DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-S* Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piaazutta št. IS. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200, — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 35 Trst - Gorica 27. avgusta 1954 Izhaja vsak petek Boj za svobodo Ni poroda brez krvi in ni svobode brez trpljenja. Svobodo je treba iznojevati, priboriti in se zopet zanjo boriti, da jo ohranimo. Samo oni zna ceniti visoko vrednost svobode, ki je svobodo imel. pa jo je zgubil. V suženjstvu, pod tirani in diktaturami ter v ječah se naučiš šele, kaj pomeni za človeka svoboda. Ali ni vsa zgodovina človeštva preprečena z boji narodov in ljudi za svobodo in prostost? Stoletne vojne Sparte in Aten s Perzijci proti zavojevanju grškega naroda boji Rima proti Kartagini, borbe Galcev, Germanov, Slovanov in Britancev proti zavojevanju rimskih legij; vse to so bile borbe za svobodo. V bitki pri Suhih Krutih na Moravskem (l. 1278) so bili potolčeni Cehi in Slovenci pod kraljem Otokarjem, ki so se borili za svobodo proti Nemcu Rudolfu Habsburškemu, na Kosovem so bili sto let pozneje poraženi Srbi od Turkov. S tem je ves Balkan prišel pod turško, ogromen del Srednje Evrope pod nemško oblast. Na Beli Gori pri Pragi je bil vdrugič poražen l. 1610 v borbi za svobodo češki na-i rod od Habsburžanov in cvet naroda pobit ali izgnan v pregnanstvo. Kaj vse so žrtvovale Severne Ameriške države v borbi za svobodo proti Angliji! Sele v balkanski vojni l. 1912-12 so jjmžni Slovani zlomili turški ir. v prvi svetovni vojni so Slovani s pomočjo Zapada zlomili nemški jarem. Ali druga svetovna vojna je bila izvana od totalitarnega nacifašiz-ma, da podjarmi Evropo, kakor je bila izvana vojna na Koreji in v Indokini od totalitarnega komunizma, da podjarmi nekomunistične, narode vzhodne Azije. Koliko človeških življenj, koliko krvi, koliko razdejanj in uničenj gospodarskih dobrin in moralnih vrednot so zahtevale te vojne. In človeštvo je vse žrtvovalo in. se pahnilo v bedo in siromaštvo, da le reši svojo svobodo in človeško dostojanstvo. Evo, tako visoko so cenili svojo svobodo narodi, ki so se zavedali svoje časti. Ali še dražja je človeku - poe-dincu osebna svoboda in njegovo dostojanstvo. V svobodni demokratični državi je človek sam svoj gospodar. Njegova osebna svobod^ se odraža v osebni, verski, poli tič-, ni, socialni ter gospodarski prostosti. Njegova oseba in) stanovanje sta nedotakljivi; noben državni) varnostni organ ne sme prestopiti praga njegove hiše in se dotakniti njegove osebe kakor le z ukazom, sodnika v primeru, dn je zakrivil kako kaznivo dejanje. Svoboden človek izvršuje versk} dolžnost in mpli Boga po svoji mili volji, ne da bi se zato zameril državni oblasti.'On uživa svobodg govora; izraženja misli in kritike in se svobodno organizira v političnih strankah, ki odgovarjajo njegovemu prepričanju ter prosto voli poslance, ki so njegovih misli in načel. Je suoboden gospodar svoje imovine, njegova lastnina je nedotakljiva in niti država mu je ne more odvzeti kot samo proti polnovredni odškodnini v izrednih od zakona določenih primerih. V svobodni državi si človek prosto izbira s voj poklic, menjuje službe; izvršuje svojo obrt in poklic. Delavec se organizira v svobodnih sindikatih in s stavko ščiti svoje delavske pravice. V svobodni demokratični državi ni ljudskih sodišč ki te obsojajo samo zato, da zaplenijo tvoje premoženje; ni tajnih policij in koncentracijskih taborišč; ni prisilnega dela, kjer delavec pri delu vlači verigo za seboj;, ni vohunov; ni tajne policije, ki stika za teboj kod hodiš, s kom govoriš, kaj misliš o diktatorjih in njihovih hlapcih. Ali svoboda je kot zrak, samo o-ni jo znajo ceniti, ki je nimajo. Kako hitro pozabijo ljudje v svobodi na trpljenje v sužnjih dneh. Kako je bilo pri srcu primorskim, Slovencem pod fašizmom. Kaj scj Slovenci vse pretrpeli med vojno, posebno l. 1944 in 1945. Se pozneje, po končani vojni, l. 1946 in 1947, so narodnjake ugrabljali po ulicah.,, vlekli ponoči iz stanovanj in izginjali so v noč brez sledu. Kako je bilo Slovencem frri srcu, ko so po naših vaseh nekaznovano morili nedolžna dekleta, fante in može samo zato, ker so bili proti komunizmu ali se niso na slepo pokorili u-kazom komunistov in so sprejemali službe pri Zavezniški upravi. Kako jim je bilo, ko je komunizem samovoljno pri nas vedril in oblačil ter nasilno zahteval bojkot An-cHoameričanov in z grožnjami izsi- Polom bruseljske konference Konferenca šestih držav, ki so s pariško pogodbo maja meseca 1952 zasnovale Evropsko obrambno skupnost, pa je niso mogle tudi uveljaviti, se je zaključila z resnim političnim polomom. Poizkus, da bi konferenca kakor koli ugodila fran coskim spremimjeva-lnim predlogom in s .tem omogočila francoskemu predsedniku ratifikacijo pogodbe o EOS v francoski zbornici, se je ponesrečil. Splošno prevladuje mnenje, da do sporazuma ni prišlo predvsem zato, ker Mendčs France ni motgel ali tudi ni hotel razumeti, da Franciji ne morejo ostale članice prepuščati absolutne prednosti in se s tem izpostavljati težavam in pomislekom, ki jih nujno prinašajo francoski ugovori. Znani belgijski državnik Spaak se je trudil, da bi s svojimi posredovalnimi načrti dosegel kompromisno rešitev, vendar so bili vsi njegovi napori zaman. Tudi ameriška posredovalca, veleposlanika Bruce in Alger, sta bila izredno aktivna, saj sta oba diplomata odkritosrčno pri vseh Udeležencih izražala željo ameriškega državnega urada za dejansko uresničitev EOS. Polom konference je bil očiten in prekinitev razpravljanja neizogibna v trenutku, ko je francoska delegacija brezpogojno vztrajala na naslednjih zahtevah: 1) Začasna ukinitev naddržavrie-ga značaja EOS in njenega komisariata za prehodno dobo 8 let. V tem času bi po francoski zahtevi morale vse sklepe soglasno potrditi vse članice EOS. Na tem roku je Mendes France vztrajal trdovratno iln. ni dopuščal nobenega skrče-nn.ja. 'Pod takimi, pogoji bi formalna ratifikacija pogodbe o EOS dejansko zvotlila celotno pogodbo. 2) V evropsko armado vključen? francoske čete bi se omejile samo na francoske posadke, ki so razmeščene v Nemčiji., 3) Francija si pridržuje pravico, da .v -gotovih-okolis šči nah -lahko tudi zapusti EOS. Zaključno poročilo šestih ministrov EOS ugotavlja, da so ostala načela EOS nedotaknjena in da vse ministre tudi še nadalje vodijo nespremenjene zamisli o potrebi in ciljih obrambne organizacije in < nujnosti integracije. Po .zaključku konference je Men- des France odpotoval v London, kjer se je sestal z britanskim predsednikom vlade, g. Churchillom, ter poskušal z njim najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva- .tako zai o stale članice kakor tudi za francosko zbornico. 