jè bila le orožje v rokah i-tal,jamskega 'agenta Marija Casaleja. Ostala dva zagovornika dr. Pompe m dr- Bašlama staKp'ràiv tà'&o prika-zaita n ep roj olajševalnilh okiollipost-, kii m njunim klientom, zmanjšala kriv-do. Predsednik sodišča je nato .dal besedo obtoženim, ki so priznali kriv-. ,Ln 'Prosili za. m-ilo kaze-n, pripad-JA »a še posebej Izjavili, da jim Je žal, jcej. so, na (p0(. izdajstva domovine1, im so prosili sodišče, da jim omogoči, da po prestam! kazni Postanejo pošteni državljani. PETEK 27. julija 19M ISTRSKI TEDNIK V nedeljo, 29. t. m. bodo v Gre-gorčičevem rojstnem kraju velike svečanosti posvečene njegovemu spominu. Rodili se je v vasi Vrsno pri Li-foušn-jem, na pobočju ponosnega Krna, kjer je v svojih mladih lertlih »črede očetove pasčl«. Z višav se je lepo videlo v dolino, kjer 'je Šumela Soča, in deček se je napil in naužili lepote našega planinskega sveta, da mu je ostala do smrtli najisiabši spomin. Sončno jasne, ko mafie planine, so pesmi, kjer razodeva .pesnik to srečo svojiilh mladih dni: Bridkosti in boli tam nisem poznal, pojoč le sladkosti sem rasel, da bi til pač vedno tam gori ostal in črede očetove pasel... ■* Istotako lep spomenik kakor svojim planinam je postavil pesnik svoji kmečki hiši: Mogočna nisi, ne prostorna in stavil te umetnik ni; bolj kot bogata si uborna, preprosta selska hiša ti. Kmečki dom je b'M od nekdaj za< vetišče naše narodnosti: Ti šege stare si ohranil, deduje jih po oči sin, le ti naš jezik si ohranil, da ni zatrl nam ga tujčin. Iz kmečkih hiš so prihajali naši največj-i- možje iln tudi njemu je bilo usojeno, ida poistane Wliicar k nebu, . ipesnifc-iprerok in borilec za dom, zato je moral zapustiti domačo hišo in oditi v Gorico v šolo. V pesmi »Oj zbogom ti planinski svat«, čutimo vso hottest tega slovesa. V Gorici je bil sprejet v deško semenišče, kjer se je v njem kmalu vzbudilo zanimanje za literaturo. Posebno ugodno je vpliirval nanj profesor Ivan Solar, ki je vzbujal v mladini narodno zavest ih smisel za lepo slovstvo. Poleg druigilh jezikov se je Gregorčič bavili tudi s srbohrvaščino In češčino in si. tako razširil svoje jezikovno tin narodno obzorje. Ko je leta 1864 .napravil z odliko maturo, so izšle v »Slovanskem glasniku« prve njegove pesmi pod Skuipnim naslovom »Domorodne iskrice«. Tako se je začela Gregorčičeva pesniška pot med narod. Obenem je inaStopli svojo težko življenjsko pot. Mikalo ga je, da bi šel na univerzo, toda razmere mu tega niso dopuščale; odšel je v bogoslovje im leta 1867 pel1 pri Sv. Duhu na Lltoušnjem novo mašo. Prva njegova služiba je bila v Kobaridu. Usoda ga je zanesla zopet v domači kraj, kjer je našel družbo zvestih prijateljev. Skupnio z njimi je ustanovil čitalnico in. pevski zbor ter .povzdignil Kobarid med najbolj zavedne kraje na Goriškem. Tu se je v polni prostosti razmahnila njegova mlada pesniška sila. Iz tega časa izhajajo njegove nežne, v narodnem duhu zapete pesmi, ki so kmalu našle svojega skladatelja, ali pa se pojo po prostih narodnih napevih, n. pr. »Njega ni«, »Izgubljeni cvet«, in dr. Ko pa je zače; izhajati »Dunajski zvon«, ga je navdušeno pazdravil in postal njegov glavni sotrudnik. Svoje ime je .dolgo časa skrival pod črko X, .toda .njegove pesmi so se tako razlikovale old drugih, da so takoj Izdajale .ime pravega pesnika. Nastala je .doba njegovih .najlepših poezij, .polnih ljubezni do naroda in človeštva, a tudi boja in bolesti s člove- ško usodo, ki jo je občuti,1 pesnik v lastnem življenju in jo skušal premagati z moškim ponosom, navdušujoč sebe in druge za delo in boj za zmago resnice in pravice. .Pesnik gleda v temne čase svojega naroda iln se spomni zvezde, »ki naš .narod vodila je«. Poln pričakovanja zre v »svitile milijone« 'iln jih vprašuje, »vrne li se še kedaj?