gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj V • po Slij tisbarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr i pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr IZ f Ljubljani v sredo 21. junija 1871. O b s e g : Kdor ni sejal, naj sadi. Razglas kranjskim gospodarjem, kako se bodo letos delile konjske premije. Imenik gospodarjev, ki so pri letošnji delitvi premij za lepo govejo živino na Kranjskem bili počasteni. (Konec.) — Kdor želi astramontane, naj se oglasi. Cesarske postave. Prva očna skupščina hrvaških ljudskih učiteljev. Poročilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja. (Dalje in konec.) Slovstvo. Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kdor ni sejal, naj sadi. Razdelilo se bode 260 cesarskih cekinov za premije. Delitev premij bode na vseh treh krajih, namreč v Kranji, Mokronogu in v Postoj ni. — Cas kdaj se bodo premije delile, ni še odločen; brž ko ne y " " AU(t I DV WUUV ULU1JV UU111U , u. «W v/uiuuuu , K/IU iiV UV Pod divjimi črešnjami, ki so rodile lanskega leta, pa meseca avgusta (vélicega srpana) ali septembra (ki- nahaja se že po bližnjem polji veliko veliko skritih movca). zakladov, na ktere se nihče ne ozre. Pognale so lanske črešnjeve košcice 2 palce Zdaj pa povemo, za kakošno živino se bodo dale VI- premije Pr za ko bil z be tom od leta soko iz zemlje med travo in ozimino v okrožji drevesne krone. Ko bi te sadike bile zavarovane, ko bi cez-nje prej tako dolgo, dokler je kobila za pleme dob na- ne prišla niti živina niti kosa, koliko lepih drevesec bi ali y odrastlo! To je lahko. Poprimi tega-le nasveta: leto naprej, in sicer ena se, dragi gospodar 9 le y po y pa po cekinov Pred košnjo, toraj zadnji čas za letos je zdaj y O deževnem vremenu, naberi mladih letošnjih črešnjic na stotine zamude bo malo izreži vsako z moćnim nožićem z zemljo vred vsaj en dober palec na okrog nesti brej oplet saden vrtiček, posadi jih po od ktere g tedaj tudi še čez premija z 10 cekini Gospodar lahko več let dobi premijo za isto kobilo. Lastnik take kobile mora pa dvoje dokazati: namreč on mora od cesarskega ali pa tudi od domaćega ki je pravico (licencijo) imel skakati, seboj prikaže b široko. Ako imaš praznih prostorih ali pa vmes, s prstjo vred, da se ti poleg tega pa tudi spričalo žup list (Belegzettel), kteri velj bca je bila njegova kobila vbrej 7 v rahli zemlji ne posušé, kedar sapa ali vročina na- da je ta ko y y ze stopi ; srčnih korenin prirezati ne pozabi, kar se de- loma že samo od sebe stori, ako zemljo, v kteri ko- bila da tedaj pred ni še ojstvomžebetovim njegova bila brej kupil > remna ti či y zdolaj počez prirežeš. Kosček zemlje krog Drugič: za mlade kobil 7 ki so m popol noma črešnjice bil bi po takem podoben vehi iz soda. Ako nimaš še sadnega vrta, in vendar kaj lastne zemlje, ti dobra misel kmalu pokaže pripraven svet, da jih vsaj za prvo leto ohraniš; na zimo ali pomlad leta stare in kterih gospodarji z veljavnim brejivnim listom dokažejo, da so to leto pri žebcu bile nov, d v ux ni x x a v v/ um v/ ^ ^^ ^ ^ ^ Ena premija za take mlade kobile znaša ceki u v c pO • , u y o j^c* ^/u -i.« To oboje veljá za vse štacij pa po jih lahko presadiš na pripravljeno gredo. Zavarovaj jih in skrbi za-nje, kakor za druga sadna drevesca, cepi jih z dolago (nakladom) še le ko nogu in v Postojni. Tretjič: Sam cekine 7 V Kranj } Mokro Kranji se bode in dveletne žebčike Pincgavskeg let 7 to je 7 t odrastejo do višave krone, tako se ogneš nepotrebnega škega plemena, dale premije: ena premija s 7 cekini obrezovanja pri črešnji, ki rada smoli po obrezovanji. 7 ena s cekini t pa po 4 cekine. Gospodar tacega w VIUOUJl^ IVI 1MV4W OLUUU ^řV V \j£À\J V ailj 1 • uua O \J UCŽ1V1U1 ^ tli pa 1 VUJLMUU« IM 5 letih bodeš imel na stotine prav lepih na žebčeka mora po veljavnem spričalu svojega žup sirjavo vkoreninjenih, za posajevanje odraščenih žlahnih belic 7 črnic 9 laških dokazati, da je žebe m izredil. Kdor je žbé španskih — višenj, s kterimi a ne ^ga sam izredil, ne dobi premije kupil y lahko obsadiš cele Širjave sveta. Obnašale se bodo prav dobro po bregovih in rebrih, ki morda za drugo pitano drevje niso rodile druzega, kot grm in trn in ma- Cetrtič Tudi m lopridno goličevje. Lovro Mencinger Golski. , ki imajo dobre s plemena za pleme, dala po dp takega žebca, in sicer enemu 25 cek darjem keg v Kranji se bode gospo bce pincgavskega te 9 pa 15 k Žebci da si držijo , dru gemu 9 za ktere želi gospodar to podporo dobiti, morajo biti saj let m pol 9 ne Razglas gospodarjem na Kranjskem kako se bodo letos delile konjske premije kot let stari močni, zdravi, in gospodar mora * JXVL ^ ici oiou, m^Ul, XXX xxx^xc pri ča lu cesarske kantonske gosposke dokazati 5 ka po s da je ta žebec přetekl y let imel 1 i cen ci j za košna podpora se bode dala plemennim žebcem in kdaj licencije dajale plemennim žebcem. Po predlogu deželne komisije za povzdigo konj 9 spuščanj gori predp Gospodar takega starosti podp žebca lahko več let v í dobí. reje na Kranjskem ločilo to-le: c. ministerstvo kmetijstva od Žraven premij dobijo gospodarji tudi še meda . Medaljo (svetinjo) pa dobijo tudi taki gospo lij o darj premija dati kterim se oljo pomanjkanja premij ni mogla 196 Takrat, kedar se bodo premij delile 9 tudi 1 delile la8tnikom tacih žeb se bodo , ki jih . da komisija za pleme pripravne spoznava. Treba tedaj gospodar takrat svojega žebca ali v Kranj ali v Mo kronog ali v Postoj no pripelj Naj naši gospodarji na tanko preberó oklic ; _ lo, da bodo pripravij kdaj se bodo premije delile. ; kedar pride Imenik gospođarjev 9 ki so pri letošnji delitvi premij za lepo govejo živino na Kranjskem bili poslavljeni. (Konec.) 