'Polom bruseljske konference obžalujejo vsi, ki jim je obramba Evrope pri srcu, veselijo pa se tega poloma v Moskvi, saj je Moskva storila vse -in bo v tej smeri delovala -tudi v bodoče, da otsane Evropa razkosana. Samo taka Evropa lahko postane plen komunistične napadalnosti. Ni nesreče brez srečnih priveskov, pravi indijski pregovor. Ni izključeno, da .bo polom bruseljske konference vplival tudi na rešitev Tržaškega- vprašanj' Nekateri menijo sicer, da bodo zavezniki iz prestižnih razlogov pospešili rešitev — v znamenju razkosanja STO, drugi smatrajo, d;, se bo rešitev zavlekla še za nekaj mesecev. Polom bruseljske konference bo nedvomno potisnil ratifikacijo pogodbe EOS vsaj začasno na slepi tir. Evropska obramba je brez Francije mrtvorojeno dete. Tržaško vprašanje so v-saj posredno vezali vsi njegovi prekupčevalci prav s to ratifikacijo, če so to speljali na slepi -tir, spada vsekakor tja tudi Tržaško vprašanje. Doslednost pa ima v našem stoletju problematično vrednost. OPOZORILO Zaradi tehničnih ovir bo JESENSKO SLAVJE SDZ na Opčinah ne 29. avgusta 1954, pač pa v nedeljo, dne 12. septembra 1954 PRIPRAVLJALNI ODBOR SDZ Grabežljive ujede Zgodba, ki jo pripoveduje kapetan Hohlo-v, tajni sovjetski agent, ki se je pred nedavnim časom predal ameriškim oblastem, je pravi detektivski roman. Hohlova so poslali v Zahodno Nemčijo z nalogom, da ubije ruskega begunca in protikomunista Okoloviča z električno pištolo v obliki tobačnice s ciankalijevimi naboji. Prvi hip bi človek mislil, da je kaj takega v našem življenju nemogoče; če se pa spomnimo na razne stvari in na ■usodo prvega urednika našega lista, dr. Uršiča, nam zgodba ne bo več zagonetna. V maju 1938 je prišel iz kavarne »Atlantic« v Rotterdamu mož s pa pirnatim ovojem pod pazduho. Komaj je napravil nekaj korakov po Coolsingel-u. se je paket raztreska! in moža na mestu ubil, več sprehajalcev pa ranil. Žrtev je bil polkovnik Evgen Konovalec, vodja U-kraj-i-ncev v begunstvu in zagrizen nasprotnik sovjetske vladavine. Kakih šest mesecev pred -tem dogodkom je zapustil general Evgenij Miller, predsednik »Ruske -zveze bivših bojevnikov«, svoj urad na ‘Rue du Colisee v Parizu in odšel na sestanek. Bilo je po njemu. ‘Prav tako je skrivnostno brez sledu izgiinl njegov prednik, general Kutjepov, v januarju 1930. HM le sedal Formoza na prsti? Dne 23. t. m. je »Narodni' svet posvetovalne politične konference« v Pekingu potrdil izjavo, ki so jo podpisale vse stranke in organizacije združene v Kitajski ljudski fronti.' V tej- izjavi svečano izjavljajo vsemu svetu, »da pripada Formoza, kitajskemu o-zemlju in da je kitajski narod odločen osvoboditi Formozo«. — Vsi kitajski časniki so z velikim poudarkom razširili to izjavo, ki pomeni prikrito vojno napoved Cang Kaj-šku _____________ .Edine stike med Združenimi državami in Rdečo Kitajsko posreduje ropotanje strojnic. Komaj je na Daljnem vzhodu z indokitajskim premirjem zavladal vsaj navidezni mir, so v zračnem prostoru otoka Hajnana zaregljale strojnice. Dve lovski letali sovjetskega izdelka LA-7 sta sestrelili britansko pot- Komunistična slepomišenja 'Pred tedni se je skoraj neopaženo pred svetovno javnostjo odigrala zakulisna igra med Vzhodom in Zahodom, ki je ponovno dokazala, kolikšno vrednost ima javno mnenje v »ljudskih demokracijah«. Po poplavah, ki so, kot znano, prizadejale -tako podonavske dežele kakor tudi predele Vzhodne -Nemčije, je ameriška vlada naslovila na visokega komisarja v Berlinu, Georgija- Puškina, pismo, v katerem je za prizadeto prebivalstvo ponudila -svojo pomoč. Čeprav je »Nemška demokratična republika« že nekaj mesecev formalno »suverena država«, so pismo naslovili nalašč na Puškina, kajti Washing-ton ne vzdržuje nikakih diplomatskih zvez s sovjetsko nemško podložnico in si zato z njo tudi dopisovati ne more. Vzhodnonemški tisk je to ameriško ponudbo strahovito napadel in jo označil za težko žaljivko in provokacijo ter poudarjal, da ameriške pomoči nemški boljševiki sploh ne potrebujejo. Nekaj časa za tem je — na prav tolikšno presenečenje Američanov -kot vzhodnonemških trobentačev prispel v Washington, odgoVor, v katerem z .vso vljudnostjo in zahvalo sprejemajo ameriško -ponudi-bo. Stvar je imela eno samo nevšečnost. Odgovora namreč ni podpisal 'Puškin, pač pa sam vrhovni Ijeval od ljudi visoke dajatve in slepo pokorščino kot bi bili zakoniti predstavniki in vladarji slovenskega naroda. V oni črni dobi nasilja so ugrabili Andreja Uršiča in nekaj let kasneje je postal žrtev tudi Ferdo Kalin. Oba sta izginila samo zato, ker sta se z vso dušo in srcem borila na braniku sixxbode in demokracije. Ali danes marsikdo med nami modruje, češ, vse to spada v preteklost, zato križ čez to. Ima tak modrijan prav ali ne? Ali ima prav tisti, ki zdravja ne čuva, ki se ne zmeni za bolezen in nevarnosti? poglavar »Nemške demokratične republike«, Grotewohl. Ta je torej odgovoril na pismo, ki ni bilo nanj, naslovljeno. Puškin je bil potemtakem zgolj pismonoša. Ker je Grete wohl želel v svojem pismu Wa-shingtonu nekaj pojasnil glede raz-deljevenja pomoči, je ameriški visoki -komisar Conant zašel v nemalo zadrego. Ce odgovori na Gro-tevohlovo pismo, vzpostavlja s -tem — hočeš-nočeš — korespondenčne vezi z vlado, ki je Washington n» priznava, če ne odgovori, bo vsa zadeva zdrknila v slepo ulico. Conantu ni preostajalo nič drugega. kakor da enostavno posnema Grotevro-hla in na njegovo pismo odgovori Puškinu, čeprav mu .ta n; pisal. Da pa bi se izognil 'nadaljnjemu komunističnemu slepomišenju, ki je zasledovalo določene ci Ije, je v pismu Puškinu predlagal, da se vsa 'zadeva prepusti' Mednarodnemu Rdečemu križu in zaprosil Puškina, naj »nekoga« pooblasti za sodelovanje pri teh pogajanjih. niško letalo. Med mrtvimi so bili tudi ameriški državljani. .Nekaj dni zatem so Američani poravnali ta dolg. Dve letalonosilki, ki sta, iskali ponesrečence, s? ponovno napadli kitajski lovci. A-meriški lovci pa so oba napadalca sklatili. 