«. In ker zvezde ne dado odgovora, vzklikne iz globin srca: Pridi, zvezda naša, pridi, jasne v nas upre oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda jasnih dnli! In ko je dvignili pogled in zagledal . potujčeno slovensko zemljo, se m.u f je zdelo, kakor da je na stari slovenski .pergament tujec napisal svoje besede: Tak list prostran si ti ravan, naš ded tu pisal svoja dela, naš govor čul se prek poljan, tu pesem naša je živela. A zdaj zatrt je tod naš glas in tuji krog zvene glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je kras, oh, naši so samo grobovi. Zagledal je mater »Domovino«, kot »vdovo tožno zapuščeno«, ki »svet sovražni jo prezira«. A prav zato: Ker ves te svet tepta z negami, jaz ljubim tem zvesteje te, jaz ljubim tem srečneje te, a ljubim te s solzami. In preko vseh bolesti in solza ji kliče:: , i . Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog živi te! Toda v pesnikovi duši se vzbudi težka slutnja. Brez kalvarije ni vstajenja. Ta njegov toliko trpeči narod, ta »trop trpinov«, ki ga je pesnik blagoslovil in mu prerokoval vstajenje, bo moral pretrpeti še zadnje, naijvečje trpljenje. V valovih bistre Soče se bo odločala njegova usoda. Tako je nastala ona čudovito preroška oda »Soči«, kii jo danes bolj ko tedaj s trepetajočim srcem deklamiramo in poslušamo. Pesem je čudovit pesnišiki umotvor, en sam izliv pesnikove domovinske ljubezni in preroškega duha. Kako lepo pozdravlja v začetku svojo znanko Sočo z mladostnimi spomini. Verzi se vsipljejo kakor poskočni valovi preko skal. Naenkrat se reka razlije in pomiri, kot da se je zamislila. lin pesnik vprašuje: A ko pridereš ma ravnine, zakaj te živa radost mine? Težko se ločiš od1 hribov, zibelke tvojega valovanja? Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Medtem je tail Gregorčič prestavljen v .R-iheinibeng, kjer je živel osem let. Ni bil tako srečen kakor v Kobaridu, imel je mnogo dela iin nenaklonjenega prddistojinka. Kljub slabemu iZdravju je vršil svoje dolžnosti in iskal uteho v pesmi. Njegov; .duh :se je dvignil itznad soških planin iln gledal na Balkan, kjer je po gorah odmevala hajduška pesem svobode. Poleg domovinske ljubezni se oglaša v Gregorčičevih pesmih čustvo občečloveške .ljubezni, kV se izlije končno v vzvišeni odi »Oljki« kot slavospev m/iru in sprave med bogom in. človekom. Zaradi bolehnosti je stopil Gregorčič leta 1881. v pokoj in preživel . nekaj časa pri prijatelju notarju Gruntarju v Logatcu, ki je omogočil prvo izdaj,o Gregorčičev ih poezij. Leta 1882. je izšla ta »zlata knjiga«, ki je bilia v pal letä razprodana, in lahko rečemo,, da so te Gregorčičeve pesmi še danes zlata knjiga našega jlovistiva. Njegove svetožaijne pesmi so naletele na ostro obsodbo dr. Mahniča, profesorja bogoslovja v Gorici, ki je presojal vso literaturo s strogo verskega stališča. »Ta Mahničeva obsodba«, pravii pesnik A. Medved, »je bila ,za Gregorčiča naj.hujši- udarec, ; ki ga do smrti ni imiògeij .prebolet;.