2. Cerknici 8. maja. Premijo za plemennega bika je dobil: premijo s 50 gold. gosp. Jožef Grbec iz Cerknice Premije za krave sta dobila: premijo s 50 gold. g. France Martinčič iz Jezera 99 s 40 gold Jožef B iz podnjega Lo Smartnem pri Litiji 23. maja. Premije za plemenne bike so dobili: premijo z 80 gold. gosp. France Zorec iz Doba fare Sentvid pri Zatičini. s 60 gold. g. Karol pl. Wurzbach-JTan-nenberg, posestnik grajšcine v Crnem 99 9f Potoku, ki pa je denar določil kmetom, s 60 gold, gospodar Anton Golob iz Male Ževni ice. Premije za krave sta dobila: premijo s 50 gold. gosp. Alojzij Kobi iz Litij 99 s 40 gold. gosp. baron Rudolf Apfaltrern iz Grmače. Očitno pohvaljena je bila krava gospoda Antona Knofliča iz Smartna. Premije za teli ce so dobili: premijo s 40 gold gosp knez Hugo Windisch grâtz iz Bogensperka, 99 99 s 30 gold. gosp. Jožef Bric iz Litije, s 30 gold. g. Anton Kutnar iz Pluske. gaca Očitno pohvaljene so bile krave: gospoda Antona Jeršana iz Unca dve kravi 9 ktere ste premiji zaslužile, al ker je njun posestnik ud sodniške komisije bil, zato se mu po pravilih ni mogla denarna premija dati } tri krave gosp. Jožefa Brusa iz spodnjega Logaca ena krava gosp. Antona La vri ča iz Planine, ena krava gosp. Petra Ziherla iz spodnje Planine ena krava gosp. Jožefa Mazej a iz Cerknice, dve kravi gosp. Tomaža Mekinde iz Martinjaka. Premije za teli ce so dobili: 9 9 premijo s 40 gold. g. Anton Skrl iz Cerknice jj JL \J O IV * AJkUtVU M tt I i ±u VU1IXU1UW ^ premijo s 30 gold, gospodinja Mica Krapenc iz Cerknice 9 premijo s 30 gold, gospodar Jakob Divjak iz Cerk- nice. Očitno pohvaljena je bila telica gospoda Jožefa Brusa iz spodnjega Logaca Kočevj i 15. maja. Premije za plemenne bike so dobili : premijo z 80 gold, mestna občina Kočevska 99 99 s 60 gold, gospodar Simen Vesel iz So- dražice, s 60 gold, gospodar France Stanko iz Pri- gonce Premije za krave sta dobila: 2. 9 premijo s 50 gold. g. Janez Bravne iz Kočevja „ s 40 gold. g. France Bartelme iz Kočevja. Premije za teli ce so dobili: premijo s 40 gold. gosp. Janez Schleimer iz Kočevja , s 30 gold. gosp. Jurij Rothl iz Kočevja, s 30 gold. gosp. Stefan Tomšič iz Do'lenje 99 99 Vasi. Očitno pohvaljeni ste bili telici gospoda Jožefa Bra v ne -t 99 Jožefa O Kočevj Kočevj 9 Zdravilske stvari. Kdor želí astramontane, naj se oglasi. Več prijateljev se mi je že priporočalo za sloveče zdravilsko rastlino, ktera je pod imenom ,,astro mon tana" obče znana in ktera je v Gol skej okolici tako navadna, kakor arnika. Ker se bode ravno sedaj raz-cvetala, naznanjam očitno, da sem rad pripravljen vsa-cemu ljudoljubu je preskrbeti na njegove stroške, kdor se pismeno oglasi do konca tega meseca. — Kako zaželena v sili je njena pomoč, kedar člověku vsled gadovega pika silovita smrt žuga, vé ves svet. je ravno ta „astramontana" z vez da imenovana, ki Da po domaće gorska raste tukaj pri nas, v vsem tudi po prijetnem duhu, popolnoma enaka z Nanoško, ki skor zanesljivo reši smrti od gada pičenega člověka HKHMMËHriHHHHHjH misel po ko da ali živinče, vem iz več lastnih skušenj. Le je pri nas o nj ej, kar so jo spoznali, namreč njej otók in bolečina vidno beži. Videi sem sam ena ta, da 9 9 pri živini pomaga vera, je že do komolca roka otekla 12 let stari deklici je splahnila v prvej uri do dlani in kakor po sapi odnesla notranje bolecine. Da menda ne bo nihče verjel. Iz srca privoščim tedaj vsem po gadovem piku nesrečnim zanesljiv pripomoček, brez kterega naj ne bo, da ne rečem, nobena hiša, vsaj nobena vas. Golo (pošta „Brunndorf" pri Ljubljani) 15. junija Lovro Mencinger, župnika namestnik. Cesarske postave. Začasno oprostitev od vojašcine po poli-bratov. Na posebno vprašanje, ali ima po poli-brat kteri edini izdržuje svoje brate in sestre, ki so na pol si rote, pravico do začasne oprostitve od vojašcine, ozi roma pravico do razpusta, je ministerstvo odločilo sle deče pravilo, kterega se je držati: Po 17. in 40. vojne postave ima brat 9 ki je vzdržuje svoje brate in sestre, le tedaj po postavi pra vi co do oprostitve od vojašcine ali do razpusta 9 če je on m so njegovi bratje in sestre zakonski, Če vsaj enega roditelja (očeta ali pa mater) skupaj imajo (§. 38: 11 poduka za izpeljavo brambine postave), ali če je med več takimi brati in sestrami vsaj eden ali ena popolnoma sirota, ki se mora samo in edino od tega brata vzdrževati. Bratje in sestre, ki niso po 197 polno m a sirote, nimajo nobene pravice do reklamacije po poli-brata. To se očitno razglaša vsled razpisa c. k. ministerstva za deželno brambo od 24. aprila 1871., št. 4928. Ola j šava enoletne prosto voljne službe za ucence viših realk. Tišti učenci na realkah, ki zahtevajo, da se brez pogoja sprejmejo v enoletno prostovoljno službo, morajo dokazati, da so popolnoma dovršili višo realko — naj že ima tista 6 ali 7 razredov. — Ako je pa kdo realkine nauke dovršil na viši realki, ktera ima zdaj 7 razredov, še tačas, ko je le 6 razredov imela, tedaj veljá spričevalo dovršenega 6. razreda kot dokaz znanstvene sposobnosti za enoletno prostovoljno službo. Na realkah šesterih razredov imajo učenci 5. in 6. razreda, na realkah sedmerih razredov pa učenci 6. in 7. razreda pravico, prositi, da se jim po §. 125 poduka za izpeljavo brambine postave pogojno zagotovi pravica do olajšav, ktere so združene z enoletno prostovoljno službo. ; Kar zadeva tista učilišča, ki so v §. 126. poduka za izpeljavo brambine postave imenovana, kterih učencem je priznana pravica do olajšave enoletne prosto-voljne službe le pod tem pogojem, da so prej, ko so se v ta učilišča sprejeli, morali dovršiti spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko, se opomni, da morajo učenci, ki so bili na viši realki sedmerih razredov, dokazati dovršbo 4. razreda, učenci pa, ki so bili na viši realki šesterih razredov, dovršbo 3. razreda spodnje realke. Pri viših realkah sedmerih razredov, oziroma pri spodnjih realkah čveterih razredov, se mora tudi spo-dobno ozir imeti na dobo, kedaj da so se v take pre-naredile. To se očitno razglaša vsled razpisa vis. c. kr. ministerstva za deželno brambo od 21. aprila 1871. leta, št. 4882/1377 II. bolske stvari. Prva občna skupščina hrvaških ljudskih učiteljev. V tem zboru obravnavala se bodo sledeča temata: 1. Koja je svrha pučkoj školi u sadašnjem vieku, i kako da se prema tomu urede njezini vanjski od- v • • O nosaji r 2. Da pučka škola svojoj svrhi zadovoljiti može, kakovo ima biti njezino nutrnje ustrojstvo? 3. Kako da se prema dobro uredjenoj pučkoj školi imaju urediti učiteljišta? 4. Koje su najglavnije dužnosti i najglavnija prava pučkih učitelja? 5. Kako da se dalnje obrazovanje pučkih učitelja promiče i unapredjuje? 6. Naobrazba ženskoga spola najpreča je potreba našega naroda. 7. Kako bi hrvatska pučka škola uz obče hum-niatarno obrazovanje promicati mogla i promicala sviest i osjećanje narodnoga jedinstva? 8. Kojim bi načinom u nas mogla procvasti književnost pedagogijska, i kako bi služeći se njezinimi plodovi ojačati mogla moralna snaga cieloga naroda? 