'Prva ameriška flota, ki je bila usidrana v kaliforniški luk; San Diego, je dvignila sidra in odplula proti Daljnemu vzhodu — u radno na pomorske vaje... Do se-daj je za red skrbela sedma ameriška- flota, ki je niti v času korejske vojne niso ojačili. Poleg 10 križark, 14 letalonosilk, 120 -rušilcev in 55 podmornic, ki sestavljajo VII. floto, prihajajo sedaj še enote 'i. flote. Kaj se dogaja in kaj se pripravlja na Daljnem vzhodu? V vodah ob kitajski obali traja že nekaj let trdovratna potuhnjena meščanska vojna. iSkoro vsak dan vzletajo iz Formoze in sosednih otokov kitajska nacionalistična letala proti- rde-čekitajski celini. V Sangaju so letalski alarmi vsakdanji dogodek. Mao Ce-t-ung je ob celotni celinski obali zgradil številna letalska oporišča in premestil večji del svojih reakcijskih letal -tja. V odgovor so v Ameriki izjavili, da bodo Čang Kaj-šku poslali na Formozo nekaj reakcijskih letal, za katera da je že pred časom zaprosil. Pre jel -bo najmodernejše lovce »Sabre« ‘F - 86. Otok Formoza pripada pravno Japonski, in ga na Daljnem vzhodu imenujejo Tajvan. Evropejci mu pravimo Formoza (lepotica). Ko so zavezniki ob -koncu druge svetovne vojne pričeli deliti bodoči plen, so načeloma priznali Formozo Kitaj ski. Takrat so bili Japonci na otoku, ki je dolg 400 km, še trdno zasidrani. Nesporni gospodar -Kitajske je bil Cang Kaj-šek. Po japon-ski kapitulaciji je Cang Kaj-šek o-■tok tu-di zasedel. Pravno je Formoza del Japonske pod tujo okupacijo, kajti mirovne pogodbe, ki bi to stanje predrugačila, še ni. Stvar se je namreč zamotala tudi s tem, da se je Cang -Kaj-šek px> svojem porazu n? kitajski celini prav -ta otok izbral za zatočišče svoje preostale armade Ce bi medtem n« - izbruhnila korejska vojna, -bi Mao Ce-tung že davno poskušal Cang Kaj-ška pregnati z otoka. Američani so hitro spoznali stra-tegični pomen Formoze, ki predstavlja važen član obrambne verige: Japonska - Okinava - Formoza - Filipini. Za Zahod predstavlja ta veriga važno .zaporo in za Mao Ce-tunga. bi bit«, prav .tako važno, če bi mogel to verigo pretrgati. Formoza pa je politično in psihološko še važnejše področje kot zgolj vojaško. Izguba otoka bi katastrofalno vplivala na nekomunistično prebivalstvo Azije. Formoza je postala simbol tako za Kitajce kakor za Američane. V zadnjem času se ponavljajo grožnje komunističnih kitajskih veljakov, ki napovedujejo napad na otok. Cang Kaj-škova armada šteje 560 tisoč mož in okrog 350 letal. Njegova mornarica je sestavljena iz 70 plovnih enot, med njimi je 8 rušilcev. 'Povprečna starost vojakov je 29 let, saj novincev ni. Mao Ce-tungove sile so seveda neprimerno večje. Vojska šteje q milijonov vojakov. Za armado Cang Kaj-ška stoji vsekakor neizčrpnj, arzenal Združenih držav, stoji največja proizvajalna zmogljivost sveta, stoji trdna volja vvashingtonske vlade, da ne izroči trdnjave Formoze sovražniku. Ta dejstva sama po sebi dokazujejo, da so govori kitajskih komunističnih prvakov nevarna igra, ki ob nepremišljenih dejanjih -lahko zaneti tretjo svetovno vojno. FPBPDVBdana UP v ZDA 'Predsednik Eisenhower je podpisal dekret, s katerim je komun'-■stičnan partija v Združenih državah postavljena izven zakona-. Predsednik je zatrdil tudi, da bo podpisal tri nadaljnje zakone, ki so uperjeni proti komunistični delavnosti v ZAD in ki ogražajo državno varnost. sa;-:,1:- m u\y- i M' i' i: M’ ■ I J j V januarju 1937 so ubili z revol-ve-rskimi streli ruskega begunca Dimitrija Navakina na njegovem jutranjem sprehodu v Bois de Bou-logne. Napadalca niso odkrili. Nekaj dni prej je Navakin objavil, da -bo imel javno predavanje, na katerem .bo razkrinkal kot potvor-.bo in umetno uprizoritev proces, ki bi se imel kmalu nato vršiti V Moskvi in v katerem je bil med obtoženci tudi njegov prijatelj Pja-takov. Oglejmo si izjavo, ki jo je v tej zvezi podal Lev Trocki: »Dimitrij Navakin je vse preveč vedel o moskovskih procesih. Pred kratkim s-? agenti' GPU (sedanje MVD, katere elan je bil tudi Hohlov) ukradli moj arhiv v Parizu. Danes so ubili Navakina. Zdaj se bojim, da- bo prihodnja žrtev moj sin.« Neresnična obtožba moža, ki je hotel dati duška svoji politični jezi?. Mogoče je tako marsikdo mislil; toda leto dn-i kasneje je Trocsfci-jev sin umrl v neki pariški kliniki v okoliščinah, ki niso bile nikoli popolnoma pojanjene. In nekaj mesecev kasneje je na skrivnosten način .izginil iz svojega stanovanja drug nasprotnik sovjetske vladavine, Rudolf Klement, tajnik »Četrte internacionale«. Njegovo truplo so našli kmalu nato -brez glave v Seni. V septembru 1937 so našli truplo nekega moža na cesti, ki pelje >. Lausanne v Chamblandes. Bilo je preluknjano od 12 strelov. Bil je to Ignac Reiss, bivši tajni sovjetski agent. V februarju so našli ubitega bivšega sovjetskega agenta, Walterj-i Krivickega, in sicer v sobi nekega hotela v Washingtonu. Sest mesecev prej je prišlo do senzacionalnega umora Trockega. Moža, katerega se je Stalin bal in sovražil bolj kot katerega, koli drugega, so ubili v njegovi kot trdnjavi utrjeni hiši v Mehiki. Moža, ki mu je razbil lobanjo z gorskim cepinom, so prijeli takoj po umoru, z rokami okrvavljenimi od krvi svoje žrtve. 'Morilec, katerega so obsodili na 20 let ječe (v Mehiki ni smrtne kazni), ni nikoli dzdal. kdo mu je naročil umor. Zaradi svojega dobrega ponašanja v zaporu bi danes lahko prišel na svobodo; zdi se pa, da se čuti bolj varnega tam, kjer je, ker noče iz zapora-. Nedavna ugrabitev dr. Znuhno-viča še dolgo ni zadnja ugrabitev' od .tistih, ki jih imajo na vesti sovjetski agenti. Med žrtvami niso le znane osebe kot dr. Linse, svetovalec »(Zveze svobodnih pravnikov« (ugrabljen 8. julija 1952), ampak tudi mnogi sorazmerno manj znani nasprotniki sovjetskega režima. Kot primere te druge kategorije lahko navedemo ugrabitev Karla Fischerja in Alfreda Weilanda. V julij i/' 1952 je glasnik zahodnonemške vla de sporočil v Bundestagu, da so po letu 1948 ugrabili in odpelali na sovjetsko področje sto Nemcev. Teh rokovnjaških postopkov so se držali kremeljski učenci, ki so v novo Jugoslavijo prinašali »svobodo, enakopravnost in more! ne vrednote« komunistične tiranije. To azijatsko podzemlje 'e odstranilo poleg številnih svobodoljubnih rojakov v domovini in v tujini tudi prvega -urednika našega lista, dr. Slavka Uršiča., pred sedmimi leti. Z besedo in prepričevanjem ko munizem ne more širiti svojih naukov, ker stojijo tem naukom nasproti moralne -sile kulturnega človeštva, utrjene in zabetonirane v več tisočletni borbi duha- proti -barbarstvu. 'Prav zato poskuša komunizem uveljavljati svoje zamisli z barbarskimi sredstvi. Duh pa je močnejši od pištole, mučilnice iin koncentracijskega- taborišča. -S čim večjo silo stiskaš zrak, s tem večjo protisilo stremi za sproščenjem.- To je zakon narave, ki ga tudi barbarstvo ne bo predrugačilo. POLETNO DEŽEVJE TUDI PO PODROČJIH ZAHODNE POLITIKE Vargas se je sodi! som Getulio Va-rgas, državni poglavar Brazilije, se je sam sodil in s: vzel življenje. Kakor je to navada v južnoameriških državah, je bil tudi Vargas nekoč diktator. Na o-blast je prihaijat od 1. 