« Dasi so se prijatelji zavzeli za pesnika jn zavračali pretirane oči.tke Mahničeve, je na tej rani izkrvavelo pesnikovo srce. V početku se je branil sam s pesmimi »V obrambo«, ki goriški slavček večno lepih pesmi iz njegovih prvih jet. Nato je pesnik utihnili za javnost. Sledila je še knjiga predsmrtnih in posmrtnih, pisanih v bolezni in duševnem topljenju. Leta 1903. se je preselil v Gorico, kjer je živel mirno vdan v svojo usodo. Dne 16. novembra 1906 ga je zadela kap in v soboto 24. novembra j,e iizd-ilnil svojo plemenito dušo. Za dediča je določiti »Šolski dom« v Gorici. Zeli,el je, da bi bii; njegov pogreb preprost, toda narod, ki je ljubil svojega pesnika, se je zbiral ob njegovem mrtvaškem odru in veličasten je bil trenutek, ko mu je pevski zbor zapel večno lepo ipesem »Nazaj v plaflimäki raj«, ih ob spremstvu nepreglednih množic se je vračal Simon Gregorčič v svoj tihu rpjsthi kraj, po vseh vaseh pozdravljen od svojega hvaležnega ■ ljudstva. Pokapali’ so ga n>a pokopališču pri Sv. Lovrencu in že če.z deset let se je izpolnilo nje- NEKAJ MISLI O VZGOJI šolske mladine v Kortah kažejo njegovo močno pesniško šilo, govo prerokovanje, ko je nad Sočo potem je iskal utehe v tihi, samoti. divjala, »biitva vnoča«. Sredi bojnih Nastanil se je na Gradišču, kjer so višav še sveti .njegov grob Skazi ga obiskovali, in podpirali zvesti pri- temne čase. j atei ji. ■ ■ «■ ■ Leta 1888. je izšel drugi zvezek Tam spi hajduk, nevzdramno spi, njegovih poezij, ki obsega še nekaj a duh njegov živi, budi... MOTIV Z ISTRSKE VASI Zaključek šolskega dela nudi učiteljem, kii so delali in vzgajali s polno odgovornostjo, precej natančen pregled o življenju šolske mladine med letom. Ne le kratek članek za časopis, temveč knjigo bi se dalo napisati o tem. Pa bom podal le nekaj misli im svojih vtisov o šolski im izvanšolški vzgoji učeče sè mladine v Kortah. Nemajhno iin težavno nalogo, da se v Kortah osnuje osemletka — šola, tel omogoča slehernemu otroku doseči mižijo srednješolsko izobrazbo — je učiteljstvo sprejelo s pollino odgovornostjo, z velikim delovnim optimizmom iin pogumom, -zavedajoč se vseh težav, na katere je moralo pir.i svojem delu neogibno naleteti. Premagali smo začetne težave, ki nam jih je postavljala manjkajoča oprema učilnic, učil im drugega, in se lottiti dela, eni z večjo, drugi z manjšo vrnemo. Vsi pa smo se strinjali;, da moramo vzgajati im učiti našo mladino v diuhiu idej, ki so Vodile naše množice v boj za nac-llonalittp im socialno osvoboditev iin kii jii.h vodijo danes v graditev socialama iin ljudske demokracije. Učeča se mladina je bila vse leto z nami, skupimo srno delili napore za dvig njene splošne izobrazbe, za dvig ugleda šole, Cuitfflli smo vsak dan večjo nevarnost za otroke, ki so nam Dili poverjeni v vzgojo iin pouk. Ganilo me je zadnji dan šolskega leta po pouku, ko je dijak petega razreda vstal ■’im v imenu dijakov v razredu rekel med drugim: »Včasih smo bili res nemarni in neposlušni, pa -nismo hoteli ttiiti takšni. Obljubljamo, da bioimo v bodoče boljši!