9. Kako treba urediti pučku gospodarstvenu obuku i pokusne gospodarske vrtove, uzevši osobiti obzir na opětovně pučke učione? 10. Neka se učiteljski pripravnici kao takovi i ako se učiteljskomu stališu posvete rieše dužnosti službovanja u redovitoj vojsci. 11. Slaže li se s dostojanstvom učiteljskoga stališa i zvanja, pa i s korišću i poštenjem naroda jednoga, da njegovo pučko učiteljstvo bude izključeno od aktivnoga i pasivnoga izbornoga prava, kao što je to učinjeno u Hrvatskoj najnovijim izbornim redom? 12. Bi li probitačno bilo po razvitak pučke škole u onih stranah Krajine, što će se razvojačiti, da se ona kod te sgode liši sadanjega neposrednoga državnoga nadzora i ravnanja po školskih strukovnjacih, te se u tom pogledu posve izravna s pučkom školom u provincijalu? — Ker se je nadjati, da se tudi nekteri slovenski učitelji udeležijo te skupščine v Zagrebu, dodamo temu razglasu še to, kar centralni odbor naznanja v „Vjest-niku", da je vožnina na vseh železnicah na polovico znižana, da deležniki dobijo brezplačno stanovališ če itd. Za pristopnico naj se pri oglasu brž pošlje 1 gold. S to skupščino je združena tudi izložba učil od 19. do 29. avgusta. Znanstvene stvari. Poročilo o XXI. skupšcini Maticinega odbora 31. maja 1871. (Dalje in konec.) r) 9. maja nam je došlo od srbskega učenega društva naslednje pismo od 15. aprila 1871. leta: „Matica Slovenskoj u Ljubljani. U srpskom učenom društvu učinjen je predlog, da se zajedničkim silama i sa zajedničkim dogovorom sviju jugoslovenskih učenih društava izdava jedan „Opšti naučni rečnik na srpsko-hrvatskom i bugarskom jeziku". Šaljući uz ovo pismo 20 komada štampanoga tog predloga Matici Slovenskoj v Ljubljani molimo, da se 0 tome posavetovati izvoli, i da nam svoje mišljenje o svemu, što se u predlogu pominje, a naročito o načinu 1 mogućnosti toga prevažnog rada, javi. Mi se nadamo, da ćete toplo dočekati i svesrdno ispitati preduzeće na kom se može tolika usluga književnosti našoj učiniti, i da ćete dostojnom pažnjom počastvovati priliku, na kojoj se u ozbiljnom naučnom radu mogu prvi put ujediniti svekonike jugoslov enske naučne sile. Predsednik Sekretar srpskog učenog društva Stojan Novaković. Dr. J. Šafarik." Naj slavni odbor izreče, kaj je v tej zadevi storiti. (Odbor voli v odsek, kteremu se ta stvar izroči v resni pretres, gg. dr. Razlaga, dr. Vončino in Jerana — z naro-čilom, da svoje poročilo do 1. julija oddá tajniku). s) Iz pisma veleučenega predsednika jugoslovenske akademije g. dr. Fr. Rački-ja, slavn. odboru objavljam te-le vrstice: „Čast mi je prijaviti Vam, da sam imenovan za častnoga člana slovenske Matice. Izvolite u moje ime očitovati zahvalnost predsjedniku i odboru Vašega odličnoga društva. U Zagrebu 9. svibnja 1871. Dr. Fr. Rački". š) Spolek Gabelsberger-jevih stenografov v Pragi je poslal jako obširno in natančno kritiko o g. Haf-nerjevi slovenski stenografiji. — List in kritika poslana ž njim, sta se poslala g. pisatelju s prošnjo, da pre-vdarja važni ta predmet in Matici o svojem času poroci o njem. t) Gosp. J. Pajk je nasvetoval: „naj odbor znanstveni mesečni časopis osnuje pod imenom „šolski # 198 ve st nik", v kterem se naj znanstvene razprave ) pe- gacij ogerske zemljiške odveze za 1000 gld. izsreckana dagogički spisi, šolske osnove, literarne in druge, nam- bila pri zadnjem srečkanji, sklepam svoje poročilo" reč službenske vesti oznanjajo (i Odsek za izdavanje knjig je pretresoval ta nasvet ter po resnem prevdarku premaklj Gospodarski odsek nasvetuje: naj Matica svoje nasvetovalca odgovoril to-le: „Odsek ni odobril blago y to je > V • V • ponisj ) knj tega svoje knjige za 5000 gold, zavaruje pri banki nasveta, ker se omenjeni spisi lahko priobčujejo ali v zlasti tudi z ozirom na to 9 ker ty šolskih programih ali v Matičinem „Letopisu a 9 ali Slavij in ostale „Slavij u « hoče podp > v v Novicah" ali v kterem drugem. časniku. Vrh tega pritrdi predlogu.) rati Matico in druge slovenske narodne zavode. (Odbo tudi Matičini dohodki še ne pripuščajo tega, dokler imamo še druge gotovo veče potrebe na literarnem polji. pod črko Poročilo o lanskem računu in řešilo glej zgoraj (Odbor pritrdi odsekovemu ravnanju.) Tušekov predlog o izdavanj Statistična centralna komisija na Dunaji prosi, ških delih glej zgoraj pod črko knjig o člove naj jej Matica pošlje izkaz knjig in rokopisov hrani Matičina knjižnica. ) ki jih odsek za abecedni red besedi, ktere bode obravnaval )) mal Poslana izkaznica se izroča gosp. knjižničarju s gg. dr. Razlag prošnjo, naj jo izpolni, kolikor mu je to mogoče po dr. Fr. Pap } dr naučni slovnik", se oglasijo : . Bleiweis, Jeran, Praprotnik in Poročilo o g. Trstenjakovem predlogu za izda dosedanjih zapiskih. (Odbor pritrdi.) Gosp. dr. Ulaga piše, da ne more priti na da- vanje šolskih knjig, glej zgorej pod črko našnjo skupščino ter naznanja svoje sedanje mnenje o Na to se je pričelo posvetovanje o pridobljei Jirsikovi popularni dogmatiki. (Tajnik prebere pismo, vici, da si Matica sme napraviti svojo tiskarnico pra ktero odbor vzame na vednost.) Gospá Lujiza 'omanova je in poročajočemu tajniku pred 14 dni ustmeno ponudila vse dr. Lovro Tomanové in njegove sopruge Josipine Turnogradske še nenatisnjene pesmi in druge lepoznan-ske spise, ko bi jih Matica hotela dati na svetio. Toda včeraj je poročevalcu poročila, da se je pre-mislila in sklenila, omenjeno literarno blago sama dati na svetio tako, da kakor vé, da bode najbolj ranjcemu sogrugu po volji. (Odbor to vest vzame na vednost.) Pred vsem dr. Costa naznani odboru, da bi dr. J. Bleiweisu Blaznik Matici rad prodal svojo tiskarnico z vsem blagom t z všemi svojimi založbinimi pravicami in s hišo vred in ali je ali godni trenutek, da se Matica poprime svoje predloži odboru na pretres tri vprašanja ne sedaj pravice; b) ali se Matica z g. Blaznikom spustí v do govor in c) ali si napravi novo tiskarnico? Da se ta važna stvar resno prevdari, obveljá nasvet: naj se po listkih voli odsek treh odbornikov, ki do prihodnje odborové seje pretresa vsa tri vprašanja Varja g« x launc tu-ic . vaoc pioaujc , o n.iv/i»m uiu počastite z naročilom pokojnega dr. Tomana, dovolite mi odgovoriti, da prejmem Vaše naročilo in Vas pro- ker Na naročbo Franke to-le: dr. Tomanové slike nam odgo- Na vase pisanje s kterim me in temeljito poroci odboru. V ta odsek so bili izvolj Lésar. Bleiweisovo