1930 <^alje z nasilnimi sredstvi in s sila je o-ibl-ast tudi zapuščal. Prav ti prihodi in odhodi ga postavljajo v vrsto južnoameriških diktatorjev, ki se bistveno loči od evropskih diktatorskih oblik, ki usihajo po pravilu le z nasilno smrtjo diktatorja samega. Vargas se je iz diktatorja razvil v demokratično izvoljenega državnega poglavarja. Izjema med diktatorji svetovne zgodovine. VESTI z GORIŠKEGA SCELBOVE P R h G L A V I C h Rešatep manjšinskega sialaita Po vesteh, ki jih je prinesla beograjska- »Borba« in ki jih je' »Gior-male di Triestes od 17. t. m. povzel, je ministrski predsednik Scelba zaskrbljen zaradi »statusa« narodnih manjšin, o katerem v zvezi s Tržaškim vprašanjem razpravljajo. Boji se, da bi na podiagi tega »statusa« imela Jugoslavija odvisne pravice, ki bi ji dajale možnost ■vmešavanja v notranje zadeve Italije, in scer, stvarno, v zadevi rav-inanja italijanske vlade s slovenskimi manjšinami. »Ta . zaskrbljenost — piše »Borba« — vzbuja: začudenje, ker gre vendar za dvostranski dogovor, ki to: jamčil Italiji isto mero vmešavanja v jugoslovanske zadeve in t-udi; ker je bila (in je še vedno!) .prav Italija tista, ki je najbolj ihrupno izjavila svojo- zaskrbljenost zaradi manjšine, ki so ostale v Ju-igos-laviji.« Upravičeno postavlja »Borba« vprašanje, ali bi Italija bila pripravljena žrtvovati svojo manjšino v Jugoslaviji, da bi lahko imela proste roke proti Slovencem v Trstu in Ital!iji. Italija bi namreč rada dosegla vse pravice in vsa jamstva glede Italijanske manjšne v Jugoslaviji, ne da bi iste im v isti meri ona -nu ■ dila Jugoslaviji glede Slovencev v Italiji! Ko gre za Slovence v Italiji, trdi (rimska vlada, da predstavlja njena demokratična ustava dovoljna jamstva za pravice Slovencev v I-teliji. N# drugi strani pa Slovence 'pridno raznaroduje in tudi preganjanja! Toda tudi jugoslovanska ustava jamči versko svobodo, pa se Italija kljub temu pritožuje in. zahteva itozadevna jamstva za svojo manjšino v J-ugoslaviji! Vse kaže, da bi se rimska vlada, (tudi na, pobudo krajevnih 'italijanskih, krogov, rada otresla obveznosti do Slovencev v Italiji, katere t>i rada še nadalje raznarodovala. Stojimo na stališču, da mora' Ju-gosi a vi ja- zahtevati v tem odločilnem trenutku najširša jamstva za Slovence v ItalšM, .in sicer do usta-tnovitve stalne mešane komisije, ki maj spoštovanje manjšinskih pravic in njih uživanje strogo nadzira. Brez nadzorstva se Italija v svo- ji -tradicionalni politiki -raznarodovanja ne bo odrekla. Se najmanj danes, ko ji v tem poslu -tudi italijanski cerkveni krogi in predstavniki pomagajo! TAKO POROČA »Giornale di Trieste1* Ker smo pretekli teden pisali o plošči, ki jo je župan Bernardis dal postaviti v Gorici, se »Giorna-le di Trieste« od 25. t. m. -zaletava v »(Demokracijo«, češ da potvarja ■zgodovino glede dogodkov v avgustu 1944, in pravi, da- se je atentat izvršil v »Teatra Verdi« med neko običajno kinopredstavo, kjer so izgubili življenje samo Italijani, in to 5. avgusta 1944. Atentat da so verjetno -izvršili partizani, ker so kulturno predstavo prirejali domobranci. 'Strinjamo se, da se je atentat izvršil 5. avgusta 1944 in v kino »Teatro Verdi« med običajno kinopredstavo. Naperjen pa je prav gotovo biil proti slovenski kulturni predstavi, katero so prirejali gori-ški Slovenci in ine domobranci. Ce je peklenski stroj počil predčasno ali prepozno, sa kljub temu človeških žrtev krivi atentatorji sami. Žrtve pa so bile tako slovenske ka-kor itailjanske narodnosti, kar sledi iz priimkov, ki jih »Giorna-le di Trieste« priobčuje. Partizani niso nikoli izvajali atentatov proti 'bilo katerim slovenskim kulturnim predstavam. In da- so atentat od 5. avgusta 1944 zakrivili Italijani, je bv la prepričana vsa javnost in tud: nemška okupacijska oblast. Osem dni pozneje je zletel v zrak spomenik v mestnem vrtu in zopet je bila vsa javnost prepričana, da je šlo za odgovor na prvi atentat. Sicer pa gre za to, da župan Bernardis ne čuti potrebe ovekovečiti s kako spominsko ploščo človeških žrtev atentata od avgusta 1944 in, vse tiste, ki so padli pod svincem nemških in italijanskih nasilnikov na goriškem gradu. Vprašamo tudi gospoda župana Berna,rdisa, zakaj niti ne odgovori na vlogo svetovalca dr. Birse, da bi namreč primerno počastili pokojnega Lojzeta Bratuža, Goričana, ki so ga Italijani umorili? Potni listi in obrtnicE Veljavnost potnih litsov- mislijo podaljšati na pet let. V -tem primeru bodo seveda povišali tudi to-'Zadevno takso. Tudi obrtnicam za trgovine, gostilne, kavarne itd. mislijo dati veljavo za več časa, da jih ne bo -treba vsako leto sproti obnavljati. Namestitev učiteljev Na deski šolskega skrbništva je-izstavljena lestvica za namestitev nestalnih, -učiteljev v prihodnjem šolskem letu. Potrjena didaktična ravnatelja Didaktična ravnatelja za sloven ske osnovne šole, gg. dr. Franc Lebani in Anton Višin,, sta še nadalje v U»tarvovili Prometno zbornico, ki bo »analizirala sedanje pomanjkljivo, zaostalo stange prometa v vseh svojih oblikah ta dala pohu-do pristojnim organom za razne u-fcrepe, ki naj bi odpravili sedannje pomanjkljivosti«. Promet je namreč v Sloveniji, kiot tudi v Jugoslaviji sploh, te ze- lo nerazvit in ni sledil niti od da tetfrazvoju, ki ga je opaziti v dru-Kih zapadnoevnop&kih ali ameriških državah. Relezmiški promet je celo zgubil V primeri s predvojnim stanjem, vsaj kar se tiče prometa, ki je bil odpravljen iz Avstrije v jadranske luke. Prad vojno je šlo preko Pon-tefae te 4fi odst. avstrijskega, pr® na Jadran In 43 odst. čez Šentilj nad Mariborom. Danes je tm ravno obratno: čez iPomtebo gre 41 odst., čez Šentilj pa le 4,5 odst. avstrijskega, blaga, ki je namenjeno y jadranska pristanišč*. 0e ftlabie je s cestnim prometom, deloma zaradi slabih cest, deloma pa zaradi neustreznih vozli. Pošlemu« tega so »nerealno visoke cene prevozov*. Ha primer prevoz I kg sadja iz Gorice v Ljubljano stano 16.30 din, 1 kg zelenjave pa celo 21.30 diinu »Pri povprečni, razdalji 150 km znašajo prevozni stroški 1 litra mleka 12,10 din.