« Kolliiko lepega je v takih preprostih otroških milsllh! Reči moram, da so bili z namo tudi mnogi starši, k: se zavedajo svojih dolžnosti do učeče se mladine. Zal pa smo naleteli pri vzgoji naše mladine tuidi na razna nerazumevanja pri starših, ki potili j a. j,o svoje otroke v šolo le zato, ker jiih k temu sili zakon o šolski ohveznosti, ne pa čut potrebe po izobrazbi njihovih otrok. Prav otroci teh staršev so pogosto izostajali od pouka. Njihovi uspehi so malenkostni in daleč od tega, kar mora vedeti otrok v določenem razredu. Ko smo take starše opozorili (imen tu ne bom naštevat), na njihovo slabo ravnanje, so nam večfcrto odgovarjali: »Saj ne bo študiral, kopal bo, za to pa zna dovolj.« Za tako trditev velja tudi druga, namreč, da golo vihtenje motike še ne pomenii dobro kmetovati. Kmetovati f ZÄHIBVaiVOSTI PO SVETU NOVA DOBA Razvoj kulturnoumetnißlke dejavnosti v Kopru je pokazal, da je treba miSlitl na postopno ustanovitev stalnega gledališča. Misel o osamosvojitvi se je porodila idb prvem -resnejšem nastopu slovenske dramske skupine v «naju pretekle sezone. Zavest, da je delo na teuliturno-*uimetniškem področju zelo odgovorno, resno in važno, ter da je (umetniško udejstvovanje eno najvažnejših sredstev za vzgojo množic, je narekovala gledališkemu svetu in upravi gledališča v Kopru, da prične s pripravami za ustanovitev stalnega gledališča. (Prvi koraki so storjeni in uprava gledališča je te dni razpisala avdicijo za igralce. Namen te avdicije je poiskati samonikle talente, jih -pozneje lumetinišiko usmerjati iin izrazite talente napotiti- k sistematičnemu Studiranju. Številni- ljudski talenti ne smejo ostajati 'brez povezave, brez pomoči strokovnjakov. Prav tem talentom mora gledališče ipomagatii, da bodo lahko svoje sposobnosti razvili do naj-ivišje mere. Pri -tem moramo paziti, da z dotokom novih kadrov v kulturnem udejstvovanju ne ,bo tnpela kvaliteta, ter da bomo ob pravem času spoznali potrebo uvajati- pasameizn-iike v sistematično stroikovnoumetniško delo, ter Ida bomo razširili poglede na idejno tehtnost -vsega touLturna-uraeth iškega öela. V bodočem programu bo treba posvečati veliko pozornost razvijanju občutljivosti za idejno in -umetniško ikvalliteito. Vzgojiti si moramo zadovoljivo število .dovolj razgledanih gledaliških igralcev. In z dobrimi kadni nam' ne bo težko uprizarjati dostojne .predstave. Za uresničitev tega si bomo pomagali iz gostovanji pr znanih u-metnikov iz Ljubljane tako za režijo Jcakor za igro. Predvsem- pa se borno skušali nasloniti na domače sile. Zato vabimo vse tiste, iki se resno ukvarjajo z gledališka umetnostjo, na.j se prijavijo k avdei-j,i. Naj bo ta preizkušnja pregled naših moči, .naj ,t>o nov vzpon v inašlh težnjah po ustvaritvi stalnega gledališča. Veliki in lepi načrti so pred nami, pa tuidi pat težkiih preizkušenj, ki se j’h zavedamo. Toda močnejša je v nas težnja dvigniti gledališko delo do čim zadiovoljivejše višine iin ta težnja bo morala končno zmagati. Stremeli bomo za tem, da bomo z desk ljudskega gledališča posredovali našemu ljudstvu resnične gledališke umetnine. S pomočjo naše ljudske oblast' im številnih ljubiteljev gledališke umet- OPEKA IN ZLATO — S skoro pravo senzacijo v stilu Sherlock Holmesa se bavijo zadnje dni detektivi Scotland Yarda. N-elka londonska bauka je poslala z letalom v Južno Afriko zlata v vrednosti približno 2.000 f-utrtov šterlimigqy. Tik pred odhodom so Se kontrolirali, če je vse v redu ,in zlato v .zavoju. Ves čas med vozni0 je. bilo zlato v zaprti blagajni, ko -JääiSä, v .Afriki odprli blagajno. An po-’gledali v zavoj, so morali s presene^ Čanjem ugotoviti, da je namesto zla-ita v njem — opeka. * BOLEZEN »BERIBERI« BO IZGINILA — O itej tooleizrti