poročilo Zalokarjevem v dr. Razlag, Iv. Vilhar in Sedaj je bilo na vrsti dr poslednji odborovi seji přelož > i o sim da mi daste časa do konca avgusta 1871. rokopisu: „Imenik živali, zelj in rudo v" sem se zdaj zavezal v druga delà". Dr. Bleiweis pravi v svojem poročilu, da lokarjev dodatek je bogata zbirka rastlinskih žival — i U IV cl JL J c V uuuaico, jc uu^aia auima laotiiuockiu ^ ai » ai- aa) Konečno naj si. odbor sprejme poročilo o pri- skih jn rudninskih iméu, tedaj bi se z v pis o m tega stopu novih udov. Od skupščine (9. febr. se je oglasilo f) dodatka" dopolnil in lepo pomnožil Zalokarj ko-nemški slovnik. Specijalni taki slovniki pa 52 oseb, ki želé Matici biti udje in sicer 1 ustanovnik niso navadni, vzlasti v tistih jezicih ne, ki nimajo še (g. Ant. Skubec, gimn. profesor v Ljubljani) in 51 let- likih slovnik kakor jih dozdaj nimamo še mi nikov. Ti so: (tajnik prebere imenik); stavi se toraj pred- Slovenci. Naj se tedaj g. Zalokar naprosi, da posodi ta log'- »Naj si. odbor vse sprejme v Matico". (Odbor pri- dodatek deželnemu odboru, ki je, pooblaščen po gosp. • 7>** oi# J 7 ^«w^v . ť"- ûoaateK ae trdi nasvetu.) — Glavni knjigi je toraj danes zadnja ste- knezoškofu skrb prevzel za vilka 1962. edovanj slovensko Vrh tega je došlo naznanilo } da udov y kterih , želé iVilCiûUOrwuiu y o ai u uxuv awi ucm vi^uu v aujv^ oiu y viio^v nemškega slovnika, kteremu podlaga je od gosp. Zalo imena še niso naznanjena, iz komenske dekanije Po takem bila bi zadnja šte- karj kuplj kop Ko se vpisejo iz njega v slo pristopiti k Matici. vilka 1970. bb) Matičinih diplom se je dosedaj oddalo (častnim udom in društvom, s kterimi je Matica v z vezi, so se zastonj dali) 300; prav toliko, da se je Koke-ju plačal račun s.............101 gold. 50 kr. in nagrada dala za pisanje gresajo (Odb< y 48 yy 50 yy vensko-nemški slovnik imena, která se v njem še pose dá ta rokopis spet gosp. Zalokarju nazaj. soglasno pritrdi temu nasvetu.) . Posamesnih odbornikov nasvetje: Gosp. A. Lésar predlaga: Naj se „začetni zemlje-isni nauk", ki ga je gosp. Cigale poslovenil po chubert-u, in že delj časa leži pri Matici, izroči odseku za izdavanje šolskih knjig na pretres, kaj Skupaj 150 gold. Skupilo od danes dalje teklo bode kr. odvzemši stroške za pisanje v Matičino blagajnico. je storiti z njim. Gosp. dr. Razlag naznanja, da je iz Mat. Debe ljakovega življenja izvedel nekoliko črtic in jih cc) Za Zajčev prevod Schoedlerjeve mineralo- izročil tajniku Gosp. dr. Zupanec pové, da je nagovoril g. Prim. Remec-a, mestnega župnika v gije in geologije je^ bil si. odbor izvolil tri presojevalce. Dva (g. Tušek in Solar) sta prebrala rokopis ter sta ga Skofj 1 i^iVJ LVJL , Ud ui mu AC*J itt'v«' čega Matici velikega dobrotnika Loki da bi mu kaj izvedel na domu ranj Gosp župnik dobrega spoznala izvzemši male opazke. Gosp. Zajec Prim. Remec mu je obljubil poslati, kar izvé pri zadnjem branji ozir jemlje na-nje. Po tem pred- Gosp dr. Costa obj da je že pri ministerstvu lagam y naj se dá rokopis v tiskarnico če tudi prebere tretji presojevalec (g. Wurner). pritrdi.) f ga ne na Dunaj /Uoka u uj a v i ; uia jo pu uiiuiou^ian > popraševal po Debeljakovem službo (Odbor temu čč) Letopisa, za kteri se je poslalo mnogo znan- , stavljene so že tri pôle. vanji in da mu je dvorni svetovalec Fiedler ob ljubil dati iskati v dotičnih predelkih. IP H } U stvenega in leposlovnega blaga dr naprosí, u. a ats uu g. ua.il. vcucija.iv«*, maiu»^« sina ranjcega Debeljaka, obrne z dotično prošnjo, Razlag stavi predlog: naj odbor da se do g. Jan. Debeljaka INa to Lésar ja bratovega dd) veselim naznanilom, da je ena Matičnih obli- 199 potem pa da iz vsega, kar se mu izroči, sestavi dvajsetletnico kronanja, 21. junija vljenjepis Debeljakov prevzame ta posel.) Dr. Costa poroča, (ki je tudi god (Odb pritrdi in g. Lésar sv. Alojzija), se delajo velike priprave v bogoslovskem semenišču. da mu je Samec za Leto Tukajšnje papežojedce je, kar so včeraj pis" izročií znanstveni sestavek o spektralni jali niso nič. viděli in slišali, in sosebno streljanje ježilo 7 naga m 1 da 7 za ktero je treba naročiti nekoliko slik 7 Iz Gorice 18. junija (Javni občni zbor politič- račun nagrade pisatelj prosi za nekak znesek na pro- nega društva „Soče") napovedan na 25. dan t. m. v (Odb pooblast g dr Costo i da pozve stroške in potem po svojem prevdarku nar oči Dornbergu, je c. k. okraj no glavarstvo goriško pre-povedalo slike grade.) in g. Samecu privoli naprej dati 50 gold, na- rici. češ, đa po pravilih je društveni sedež v Gro pravilih našega društva ni naravnost rečeno da se smejo občni zbori kamor si bodi sklicavati } a Ker nima nikdo nič več omeniti, zato se sklene navedeno je v istih, da sme društvo javne ljudske shode skupščina ob uri. Slovansko slovstvo. * pod milim nebom napravljati, kterih se lahko vdeležuje neomenjena množica ljudstva, česar ni mogoče pri ob-čnih zborih v zaprtih prostorih. Ce je dovoljeno več bi se moralo dovoliti dosledno tudi manj Sicer > si Propovijedi dominikanca Arhangjela Kalica (roj. tolmačimo mi glavarstveno prepoved po svoje. Na dnev-1739. leta, umri 1816) se zove knjiga, ki bode v Do- nem redu občnega zbora je bila točka: „Vlada naj se brovniku na svetio prišla v 3 delih na blizo 550 stra- ozira, kedar podeluje javne službe, na domaćine in néh in prinesle 34 izvirnih propovijedi, ki bodo du- posebno na take osebe, ktere znaj o deželne jezike in v JL- f Al JUXJUL j/l. VJ^/V V J.J VVil j A3 hovništvu za pravilo, obiteljem za bogoljub štenj i J^/ VMV fV/UV JUW vuuv VU V M vy y AX UVI V AiAJLWÍJ V V» •-»■ v J V/MAMV poznaj o deželne razmere". Više glavarstveno osebje vsacemu ljubitelju naroda i jezika za napredek knji- obstoji iz samih tujcev. Slovenskega — glavnega je- ževnosti. Velecenj naš I Kurel pise o ijih zika naše dežele ne zná nobeden! „Hinc illae la- tako-le : „Još sam u Dubrovniku olahkotio izdavanj slavnoga dominikanca Kalića, čim sam kroz neko cnmae : i« Koroško. Slovensko - politično društvo Trd- oiavuuga uuuiiumauua xiaiiua, uluj sam jkruz netLU i\ui usnu. — kjiu vcuoivu - puiiuuuu uiuoivu „xava- vrěme vsaki dan u samostan dominikanski pohodio i njava" je 12. dne u. m. podalo obširno spomenico mlade sinove toga reda u naš pravopis i jezik upuČivao, c. k. ministerstvoma znotranjih zadev, nauka in bogo-da umět budu dělo prepisat i za štampu