« Predno bo Prometna zbornica le deloma ublažila to težko stanje sedanjega prometa, 'bo verjetno preteklo mnogo, mnogo časa. SEMINAR ZA TUJE SLAVISTE V Zagrebu so 1. avgusta ot-vorili slavistični seminar za tuje slaviste iz 9 držav. Predavali bodo sla-vitsi- iz 'ljubljanske, zagrebške, beograjske in skopljanske univerze. SVILOGOJSTVO NA PRIMORSKEM Vremenske neprilike so letos slabo vplivale budi na pridelek svilenih zapredkov. Letos so pridelali 4388 kg svilenih zapredkov, lani pa 6600 kg. Temu padcu je deloma krivo tudi slabo seme, ker svllogojna postaja v Novi Gorici nima ne sušilnice, ne hladilnih naprav za prezimovanje, iz tujine pa niso preskrbeli dobrega semena. Da bi t,o v bodoče preprečili, nameravajo v Novi Gorici ustanoviti inštitut za sememogojstvo, iz katerega bi dobavljali seme svilenega prelca za vso Jugoslavijo. ŠTUDENTOVSKI DOM V LJUBLJANI Vedno težavnejše postaja stanovanjsko vprašanje mladih kmečkih ta delavskih Študentov tz! dežele, ki prihajajo v Ljubljano na univerzo. Za prihodnje šolsko leto se je ie prijavilo za sprejem v Študentski dom 'nad 600 Študentov. Ta dom ima pa sedaj kljub povečanju le 120 prostih mest. Vsi ostali študentje so tako rekoč na cesti, ker je pri privatnikih zaradi pretiranih cen tako skoro nemogoče dobiti kotiček prostora za Študij spanje. PROlZVODtfJA PREMOGA NA HRVATSKEM V prvem polletjiu letošnjega leta so na Hrvatskem nakopali 3640 vagonov premoga, kar je 4 odst. več kot lansko leto v istem času. prejeli niti odgovora. Samo enkrat nam je po goriški prefekturi spo ročil, da -uživamo vse, kar nam je država dolžna da!ti! ■Vemo tudi, da so se ob izganjanju slovenskih dijakov, sinov optantov, iz slovenskih šol nekateri žalostnega srca in polni -zaupanja obrnili naravnost do De Gasperi ja s prošnjo -za posredovanje, da bi oblastva krivično odločitev preklicala. Prejeli so kratek negativen odgovor! In- (novembra 1952 je v Gorici, namesto da toi -krajevne šoviniste pozval k redu in spoštovanju pravic slovenskega ljudstva, oblastvom pa naročil vestno ravnanje s Slovenci z nepristranskim spoštovanjem njihovih pravic, je raje.ijav1-no dejal, tna-j Slovenci zahvalimo Boga, da živimo tostran državne meje! Trdijo tudi, -da je bil osebno za to, da se nekega. Slovenca na Goriškem zopet aretira, po drugi- vojni, na podlagi sodbe tistega fašističnega posebnega sodišča, ki je- tudi njega sodilo 'in obsodilo. To je za nas Slovence v Italiji bil De Gasperi! Tudi »Dolomiten«, glasilo nemške manij šine na Tirolskem, prinaša negativno sliko De Gasperijeve-ga zadržanja do nemške manjšine i.n očita, da je toil navaden nacionalist! In vendar je De Gasperi bil demokristjan!... Nacionalizem italijanskih demokristjanov pa se je izkazal v pravi luči ob priliki lanskih državnozborskih volitev, ko so na Tirolskem predlagali komunista za skupnega italijanskega kandidata, da bi le ne zmagal nemški kandidat, krščanski socialec! To sramotno dejstvo objavlja publikacija »Merkbla-tt liber Siidtirol«, ki jo je letos izdal »Bund des Tiroler Hei-matverbande«. Občinska seja Na občinski seji v torek so razpravljali to upravnih zadevah. O-dobrili so nabavo peska za ceste. Sestavili so tudi komisijo, ki bo preučila vprašanje uniformiranja mestnih stražnikov. Obravnavali so tudi o gospodarskem položaju goriške občine. Zupan je zagOto vil, da bo resolucijo občinskega sveta poslal vsem gospodarskim u-stanovam, strankam itd. na vpogled. Sklepali so tudi o urniku v občinskih uradih od 1. septembra dalje. Ubili bo čudno žival V Gornjem Barnasu kroži vest, da se 'je pojavil ltatver, ki kroži po akollSkih gozdovih. Resnica pa je le ta, da je pred kratkim neki pogumen kmet z. vilami prebodel io ubil čudno žival z mačjo .glavo, Štirimi nogami in repom kuščarja. Spakedranka je tehtala 5 kg ta bila pol metra dolga. Iz teiga je bajč ljudska fantazija ustvarila pojav llntverja?... Strah pred merjasci Kmetje v Jagnjedu to Utani Y šentlenartski fari živijo v strahu pred merjasci, ki jim vsako noč U bližnje doline Idrijce prihajajo semkaj pustošiti krompirjeve na- ša d e. Videmska prefektura je r>a županov poziv sicer poslala semkaj nekaj lovcev, ki naj bi zverjad pobili, pa so tako -nespretni, da niso ubili še niti enega samega. Najbolje -bi bilo, da bi oborožili tone te same, k bodo merjasce že po končali. Še vedno jih boli pogreb monsignorja Trinka LOS BS RIPjBSCB -Ker povzročajo merjasci veliko škode na poljih, je prefektura dovolila, da jih: kmetje smejo do 15. septembra pobijati. Kan.o h,uao nu 'telesu laškega so-Van-izma šiitn rana, osa jo zanaeu -ntaoizriega pogreba mans. Ur m k. ji oocuiljo, pr.ua .uui ciauicrc, iti so ga videmski sociatdemoicracje 0'0-^aviii v »U-riib-uiai i_,iDeri« Jcot dopii iz lircmuna z, -dne 30. jun. iao4. V obliki dvogovora prakazuje cianek pogreb mons. Trinka kot organiziran od .au-novscine, ki naj Di nalašč štiri dni čakala s pogrebom^ da s-o se na kraju lanko z,brali Slovenci z vseh strani: iz Gorice, iz Trsta, iz, Koroške in iz Ljubljane. Rravi, d» je bil pogreb tako orga--nizirau, da .c-i _.ici z njim -lah-ko ookazaii s±tem primeru zavzela, smo pooblaščeni izjaviti, da cerkvena oblast, ki je zadevo omenjenih neprilik presodila, obžaluje tako dejstvo, da. so nekateri izkoristili pogreb poštenega duhovnika za manifestacijo političnega značaja, kakor tud dejstvo, da se je zaradi tega na nasprotni strani ustvarilo politično pretiravanje, (moniatura) z obdolževanjem slovenske duhovščina komunizma in z vpletanjem iste v odgovornosti, ki- ostanejo -točno določene in omejene.« Kot vsakdo vidi, videmska kurija res lepo brani slovfensko duhovščino pre-d očtkom, da je komunistična,, nii .pa poudariSa tudi dejstva, da je mons. T-rinko bil Slovenec, ter da so zaradi tega imeli Sloven ci vso pravico za slovesno počastitev v duhu njegove narodnosti. Zato je vsaka trditev kurije o izrabljanju pogreba v politično manifestacijo in vsako njeno namigava-nje na določene in omejene odgovornosti odvišno. Samo eden je pogreb skušal .izrabiti politično, in ta je bil predsednik videmskega pokrajinskega sveta, dr. CandoliiM, ki je cikal na državljansko zvestobo velikega pokojnika, ki pa je bil in ostane Slovenec. Tudi znanost V modrem zalivu, Sorrenta je zborovalo 100 udeležencev tretjega mednarodnega kongresa za »znanstveno integracijo«, ki ga je priredila »kozmo-astro-fizikalična akademija svobodne univerze psiho-biofizike v Trstu«., Sto okultistov, ki so se -tamkaj zbrali, se je izreklo va pomembno tezo, ki poskuša vse nevšečnosti našega planeta prisoditi enemu samemu izvoru. Po tej zamisli je lakote, poplav in drugih katastrof kriva »premestitev zameljske teže«, ki jo človek sam povzroča. V potrditev svoje zamisli je belgijski delegat zatrjeval, da je poplave na Nizozemskem povzročila premestitev ameriških čet s For-meze, kar -da je povzročilo premike v zemeljski osi. Ce ,bo prišlo do nove svetovne vojne, potem se bo po teh napovedih — zaradi premikov armad severni, pol premaknil v Mosikvo, južni pa v Avstralijo. Učeni možakar je svoja utemeljevanja podkrepil s še podrobnejši mi dokazi: Nekoč so v Belgiji iz-tovarjali 83 ton težak stroj in to je povzročilo na Japonskem potres, ki je zahteval 1037 človeških žrtev. Ce toi ne vedeli, da je predavatelj belgijski znanstvenik, -ki- se piše dr. Rafael ver Eecke, ki vodi v Bruslju znano kliniko, bi lahko domnevali, da tudi sam veruje v norosti, ki jih razširjajo s kozmo-astro - biofizikaličnimi čarovnijami. Mogoče pa se je hotel samo ponorčevati s skrivnostnimi učenjaki, ki so vsemu, kar je povedal navdušeno ploskali. DROGERIJA AHTOM PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 lantlireUa J25F EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO MEROLLI & C. MOTOFORHTURE GORICA - ULICA G|A RI B| A L DI S - TEL. 8788 CENA PO CENIKU LIR 108.