daljnega Vzhoda smo pred vojno dostikrat brali. Prad štiridesetimi leti je ameriški znanstvenik Robert Runnels Williams ipričel svoje raziskovalno 'delo na Filipinih i.n Od takrat se je »beniiberl«« pojavljal redno icelo v križankah po vsaj .Evropi:. (Bolezen je razširjena le med tistimi azijskimi narodi, ki se ihraniljo z rižem. Ameriški zdravnik je odkril, da je izVor bolezni poman,j-kamkje riževih lupin v hrani. Danes pa- je že znano, da vsebuje riževa lupina vitamin B e, brez katerega je riž .zelo .nepopolna hrana. Runnels je številna azijska, ljudstva odrešil bolezni »beriberi« na ta pačim, da je sintetično izdelal ta vitamin' -in ga dodal olupljenemu rižu. * LUDWIG VAN BEETHOVEN — Velikemu skladatelju Luriwigu van Beethovnu je prijatelj predstavil lepo damo, ki pa je- mojstra zabavala le s tem, da je idloigi dve uri neprestano .govorila. Ko se je dama poslovila, je prijatelj ves .prestrašen skočil k mojstru, .da bi se opravičil. »Čemu neki1«, ®e_j:e inasmehmiil mojster, »bil je prav prijeten pogovor!« Prijatelj ga začuden pogleda. »Gospa je prelepa, jaz pa sem italic gluh kot zid«, mu pojasni mojster. * MARK TWAIN — Velikega ameriškega pisca je nekoč obiskala neka dama, ki je bila prav toliko aristokratska ikot .neumna. Ko je obiskovalka šla skozi Twainov-o knjižnico, je začudeno vprašala: »Kaj pa počnete ,z vseimi temi -knjigami? Ati so vam v resnici vise- .potrebne?« — Prav gotovo!«, se nasmehne znani humorist. »Ta zvezek ve-zan v usnje, mi služi za brušenje britve, to majhno knjižico pesmi postavim pod nogo mize, ki se ziblje, atlas ipotrebuj-em, da z njim zamašim špranje, to veliko zgodovinsko razpravo pa. mečem za psom, kadar noče ubogati!« POTNIK V LEVJI KLETKI — Na argentinski pär-nik »El Gaucho« se \e ,v Liiabo.ni vtihotapi! neki potnik, ki je hotej zastonj v Južno Ameriko. Skril se je v ilevjo kletko cirkusa »Buglione«, iki je potoval v Brazilijo. Po dveh dneh potovanja mu je postalo med svojimi sopotniki v kletki talko neprijetno, da se je končno javil komandantu ladje. Začuden nad tolikim pogumom potnika, je komandant sklenil, da ga za ostali del potovanja zaposli na ladji, da si z delom Odsluži- stroške potovanja. * RAZGLEDNI OSEBNI VLAKI — V Združenih državah Amerike vozijo vlaki, katerih vagoni imajo na strehi s steklom pokrit razgledni krov, pod katerim je 24 udobnih sedežev. To razgledno Skupolo obdaja steklo, tako da lahiko pontlkii uživajo na svoji vožnji vse pokrajin,sike krasote. S tem so uresničili inženirji »Getterai Motors« staro zamisel napraviti iz vlaka ladjo, ,na katere krovu pointiiki lahko .uživajo razgled, kar napravlja potovanj e. ipräj etnejše. zna le kmet, kii svojo zmeljo izkorišča tako, da mu da čim večji in čim bolljši' pridelek, vedeti mora kaj, kdaj, koliko in kako mora zemlji dajati, da bo bogato obrodila. Da bo kmet to dosegel, mu je potrebno globoko, in temeljito zmamije, ki si ga ne more pridobiti le »s kopanjem«. Slednjič pa otroci, ki jim je namenjena motika, ne bodo- živeli, v istih pogojih kakor njihovi starši. Razvoj se tudi v kmetijstvu približuje takemu obdobju, da ga bo mehanizacija postavila pred nove oblike dela. Takrat ne bomo več razumen; kmatii-jlstva pod pojmom vihtenja motike, temveč pod znanstvenim in tehnliičnim prizadevanjem izkoriščanja prirede v splošno družbeno korist. Za take cilje iin s takim gledanjem vzgajamo mašo mladino, starši