spremit" častj a. Drugi pot prinesemo to „spomenico" od be- Tiskarna i nakladna knjigama Dragutina Pretnera sede do besede, kakor smo jo ravnokar přejeli od dru- u Dubrovniku sprejema samo do 30. ovog mjeseca štvenega odbora. predbrojenje na krasne propovjedi slavnoga dominikanca Iz Kamnika 18. junija Veseli, v zgodovini Kalica Dubrovčanina po doli naznačeni ceni; ostale naše katoliške cerkve imenitni dan 16. rožnika se je naročbine morejo se sprejeti samo po povišani knjigar- tudi v Kamniku in v okolici jako lepo odlikoval s tem, ce ni. ski predbrojne svote Predbrojna je cena for a drug -ie ovyic , tO je J. AUL. kJ\J XJUV polovica onda, kedar predbroj Prva polovica da se je 15. t. m. z večer naše prijazno mesto prav for. 50 novč. posije se brž, lepo razsvetilo; posebno na vélikem trgu so se odliko prej mej o II vale hiše. nobenem kraji pa ni vse enih misli 7 m del ovih propovjedi. Tudi našemu duhovništvu i vsem tako je tudi tukaj nekaj malo okenj temnih bilo. ljubiteljem ove vrsti narodne knjige priporočamo ovo Vse je bilo zadovoljno in veselo in mirno. Al kaj se delo prav toplo Dopisi. 7 V Gorici 16. junija x+y. e več časa zgodi ? Okoli ene ure po polnoči se spravita dva nad nedolžno šolo, ki je z zastavami okinčana bila, in čujte kaj delata? Trgala sta z okenj zastave, in enkrat že odpodena, ponavljata to umazano delo! In kaj Je bilo slišati, da mislijo poslati tudi naši deželni poslanci mislite: kdo sta bila ta dva? mar kakošna najeta po win; oiiouii, u.c. uiionj u jjuoiau lu. u. i uaoi uc^ciui jjuoicijlujl StOpaCa? Ne, — una ote* uva orviiuuuba xxciuixtiu jlviv ministerstvu spomenico, kakor ni davno Staj arci. Včeraj navetvogel in Franc Fischer, pisač pri c. k. okrajnem je prišla ta stvar na beli dan. Zbrali so se v čitalnici glavarstvu. Ta skandal se je godil očitno, tedaj je tudi skor vsi slovenski poslanci na posvet, kaj bi bilo sto- očitne graje vreden; al mislimo tudi, da krajni šolski riti v sedanjih okolnostih, ko je kriza v državnih raz- bila sta dva škribonta Heinrich Kro- merah neogibljiva. Ne vem ki so druge v zbor sklicali, pripravili nacrt za svèt ne bo tega ponočnega silovitega napada na ali so bili tišti poslanci, šolsko hišo pri miru pustil! Rekel sem, da vse drugo obrav- navo. 8lišim Je bilo mirno. In kdo je v tihi noči tukaj mir motil? u«»vj BIIOIUI pa , UCV Ali KJkíKJ LUU^UUC , AC blObl UAll JV<* skleniti, ker so pogrešali deležniki tega posvetovanja marsičesa, kar morejo vedeti, predno čemu pritrdijo. da ni bilo mogoče, že tisti dan kaj Bila sta dva nemčurja, a ne Slovenca, kterim nasprot- f naši tako radi očitaj o, da delajo med ljudstvom V Gorici 17. junija. niki nemir itd. Naj povem še drugo au fCUJU uutl u1j u« JUCLUU j. bU< at «J V CLU OC UJL UgU „lepo UlOtl/llJXVV. x a 4 Včeraj je imela Go- nekem slovesnem pogrebu, pri kterem je bila čitalnica zastopana , ker je umrla hči uda nj enega, imenitnega a historijico. Pri 0 nca nekako praznično podobo ne le v cerkvah bile polně ljudi, temuč tudi zunaj ki so četrtek večer Je zidarskega moj stra Je Pec ki nobenemu člověku naznanjalo važni zgodovinski dogodek — 251etnico nič žalega ne storí, križ nosil, in čujte! kar brž gresta Pij a IX. — dolgo svečano zvonenje, streljanje in spu- spet dva tega reveža k visokospoštovanemu poveljniku ščanje raket z nad griča pri gradu. Po hribih krog tukajšnje c. k. smodnišnice iju u» i\« ouiuuuiouiuu^ kjer oi uu o jjioaujvuu »i wu města je bilo videti mnogo kresov; škoda le, da se služi, tožit! In ta dva „korenjaka" bila sta kontrolor niso vsihkratu prižgali. Sole so včeraj večidel prazno- Lilek in zdravnik Saurau! Ker obá sta očeta več otrok vale. Zvečer je napravilo katoliško društvo v malém imela bi pač pomisliti, da se utegne tudi njihovim otro- semenišču primerno veselico. Po krátkém ogovoru pred- kom še hudo za kruh goditi. To vse so djanja, ktera sednikovem je pletel dr. E. Valussi karakteristiko pon- izbujajo nevoljo in delajo zdražbe med mirnimi tu- tifikata Pija IX. ; potem je igrala vojaška banda 8 kosov kajšnjimi mestnjani. Enakih dokazov bi se pa še dalo si on s pisanjem kruh ) —- , jv u iv/ lu j u igi c«i(« v \j j noa« umiiuai w dluou v i\c»|ou|j pristojno izbranih; pri 2. se je tudi pelo (koncilna himna našteti in Mentarska bojna pesem). Združile so se v ta namen malo da ne vse pevske moči našega mesta. Vmes so ; ako lim 9) Novice" ne bodo prostora odrekle. bilo Iz Ljubljane Če bi nam še dokazov treba da od takošne večine državnega zbora, kakoršna švigale po zraku rakete in so grmeli (veliki) možnarji se dandanes šopiri na Dunaji, mi Slovenci in tudi z nad vinograda nadškofovega. — Slišim, da za petin- drugi nenemški narodi nimajo celó nič pričakovati, 300 kazala bi to seja zbornice poslancev přetekli teden. Dr. Costa je namreč, kakor so „Novice" zadnjič po-vedale, stavil predlog, naj se vsaj en del vseučilišča s slovenskim jezikom napravi v Ljubljani. Ministerstvo samo je v proračun stavilo 3600 gold, za napravo nekterih pravoznanskih naukov v slovenskem jeziku na vseučilišču graškem ; dr. Costa je tega predloga se poprijel in napravo pravoznanske in filo-soficne fakultete v Ljubljani nas vetoval ter ta na-svèt podpiral na vsako stran tako temeljito, tako je-dernato in tako prepričalno, da vsak, kdor přiznává, da v Avstriji ne živi samo narod nemški, pritrditi mora dr. Costovemu predlogu. Al kaj se zgodi? Kolo-vodja nemčurski Rechbauer in njemu ves podobni G1 aser, ki od slovenskega jezika toliko razumeta kot mi in ona dva od kitajskega, tako grdo sta psovala slovenski jezik, imé njegovo in slovstvo slovensko — pajdaži njihovi pa so jima ploskali! — da nevoljni položimo peró iz rok z besedami nemškega pesnika: „Gegen Dummheit kámpfen Gotter selbst ver-gebens". Skoda je res za vsako besedo, ki jo člověk zgubí v pravdi s ta kim i strastniki! — Drugi pot s Costovim govorom prinesemo razžaljive fraze Rech-bauerjeve in Glaserjeve. — (Sv. Peter in Pavel zajprêta najdeniŠnico ljubljansko), to je, tisto napravo, v ktero so se dosihmal jemali nezakonski otroci in na deželne stroške v rejo dajali na kmete. V zadnjih „Novicah" je bilo že po-vedano, da deželni odbor po dopisu c. k. ministerstva notranjih oprav sme najdenšnico odpraviti 1. dne julija t. 1., a to le pod tem pogojem, da deželni zbor prihodnji si od Njegovega Veličanstva pridobi Najviše potrjenje te odprave. Gledé na to, da