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV Indonezija in nizozemska na razstanku Zadnja politična povezava, ki jo je Nizozemska še vzdržvala s svojim nekdanjim kolonialnim ozemljem v Indoneziji, je prenehala. Nizozemski zunanji minister Luns in zastopnik Indonezije, Sunarjo, sta podpisala dokument, s katerim se razveljavlja nizozemsko - indonezijska zveza. Razpust' bosta morala potrditi še oba parlamenta. S tem je Indonezija kon&no dosegla svojo popolno neodvisnost in vrhovnost. Ne bodo pa še prenehala medsebojna prerekanja. Indonezija zahteva tudi še nizozemski del Nove Gvineje, ki je po razpustitvi zveze ostal v posesti nizozemske. kron§ Nizozemska se pri tem sklicuje na okoliščino, da so prebivalci nizozemske Nove Gvineje Pa-puanci, ki ne pripadajo indonezijskim plemenom. Nizozemska Nova Gvineja n? predstavlja posebne gospodarske pomembnosti, zato pa je strateško zelo važno ozemlje. Avstralija, ki, poseduje ostali del Nove Gvineje, podpira seveda z vsemi silami nizozemske posestne pravice do Nove Gvineje že zaradi svoje lastne varnosti. Indonezija, »dežela tisoč otokov« in 125 ognjenikov* šteje 78 milijonov prebivalcev, ki govorijo nad 200 jezikov in narečij. Polovica prebivalstva je analfabetov. Republika je nastala 1. 1949. Ustanovitev je zahtevala mnogo krvi. Japonci, ki so med drugo svetovno vojno zasedli Insulindo, so tri dmi po kapitulaciji proglasili neodvisno republiko Indonezijo, ki so jo sestavljali otoki- Java, Sumatra in Madura. Sele šest tednov zatem so se izkrcale britanske čete. Angleški poveljnik je ob zasedbi priznal v imenu zaveznikov vlado nacionalističnega prvaka im današnjega državnega poglavarja dr. Ahmeda Sukarna. Sele koncem 1. 1945 je prispelo fta otočje 800 nizozemskih vojakov. •Leta 1946 so Nizozemci prevzeli upravo v tistih predelih otočja, ki takrat niso pripadali indonezijski republiki. Borbe med Nizozemca in ■domačini so kaj kmalu dosegle tak obseg, da je moral posredovali Varnostni svet, nakar so sovražno- sti prenehale in so Nizozemci o-zemlje zapustili. S tem pa se mlada republika še ni konsolidiraln. Pustolovščina stotnika Westerlinga še danes povzroča vladi skrbi in žrtve. Do popolnega pomirjenja verjetno v doglednem času ne bo prišlo. Na Molukih -trajajo, kakor smo pred kratkim poročali, trdi boji za avtonomijo, ki jo nova republika tamkajšnjemu prebivalstvu odreka. Vsekakor je na tem važnem predelu Azije pogašeno ognjišče, ki je bilo razkrojevalnim in hujskaškim silam izredno ugodno oporišče. Evropske kolonialne države bodo morale le po tej poti, če hočejo zaustaviti prodiranja komunizma v svobodni svet. REPUBLIKA INDONEZIJA D6AP0R CEJ-EB OJAKARTA— SU8A8AJA & BALI I V INDIJSKI OCEAN BARVlN AVSTRALIJA «07 no Križarjenje Mjti V soboto 21. it. m. je v Neapelj priplula iladja »Agamemnon« z izrednimi potniki, namreč okrog o-esmdesetimi »-kronanimi glavami«. Vsi ti so gostje grške kraljevske dvojice, ki jim bo razkazala grške spomenike antičnih časov. Na kro» vu ladje bodo Ura-lji in kraljica, princi in princezinje, potovalna družba, ki je naše stoletje še ni doživelo v tej obliki. Imena udeležencev držijo še v tajnosti in jih -bodo objavili, ko bo ladja s kronanimi potn-iki na odprtem morjUL Kljub temu so radovedni časnikarji doznali, da bodo med gosti kralja Pavla in kraljice Friderike: kraljica Julijana nizo- zemska in njen soprog, princ Bern-h-ard, kakor tudi prestolonasledni-ca, princezinja Beatrika. Nadalje -bivši kralji: Peter II. jugoslovanski, Leopold belgijski, Mihael romunski, bivša kraljica Marija Jose, bivši italijanski prestolonaslednik Viktor Emanuel, bivša kraljica Jovana bulgars-ka s sinom Simeonom, nadvojvoda Oto Habsburški in drugi. iZeiaimivo je, da je neznani tržaški občudovalec kronanih glav poslal na krov ladje obsežen šop dragocenih orhidej za grško in nizozemsko kraljico. Aiaska - dežela nevest Kadar koli pripluje v eno izmed malih pristanišč na Alaski potniška ladja, se vznemirijo lovci, ribiči, delavci, mornarji po rekah, nameščenci in vsi tisti samotarski samci, ki tako vroče hrepenijo po lastnem ognjišču S potniško ladjo prihaja v deželo tudi kaka samska žena. Ce so vsi ti samci že pred prihodom ladje po kakršnem koli naključju zvedeli za prihod kake nove ženitovanjske kandidatinje, potem nastane med samci neprimerno večje gi-banje, kakor pa- ga zamore med njimi zanetiti še tako spreten in zgovoren stavkovni agitator. Na pomolu se zbere kopica fantov, ki novo prihajajočemu dekletu pripravi hrupno dobrodošlico. V ineka.j dneh je kandidatka srečno pod zakonsko streho. Beli grad ob Jadranu Razgovori preprostih ljudi ob zgornjem Jadranu že nekaj časa ne obravnavajo zgolj političnih vprašanj, pač pa posvečajo svojo pozornost skrivnostnejšim razglab-■ljanjim. Zgodilo se je nekaj izrednega, kar je ponovno razgibalo ljudsko domišljijo. Nekaj kilometrov od mesta oddaljen marmorni grad Miramar je zahteval novo žrtev. Skrivnostni grad prinaša namreč že dolgo let svojim svakokratnim grajskim go s po dom pogubljenje. Temna serija nesreč je pričela že pri njenem graditelju. Avstrijski nadvojvoda Maksimilijan, ki je v miramarskem gradu sprejel leta 18416 cesarsko krono -Mehike, je bil po kratkem vladanju ustreljen v negostoljubni deželi. Njegova žena Charlotta, hči -belgijskega -kralja Leopolda 1., je v gradu znorela. V jeseni >1. 1896 je odpotovala iz mi--ramarskega gradu žena avstrijskega cesarja Franica Jožefa I. v Švico. Ob ženevskem jezeru jo je smrtno zabodel italijanski anarhist fculgi Ivdoheni. Ko je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, s svojo soprogo odšel poleti 1. 1914 v Bosno, bi morala dvojica po načrtih preživeti nekaj dni v miramarskem gradu. Ta pa je sprejel le dve njihovi krsti. Po 1. 1918 je Miramar pripadel (Italiji. Kasneje je v njem gospodoval vojvoda d’Aosta. Umrl je v inteTnajciji 1. 1942 v Keniji. Jeseni 1. 