pa so dol,žimi dati temu našemu prizadevanju vso pomoč. Nič razveseljiv ni primer, da libraio nekateri otro-cil pri nas# vstajati zjutraj, ko s,e zidani, da ženejo na pašo. V šolo pride o,trak nespočilt. O-polidine pa ga čaka mati pred šolo, da ■bo nesel kosilo in se še jezi, zakaj ga učitelj ali učiteljica še ni posl a,la domov. Popoldne ga spet čaka paša. Domačo nalogo rešuje truden, piri petrolejki ali pa je sploh ne napravi. Ali se- tak otrok lahko uspešno uči? Ra-z-itmimii isitairšii mi bodlo odgovorili: ne. Iz talkiih skrajnosti padamo v čisto nasprotne. Učenci, posebno tisti, ki so otroci delavskih staršev, ne opravljajo kmečkega dela. Naijvečje opravilo, kii ga zahtevajo starši od teh o-trok, je: »Pojdi po sol, kruh, tobak, itd.« Nočem reči da vai, ampak večina takih otrok je v izveinšclliskem času prepuščena sama sebi: gumbi, kamenčki, spomladi in poletu ptičja gnezda in podobno iso predmet njene zaposlitve. Talki otroci pridejo v šoto s površno izvršeno nalogo ali — in takih primerov je več — brez nje. Kaj naj stoiri učitelj,? Opozori učenca na točno izvrševanje domače naloge, ko pa pride drugič brez naloge, mu j:o ukaže uč'telj napisati po pouku. Sedaj pa, 'ko mati vidi, da so dragi otroci že doma, njega pä še ni, pride- pred šolo, včasih pa kar v razred iin mrmra: »Ubogi moj otrok, nič kaj zdrav ni, ena ura je že, lačen je, pa ga ne pustijo domov!« Ali, pa izbere- kako drugo »diplomatsko« obrambo za svojega inade-budinega s inčka. Iin takim materam je težko dopovedati, da njihovo zagovarjanje otroku škoduje, ker dopušča otrokovo lenobo. Na ta način ustvarja mati sama prepad med šolo iin svojim otrokom. Čeprav sta si obe skrajnosti popolnoma -nasprotni, i-maita vendar nekaj Skupnega: eni in drugi starši nehote odtegujejo svoje otrcikke o-d učenja, ustvarjajo v otrotou občutek, da je vse drugo važnejše kako-r šola. I,n kol-iko je še d-rugiih posledic! Hvalevreden prispevek k vzgoji naše mladine- bo dal tistii, kii bo naše starše prepričal, da: »Ljubiti mladiče zna tudi kokoš! A znati jih vzgajati, to je velika državljanska dolžnost, ki zahteva razuma in širokega poznanja življenja!« (A. M. Gorki). Gledanje naših staršev na vzgojo otrok je — sodeč po njih vzgojnih primerih — zelo različno. Dejstvo pa je, da je zelo malo talkth, ki zavestno vplivajo na otroke z določenim ciljem vzg,oje. Mnogo pa je tistih, kii nikoli ne pomislijo, česa je njihovemu otroku treba, da ne bo v življenju vedno capljal za drugimi, da b,o samozavesten, razgledan, svoboden im obogateti s čim večjim številom potrebnih lastnosti. Ako bočej-o naši- starši pravilno vzgajati, morajo biti ina to pripravljeni Ustvariti si morajo vzgojne cilje in j-iih vskladiiti z tistimi, kii jiih zahteva šola. Obrok ne smemo brezvestno izrabljati za razna dela, kajti otrokovo poglavitno opravilo je učenje. Vprašani j e pritegnitve- h koristnim smotrom tistih otrok, ki so v prostem časiu pre-puščemi sami sebi, bo morala rešiti pionirska organizacija, -ki j,e bila letos premalo delavna iin ni bila kos svoji nalogi. Pomemben vzgojni čfimlitalj je tudi oteollijie, ki prii mas v mlnagih primerih zelo slabo vpliva na otroke. Razen prepirov v dnuž-ilnata imajo pogosto priliko opazovati dokaj .neprimerno vedenje pollodrasle mladine, ki je bila med vojno birez pouka. De! te mladine nima nobenega spoštovanja do odraslih ljuldi. Njen smoter je