c. kr. ministerstvo pripusti brž začasno odpravo, je deželni odbor v svoji poslednji seji v nedeljo sklenil, da najdenišnica prestane 1. dan prihod nj ega meseca. Od tega dné naprej se tedaj noben otrok ne vzame več v deželno skrb; kar pa jih je zd aj zunaj, vsi ti ostanejo v deželni skrbi do končanega 10. leta svoje starosti. — Najdenšnica se tedaj odpravi, ki je strašne stroške prizadevala deželi, to je, onim, kterih davki delajo deželni zaklad. Al poro dni šnica, to je, hiša, kjer smejo nezakonske ženske poroditi, ostane kakor dozdaj ; toda zadnji čas 4 tedne po porodu mora vsaka ženska s svojim otrokom vred jo zapustiti. Obširniši oklic deželnega odbora bode vse bolj na drobno raz-ložil. Danes se le do županov naših in do duhov-ščine naše obračamo s par besedami: naj namreč oni skrbé, da se dežela znebi velicih stroškov in le takim ženskam ubožna spričala za ljubljansko porodniš-nico dado, ki so res revne in kedar tudi oče nezakon-skega otroka je reven; za tržaško porodnišnico naj ne dadó nobeni ženski nakaznice, marvec naj vsaki povedó, da se jej zgodi to, če v Trst gré, da jo po šubu poženó domů. V ljubljansko porodnišnico pa se bodo jemale, da rodijo otročiča. Gosp. duhovne pa prosimo, naj pridigovajo usmiljenje do nesrečnih takih žensk, ki vecidel niso krive pregreška, ampak le zapeljane se pregrešile, in da tega pregreška nika-kor ni krivo ubogo nedolžno dete. Kršćanska lju-bezen naj vodi županovo ravnanje in ravnanje du-hovnov ; tako se dežela znebi velicih stroškov, pre-možni očetje, ki so dozdaj se skrivali, bodo morali mošnje odpirati, in poboljšale se bodo ženske, pa tudi za uboge otročiče bode bolje kakor dozdaj! — (Služba sekundarija v bolniŠnici ljubljanski) se oddaja s 415 gold, letne plače, prostim stanovanjem, 5 sežnji drv in 18 funti s več na leto. Prošnje naj se zadnji čas do 5. julija pošljejo deželnemu odboru. — Gospoda Prégl in Brus sta vpričo central- nega odbora družbe kmetijske v nedeljo iz rok c. kr. deželnega predsednika pl. Wurzbacha přejela zlata križa za zasluge. — Naš velečestiti gospod baron Anton Zois se je spet prijatelja šolske naše mladine skazal z velikim darom. Lepo vezanih 10 iztisov Cigaletovega nemško-slovenskega slovnika v dveh vezkih je podařil dijakom ljubljanske, 10 iztisov novomeške in 10 iztisov kranjske gimnazije, 10 iztisov pa dijakom ljubljanske realke. Razdelitev je přepustil profesorjem slovenskega jezika* — (0 razsvitljenji našega mesta) na čast dopolnje- nega 25. leta vlade papeža Pija IX. bi „Novice" ne bile pisale obširno; s kratko besedo bile bi radostné konstatirale le to, da je ta večer bela Ljubljana se prav očitno skazala katoliško mesto. Ker pa ,,Tag-blattovcev" ni bilo sram po svoji navadi tudi o tej očividní zadevi skruniti resnico, moramo povedati, da tako sijajne razsvitljave v mestu in predmestjih, posebno v Sentpeterskem predmestji, za ktero se je komaj 3 dni pred zvědělo, nikdo prićakoval ni. Temnih hiš bilo je tako malo, da nam je po godu bilo pri tej priliki videti, kako mala in še ta kako med seboj razcepljena je nemškutarska „liberalna" stranka, kajti „sila spo- mina", da Ljubljana vendar še ni pruska, je marsikte-rega prisilila, da je na oknja luč postavil. Razsvitljava je bila prostovoljna; nobeden je ni komandiral ; zato pustimo vsacemu njegovo „vero". Al pred svetom moramo kazati to, damestna hiša bila je temna! Kazala je, da v tej hiši stanuje oni „liberalizem", kteremu je današnji večer velika većina ljubljanskih pre-bivalcev eklatantni dementi dala. Župan ljubljanski in njegovi privrženci so ta večer přejeli dosti očitno — razsvitljeno nezaupnico! Zdaj nam pa še govorite in lagajte, da imate Ljubljano za seboj!! Pojte rakom žvižgat bahači „liberalizma", za kterega ne mara Ljubljana, in zapomnite si samo to: Dokler naše pošteno ljudstvo svoje hiše na čast najvišega cerkvenega vladarja razsvetljava, morate v svojih temnih hišah mirno spati; ako bi se pa to ljudstvo — česar Bog obvari — po Vaši veri, po Vašem liberalizmu predru-gacilo, bode ultima ratio — petroleum parížki! — (Beseda), ki jo je katoliško društvo napravilo v petek na slavo 251etnici papeževi, je jako zadovolila obilo zbrano občinstvo. — (Tudi iz Tržica, Loke in Kranj a) so nam došla porocila, da so bila ta mesta lepo razsvitljena. „Tagblatt" pa ves pobit poprašuje: „kaj tudi ti, Tržič, si mi klofuto dal?" — Kresov so po naših hribih iz Ljubljane našteli 71. „Tagblattovci" pa jeze škrip- ljejo z zobmí, da njihova propaganda slovenske kranjske dežele še ni okužila. — (Se eno vTagblattuu.) Ta list „z obrito svinjsko glavo" je podtikal „Novicam" laž, da so unidan rekle, da je c. k. deželna vlada přivolila razsvitljavo, in tudi „Laibacherica" je nekako ongavila o tem, da so „Novice" rekle: „po privoljenji c. kr. deželnega pred-sedstva bode jutri razsvitljava itd." „Novicam" se je vrinil tù le tiskarni pogrešek, daje po besedah: „po privoljenji" izostala beseda o kli ca, kterega je zarad razsvitljave katoliško društvo c. kr. dež. predsedstvu predložilo. Pa recimo tudi, da ni bilo tega pogreška; ali je mar to kaj druzega, ako c. k. deželno predsed-stvo privoli, da se smejo oklici za razsvitljavo tiskati in očitno nabiti po mestnih ulica h ? (Je so vabila v to se dovolila, ali se po takem ni dovolila tudi razsvitljava sama? In ker je c. kr. deželni predsednik pl. Wurzbach tudi sam razsvetlil vsa svoja oknja in kot deželni predsednik ne se ločil od ogromne večine kranjskih prebivalcev, ali so po takem „Novice" kaj druzega rekle, kakor to, da je c. k. de- 20 i želno predseđstvo přivolilo razsvitlj avo ? List „z obrito svinjsko glavo"! kaj misliš tedaj? — Po deželi naši mnogo znani posestnik gospod dr. Janez Ahačič, odbornik družbe kmetijske in ud mnozih národnih društev, je po dolgi bolezni v 70. letu svoje starosti 19. dne t. m. umri. Naj v miru počiva! — (0 ruskih Štipendijah, namenjenih slavjanskim jezikoslovcem) nam je od čestitega gosp. dr. Fr. Cele-stina došlo sledeče razjasnilo z željo, naj ga razglasimo po „Novicah": 1. Prijemljó se le taki slavjanski jezikoslovci, ki so dovršili šest semestrov na kakem avstrijskem vseučilišči. 