1947 je angleški general Wind-ston odhajal iz miramarskega gradu v (Pulj. Tam ga je ustrelila fanatična -italijanska- fašistka. Njegov naslednik, ameriški- general Bran Moore, je iz Miramara odšel na Korejo, kjer se je iz neznanih vzrokov smrtno ponesrečil s helikopterjem. Pred časom je ameriški general Mae Fayden, novi gTajski gospod odšel na inšpekcijsko potovanje v Livorno, kjer ga je zadela srčna kap. Tržačani so prepričani, da vlada nad Miramarom smrtno prekletstvo. Vsekakor je gotovo, da če že pride italijanski visoki komisar v Trst, po morebitnem sporazumu o -usodi iSTO, ne bo stanoval v Mirama ru. Občina namerava za grajske gospode tako usodepolni grad spremeniti v muizej. Tako poroča dr. Karl' Rau v nemškem dnevniku »Hamburger -Anzeiger«. Tujci vedo o miramarskem gradu precej več kakor pa povprečni tržaški meščan, ki se je babjever-nosti že davno odpovedal. Aiaska, ki je ostala nedotakljiva od vojne vihre, šteje močan prebitek moškega prebivalstva nad ženskim. Od deset tisočev uniformiranih žena in deklet, ki so med vojno bivale na Alaski, zaposlene v upravnih službah ameriškega vojnega letalstva, jih je le malo osta- lo v negostoljubni deželi. Zato pa je prihajalo po končani vojni s-tai-no več moških. Aiaska je po zaslugi sovjetsko -ameriških napetosti iz zakotne deželice. postala prava okretnica svetovne politike. Njen vojaški in gospodarski razvoj zahtevata stalno več človeških moči. Ze leta 1940 je bilo na Alaski 26.000 moških in le 15.000 ženskih •belih prebivalcev. Po statističnih podatkih je na Alaski od dvajsetletnih žensk 90 odsto poročenih ali takih, ki so že bile -poročene. V mnogih okrajih je do 75 odsto .vseh -be-lih žensk, starih 15 let, poročenih. -Uprave letališč, bolnišnice in razne državne oblasti stalno iščejo s časopisnimi oglasi žensko delovno silo. Njihove nameščenke jim namreč stalno uhajajo v zakonski jarem, in to že nekaj tednov potem, ko so nastopile službo. Vse tja gori do Beringove ožine, ki ločtf A-meriko od Azije, je izredno težko najti strojepisko, učiteljico ali -bolničarko, ki ne bi bila poročena. Premožnejši samci si iščejo zakonske družice s časopisnimi oglasi a li pa tudi s pomočjo svojih poslovnih zvez. 'Stroške prevoza plačajo seveda kandidati sami. Pomanjkanje žensk na Alaski je treba pripisati trdim klimatičnim razmeram, ki vladajo v deželi. Vročina v poletnih mesecih je taka, da se morajo tako domačini kakor belci večkrat na dan osvežiti v ledeno mrzlih potokih. To je potrebno posebno -za otroke, da niso izpostavljeni sončarici. Oblaki komarjev spreminjajo noči v pravi pekel. Pozimi se toplomer pogosto zniža tudi do 65 stopinj C pod ničlo. Mraz pritiska -tudi skozi najboljšo kožuhovino. Notranjost dežele pa je še vednno pravi raj za samotaTca in pustolovca. Le v številnih mestih je ameriška podjetnost ustvarila znosnejše življenjske pogoje. George Sund-ibor.g, vodja za gospodarski razvoj -Alaske, pa upa, da se mu -bo posrečilo kultivirati postopoma tudi notranjost dežele. Ob obali rastejo orjaške tovarne za celulozo in -tivor-nice za konzerviranje rib - sulcev. Te tovarne bodo v prvi vrsti sprejemale žensko delovno silo. Pri tem misli Sunidborg ne. samo nvi delo v tovarnah, pač pa .tudi na številne samotarje, ki bi si radi -ustvarili lastni dom. V deželi danes porabijo ogromne množine alkohola. Kdor nima žp-ne, poskuša pač svoje samotarstvo kratkočasiti a žganjem. Za opojne pijače izda A-laska letno več kakor pa za živila in povrtnino. Ob sedmi obletnici ugrabitve dr* Uršiča Sedem let je že od tega, kar smo prijatelji v Trstu pričakovali Slavka, pa je namesto njega prišla vest, da sa ga odpeljali. Na seji je bilo njegovo mesto nezasedeno in nezasedeno je otsalo še danes. Prvega urednika »Demokracije«, enega prvih buditeljev povojnega demokratičnega gibanja med primorskimi Slovenci in enega izmed vodilnih članov druge gene%a.cije »mladih«., tzv. naprednega tabora na Slovenskem, so bili izbrali z-i svarilno žrtev, ki naj 7iepokornim pokaže, kaj jih čaka, če ne uklonijo hrbtenice pred bičem rdečih pastirje-v. Vedel je, kaj tvega. Toda, kakor vsi, ki so takrat dvignili glavo, je dejal: »Tega ne moreni več prenašati. Kot zrel človek i. tem ne soglašam in moram to tu- di pokazati. Nikakor nisem bil 'n ne bom strahopetec.« Tako je prevzel v roke delo pri pripravah za prve sestanke nekomunističnih Slovencev na Goriškem; bil je v stalnem stiku s Trstom in nhče ni bil bolj zadovo- Zakaj je John pobegnil? Načelnik urada za ustavno zaščito pri bonnski vladi, John, je pred časom »izbral svobodo« in jo potegnil na sovjetski del Nemčije. Precej časa je zadevo, ki je v vsem svetu povzročila mnogo prahu, prikrivala prava .ugankarska skrivnost. iSlučaj Johna je vsekakor značilen za dobo i-n razmere, v katerih živimo. Je to ena izmed epizod v džungli živčrie vojne, kateri .(pa ni mogoče odrekati določenega političnega pomena. Predvsem je zanimiva vztrajnost bonnske vlade, s katero Je hotela z vso silo svetu dopovedovati, da so Johna ugrabi- li in ga-s silo spravili v Vzhodno Nemčijo. To je tudi razumljivo. Bonnski vladi vsekakor ne imore biti v čast, če ji dezertira načelnik urada za ustavno zaščito, katerega naloga je, da skrbno nadzira levičarske in desničarske skrajneže, in da se potem sam ubežnik na tiskovni konferenci na boljševiških tleh opravičuje, da je zbežal zato, ker da nacistični vpliv nevarno narašča prav tam, kje-r bi ga moral sa-m krotiti. V resnici zatrjujejo nekateri o-pazovalci političnega življenja v Zahodni Nemčiji, da se tam počasi razvija miselnost, ki jo je mogoče ■zoblikovati v. enem samem stavku: Ce smo Zahoda že siti ,se lahko vedno vržemo v naročje Vzhoda, Johnov »slučaj«, razodeva tipalke sovjetske politike proti Evropski obrambni skupnosti. Prva zapoved te politike je razbijanje evropske skupnosti in predvsem njenega važnega opornika Zahodne Nemčije. Nevtralizacija Nemčije je za sovjetsko politiko prvi korak za dosego tega cilja. -Nevtralizacijo Nemčije pa je najbolje — po sovjetski zamisli — uglasiti na izredno privlačno popevko »združitve Nemčije«, ki je noben Nemec ne more preslišati. Ta melodija zapeljuje celo resne ■in preudarne mernike politike i-n jih • navaja na fikcijo, da je tre-b-< pri presojanju »nemške združitve« prav tako nos-lušati in -upoštevati demokratično Adenauerjevo vladavino kakor operetno Grotewohlovo diktaturo pod sovjetsko taktirko. Utemeljitev teh zamisli je kaj spretna in lokava,. Francozi so se v Ženevi .razgovarjali s Cu En-la-jem im so ostali 'zahodnjaki. Finci so -se s Sovjeti vojskovali, nato razgovarjali in kot neposredni sosedi- Sovjetov ostali zahodnjaki. Poljaki, Cehi, Madžari, -Romuni in Bo'gari so os-tali tudi pod železno zaveso zahodnjaki z neomajeno vero, da se bodo osvobodili. Zakaj ne bi Nemci za- ceno Četrtega ra-jhi ubrali iste poti? Pošteni ljudje, idealisti- kričijo danes po primatu nemške politike, po združitvi.. Za njimi stojijo pa tisti, ki jih dražijo sopotniške ambicije tesno povezane z osebnim sla-vohlepjem in histerično maščevalnostjo