ples, kivaritainje, -vino im razine nespodobne tuje popevke. Mladinska organizacija bi se moratt-a sama lotiti tega vprašanja, če hoče koristil vzgoji naše šol. ske, prav posebno pa polodrasle mladine. Vse ali vsaj večino napak pri vzgoji maše mladine borno odpravili, kadar bodo starši imeli večje zaupanje v šolo, kadar bodo med šolo in domom vlad-ailli najintimnejši in nepriisillljenli stiki. Takrat bo de-lo učitettjev lažje iin Starši bodo. veliko bolj veseli uspehov svojih obrok. Osemletka zahteva od učiteljev iin učencev več kakor osnovna šola, kajti v peti razred morajo prit: učenci z zadostno podlago, da lahko sprejemajo to, kair zahteva učni načrt za prvi razred gimnazije. Prav zaradi tega Ije izdelal razred manjši, odstotek učencev kaikor druga leta. Sola pa je žela kljub temu prav lepe uspehe. Razstava ob kancu šolskega leta je nep-risiHjeno pokazala prav lep napredek v znanju naše mladine. Razstavo je obiskalo nad 200 odraslih ljudi. Ob zaključku želim povedati še to. Kogar so moje misli prizadele, naj ve, da so dobronamerne. Za vse starše im ljud-i, iki žele našli mladimi boljšo bodočnost, naj velja poziv naše družbene stvarnosti, da dajo vsi- svoj prispevek k vzgoji novega vsestransko rat-vitega in, ponosnega istrskega Slovenca. J. V. (/ iiùwm & ùdpAia nùwa kugama V soboto dopoldne so v Kopru odprli novo (knjigarno. Otvoritvi so p-ril--sostvovalii predstavniki javnega življenja in zastopnik osrednjih slovanskih založb. NA LETOVANJU VEJÄtfJE KOV-RŠČItfE nostii, ki z velikim razumevanjem zasledujejo porajanje- stalnega gledališča v Kopru, si bomo ustvarili hram — žarišče gledališke dejavnosti, ki bo opravljal pomembno nalogo ine samo v Kopru, temveč tudi na nOšeim podeželju. Organizacijska osnova je postavljena iin s tem tudi pogoj za, nadaljnji, -umetniški razvoj. Evgen Frelih nmiiiiiiii!iinniiiiiiiiniiiHiiiriiiniiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iniiHiiiiiiiimniiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiHiiiiiiiiiiiiiim iiiMiHiiiiiiiiiiriiiiiHnHHMiihiihHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiniiHiHHiiihiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrmiiiiMiiiimMifmmmiiiiimiiimiiiuMiiiimiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii .Oto je v tem primeru prav slabo, da ne -rečem nespoštljivo!), -potem bomo piisa-li taikole: S. f. — s. n.! In še to: ite dni smo praznovali desetletnico slovenskega ljudskega upora, spominjali smo se -dne, 'ko se je začela naša. »Narodno-osvobiodi-lna borba«. Ce 'pišemo ma-mesto desetletnica številko.. 10 in samostalnik obletnica, potem moramo številki, dodati piko in, ne krožek ob desni strani iz-go-ra-j kat v italijanščini (X o anniversario), torej,: 10. ali X. obletnica. Tako tudi: 27. april, 1. maj (beri: «sedemindvajseti, ' prvi; če hi pik, bereš: -sedemnajst, ejdejn). Narodno-osvobo-idilna -borba pa zapišemo -rajši brez vezaja. - skupaj iin z malo začetnico: narodnoosvobodilna vojska, borja. Zaključimo današnje vejian.j-e z modrim, še vedno veljavnim Kolaričevim stavkom: »>Naši .jav-ni napisi, -pa naj so še tako skromni, .pričajo o naši kulturi -;pa tudi o — nekulturi!« Potrudimo se, da pri nas ne bodo pričali o — drugem! S. S. III. l»Za gotovo ivem, da se. ljudje danes zavedajo svojega jezikovnega neznanja im -si zelo .prizadevajo, kako toi ga odpravili. Bolj ko kad-ar koli poprej se radi uče mate-rim-ega jezika .in skj za vsako pojasnilo hvaležni!« je zapisal pred leti naš -znanec profesor Minko Rupel. In -nehote sem se spomnil -njegovih besedi, k6 sem prijetno presenečen bral v časnikih, da se -na- inovo ustanovljena koprska založba ne bo imenovala Li-Pa, marveč ,po domače Lipa. A to je doslej na žalost tudi edini primer, ki dokazuje, da je v nas resnična volja, ur-editi .pisavo iin 5-zboljišaiti govor. Kako bi ibi.lo Lepo, če bi vsi- ljudje, ki Im-ajiO -opravka z jezikom (in kdo -ga danes nima?), spoštovali slovenski jezik in se po domače, neprisiljeno izražali!! Ustavimo se najprej ob imenih Koprsko, Tržaško, koprščina, buj-ščjna! Čeprav je -prof. Rupel že poudarjal v isvoji-h radijskih pogovorih, kaj je prav i-n kaij ni, je -pri teh besedah še vedno veliko zmede, mnogi me vedo, -kaj ipomeni ta in kaj oni izraz. Mislim, da n-e bo. odveč, če -razlago ponovimo in zapišemo. Vsi .poznamo NemSko, Gorenjsko, Primorsko. Zato bomo rabili tudi za naši ,pokrajini obliki, ki jima bomo dali obrazilo -sko, torej: Koprsko, Tržaško (ozemlje). Ni, prav, če rečemo: V Kopriščini žanjejo. Pač pa: Na-Kopnakem žan.jajo. V istem smislu lahko zapišemo Bujsko, če nam bujski dteraj ali okraj Buje ne zadoščata. Izraza koprščina in bujščina pa pomenita govorico, narečje teh krajev prav tako, kakor pomen' slovenščina, hrvaščina jezik, Iki ga govore Slovenci oziroma Hrvatje. Zaradi tega smo tudi naše jezikovno kramljanje nazvali: v ej smje koprščlne! Kaj pa naša .podjetja in ustanove: Adria, Omnia, Radiofonia ter pribežališče vs-eih zapuščen ih in zdolgočasenih — LoSgia? Vsa imena imajo tuj, mednaroden obraz. Gre predvsem za to, 'kako te besede pregibamo. Marsikje nahajamo v. vseh Sklonih enake oblike to je Adria, pri Adria-so rekli, -z Adria avtobusom. To -ni dobro. Ce že me smemo reči slovenski Ad-rliija, Aidrije, A/driji, bomo besedo — tako, kakršna je — sklanjali: Adria, Adrie, Adrii, Adrio, pri Adrii, z Adriio. Malo čudno, .nerodno, rej, a vsekakor bolje kot Adria, Adria, Adria . . . Enako pregiblj-emol ostale izraze: Gmnlia, Gm-nie; Radiofonia,’ Rädiäföniie~itd. Le pri lastnem imenu Loggia bi se .-še ,nekoliko pomudili. Ta .kavarna je znana ne samo ,po vsem okrožju, njem sloves (ali (kaj) je segel tja preko meja; kdor .potuje po ,našem ozemlju, kdorkoli gr,e skozi Koper, vsakdo -se- tu ustavi. In Iko sfem poslušal ljudi, ki ne vedo, kako piš-eimo -to besedo v italijanščini, sem zvedel, da so jo lepo prekrstili jn prevzeli ustrezno besedo, ki jo že ,oid -drugod poznajo -iin ki isto po-me-ni: loža (loža v gledališču, prostozidarska loža kot ime organizacije). Zato-- rej hi -bilo -čisto pametno, če tudi ta, koprska Loggia, dobi slovensko narodno nošo, -poše-bn-o teo jo sklan.jam-o, torej: Lože, Loži, Ložo, pri Loži, z Ložo. Kaj bi se pačili, če ni. treba (.prim.: v Loggii _ v lodži-i)! Res, zares ine vem, Ikako je -mog-oče, da Slovenci n-e -vidimo, koliko se (smešimo, ponižujemo s tem, da z vsalk'm človekom, pa naj :bo kakršnekoli nar-odnostii, lomimo doma, v svoji ,hlši tujščlno: italijanščino, hrvaščino, tudi memSčiin-o, francoščino, angleščino Itd., če je- treba — Te slovenščine nais (bog varuj! Greš v trgovino, kjer so -najbrž isaimi slovenski nameščenci pa pozdraviš: »B.uon giorno!« Srečaš prijatelja — Hrvata — i,n ga .odigovprišš »Kako, driuže?« I,n potem se nam dobro zdi, če nam pravijo, da smo učeni,