2. Opolnomočen sem po vredništvu „Žurnala ministerstva narodnago prosveščega" s pismom od 18. februarija t. 1. naznaniti, „da je sklenjena med Rusijo in Avstrijo konvencija, vsled ktere vojaška dolžnost (voinskaja povinnost) ne ovira, kakor prej , prehoda mladih Slavjanov, avstrijskih podložnih, v Rusijo". — (Dr. Valenta, profesor p or o do slovjà), ki je že nektere hvaljene zdravniške knjige spisal, je ravnokar na svetio dal novo knjižico, zaporodoslovjevažno, pod naslovom „Catheterisatio uteri" (to je, raba katetra pri maternici), kteri je on prvi za dobro potrdil. — (Učenci prve mestne Čveterorazredne ljudske šole $>ri sv. Jakobu) bodo jutri 22. dne t. m. obhaj ali šolski praznik. Odhod bode ob 7. uri zjutraj; obv 8. bode sv. maša^ na Rožniku, o poldne kosilo pri Žibertu v zgornji Siški, odhod od todi pa ob 7. uri zvečer. Sta-riše učenčekov in šolske prijatelje sploh vljudno vabi k tej mladinski veselici šolsko ravnateljstvo. — (PoduČevanje ljudskih učiteljev v kmetijskih vedno stih) se ne bo v velikih šolskih počitnicah, kakor do-zdaj, vršilo več na Dunaji, ampak po različnih druzih mestih. Bravši „Mittheilungen des k. k. Ackerbaumi-nisteriums" nas je osupnilo zvedeti, da kranjski učitelji bodo s koroškimi in štajarskimi poklicani v Gradec, ne pa v Gorico, kjer se bode v več predmetih pod-učevalo v slovenskem jeziku in kjer je za popolno in praktično vajo v s vil orej i slavna c. k. poskušal-nica prof. Haberlandta. Želeti je, da c. kr. ministerstvo naše učitelje pošlje v Gorico, kjer se bodo ve-čidel učili v tistem jeziku, v kterem bodo potem domá učili šolsko mladino. — (Tudi vojaŠČina naša) bode napredovala le tedaj, kedar se bodo vojaki v sebi potrebnih znanostih pod-učevali v maternem jeziku. „Novice" so že večkrat povdarjale živo potrebo tacega nauka in ob enem potrebo, da tudi slovenski vojaki dobijo bukve v slovenskem jeziku o dotičnih vajah v roke, kakor jih vojaki druzih narodov že imajo. Čudno je to, da onim višim gospodom, ki bi imeli skrbeti za vse to, naš narod slovenski dozdaj še zanemarjajo! Ali morebiti res mi-slijo, da edino nam Slovencem je ostal Božji dar razumeti vse jezike, tedaj tudi nemškega, in pa govoriti v vseh jezicih, tedaj tudi v nemškem? Mi pa, ker vemo, da tega darů vseh jezikov nimamo Slovenci, kakor ga nima noben narod, ne bomo nehali opominjati merodajne kroge, naj odpravijo krivico in napako tudi pri slovenskih polkih , in to tem več, ker tudi časnik „Oest. ung. Wehrzeitung" v 69. listu pod naslovom: „Eine Stimme aus der Armee" z nami vred graja „zanemarjanje omike vojakov (konjikov) v tem, da se jim dajejo oficirji, ki ne znajo národnega jezika vojakov ali ga tako strašansko lomijo, da je groza ; potem pa se podučevanje mora pripuščati feldvebljem in korporalom, ki pa večkrat sami tega ne razumejo, ker bi imeli učiti druge!" Kaj pa gospod minister vo-jaštva? Ali ne bere nič? ali ne vidi in ne sliši nič? — (Od Čestite banke f)Slavije") smo přejeli sledeči dopis: „Ker poštni uradi vsled izdanega ukaza še do-slej niso izdali dotičnih slovenskih tiskopisov, obrnili smo se do c. kr. poštnega voditeljstva v Trstu prito-živši se zoper takovo nemarnost". Včeraj smo dobili naslednji slovenski odgovor: 9)Slavna Banka Slavija v Ljubljani! Vsled cenjenega dopisa od 10. junija t. I. podpisano vodstvo pocestuje se slavnej Banki naznaniti} da se je od visokega c. k. ministerstva za trgovino ukazana slovenska prestava nemŠkih poŠtnih tiskopisov vŽe zgorej imenovanemu visokemu ministerstvu za daljno porabo in odloČbo predložila. C. k. poŠtno vodstvo v Trstu 13. julija 1811". — (Poslano.) Od mnozih strani se je popraševalo, kje bi se mogli v Ljubljani oddati darovi za „Tom-šičev spominek". Tem vprašanjem utegne vstrezati na-znanilo, da take darove v Ljubljani nabira in vredništvu „Slov. Nar." pošiija glavni zastopnik banke „Sla-vije" gosp. J. L. Černý (špitálská ulica, Srajarjeva hiša, 2. nadstropie. Peter Grasselli. Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaj a. — Zbornica poslancev je končala přetekli teden obravnavo o državnem proračunu za leto 1871. in o finančni postavi. Sprejela je večina zbornična vse, kar je njen finančni odbor sklenil; po-leg tega se je pa tudi dovolilo ministerstvu 120.000 gld. pod rubriko „dispositionsfonda". Danes (v torek) pride na vrsto tretje branje državnega proračuna in finančně postave. Sliši se, da bodo sovražniki ministerstva ali prav za prav po gospodstvu hrepeneča ustavoverska stranka nemška — med ktero se v prvi vrsti štejeta tudi poslanca slovenskega Stajarskega (?) Seidl in Brandstetter, ki Slovence „z nogami zasto-pata", kakor mi je někdo přestavil nemške besede: „Seidl und Brandstetter vertreten die Slovenen" — zopet poskusila unidanjo komedijo na oder spraviti s tem, da bosta predlagala, naj se za zdaj odloži tretje branje drž. proračuna in finančně postave. Upati je, da pade ta predlog in da se finančna postava potrdi. Ker bo gospôska zbornica, kakor se sliši, v enem tednu budget in finančno postavo končala, ne bo treba za julij mesec zopet pobire davkov dovoliti. Ustavoverci so večkrat rekli, da pri obravnavi državnega proračuna ne bodo govorili, al govorili so jako veliko, se vé, da se je največ prazne slame mlatilo. V 51. seji, v kteri je dr. C osta v „Novicah" že naznanjeni predlog o napravi vseučilišča v Ljubljani stavil in ga tudi izvrstno utemeljil,*) se je vnovič pokazalo, da ta državni zbor ne bo nikoli zadostil pravičnim tirjatvam Slovencev. Zopet smo slišali stajarskega Rechbauerja govoriti o slovenskih zadevah, o slovenskem jeziku, kterega on o nobenem obziru ne pozná. Smešno je bilo slišati, kako so ravno tako nevedni ustavoverci pritrjevali njegovim besedám, kakor bi bil mož „infa-libel". Dobro mu je, kakor tudi Glaserju na njegove čenče, odgovoril dr. Costa; al vse je bilo za-stonj. Padel je pravični predlog, akoravno imamo glasoviti člen 19 ; padel je sicer le z malo većino, al padel je, ker so zoper njega le ustavoverci glasovali. Vedeti pa je treba, da med temi je tudi bil grof Margheri, čemur se ne čudimo, ker Mar gh eri je „meso iz Tag-blattovega mesa". — V 53. seji je stavil dr. Costa predlog, naj bi zap uš čine takih, ki nimaj o ne testamen- *) Drugi pot prinesemo ves govor dr. Coste, ki je vređen, da Slovenci vsega beró. Vred. tarnega ne postavnega deda, ne podedovala državna blagajnica, ampak deželna Francosko P Le ali uia^ajuiva, auipaiv ucziciua^ an praV Za praV , naj Se x aim, aajbi uuu ^auuiuua oo uuuu tu puu ACl jaYiUU ta točka izpusti iz državnega budgeta, dokler te zadeve Poglejmo zdaj enmalo strasansko škodo poslednjih pre Pariz počasí se pomiruje kajti duh „komúna" še hudo tli pod zerjavico posebna postava vredi. Al tudi ta predlog je padel, akoravno je vec deželnih odborov enake misli razodelo ! kucij Stevilo hiš, ki so pogorele^ v P ali sicer razrušene bile, znaša okoli 2000. Skoda brez tistih, ki so javna poslopja, se ceni na 500 milij temu pa Mnogo se je čulo o tem, da deželni zbor se ne se mora še prišteti škoda hišne oprave in umetnih reči prične 3. dne julija, ampak da se preloži na September in po takem se škoda lahko ceni na 700 do 800 mili 9 mesec y se „Zatočnik" a dozdaj ni se potrdila ta govorica in DC ^uatuuuia 1X1 „Sudslav. Zeitg." IZ VOjnega uioaa uuvauai i u jjuoiavi jo ni coii; & <% v &/j a liv lu B&UUU preselita v Zagreb; vsaj za toliko je Bedekovicevi hišnim gospodarjem odskodovati, al teško, da se to julija iska jonov. V to pa niso šteta posestva zunaj mesta poško-dovana. Po postavi je mesto zavezano to škodo novi tiskovni zakon bolji, da narodni časniki so řešeni prognanstva. Gosp. Vidulić, podpredsednik dunajskega dr- zdaj godii Vrh vsega tega je poškodovanega tudi sila veliko blaga; samo v velikih^ magazinih de Vil lete kako naj bi žavnega zbora, je na svitlo dal program, Cislajtanija (naša amputirana Avstrija) na novo osno- Je za 60 milij škode. Skoda pa pogorelih javnih poslopij : Tuilerij in druzih pa se zdaj še ceniti ne dá > da priđemo do mirú. Ljudjé pravijo, da grof moreš naprej vala Hohenwart govori skoz ta program Kamor stopiš, je podrtij v se ju , ua giui uiv/ioo uajjicj , delajvs diuci acxu puuuu , <*i sc ili lliu pa pravimo: goče po vseh ulicah se peljati. Med drugimi dragoce toliko, da komaj Mi sicer zeló pridno, al še ni mo hvala lepa za te dobrote. To in pa nič! nimi pominki podrli so puntarji v P tudi ven- poslal Cesar Franc Jožef je kneza Hohenlohe nalašč domski steber, znamenit spominek vojaške slave Na v Rim f da sv. očetu v cesarjevem imenu čestita poleona petindvajsetletnici. Čuda Nanosili so prej nad 30 čevljev gnoja na y „Tagblattovci" niso sklicali v svoj „ ščine, da bi bili protestirali zoper to! » VUJ 1AUV/11M. VV/OUV« |/V/1VVUM JL. JLIUUUOlJll. OV VJ U«U UV VíCYlJOV £ 11 \Jj Oè , U Ol da ljubljanski kterega je res steber padel; zlomil se je vendar na tri glassalon u skup- Ogerski kolki (štemplji) ne veljajo pri nas. kose skeg Ta steber je bil napravlj po gledu Traj ste bra v Rimu, po kterem sta tudi napravlj Hrvasko. — Cesarski razglas od 8. dne t. m. Gra- dva stebra, ki stojita pred cerkvijo sv, Karola na Du- Vendomski steber je dal napraviti pariški senat naji ni čare obéh varaždinskih polkovnij (gjurgjevačke in na svečanost Napoleonovih zmag 1805 in 1806 križevačke), mest Senja, Belovara in trdnjave Ivanića, 1200 dobljenih kanonov. Bil je visok 170 čevlj iz in potem občine Siska, naznanja Hrvatom, da je začela Je prestajati 300 let stara vojaška Granica in po- lahko prišlo do gal 50.000 cento v. Znotraj se je po stopnicah vrha, kj je stala podoba Napoleona I stajati civilna zemlja z gradjansko upravo. Da vojaška Nevarno pa je še ponoći, ko je ura devet odbila Granica, pred 300 leti osnovana, se ne vjerna več s . . . . > P° bolj oddaljenih ulicah mesta hoditi; člověk ni še varen svobodo in ravnopravnost]"o narodno, to je gotovo; al ropa ali umora. Sredi mesta je varnejše y ko je Andrassy začel rušiti starodavno, za Avstrijo to- še pod milim nebom po ulicah bivaj 9 liko zasluženo napravo, morali bi se vendar bili tudi spijó vprašati Graničari sami, kaj in kako oni mislijo o čer zaprte biti Gostilnice, kavarne itd kuhaj kajt y vojaki jedó m morajo ob 11. uri zve- odpravi granice; al to se vkljub vseh peticij in zahtev ni zgodilo. To pa zdaj vemo y da polovica prelepih Listnica vredništva. Gosp. đr. Z. v M.: Přejeli še le v gozdov V granici ostane granici, polovica teh go Z- pondeljek popoldne; po takem ni bilo mogoče danes; prihodnjič do v pa bode lastnina ogerska. Kako vendar gotovo; hvala! Magjari povsod skrbijo za-se ! „Sudsl. Zeitung" je naznanila imenik v deželni zbor voljenih poslancev. Med 51 poslanci národně stranke nahajamo 12 duhovnikov, in med temi 10 župnikov (fajmoštrov). To je živ dokaz, da tudi na Hrvaškem, kakor na Slovenskem, vživajo duhovniki to za ušesa za- Telegram Noyicam" iz Dimaja 20. jnnija Državni proračun in finanćno postavo za letošnje leto je v većino; zaupanje naroda. Naj bi si yy Tagblatt a pisal, sede imeti v deželnih zborih ! branji zbornica poslancev sprejela z veliko ovrgla pa je postavo od zbornice gospôske přejete o prisiljenem povérilu notarskih pišem. Zbornica gospéska neki v naj kraj sem času dodela državni prora ki v eno mer blodi, da duhovnik ne bi smel be- ćun in finanćno postavo, in konec tega državnega zbora „Agram. Lloyd" graja nadškofa zagrebškega Mihalovica da ni bolje vzdržal discipline o tem, da duhovstvo ne bi bilo premagalo národni stranki pri volitvah; mislil Na pol vladni časnik bo neki, hvala Bogu! prve dni julij v 81 Je • „v^iuu. uca jc icuc ^goj- ska vlada postavila za škofa hrvaškega, če ne poma- Agram. LI. a čemu nek je tebe yy tuj ca a oger- Zitna cena v Ljnbljani 17. junija 1871. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 80. gaš magjaronstvu na noge (( Ta » Nathan der Weise' t banaske 6 fl. 34 tursice 3 fl. 70 sorsice pač ne vé y da duhovščina v političnih zadevah nikjer 4 fl ječmena 3 fl. 10 prosa 3 fl. 40. 4 fl. 60. ajde 3 fl rži ni sužnja škofom, ampak da vživa državne pravice, kakor vsak drug stan. Odkar sega svetna vlada in državni parlament v cerkvene zadeve, veže duhovna celó dolžnost, segati tudi v politične zadeve. ovsa 2 fl. 20 Krom p 2 fl. 20 Kursi na Dunaji 20. junija Oseku v Slavoniji se je pod krilom nekte-rih slovanskih plemenitažev osnovala stranka, ki delà na to, da bi se Slavonija ločila od Hrvaškega in 5% metaliki 59 fl. 45 kr. Narodno posojilo 69 fl. 5 kr. Ažijo srebra 121 fl. 85 kr Napoleondori 9 fl. 86 kr. Ali Je kar naravnost pritisnila na magjarsko srce. res čedalje več norcev na svetu?! Nemcija. IzBerolina 16. junija obhaja nemška zmaga nad Francozi s toliko svečanostjo, kakoršne svet tukaj ne pomni. Vse je v tretjih nebesih. Loterijne srećke: Danes se v Gradcu na Dunaji 17. junija 1871 ÏO 81 63 76. 31 81. 61 74. 10 Prihodnje srečkanj Gradcu in na Dunaji 1. julija. Odgovorni vrednik: Jožef Golć. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.