proti zahodnim silam, ki jim je ostala še v krvi iz časov Hitlerjevega oblastništv-a. Tu .tiči verjetno gonilna sila, ki je Johna pognala v boljševizem. Zahod se bo vezal z Nemci le, ko bo spoznal in se prepričal, da stoji 'Nemčija .trdno na zahodnih tleh, Sovjeti pa bodo svojo nemško politiko spremenili, ko se bodo prepričali, da se njihova špekulacija na »nemško dušo« ni obnesla. snu POD ČRTO MAŠČEVANJE Zbriševo je najbolj zapuščena vasica tik ob albanski meji. Za. vojake -tw ni bilo niti najmanjše zabave. Ena sama gostilnica je bila oddaljena najmanj dve debeli uri vojaškega koraka in še tam so i-meli od časa do časa le po nekaj steklenic slivovke, ki pa so jih naši fantje izpraznili že prve pol ure po prihodu. Deklet sploh ni bilo na spregled. Da smo ob takih oko-iližčinah vsi stalno razmišljali o domu in svojcih, je bilo pač več kot razumljivo. V pismih, ki so potovala iz enega deja Jugoslavije v čisto drugi skrajni del, je bilo mnogo nežnosti im domotožja. Be-aerviafe-smo .to občutili trojil. Ze pred 82 leti so ustanovili- v Londonu posebno družbo, ki naj bi zgradila predor pod Rokavskim zalivom. Predor bi po suhem vezal Anglijo s Francija. Ta predor je do sedaj vsekakor dolg iele dobrv miljo. Irving Woodu>ard, ki je delničar družbe, namerava sedaj podaljšati predor za dve milji. To pa ne zato, da bi počasi dospel z njivi do francoske obale, pač pa zato, da bi v predoru odprl obsežno restavracijo, kjer bi prodajali šampanjec brez carine. Tri milje r Kaj so Slovencem na tem ozemlju prinesli vsakodnevni protesti, sprevodi, pretepi, zapori in podobno v »dinamičnih letih« 1945-1948. že vemo. Vsafea glava ima pač svojo pamet! Tudi proti sedanji dinamiki KP na slovenskem podeželju nimamo ničesar, naši člani se teh shodov po lastnem preudarku tudi udeležujejo, v kolikor smatrajo to v o-brambo STO za koristno. Komunističnim poklicnim potnikom pa kategorično odrekamo vsako pravico, da bi nas poučevali, kako in na kakšen način naj branimo pravice slovenskega naroda in STO! V resnici prav komunistom, ki poznajo eno samo narodnost — internacionalo in eno samo domovino - -Sovjetijo! Svoje oblastnosti lahko po mili volji stresajo komunistični potniki na svoje -lastne člane in sopotnike, v naš krog pa naj ne vtikajo prstov, ker si jih bodo vsa-kikrat opekli. Glede »protikomunističnih u-dri-halic« pa jasno in odločno povemo, da jih bomo s pridom, z vztrajnostjo in če Bog da tudi z učinkovitostjo uporabljali vse, dokler bo. komunizem nasilmiška in zasužnjevalna oblika državnega upravljanja tam, kjer je na oblasti, in prav taka o--blika politične borbe, ikjer na o— blast še ne more. Borili smo se proti vsaki diktaturi črnih in rjavih oblastniških napihnjencev; borimo se in se bomo nadalje borili prav tako proti rdeči diktaturi, ki na žalost največkrat postavlja v senco vsa nasilja svetovne .zgodovine. Kadar se bo komunizem prelevi! v .resnično demokracij«, takrat bomo z največjim zadoščenjem prenehali s »protikomunističnimi u-drihalicami«! To pa se še ne bo-zgodilo! Ali naj gredo rojeni diktatorji in diktatorčki potem na lu no? Za taka potovanja v Ameriki še niso iznašli potrebnih prevoznih sredstev. Švedska za Švede V »Primorskem dnevniku« čita-mo: »Dežela najvišje življenjsks- ravni... Švedska krona, ena najstabilnejših valut...« Raj na za-mlji, bi dejali. Kako je to vendar mogoče?" Komunistične partije skoro ni, gospodarskih strokovnjakov po vzorcu današnjih gospodarjev v Jugoslaviji 'tud.i ne. ,In verfdar ustvarjajo ljudje resnični zemeljski raj - -brez komunistov. Zopet šepa dialektika. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Davna dela v Nabrežinshi občini Pred drnevi je občinska uprava prejela obvestilo, da je bil odobren 14. gospodarski načrt v znesku 12 milijonov lir, in sicer je določenih za novo šolo v Sesljanu, kot prvi obrok, 10 milijonov lir in za izredna popravila šolskih in drugih obč. stavb 2 milijona. Za šolsko poslopje v Sesljanu je predvideinh 18 milijonov lir izdatkov; za obe deli se pripravljajo že tozadevni načrti. Šolsko poslopje v Sesljanu se ne bo zgradilo na prvotno namenjenem zemljišču, ker je devinski graščak iz neznanih vzrokov preklical svojo prejšnjo obljubo, do bo dal potrebno zemljišče na razpolago. Zato so določili, da bo nova šolska stavba stala na istem zemljišču ‘kot je dosedanja, in sicer J® hišo dr. Tute ob cesti, ki pelje v Cerovlje. Iz prejšnjih gospodarskih načrtov so te dni začeli z asfaltiranjem ceste iz Nabrežine v Sempolaj, a podaljšanje kanalizacije v 'Devinu se bo v kratkem pričelo, ker do sedaj ni načrt dobil vseh potrebnih odobritev. Tekom 7. septembra bodo šle na licitacijo dve stanovanjski hiši last zavoda ljudskih hiš v Trstu. Ena štiristanovamjska hiša se bo zgradila blizu postaje Nabrežina za Fuksovo mesnico, a druga še st stanovanjska blizu postaje Bivio. U-, panje je, da bosta obe hiši pred simo že pod streho. Obnovitvena dela v Mavhiinjah in Cerovljah se nadaljujejo. Te dni pa je bil odobren .načrt obnove za Medjo vas, ki predvideva 8,1 milijona lir za zidarska, a 3,55 railij. za mizarska dela. Skupno 11.450.000 lir. Ravnatelj za javna dela je c-dobril, naj takoj pripravijo Iecita-cijo teh del. Za -Selad je v načrtu še mnogo del, o katerih bomo pa pozneje poročali. SLOVEKSRO - HR9HT5RB PROSVETNI ZVEZR TRST - ULICA ROMA 15/11 AVDITORIJ V TRSTU (Ulica del Teatro Romano) četertek, petek in sobota« 2., 3. in 4. septembra ob 21. RAPSODIJA Jugoslovanskih folklornih plssov IZVAJA BALETNI ANSAMBEL »KOLO« IZ BEOGRADA Po uspešnih nastopih v Angliji, Franclji, Holandiji, Belgiji, Monte Carlu, s predvidenimi nastopi v ZDA. Kanadi in Braziliji, nastopa ansambel trenlotno v Švici, od koder bo prišel v Trst. Vstopnice sq v prodaji od 1. septembra dalje pri A. T. E. C., Goldonijev trg, telefon 93-520, dnevno od 9. 13. in od 16.-19. ure Za pevske zbore! Nova zbirka »V SNEGU«, trije moški in trije ženski zbori, ki jo je priredil dr. Franjo Delak, je na razpolago v tiskarni »A-dria«, ul. S. Anastasio 1-c in v knjigarnah Stoka in Fortu-nato v Trstu. HIzbfII | hmitovticj f Deske smrekove, macesnove £ in trdih letov, trame 1« par-kete nudi najugodneje Tri C A L. E A TtLi 1 - ■r 90441 T R S T Vlala Sonnlno, I 4 Vsakovrstno pohiitvo: SPALNICE - JEDILNIC« -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva Tel. 32 Cormons - prov. Gorizia HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebno perilo družine! V temu Vam edino od-pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odšle] Vam bo pranje v veselje in prehranili boste na času in denarju! HOOVER dobite prt tordki KERZE Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER