St. 114 Poitnisa pl izhaja, izvzemšl pondeljek, vsak AsiAega št 20, L nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne fttsfan Godina. — Lastnik tiskarna i znala za mesec L 7. —,3 mesece L 19.51 no la padal V Trstu, v nađeno 14. mala 1922 Posamezna številka 20 stotlnk Letnik XLV» ulica sv. PranČMkt ^reJuittvu. Neftrmkkaaa ia odgovorni nradaMt i Edinor —,incf' Lice^s^8- Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Tei-5« uredoiltvs in :nost Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v flrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrinikov mm po 40 cent osmtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglas* naročnina in reklamacije se poiiljajo izldučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57/ Glas povojnih oškodovancev Na goriškem ozemlju Julijske Krajine je vihrala vojna burja z grozovito besnostjo. Pustošila so se polja, po rigali gozdovi, rušili domovi: uničili so se sadovi truda desetletij pridne in delavne roke naftega rodu. Celi deli dežele so postali le ena sama razvalina! In to prebivalstvo, ki je bilo navezano na te svoje domove po rojstvu in z vso svojo dušo, ki je z vsem ža-rcm srca ljubilo svojo domačo grudo, je ostalo brez zemlje, ki ga je hranila, brez varne strehe nad glavo: ostalo je na cesti nago, brez grižljaja} Oropano vsega je moralo nastopiti svojo Golgoto, pot v pre-grenko življenje begunstva. Neštetim je to mučeništvo ubiio — živlejnje. Po dolgi dobi fizičnega in -duševnega trpljenja sle je moglo počasi vračati na svoje domove in na svoja polja. Na domove, na polja? Po dolgem povratku je videlo le porušene domove in opustošena polja. Spomini na svoje prejšnje, sicer skromno, a vendar srečno življenje so mu kakor ljut nož rezali v dušo in mu izvabljali iz očesa solzo neizmerne žalosti. Polagoma pa se mu je vendar začela oživljati nada, da na razvalinah prejšnje treče vzklije zopet novo življenje. Trdno uverjeno je bilo, da mu priskočijo na pomoč vsi tisti činitelji, ki moreio in so dolžni pomagati- Začelo je tudi odločno zahtevati. Pred vsem je zahtevalo pomoč od tistega činitelja, ki je obvezan v to po mednarodnih dogovorih in po moralični dolžnosti: od države! Saj so tej prišli v prilog sadovi boja, ki je upropasti! deželo. Zato je država velik dolžnik našega ljudstva. Začel se je boj za vojno odškodnino. Boj, ki ga mora ljudstvo biti še danes, ker se vlada ne zaveda te svoje dolžnosti in išče vse možne izgovore in pretveze, da odte-ga oškodovancem, kar jim je dolžna. Njena vest ostaja gluha in brezčutna za vse mile prošnje, za vse zahtev arije, za vsa posredovanja in tudi vse javne enodušne nastope ljudstva, kakor je bil n. pr. tisti veličastni protestni shod v Gorici dne 2. aprila. Čujemo sicer sedaj pa sedaj zagotovila, da se vlada intenzivno bavi z vprašanje m vojnih odškodnin, da ima najboljši namen, da imajo tozadevno prizadeti ministri medsebojna posvetovanja, da se posvetujejo tudi s komisijami vojnih oškodovancev in da sprejemajo deputacije, ki seveda znpet dobivajo razna zagotovila in obliv1 e Ali, v vsem tem valovenju dogodkov • ja le eno kot nepremična tačka: nai ♦ zavlačevanja. Do ročnega izplače-e noče priti! Krvavo oškodovano o pa čakaj in zadorvoljuj se le s svoti: -orečno pravicol o bi bila žalostna zgodovina vojnih ak .ancev v goriški dežeK. Ali imamo še druge oškodovance v Julijski Krajini. Imamo povojne oškodovance! Kakor da zle hotni usodi še ni bilo dovolj, kar je neizmerne nesreče docesla vojna nad en del va lju jo duševnem trpljenju, ki ga je morala pretrpeti naše ljudstvo; nočemo govoriti podrobno o škodi, ki jo je moral naš človek v tej dobi trpeti na svojetn telesu in na svojih etičnih pravicah, na svobodi, narodni in politični pravici, in to edino zato, ker je in ker hoče ostati — naš človek. Pač pa moramo tu posebno nagla sati škode, ki so jih trpele naše javne naprave na tržaškem ozemlju in v Istri. S požiganjem javnih naprav se ni povzročila le neizmerna gmotna, ampak tudi (im nič manjša) moralična, kulturna škoda. Naši narodni d omi so bili središča in žarišča vsega našega kulturnega življenja in snovanja. Vsled požiga teh naših javnih naprav je nastal zastoj v našem kulturnem delu. Zažigi naših narodnih domov so bili zločin na kulturi jugoslovenskega naroda v Julijski Krajini! Hud zločinec je, kdor ubija telo; še hujši, kdor ubija dušo poedinca; a najhujši, kdor ubija dušo celega naroda, kdor mu na zločinski način odteza sredstva za duševni in kulturni razvoj in napredek! Da, zločin je to, ki naj ga sodi in obsodi sodba človeške kulture in civilizacije! Mi pa živimo sedaj — vsaj tako naj govorijo vedno — v kulturni in civilizirani državi, ki se ponaša pred vsem svetom ne le s svojo sodobno, ampak tudi s svojo staro, dvatisočletno kulturo, ki se ponaša da je bila zibel evropske civilizacije. In narod te države se ponaša s svojim podedovanim svobodoljubjem, s svojo plemenitostjo in veliko cLoševnostjo! Nočemo nadalje- tožiti in rekriminirati. Ublažimo naj celo svojo sodbo in dovolimo opravičevanje, da je bila povojna psihoza, doba razpaljenih duhov! TocJa danes bf moralo že nastopiti streznjenje in uveljaviti bi se morala zavest o neizmernosti zločinov, ki so se dogajali. Puščamo na strani juridično prerekanje, je-ii kdo — ali neposredni krivci, ali intelektualni povzročitelji — odgovoren za storjene zločine, oziroma- obvezan v povrnitev škode, za moralno škodo, škodo na kulturni dobrini, ki seno jo že pretrpeli — za to ne more dati nikdo odškodnine — našim povojnim oškodovancem, posebno pa najhuje prizadetemu oškodovancu — naši narodni skupnosti. Naglašamo pa, da je poleg pisane dolžnosti in obvez, zapisanih v kakem mednarodnem dogovoru, še neka druga dolžnost, ki jo nalagata vest in pravičnost. To je moralična dolžnosi. Vprašamo uradno Italijo in neuradno javnost: ali se jima še ne vzbuja vest in ne oživlja zavest o njiju dodžnosti, da popravita, kar se popraviti da: da nam dasta na katerikoli način mora lično zadoščenje za neizmerno duševno trpljenje, pa odškodnino za materialno škodo, da se bodo mogli naši »domi« vzpostaviti in da bomo mogli dohiteti, kar smo izgubili v zadnjih letih vsled zastoja na kulturnem in gospodarskem snovanju. To sta doižni država in našega narodal V povojni dobi je začela: javnost tudi — sebi! Kajti, 1« tako se nam " bo mogla povrniti vera v svobodoljubne, plemenitost in velikodušnost...! To bi bil največji dobiček za Italijo! To je glas povojnih oškodovancev! padati krvava Šiba po drugem delu Julijske Krajine, zlasti po našem ljudstvu na f rž-ikem ozemlju in v Istri Nočemo tu d sije govoriti o moraličnem mučenastvu, o KONFERENCA V 6ENOVI Konferenca pred odgodiftvajo — Zavezniki pred odločitvijo GENOVA, 13. Zdi se, da se v Genovi rusko vprašanje ne bo rešilo, ker je navzkrižje med rusko mentaKteto in ono zastopnikov zapadnih držav preveliko. Gre skratka za to-le: Zapadne evropske države bi hotele, da Rusija izpremeni svoj sedanji gospodarski red, to je da se odpove kolektivizmu v svrho individualizma, ruski zastopniki pa so sicer pripravljeni opustiti tudi uradno nekoliko svojih idej — ki so jih v praksi itak že opustili — ne morejo pa se popolnoma vdati, ker bi s tem izpodbili svoji moči tla pod nogami. Če bi že popustili — pravijo — bi morali vsaj vedeti, zakaj, bi jim morale dati evropske države posojilo in priznati sovjetsko vlado. Zapadnim državam pa gre predvsem za to, da dobe od Rusije denar, ali vsaj zajamčene zadolžnice, kam še, da dajo Rusiji nov denar. Zapadne države bi hotele postaviti Rusijo zopet na noge samo zato, da bi jim lahko plačala dolgove. Kakor hitro pa bi bila Rusija na nogah, bi postala zopet žitnica Evrope v — veliko škodo Ameriki. V tem tiči morda tudi eden vzrokov, zakaj se Amerika noče udeleževati konference v Genovi. V zadnjih dneh se je bil raznesel glas, da so Zedinjene države menjale svoje stališče m predložile konferenci nekatere svoje predloge, toda ameriški podanik je takoj zanikal te vesti potom agencije «Stefani». Ruska delegacija se postavlja v odgovoru na stališče, da naj se sporna finančna vprašanja med Rusijo m njenimi nekdanjimi zavezniki poverijo v pretres posebni komisiji, ker potom spomenic in proiispomenic se to vprašanje ne bo dalo rešiti, če zapadne države sprejmejo ta predlog — in zdi se, da ga bodo sprejele — je skoraj gotovo, da bo konferenca v Genovi odgodena. Sestala se bo pozneje druga konferenca, če ne v Genovi, pa kje drugje; rusko vprašanje na vsak načm ne more več z dnevnega reda. In če konferenca v Genovi tudi ne bo imela drugega jjspeha nego ta, da je spravila zopet v sdk zastopnike nove Rusije in njenih bivših zaveznikov, bo njen uspeh ogromen. Končno se bo moralo vendar priti do sporazuma, ki bo omogočil Rusiji, da izlušči in uveljavi dobre strani svoje revolucije in ostali Evropi, da primeni na svojo ureditev, kar je ruska revolucija prinesla dobrega, na dan. Podpisovalci spomenice medtem pripravljajo odgovor ruski delegaciji. Gre samo za to, da se popravi v javnosti vtisek, ki ga je naredili ruski odgovor, kateri je pravzaprav obtožnica proti nekdanjim ruskim zaveznikom. Ni upati, da bi ta odgovor približal zapadne države Rusiji ali nasprotno: v Genovi sta obe stranki izlili svojo jezo druga na drugo, na prihodnji konferenci se bosta Se-le pogajati. Doslej so očitno pristali na predlog, naj se ruska gospodarska in finančna vprašanja poverijo v proučevanje posebni mešani komisiji izvedencev. Mala en ten ta in nevtralne države so baje tudi za to, Francija pa je za to pod pogojem, da se najprej seetanejo zastopniki zaveznikov, Male entente in nevtralnih držav in da se še - le potem pritegnejo k razpravi tudi Rusi Belgija je baje proti sklicanju komisije. L1oyd George hoče na vsak način prodreti 2e v Genovi s svojim načrtom za preprečitev vzajemnih napadanj med posameznimi državami Ta načrt predpostavlja, seveda, že točno svojem določene meje posameznih držav. Ker pa te meje, posebno nasproti Rušili, niso še določene — m to je poudarjal pred kratkim Lloyd George sam — se za sedaj ne da govoriti o popolni izvedbi Lkryd George-jevega načrta. Omejiti se bo treba za sedaj le na nekako premirje; podrobnosti načrta se bodo dale Se - le, ko bo nova komisija končala svoje dekx Stališče italijanske delegacije j* prtftumfl Schanzer, ki je zbral italijanske ki tuje novinarje ▼ novinarskem domu. G Vode prvega dela ruskega odgovora je Usvi, da fe polemičen in vsebuje trditve, ki as morajo na vsak načm odkloniti Tako m res, da se je vse omejilo na obrambo koristi vele-kapitalistov, pač pa so se branila nekatera javna načela, ki se ne smejo kršiti, če se noče ogrožati obstoj mednarodnega življenja. Rusi očitajo razen tega podpisoval-cem spomenice, da so s svojo spomenico zanikali obljubljene koncesije, ruska delegacija pa sedaj 'fl**^ priznanje predvojnih dolgov, ki ph je bila prej priznala. Toda sklepni del ruskega odgovora — je nadaljeval Schanzer — je boljši. Iz odgovora je razvidno rusko razpoloženje za spravo in priznanje, da je konferenca doprinesla k zbližanju med Rusijo in ostalimi evropskimi državami Kar se tiče ruskega predloga, da naj se sporna finančna in gospodarska vprašanja poverijo v proučevanje posebni mešani komisiji izvedencev, je izjavil Schanzer, da se po mnenju italijanske delegacije ruski predlog ne sme odkloniti, temveč vzeti v poštev. Minister Schanzer je nato poročal /o sklenitvi italijansko - poljske trgovske pogodbe Pogodba se je podpisala včeraj po pogajanjih, ki so se vršila te dni. Z italijanske strani sta pogodbo podpisala Schanzer in Teofilo Rossi, a s poljske strani Skirmunt in Strasburger. Tekom pogajanj se je tudi govorilo o izkoriščanju poljskih petrolejskih virov. Vesti o kaki tozadevni zagotovitvi Italiji s poijske strani so nevteme-Ijene. Petrolejski viri v Galiciji so namreč državna last in poljska vlada jih namerava dati v zakup kaki tuji kapitalistični družbi, ki pa ni še določena. Italijansko - poljska pogodba je sestavljena na podlagi francosko - poljske trgovske pogodbe in temelji na načelu prvenstvene države. Trgovski pogodbi je dodana tudi plovna pogodba. Podpisu pogodbe je sledil obed, katerega je priredil minister za trgovino Teofilo Rossi poljski delegaciji. Stal šče angleške delegacije ** * Angleška delegacija je tudi pojasnila svoje stališče nasproti ruskemu odgovoru pred zborom novinarjev. Angleška delegacija ugotavlja, da je v ruskem odgovoru več propagande nego konstruktivnih pred-dlogov, izjavlja pa, da se Evropi ne sme zanikati mir m da se mora upoštevati nesreča, ki pritiska ruski narod. Ruski odgovor je zategnil obnovitev Rusije in jo naredil še težjo, toda to je stvar ruske vlade. Angleška delegacija je pripravljena sprejeti ruski predlog, da naj se vprašanji ruskih dolgov in zasebne lastnine poverita v proučevanje mešane komisije. V ta namen se bo lahko imenovala komisija, ki se bo razdelila v tri podkccnisije. Ruski predlog se zdi angleški delegaciji zelo praktično aedstao 2a proučevanje ruskega vprašanja, zategnil pa bo dovoljenje tako potrebnega kredita Rusiji. Z ozirem na vprašanje evropskega miru smatra angleška delegacija, da ruski odgovor tvori zadovoljivo podlago za nadaljnje delo. Prekinjenje konference vsled ruskega odgovora bi pomenilo isto, kar izpostaviti države, ki mejijo z Rusijo, nevarnosti vpada. Evropski mir bi bil v tem slučaju resno ogrožen. Anglija, seveda, ne bo imenovala svojih zastopnikov v to komisijo, če se Rusi ne obvežejo, da bodo pustili tekom efenega delovanja propagando in cgrožanje varnosti drugih držav. Načrt dogovora za preprečitev vzajemnih napadov se bo moral odložiti do časa, ko bodo določene in priznane meje srednje Evrope, Angleška delegacija namerava predložiti premirje na podlagi ofestoječih meja, ki bo trajalo do sklenitve sporazuma z Rusijo. Seja kocasije za ruska vprašanja. — Nesoglasje med skHcujo&mi državami Danes se je sestala komisija, ki se bavi z ruskim vprašanjem. Ruski in nemški zastopniki se niso udeležili seje. Razpravljalo se je o ruskem odgovoru. Vsem se je priporočalo, naj drže potek seje tajen spričo kočfjivosti in resnosti sklepov, ki se imajo storili. Vendar se je nekaj izvedela Lloyd George je najprej obširno poročal o položaju in predlagal, naj se knenujejo odbori, ki se bodo bavili s temi vprašanji Fran- vilo vest iz Belgrada, po kateri bi bila kraljevska jugoslovenska vlada dovolila članom večine reške konstituante, naha-jajočim se v Kraljevici, podporo v znesku 300 tisočev dinarjev. Kr. legacija Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev je pooblaščena, da izjavlja sledeče: Belgrajska kr. vlada je dovolila kraljevemu namestniku v Zagrebu posojilo 500.000 dinarjev za vzdrževanje reških beguncev, birvajočih na jugoslovenskem ozemlju, kjer so deležni iste gostoljubnosti kot sploh vsi begunci iz katerekoli države. Odločen dementi jugoslovenske legacije glede vesti o nameravanem jugoslovensko-lomunskem napadu na Rusijo RIM, 13. Agencija «Stefami» poroča: Legacija Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev objavlja: Še vedno se najde kak list, ki objavlja kako po listu «Rote Fahne» posneto vest, po kateri bi jugoslovenska vlada podpirala organiziranje Vrangelove vojske na jugoslovenskem ozemlju, da tako pripravlja mobilizacijo svoje lastne vojske za skupen nastop z Romunsko proti sovjetski Rusiji. Belgrajska vlada je že ponovno službeno izjavila, da se, kar se tiče ruskega vprašanja, zadržuje že od vsega početka neutralno. Minister za vnanje stvari je izjavil v parlamentu, da ni general Vran-gel nič drugega nego odinole odličen begunec na ozemlju Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Konečno je minister financ Kumanudi, delegat na genovski konferenci, naslovil pred kratkim na ruskega delegata gospoda Čičerina pismo, s katerim kategorično dementira vse fantastične in tendencijozne vesti, ki se kar je nekaj časa z raznih strani pošiljajo v svet z namenom, da bi se dalo javnosti razumeti, kot da belgrajska vlada pripravlja sporazumno z Romunsko napad na Rusijo. Po vsem tem bi bilo vsako nadaljnje zanikanje odveč. Ker pa vztraja «Rote Fahne» pri trditvi, da prihaja njena vest iz zanesljivega vira, ter svojim izvajanjem doda še nekaj podrobnosti, po katerih bi se bili pozvali armadni poveljniki, naj izjavijo, koliko časa bi zahtevala izvršitev mobilizacije, ter se izdelal načrt za mobilizacijo s sodelovanjem treh ruskih generalov, smatra kr. legacija Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za umestno, da še enkrat, in sicer zadnjikrat in na definitivno kategoričen način izjavlja, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. coski delegat Barthou ni bi! sicer proti temu, da se imenuje odbor, ki bi se bavil z ruskim vprašanjem, poudarjal je pa, da se imenujejo zastopniki izven konference s strani posameznih vlad, ker drugače se bo začelo od začstks in razpravljanja ne bo konec. Barthou je tudi zastopal stališče, da se morajo izključiti is te komisije nemški in rttsld zsstopnSE. Schanzer je v dolgem govoru opozarjal prisotne na potrebo, da se ubere pot, ki bo privedla do rešitve ruskega vprašanja in gospodarske obnovitve. Schanzer as je tudi izjavil za imenovanje kranfalfs v zmžsln angleških predlogov. Romunski delegat je predložil posredovalen predlog, in sicer da naj se pritegnejo k sejam komisije nemški in ruski delegati, ko bo to pabubno. Ni pa se mogel doseći sporazum in seja je bita odložena na popoldne. Ministrski predsednik Facta, ki te nameraval oditi ta dni v Rim, je spričo resnega položaja odkd svufe potovanja. Nemška dele^dja ponovno ve- sti angležkih in ffafifrmlrih listov o domnevni lusko-nemšU vojaški pogodbi RIM, 11 Agendja «Stefam» poroča: Legacija Kraljestva Srbov, Hrvatov ki Slovencev objavlja: Nekaj listov je obja- Jugoslaviia Italijanski kralj bo zastopan pri poroki jugoslovenskega kralja BELGRAD, 12. Na svatbi jugoslovenskega kralja Aleksandra zastopa italijanskega kralja Emanuela Duca di Udine, njegov stric, ki prispe v Belgrad 30. t. m. s piimernim spremstvom. Turneja «Glasbeae Matke» BELGRAD, 12. Danes je prispel pod vodstvom koncertnega mojstra Mateja Hubada, predsednika dr. VI. Ravnikarja in ostalih funkcionarjev pevski zbor ♦Glasbene Matice* v Belgrad. Slovenska « Glasbena Matica» prireja te dni od 12. do 24. t. m. koncertno turnejo po vseh važnejših kulturnih središčih Jugoslavije. Nad vse veličasten je bil sprejem «Mati-čarjev* na belgrajskem kolodvoru. Sprejema so se udele-žiJa vsa kulturna in pevska društva, častno je bila zastopana akademska omladina, med drugimi akademsko pevsko društvo «Obilič», dalje pevsko društvo «Stankovič», k sprejemu pa so došli tudi vsi zastopniki glasbe in umetnosti, tako prof. MU. Milivojevičt dirigent belgrajske opere Brezovšek, dalje minister Puceij, slovenski poslanci Reisner, Rajar, Drofenik in drugi. V imenu kulturnega Belgr^la je došle pozdravil upravnik bel-grajske opere Števo Benicki (Milan Grol). Bolgarska Položaj na Bolgarskem SOFIJA, 12. Kakor znano, zahteva medzavezniška komisija do 20. maja odgovor na svoje spomenice. Bolgarska vlada je zaprosila medzavezniško komisijo, da se ji ta rok podaljša od 20. maja do 1. septembra. Med razlogi navaja tudi okolnost, da sta ministrski predsednik Stam-bc-lijski in finančni minister Turlakov odsotna na genovski konferenci in da v njiju odsotnosti ne more vlada storiti definitivnih, odgovornosti polnih sklepov. Istočasno je bolgarska vlada enako se glaseče predloge poslala na genovsko konferenco in bolgarskemu poslaniku v Parizu, da posreduje pri glavni odškodninski komisiji Bolgarska vlada še enkrat javno in svečano izjavlja, da je vedno lojalno in z največjo vestnostjo pripravljena izpolniti vse določbe neuillskega mirovnega ugovora. Aretacije Vranglov'h častnikov SOFIJA, 12. Velikansko senzacijo so vzbudile številne aretacije Vragelovih oficirjev in agentov, ki so tvorili v Sofiji glavni agitacijski štab. Tekom zadnjih dni so bile izvedene hižne preiskave, ki so spravile zanimiv material na dan. Glavni šef vohunskega oddelka Vranglove armade polkov. Samohvalov je bil aretiran. Pričakuje se še nadaljnih aretacij. Frechmann Steedov naslednik LONDON, 12. lastnik londonskega dnevnika « Times* je po odpustitvi glavnega urednika Steeda imenoval Frechmanna za šefa uredništva, i Čeh oslo vaška delegacija na proslavi 700-letnice padovanskoga vseučilišča PRAGA, 13. V Padovo je odšla delegacija 7 članov, zastopnikov čehoslovaških' visokih sol, da prisostvuje proslavi 700-letnice tamkajšnjega vseučilišča. V delegaciji so poleg drugih rektorji praškega in bratislavskega češkega ter praškega nemškega vseučilišča. Vladna kriza na Grškem ATENE, 12. Narodna skupščina. Ministrski predsednik Gunaris je izjavil, da je podal kabinet vsled izida včerajšnjega glasovanja kralju ostavko. Zbornica se je odgodila, dokler ne bo sestavljena nova vlada. „.-. »pt-^A^gisjEr* Umor ruskega trgovskega strokovnjaka PARIZ, 12. «Petit Journal* javlja i2 Londona, da so našli ruskega zastopnika strokovnjaka v trgovinskih zadevah Ugu« ševa v bližini njegovega stanovanja mrtvega. Gre za naročen političen umotr, ki je vzbudil v Londonu splošno senzacijo. Morilci so neznani. 47.000 ljudi umrlo lakote BERLIN, 13. Iz Moskve javljajo, da trpi lakoto v paškirski republiki 22 po sto ljudi. Od 892 tiseč stradajočim je bilo pomagano samo 26.200. V minulem februarju je umrloi lakote 47 tisoč oseb. Nova sovjetska republka v Sibiriji LONDON, 13. Sov jetska trgovska delegacija javlja, da se je ustanovila v Sibiriji republika Jasi. Na čelu republike je Zvezna vlada, ki ima pravico začeti trgovska pogajanja z inozemstvom. Časopisje večinoma ostro kritizira ruski odgovor, poudarjajoč, da Anglija živi lahko brez Rusije in da bo ruska vlada sama kriva, če se njena gospodarska obnovitev zategne. Državljanska vojna na Kitajskem TJENTSIN, 12. Čete maršala Hang - Tso-Lina, ki so dobile pojačenja iz Mukdena, so sedaj koncentnrane v številu nad 50.000 v bližini Šjana. Približno enako močne čete generala Vu - Pej - Fuja so došle po; železnici ter so se utaborile pri Tukšanu, 5 milj oddaljeno od pnedstraž Hang - Tso - Lina. Bržkone pride do novih spopadov. Hucft izgredi v Čikagu NEW YORK, 13. Iz Čikaga javljajo, da je policija aretirala 300 delavcev v sedežu delavske zveze. Celo noč se je vršil boj, v katerem sta bila 2 redarja ubita, eden pa ranjen. Več hič je bilo poškodovanih od bomb. Zveza narodov. — Pristop držav-nečlanic k haaškemu sodišču. — Albansko vprašanje in vprašanje ruskih beguncev ŽENEVA, 13. Na včerajšnji seji je svet Zveze narodov odobril predlog markiza Imperialija kateri vsebuje pogoje, pod katerimi bi smele pristopiti k stalnemu mednarodnemu sodišču v Haagu tudi take države, ki niso članice Zveze narodov, in države, ki niso omenjene v prilogi pogodbe. To določilo predvideva 35. člen pravil slalnega sodišča. Država, ki se želi zateči k stalnemu sodišču, mora predhodno predložiti tajništvu sodišča veljavno podpisano izjavo, s }tatero se obvezuje, da bo razsodbo pripoznavala ter da ne bo rabila orožja proti državi, ki bo razsodbo izvršila. Nato je svet razpravljal o albanskem vprašanju. Ugotovil je, da je albansko pleme najstarejše pleme na Balkanu, da je Albanec narodno zaveden in inteligenten ter da nudi tudi dežela vse naravne predpogoje za razvoj gospodarstveno in politično neodvisne države. Vsekakor morajo živeti Albanci s svojimi sosedi v miru ter se vzdrževati vsakršne vnanje politike. Poročilo zaključuje, da je treba Albanijo v gospodarstvenem in moralnem oziru podpirati. Zveza narodov lahko vrši kot mednaroden organ jako koristno delo v Albaniji. Albanija obeta, da bo še mnogo doprinesla k splošnemu napredku. V eni prihodnjih sej bo Zveza razprav« ljala o vprašanju ruskih beguncev. Bol za petroiei Rusija bije trd boj za svojo neodvisno^ v Genovi. Silne zapadne velesile s svo* jimi političnimi in gospodarskimi imperia-lizmi se med sebej kosajo, kako bi si za nedogleden čas zagotovile nadvlado v obsežnih pokrajinah slovanske Rusije. V ospredju tega boja stoje Francija in Angina, njima nasproti pa Rusija, cl> strani pa Nemčija, ki skuša doseči v tem bogu gospodarske koristi v Rusiji a svojo politično obnovo v Evropi napram nekdanjim sovražnicam. Povdarjali smo že v nekaterih člankih, da so ruski zastopniki na genovski konferenci izvojevali velike moralne m materialne uspehe. To dokazuje, da so ruski zastopniki spretni diplomatje, dasa so tako^ rekoč novinci na tem polju. Toda stališče Rusije je kolikor toliko ugodno predvsem zato, ker vlada v nasprotniškein taboru globoko nesoglasje vsled križanja interesov posameznih držav, ki hočejo izkoristiti obupni gospodarski položaj sovjetske re»-pubHke. Nesoglasja med Francijo in Anglijo v ruskem in odškodninskem vprašanju se poostrujejo. Francozi se protrvijo spqra* rumu z Rusijo zgolj iz političnih razlogov, ker vidijo v njej bodočo zaveznico Nemčije, a protivijo se katerikoli izpremembi versaillske pogodbe deloma iz gospodarskih razlogovt kolikor se tiče vojne od» Stran Ift »EDINOST« V Trstu, dne 14, maja 1922. škodnine, toda tudi njen boj proti Nemčiji je v prvi vrsti političen. Anglija pa, ki je z zmagovitim koncem svetovne vojne dosegla vrhunec svojega razvoja in moči, potrebuje za vsako ceno nekaj desetletij mirnega oddiha, da zamore prebaviti mastne zalogaje vojnega plena. Zato se njena politika osredotočuje bolj na gospodarskem polju. Gospodarsko ravnovesje v Evropi je Angliji zelo potrebno. Glede gospodarskega izkoriščanja Rusije nima v Franciji tako hudega nasprotnika, pač pa so Francozi proli vsaki obliki pripoznanja sovjetske vlade. Glede Nemčije pa si stoje Angleži in Francozi v neozdravljivem sporu nasproti. Francija želi in stremi za stalnim gospodarskim aslabljenjem Nemčije iz političnih vzrokov, medtem ko neče Anglija gospodarske smrti Nemčije, ker bi to zelo občutno zadelo tudi angleško gospodarstva. Tudi je sedanja nepopustna francoska politika vedna nevarnost za svetovni mir. Angleži imajo pač dosti- razlogov, da ne smejo raz-dražiti do skrajnosti Rusije in spraviti v obup Nemčijo, ker bi utegnilo to doveli do nove svetovne vojne v najkrajšem času in nova vojna bi bil priče tek splošnega evropskega propada in pričetek brez-vladja in kaosa. In tako smo bili priča, da se niso mogli gospodje do sedaj še sporazumeti v tem, kako in za kakšno ceno naj se današnja Rusiia prizna. Jasno je, da bo morala Rusija to priznanje in morebitno gospodarsko pomoč Evrope drago plačati, vendar pa so Angleži pošli do spoznanja, da ne smejo iti v navijanju te cene predaleč, ker bi se znalo to «verižnistvo» maščevati nad ve-riiniki samami. Lloyd George je torej predložil novi memorandum ruski delegaciji brez francoskega in belgijskega podpisa, kar dokazuje, da misli svojo pot naprej, četudi brez in proti Franciji in njenim satelitom. No in sredi tega hudega boja gospodarskih in političnih imperializmov je po«čila nova bomba. Nenadoma se je raznesla vest, da je ruska vlada izročila izkoriščanje svojih petrolejskih vrelcev znani angleški petrolejski družbi Shell. Kako je prodrla ta vest v javnost, to je tajna, ki najbrže ostane zakrita, toda umevno je, da je razburila ves kapitalistični svet glavnih indu-strialnih velesil. Stvar izgleda tako, kakor da so Angleži za hrbtom konference položili svoje pohlepne reke na enega največjih virov ruskega bogastva, ki bi bilo utegnilo služiti kot garancija za morebitna posojila Rusiji v blagu in denarju. Angleži so sicer dementfrali to vest, vendar pa so priznali, da so se vršila tozadevna pogajanja z Rusijo, toda še pred konferenco, da pa ni prišlo do sklepa pogodbe. In glej novo čudo! Kakor znano, se A-merika uradno in aktivno ne udeležuje konference v Genovi, pač pa ima tam svojega takozvanega nevtralnega opazovalca, ki je bil ves čas konference «mutast». Toda tudi «mutasta» Amerika se je o priliki te petrolejske zadeve oglasila. Tudi Amerikanci so kajpak nasprotni, da bi Angleži sami potom svojih velikih petrolejskih družb zavladali nad ruskim bogastvom. In tako je ruski petrolej «zasmrdela od Genove do Washingtcna in razdražil občutne vonjalne živce ameriških petrolejskih vele-magnatov. Da predstavljajo petrolejski vrelci Rusije zares veliko vrednost, govori dejstvo, da je znašala pred vojno produkcija petroleja v Rusiji preko 22% svetovne produkcije. To je torej velika postavka v računih zapadnih kapitalistov, ki bi radi »pomagali* Rusiii. Resnica je, da je proizvodnja silno padla v primeri s predvojnim časom. Manjkajo stroji, ki jih je treba deloma nadomestiti, deloma popraviti, a manjkajo tudi strokovnjaki, ki jih je bolj-feviška revolucija odpodila v inozemstvo. V istem razmerju je padla kajpak tudi proizvajalna sila delavstva, ki trpi pomanjkanje. Poleg tega so mnogi vrelci pokvarjeni, da bo treba mnogo časa in stroškov, preden bodo mogli zopet dajati. V zapuščene vrelce je vdrla voda v velikanskih množinah, ki jo je treba najprej izpumpati, ako naj se pride do petroleja. Pa tudi če upoštevamo vse te neugodnosti in padec proizvodnje, je vendar ravno to zemeljsko bogastvo najvabljivejše za kapital, ker sc da proizvodnja razmeroma hitro in lahko povzdigniti, če so enkrat tu sredstva, ki jih stavijo kapitalisti Rusiji na razpolago. Izkoriščanje petrolejskih vrelcev je danes državno v Rusiji. Poprej so bili vrelci privatna last kapitalističnih družb. Te kću pitaHslične družbe so bile kaj mešane. Zakaj zastopani so bili kapitalisti vseh večjih fndustriakiih držav. Francija, n. pr. je bila udeležena s približno \5%. Poleg nje pa je bil tu zastopan tudi belgijski in amerikan-§ki kapital. In angleška družba Shell naj bi zdaj prevzela monopol nad vso proizvodnjo ruskega petroleja. Tako stoje stvari glede ruskega petroleja. To je zadeva zase, ki zanima ves kapitalistični svet, ki je zastopan na genovski konferenci. Druga stvar je seveda zopet, kako da je baš sedaj postalo petrolejsko vprašanje akutno in kako in zakaj je prišlo tajno pogajanje angleških kapitalistov z Rusijo v javnost. Vsak dan moremo ugotoviti, kako skušajo gotove struje onemogočiti delovanje konference. Bili smo priča, kako spretno so se znaK Rusi uvelja^ ▼iti. Po tolikih incidentih in nevarnostih je vrgel nekdo sporno jabolko med kramarje, ki se med seboj pulijo. Ruska pozicija ni 9 tem nič izgubile, pač pa pridobila. Morda pa je ta petrolejska zadeva le spretno vržena ČiČerinova p uši ca proti onim, ki opefo gospodarsko zasužnjiti Rusija. V napadih m v obrambi je ruska delegacija do •edaj dokazala svoje sposobnosti, da sc ji dš treba sramovati svojih buržoazijskih ^sprotnikov. . ______t 99 Prosveta Ci Meseca februarja se je vršil v Trstu ustanovni občni zbor društva «Prosveta». Svrha tega novega društva je pospeševati in Širiti prosveto med Slovenci v kraljevini Italiji. Njegov delokrog se razteza torej na vse one kraje tostran meje, kjer bivajo Slovenci in Hrvatje. Vsak večji kraj, da skoro vsaka vas pa ima gotovo vsaj eno, ako ne celo več kulturnih društev. Čemu torej še «Presveta«? In kakšno naj bo razmerje med že obstoječimi kulturnimi društvi in novim društvom? Res je, povsod obstojajo že dolgo vrsto let prosvetna društva. Toda prišla je vojna in je ukinila poslovanje in delovanje skoraj ne vseh teh društev. Prešla so vojna leta, prešla je tudi žalostna okupacijska doba, in društva so se začela zopet oživljati, toda rce vsa. Nekaterim je zadala vojna in povojna doba smrtni udarec, druga nimajo še potrebnih; pogojev, drugim zopet delajo višji faktorji težkoče. Kjer pa se je začelo zopet z delovanjem, opažamo nekako pomlajenje. Povsod je veliko dobre volje, povsod' je polno mladih še ne izrabljenih sil; toda skoraj povsod primanjkuje sredstev, primanjkuje ljudi, ki bi znali dvigniti ta zaklad, ki sili sam na dan. Temu nedostatku odpkmaoči, to je naloga «Prosvete»: z nasvetom in dejanjem pomagati že delujočim društvom, še vedno speča društva vzbujati zopet k življenju, in tam, kjer ni bilo in ni nobenega društva, ustanavljati nova kulturna ognjišča. Društvo «Prosveta» je strogo apolitično, ono hoče skrbeti in gojiti le proisrvetno delo med Slovenci v teh pokrajinah. Zato se zamorejo združiti pod okriljem « Presvete » vsa že obstoječa društva brez razlike. Program vseh naših prosvetnih društev je približno isti: čitalnica, knjižnica, petje, glasba, dramatika in predavanja. Toda že v predvojni dobi so bila zelo redka ona društva, ki so lahko izpolnila vse točke svojega programa. Večinoma so se društva pečala samo z eno ali drugo točko, največ s petjem. Ko pa je minulo zanimanje za to, ali pa so odpadli potrebni pogoji, je društvo dalje le vegetiralo, kajti za druge točke programa se ni bilo nikdar zanimalo, za edino izbrano točko pa so odpadli pogoji. Stvar je popolnoma razumljiva. Saj ni vsakemu kraju dano, da bi imel človeka, ki bi se pečal z glasbo ali dramatiko in ki bi znal primerno navduševati tudi druge, ali človeka, ki bi kazal ono ljubezen in požrtvovalnost, ki jo zahtevata knjižnica in čitalnica. Najtežje pa bo seveda dobiti dobrih predavateljev. Ako je bilo vse to že v predvojni dobi za večino društev zelo težko, ako ne celo nemogoče, je sedaj neprimerno težje. Narod pa si želi in hrepeni ravno sedaj veliko več po duševni hrani kakor kdaj prej. Odkod pa naj dobi sedaj društvo knjige za svojo knjižnico? Kje naj išče nasvete in pripomočke za Čitalnico? Kdo naj mu pomaga pri izberi skjftdb in mu preskrbi potrebnih muzikalij? Kdo naj mu priporoča primerne igre in mu gre z vsem potrebnim na roko? Kje bo dobil predavatelje za razne stroke in panoge? Posamezna društva tega ne morejo nikdar storiti. Toda česar ne zamore vsako društvo zase, zamorejo vsa društva združena v eno samo društvo, in to društvo naj bo • Prosveta*. «Prosveta» hoče združiti vse, kar imajo že posamezna društva, pridobiti še druga primerna sredstva in pritegniti v svoj delokrog vse one, ki so» dobre volje in hočejo sodelovati pri prosvetnem delu med našim narodom. V tem oeiru se je že napravil velik korak. V področju «Prosvete» se je ustanovil poseben odsek za socialno izobrazbo, ki je že začel svoje delo z najlepšim uspehom. Odsek se je kasneje razširil v nekak cdsek za predavanja sploh in pritegnili so se zastopniki «Zveze učiteljskih društev*, društva «Pravnik», akademičnega društva »Balkan* in «Zadružne zveze*. Odsek že sedaj pridno deluje in boje bolj intenzivno deloval, ko bodo društva v ožji zvezi s «Prosveto*. Knjižnice velikega števila naših društev so bile med vojuo in tudi po vojni uničene. Tudi druge knjižnice so trpele znatne izgube. Sedkj je nadomestitev ali celo ustanovitev knjižnic zelo težka. Starejše knjige so pošle, na knjižnem trgu je dobiti le najnovejše knjige in tudi te so zek> drage. Tudi tukaj lahko pomaga «Prcsveta», kajti ona lahko zbira in zbere vse knjige, ki so raztresene po deželi, in ki ležijo neporabljene v zaprašenih omarah in predalth, potom nje se lahko izmenjajo knjige, ki jih imajo že posamezna društva in ki so jih njih člani že prečitali, tako da niso več zanje tako potrebne in koristne. «Prosveta* hoče osredotočiti delo vseh knjižnic, in s tem neprimerno olajšati poslovanje posameznih knjižničarjev. Le tako bo lahko imelo vsako društvo vedno novih, zanimivih in izbranih knjig in bo lahko s sorazmerno malim trudom zadovoljilo uka-željnost svojih članov. «Prosveta* ima že znatno število knjig na razpolago in je že vse uredila za takojšnje poslovanje. Težek problem so bila in so Še vedno za naša društva dramatične predstave. Težko je izbrati primerne igre, in še težje jih dobiti. Potem pa je treba prepisovati uloge, iskati kostume in druge pripomočke. Za vae to hoče skrbeti »Prosveta*. 2e sedaj ima celo vrsto primernih iger na razpolago, s posameznimi vlogami in z vsemi potrebnimi opombami. Skušala' bo tudi imeti v zalogi kostume, kulise in druge potrebne pripomočke, jfjena naloga bo tudi, da bo dajala dramatičnim odsekom potrebna navodila in nasvete. Po močaosti bo ptirejala tudi predstave z Izbranim Enako bo skrbela tudi z* pevske m glasbene odseke. Tudi za čitalnice bo nudila «Prosveta* največje ugodnosti, ker namerava prevzeti poverjeništvo za razne revije in periodične publikacije. «Prosveta» hoče tudi drugače olajšati in urediti poslovanje in delovanje društev. Sestavila bo poslovnik, ki naj bo nekako navodilo za redno in uspešno delovanje naših društev. Vse to delo, ki ga je prevzela «Prosveta*, je naravno spojeno s stroški. Za kritje teh stroškov bodo seveda morala prispevati društva. Prispevke določi od leta do leta osrednji občni zbor, kjer so zbrani odposlanci vseh kulturnih društev, ki so podružnice «Prosvete». Za tekoče leto je določil osrednji odbor «Prosvete», da mora prispevati vsako društvo po 50 stotink mesečno za vsakega svojega člana in 10 odstotkov od dohodkov društvenih prireditev. S tem, da postanejo druživa podružnice «Prosvete,» ne prenehajo biti samostojna društva. Podružnice so samostojna društva z lastnimi odbori in z lastnimi pravili, ki se pa morajo bistveno ujemati s pravili osrednjega društva. Društvo, ki hoče torej postati podružnica «Pro8vete*, mora le nekoliko izpremeniti pravila. Da se to delo olajša, dostavi »Prosveta* vsakemu društvu na zahtevo po en izvod; pravil osrednjega društva in en izvod vzor-pravil podružnic s slovenskim in italijanskim besedilom. Društva naj pregledajo in proučijo pravila in naj se potem pismeno ali osebno v uradnih urah obrnejo na društvo «Prosveta* v Trstu (via Fabio Filzi (p ne j via Vlenna) 10/1. nadstropje), kjer dobijo vsa podrobnejša pojasnila. Z izpremembo pravil pa se nikakor ne bo delovanje «Prosvete» zavlačevalo. Tudi predno društvo skliče občni zbor za izpremembo pravil m predno vzame oblast izpremembo na znanje, je društvo lahko deležno vseh ugodnosti, ki jih more nuditi «Prosveta». Sestava porotnih klopi Z u pel java italiajnskega kazenskega zako nika, kazensko-pr&vdtaega reda ter zakonov in odlokov nanašajočih se na ta dva zakonika, so cEobile naše občine nekatere dolžnosti, katerih prej niso imele. Upamo, da nam naša žu-pansfcva in Zveza slovenskih županstev ne boeto zamerila, če opozorimo na kratko na določbe, ki se njih tičejo. Ker vidimo, da se mnogi sodniki in odvetniki niso 5e popolnoma udomačili v omenjenih zakonih, smatramo za svojo dolžnost, da pokažemo na tiste zakonite določbe, ki se tičejo javnih činiteljev, katerim bi vsakdanji poklic, da bi se bavili z zakoni. Omenili bomo tu kolikor mogoče na kratko tozadevne zakonite dotočbe, tako da si jih bodo posamezna županstva lahko sama natančneje ogledala. V kazensko-pravdnem redu z dne 27. februarja 1913. št. 127 so za župana važni sledeči členi: 165 do 175 in 233 do 236. Posebno važna za naša županstva so določila zakona z dne 8. junija 1874. H. 1973 o sestavi porotnikih imenikov. (Člen 2 do 33). Najvažnejše določbe tega zakona navajamo tu dobesedno: Cl. 2.: V imenik porotnikov se vpišejo vsi oni, pri katerih se združijo sledeči pogoji: I. da so italiajnakJ državljani m da uživajo meščanske in politične pravice; II. dfa 99 izpolaJK najmanj petindvajset let (Mobjem, ki naj bodo vsekako vzor-pred-starve za lokata* in da niso izpolnili več nego petinšestdeset let; III. da pripadajo eni izmed sledečih vrst: 1) senatorji in poslanci fai vsi, ki so bili člani prec&dočih zakonodajnih skupščin; 2) člani in družabniki akadercrij m korpora-erj znanosti, Kferatttre in umetnosti, in doktorji (profesorji) vsewčiliščn»h kolegijev; 3) odvetniki m zastopniki na dvorih in na zbornih »odaijah, in aoierji; 4) doktorji fev ScaatgLpti vseučilišč in oni, ki imej" ^piomo-ajl' spričevalo izdano od liceja, gimnazije^ iehaide.9g& zavoda, ljudske šole ali učiteljišča, in sptafe od drugih posebnih zavodov priptzaanih pooblaščenih od vlade; 5) učeči aH epcwjeni ali častni profesorji fakultet sestavfjafofih vseučilišče in drugih javnih zavodov za viifr pouk; 6. učeči ali upskofeai ali častni profesorji javnih zavodov sa srednji poduk, bodisi klasični, bodisi tehnični, in ljudskih šol in učiteljišč; 7) učeči ali upokojeni ali častni profesorji akademij lepih umetnosti, praktičnih šol za inženirje, vojaških ali mornarskih šol, akademij in zavodov; 8) Zasebni pooblaščeni učitelji snovi ob seženih v šievHkah 5, 6 in 7; 9) predstojniki, ravnatelji in rektorji zavodov navedenih v številkah 5, 6 in 7; 10. oni, ki so ali so bili pokrajinski svetniki; 11) cMIni fn vojaški hmkcijooarji in uradniki, ki imajo letno plačo ne nižjo od dvatisoč lir ali letao pokojaiao ne nižjo od tisoč Kr; 12) oni, ki so objavili znanstvena ali leposlovna dela aH druge umstveae proizvode; 13) inženirji, arhitekti, geometri, zemlje-merci, računovodje, likvidatorji, lekarnarji in živinozdravniki, zakonito pooblaščeni; 14) vsi župani in vsi oni, ki so ali so bifi svetovalci občine, Id ima nad 3000 prebivalcev; 15) oni, ki so bifi spravitelji (mirovni sodniki); 16) člani poljedelskih, trgovskih in obrtnih zbornic, pomorski inženirji in graditelji, kapitani in^ piiotr s patentom za delge vožnje, gospodarji ladij, menjiški agenti in posredovalci zakonito vriečrj 17) ravnatelji in predsedniki agrarnih društev; 18) ravnatelji afi predsedniki bank pn poznani h od vlade s sedežem v glavnih krajih občine z več kot 6000 prebivalci; 19) člani vladnih komisij za pregledovanje ali nadzorovanje kreditnih zavodov ali drugih predmetov favne uprave; 20) uradniki pokrajin in občin, ravnatelji in uradniki pri dobrodalnih ustanovah (savodih), kreditnih, trgovskih in obrtnih zavodih, hranilnicah, železniških ln plovnih družbah, in pri katerem koli »asebn—i satodu pn poznan cm od vlada, kf imajo plate a* mUfo od trftisoč lir aH pokojnino m mtžfo od Unočpstato Br; 21) oni, ki plačujejo državnemu erarju jujjguukmfli po pravilu političnega volilnega zakona, ne manj od 300 lir, ako imajo svoj sedež v občini z najmanj stotisoČ prebivalci; ne manj od 200 lir, ako imajo svoj sedež v občini z najmanj pettisoč prebivalci; ne manj od sto lir, ako imajo svoj sedež v drugih občinah. Člen 9 določuje: «V mesecu aprilu vsakega leta povabi župan vsake občine z javnim razglasom vse one, ki spadajo v eno izmed vrst označenih v členu 2, naj se vpišejo najkasneje v mesecu juliju v poseben seznam porotnikov, ki se vodi v občinskem uradu.* Županstva, ki tega razglasa niso še izdala, bi morala torej to takoj storiti. Tiskali smo zgoraj tiste vrste bolj debelo, ki pridejo za nas pred vsem v poštev. Opozarjamo posebno tudi vso našo javnost na določilo člena 23, ki pravi: «0ni, ki ne izpolnijo predpisov člena 23, ki pravi: «Oni, ki ne iz polnijo predpisov člena 9, se kaznujejo s popravo (kaznijo) v denarju 50 lir.» Gotovo bo ta ali oni z ozirom na to,«da gre tu za določila novega zakona, ki delocna urejuje drugačne razmere nego so pri nas, želel kaka pojasnila. Radi smo na razpolago. Opozarjamo se, da se morajo tisti, ki prihajajo v poštev za porotnike v tržaški občini, javiti v občinskem anagrafičnem uradu, ulica Saniti. št. 25, II. nadstr., soba št. 35. Dnevne vesti ODBOROVA SEJA POL. DRUŠTVA -EDINOST« se bo vršila v pondeljek, 15. t. m. ob 15. uri. Patriotizem in kupčija. Naši župani prejemajo od «Piccola» spet kakor takrat, ko je bil kraljev obisk prvikrat napovedan, pozive za prispevke k «Piccolovi» slavnostni številki. To pot je stvar radi kratko odmerjenega časa še bolj nujna in — usi-Ijiva. Imamo pred seboj brzojavko naslovljeno nekemu našemu županu, ki se glasi tako-le, seveda v italijanskem jeziku: «Tudi v imenu tukajšnjega Generalnega civilnega komisarijata prosimo Vaše gospodstvo da pošljete blagcmosnoi misel (pensiero augurale) za prihod kraljeve dvojice. Piccolo.» Izključeno je, da bi bilo imenovano oblastvo dovolilo ali naročilo «Piccolu»l da brzojavi tudi v njegovem imenu. Če ima Generalni ci-,-ilni komisarijat kaj županom sporočiti, stori to sam naravnost ali pa vsaj potom svojih organov, ne pa potom kakšnega časnikarskega podjetja. Od merodajne naše strani se je že davno naglasilo, da storimo to*, kar se nam bo zdelo umestno, v svojem imenu in pod svojo znamko: kaj je «Piccolu» treba slovenskega in kmetske-ga kontrabanda? Rešitev tržaškega vprašanja pred durmi! Če smemo namreč verjeti «Piccohi». Tržaška občinska in parlamentarna zastopstva so se obrnila nedavno do ministrskega predsednika Facta z brzojavno prošnjo, naj predloži vladi zahtevo, da sc čim najhitreje in najradikalneje izvrši pristaniška uredba v Trstu. G. Facta je v načelu privolil v to zahtevo in je izjavil, da je pripravljen v bodočem tednu sprejeti tozadevno odposlanstvo. To bi se moglo zgoditi v Genovi, kjer se bo mudil kot predsednik mednarodne konference. «Piccolo» se je silno razveselil te vesti, ker vidi v nemudnem odgovoru g. Facte znak, da se živo zanima za tržaško vprašanje. Sicer pa se je — pravi tržaški list — sedanja vlada že od prvega začetka bavila s proučevanjem tržaškega vprašanja in to res z realističnega gledišča, «Piccolct» gre tako daleč v svojem optimizmu, da pričakuje, da rarjprave o rečeni uredbi preidejo hitro v praktično fazo in da pride v bližnjem času do ugodne rešitve tega prevažnega vprašanja. Vlada da im najboljšo voljo v tem pogledu. Že v prihodnjem tednu da bo imenovana komisija, ki bo imela proučiti ne le pristaniško uredbo, marveč vsa vprašanja tržaške trgovine, ki jih vlada smatra za splošen interes naroda. — Tako zvoni «Piccolo» v svet veselo vest. Priliva pa hitro nekoliko vode v čašo dobre nade. Pravi namreč, da je izključeno, da bi se sončna uredba določila s kraljevim dekretom. Stvar bo morala v parlament! Nadeja se pa zopet, da ttidi parlamentarni crogi ne bodo odklanjali zaključkov komisije, ker so tudi eni globoko zavzeti za tržaško vprašanje. To pa utegne biti — kakor uče izkušnje — nekoliko daljša pot nego prorokuje «Piccolo». Posebno, Če pomislimo, da je v parlamentu vse polno zastopnikov interesnih sfer, ki niso tako navdušene za procvit Trsta, kakor bi nam hotel «Piccolo» — dopovedati! Genova in Benetke imata n. pr. svoje posebne muhe v tem pogledu. Splch učijo izkustva, da jc cd vladne «dobre voljen in od «proučeva-nja» v kaki komisiji navadno precej dolga pot do sklepov v parlamentu. Posebno še, če imajo «proučevanja» pred seboj tako zapleteno nalogo, kakor je tržaško vprašanje. Pa — ali ni čudno to?! V Trstu je to vprašanje v neprestani razpravi žc od zasedbe sem; vlada «proučuje» že davno to vprašanje m parlamentarni krogi se tudi globoko zanimajo — in vendar je treba zopet nove komisije, novega proučevanja, ki naj razsvetli glavo vladi in parlamentarcem! Mi smo prepričani, da bodo v Trstu zlobni ljudje, ki bodo mislili, da je «PiccoIo» zazvonil v svet svoja vesela pričakovanja le radi misli na bližnji kraljevi obisk...! Benetke proti Trsta. Pretekli petek je knela trgovska zbornica v Bene-tkah sejo, na kateri je zavzela odločno stališče proti proglasitvi svobodne luke v Trstu. Predsednik trgovske zbornice je rekel v svojem genroru, da gojijo Tržačani prazne upe glede dobička, ki da bi ga imeli od svobodne luke. Ako se Trstu podeli svobodna ltika, se mora istočasno proglasiti tudi v Benetkah. Neki drugi govornik je rekel, da so Tržačani dokazali s svojim postopanjem, da so napram Benetkam neodkri-tosrčni. Trst bo mogel zopet prospevati le tedai, ko se njegovo naravno zaledje zopet okrepi V vsakem slučaju zahtevajo Benetke, da morajo bita ddeioe istih pravic« kakor bi Mh imel Trst. Po razpravi je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da ne sme vsled morebitnih koncesij v prid Trstu nastati za Benetke ni-kaka škoda, vsled česar je potrebno, da vlada postopaj z Benetkami na enak način kakerr s Trstom. Ne zavijajmo resnice I «Nazione» in «Era Nuova» prinašata poročilo o shodu, ki se je vršil v Postojni dne 30. aprila t L Ne spuščamo se radi v polemike o takih poročilih, toda, ker li poročili na jasen način postavljata resnico narobe glede zadržanja našeja ljudstva, moramo vendar izpregovoiili par besed. Toliko «Nazione> kolikor «Era Nuova> namreč grajata dejstvo, da se je sbod vršil v javnem lokalu, kjer se je točilo tudi vino ter dostavljata, da se ima zahvaliti le treznosti in resnemu zadržanju navzočih Italijanov, če ni prišlo do provokacij in do še kaj hujšega. Več nego 600 ljudi, ki so bili navzoči na shodu, so priča, da je res ravno nasprotno. Slučajno je namreč neki Italian, ako smo prav informirani celo vojak, hotel provocirati z glasnim klicom naše ljudi. Toda zadostoval je poziv predsednika, g. župana Kutina, naj bo ljudstvo mimo, da se je preprečil nered. Poleg 600 naših ljudi kličemo za pričo še gosp. orožniškega kapetana iz Postojne in g. prof. Urbanatz-a, ki sta bila navzoča, in ki lahko potrdita, da ni bilo tako, kakor pravita «Nazione» in «Era Nuova», ampak slučajno baš nasprotno. Gospoda, tako ne bo šk> dalje, da boste vlekli na dafi zdaj svojo vročo kri, zdaj zopet pa svojo treznost, kakor Vam pač bolje prija. Eno ali drugo. Najbolje bo, da ostanemo pri resnici: Vam vroča kri, nam pa treznost Važna odredba kvesture. Tukajšnja kvestu-ra nam je poslala: Lastniki hiš in še posebno lastniki prenočišč se svarijo, naj povodom bližnjih slavnosti nikakor ne dajajo sob ali oken v najem brez dovoljenja kvesture, Kve-sturi se bodo morale naznaniti vse posamezne osebe z označbo kraja, odkoder so prišle. Kdor prekrši to odredbo bo, ako ne zapade Se hujši kazni, kaznovan v smislu čl. 434. kazenskega zakonika. Poštnina za v Avstrijo. Poštno ravnateljstvo v Trstu javlja: Od 1. junija t. 1. se zniža poštnina za v Avstrijo tako-le: za pisma (za prv h 20 gramov) na L 0'60, za navadne dopisnice na L 0'40. Iz Avstrijo v Italijo se poštnina zniža za pisma na 60 K, za navadne dopisnice na 35 K. Svetovalna komisija. Finančni odbor bo imel sejo v torek 16. t m. v sobi št. 26 na generalnem civilnem komisariatu. Na dnevnen redu je med drugim razprava o iziirjevanju izravnih davkov. Glas ljudstva. V Št. Petru na Krasu jc bil ti-jajno uspel shod v obrambo naših jezikovni.:i pravic. (Pričakujemo poročila) Javnemu shodu v Dornbergu je predsedoval župan V. Šiuigoj. Govoril pa je dr. Birsa. Ljudstvo, ki je došlo v velikem številu iz domače občine in iz okolice, je burno in soglasno pritrjevalo zanimivim izvajanjem govornika in je ogorčeno protestiralo proti krivicam, ki se godijo našemu narodu v jezikovnem pogledu. Po govoru je bila sprejeta resolucija s takim navduSenjem, da se je zdelo, da se polaga — sveta prisega. — Na zaključku se je gospod župan zahvalil govorniku v imenu zborovalcev in občine. Ljudstvo hoče btaniti svoje jezikovne pravice! Kdo ve kaj? Devetletni efe^ek Ivan Hočevar, ki obiskuje slovensko šolo pri Sv. Ivanu, se minule srede opoludne ni vrnil iz šole domov. Vsa povpraševanja iu poizvedovanja po njem so ostala dosedaj brezvspešna. Deček je telesno dobro razvit in bistrega duha. Je okroglega obraza, kostanjevih las, svetlih oči. Na sebi je imel bluzo z belimi in modrimi Črtami, kratke, dokolenske hlače rjave barve, nogavice pomarančaste. Mati — oče je umrl med vojno — je seveda v velikih skrbeh. Kdor bi kaj vedel o dečku, naj dobrotno sporoči na naslov: Antonija Kovačič, ulica Carpison št, 9, III. nadstr. Društvene vesti Danes vsi k opereti »Čevljar baron», katero uprizori «Šentjakobska Čitalnica® v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Da ne bo zvečer prevelikega navala pri blagajni, se bodo vstopnice prodajale tudi predpcldne od 11 do 1 v dvorani. Začetek točno* ob 7. uri. Blagajna se odpre ob 6. uri Predplačila, se radi ogromne škode, ki jo trpi društvo, hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi Odbor. Skedenj. Dramatični krožek vabi vse izvršujoče člane in članice na sestanek, ki se vrši danes v nedeljo 14. t. m. ob 11 prcdpolane v dvorani G. D. Ker je sestanek velike važnosti radi nadalj-nega delovanja, naj nihče ne manjka. Odbor. M. D. P. (Sv. Jakob). V pondeljek točno ob 20. uri odborova seja. Predsednik. Slovensko planinsko društvo v Trstu namerava napraviti v nedeljo dne 28. maja društveni izlet v Slivsko jamo «Dimnice». Društvo je popravilo vhod! v jamo, nabfvilo nove svetilke, tako da se bo mogla razsvetliti jama tudi za večje družbe. Ker je Slivska jama «Dimnice« ena najlepših jam, se opozarjajo že sedaj člani kakor tudi ljubitelji izletov na izlet. Program se pravočasno objavi. Podružnica Kmetijske zadruge v Lonjerju priredi v nedeljo, 28. maja t. 1. javno tombolo z bogatimi dobitki. Odbor. Dramatični odsek Šentjakobske čitalnice vabi vse člane in prijatelje društva na sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 16. t. m. ob 20K v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Vpisujejo se novi člani. Prijatelji dramatike ne izosta-nite. __Odbor. is fflalkega žavlieoia Roparski napad na istrski cesti. Kcčijai Li-berato Massedagna, stanujoč v Skednju štev. 1116, je peljal pred včerajšnjim popoldne okoli 4. ure po istrski cesti voz riža- Ko je dospel pred pokopališče, so planili pred njega trije tolovaji. Eden je prijel kočijaža za vrat, ga vrgel s vso silo ob tla in ga pretepal, druga dva sta skočila na voz in vrgla z njega 3 vreče riža. V tem hipu sta pritekla dva policijska agenta in prijela dva roparja; tretji jima je ušel. Tolovaja sta bila odpeljana v zapor Co-roneo. Imenujeta se: Marijan Spavitz, star 24 let, stanujoč na trgu Sansovino Št. 2, in Felice Varmarin, star 32 let, stanujoč v ulici Fabio Severo št 21. Svojega tovariša nista hoteLa izdati po nobeni cenL Tatovi v zdravelišču. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v zdravilišče v ulici Domenico Rossetti m odnesli za 500 lir perila. Sleparija. Včeraj je bila aretirana v mestni bolnišnici neka Marija Svaghel, stara 50 let, brez stalnega bivališčal Ženska ima na vesti sleparijo za 4000 lir. Tatovi v stanovanji!. Včeraj pri belem dnevu so vdrli neznani zlikovci v stanovainje Antonije Petrooijeve v ulici Paulo Diacono št_ 6 in odnesli zlato verižico, več prstanov, par srebrnih nr n» v«rUir v ur**Incsti nad 10.000 lir. ▼ Trefa, dne 14. maja 192*_ Identificirana samomorilka. Včeraj zjutraj 0e je pojavila v stanovanju čuvaja mrtvašnice mestne bolnišnice elegantno oblečena gospodična, ki se je obrnila naravnost do čuvaja in ga prosila, naj ji dovoli vstop v mrtvašnico. — Danes — je pravila gospodična čuvaju —-sem črtala v časopisu, da so našli včeraj v Boš k ©tu neko zastrupljeno mladenko. Ni morda izključeno, da ni to moja sestra. Ne-srcčnice ni že par dni domov. čuvaj je peljal neznanko v mrtvašnico. — Marija, Marija! — je vskltknila neznanka, ko je zagledala na mrtvaškem odru. belo rakev, v kateri je ležala samomorilka: bila je njena sestra: Marija Seifert, stara 18 let, stanujoča na klancu delle Rose št. 7. Marija Seifert je ljubimko val a z 21 letnim kamnosekom Josipom Škerlom, stanujočim na Greti-Serbatoio št. 62, o katerem smo svoje-Časno poročali, da je bil težko ranjen od petih neznancev na dvorišču pred njegovim domom. Kaj je gnalo mladenko v smrt, se ne da ugotoviti. Višek pijanosti. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico čevljarja Josipa Bana, starega 32 let, stanuočega v ulici Romagna št« 26. BH je ranjen z nožem v trebuh. Čevljar je pravil, da je popival pred snočnjim po raznih gostilnah. Okoli 9. ure se je odpravil —1 močno vinjen — proti domu. Ko je dospel v ulico Fabio Se v ero, pred zgradbo sodne palače, so ga obkolili štirje mladeniču Eden izmed njih mu je zasadil nož v trebuh, d očim se je dozdevalo njemu, da ga je udaril neznanec pamo s pestjo po trebuhu. Kaj se je z njim pozneje godilo, se ne spominja radi pijanosti. Sele drugo jutro — včeraj, — ko se je nekoliko streznil, je videl, da je bil ranjen z nožem. Pod voz je prišla včeraj zjutraj v ulici Ugo Foscolo 65 letna Ivanka Leghisa, stanujoča v ulici Giulia št. 69, in sa pri tem pretresla možgane. Pripeljali so jo v mestno bolnišnico. Tatovi v skladišču kave. V noči od' petka na soboto so vdrli tatovi v skladišče kave tvrdke Truden na obrežju Grumola, prevrtali železno blagajno in se polastili večje svote denarja. Pred odhodom so pa še naložili na voz, katerega so seveda pripeljali s seboj, nekaj vreč kave in jo odpeljali v neznan kraj. Tvrdka trpi nad 150.000 lir škode. Pretep med pijanci. Pred snočnjim ob pozni uri je izbruhnil iz neznanih vzrokov v neki gostilni v starem mestu hud pretep med pijanci. Tam je bila prilika videti, kako so frčale po zraku polne steklenice vina, kozarci, tintmki, stolice in kozice; eni pijani možakarji so se la_ sali, drugi so kričali kot obsedeni itd. Pol ure po tem dogodku je prišel iskat pomoči na rešilno postajo delavec Rudolf Sos-sich, stanujoč v ulici della Madonnina št. 20. Revež je namreč najbolj občutil posledice pretepa. Ogenj ne parni&u. Preteklo noč je izbruhnil na pamiku «Livenza», ki je zasidran v ladjedelnici S. Marka, ogenj, ki je povzročil malenkostno škodo. »EDINOST« Stran Uf. Knjfžesnost In umetnost Beseda o Piebanusu Joanesu. Znanstvena revija »čas*, ki jo izdaja katoliška »Leonova družba* v Ljubljani in jo urejuje profesor na bogoslovni fakulteti dr. Josip Srebrnič, prinaša izpod peresa Narteja Velikonja zanimivo tn z globokim utsevanjem pisano razpravo o idejni strani »Plebanusa Joanesa», romanu, ki je eden najmogočnejših, kar jih je bilo zadnji čas opisanih. Pisatelj razprave navaja dvanajst virov, ki fih je r*Lil pri sestavi tega 9 strani obsega-/ooega spisa, v katerem navaja, najvažnejša mesta iz romana, do okoli njih razplete svojo misel. «V stoletju pred reformacijo je bil Kristus širnih množic, ne Kristus v poveličanju, temveč Kristus v muki, Mož bolečin... V tem siju dahnejo v dušo obrazi Pregljevega «Ple-banusa*, jasno rezani, brez okraskov, samo bistvo, gledajo v črtah pozne gotike v sedanjosti. Vsa zunanjost se je* odmaknila vsa sedanjost je ob ost dnevnosti, gleda le trpeči človek, pomaknjen nazaj v preteklost v ostrem obrisu svojega duševnega odseva, z roko ka-žoč na težko pot svojega zvanja do poveliča-nja, utelesujoč v sebi lik Mučenrka, kakor je hotel iz sebe izobličiti njegov lik v lesu... Tudi danes se še bijeta crkvena in svetna oblast, tudi danes je še marsikdo poklican, a ne izvoljen v marsikterem znanju, tudi danes ima zemeljski človek £e oči, ki ne vidijo v per- J spektivi nepokvarjenih src, tudi danes bi se; dal napisati »Plebanus«, a če ga je Pregelj po- ■ maknil nazaj v čas, ki je problemu duševno1 bližji, je dal romanu še blesk, ki sije iz dusev-nosti velikih mistikov tistih dni, je dal okvir moralno kulturnega življenja onih vekov. V sedanjosti« ▼ času stanovskih organizacij smo žalibog tako pokvarjeni, da bi take prooleme v naših oblekah smatrali za direkten žurnali-stičen napad na določeno osebo ali vsaj za zabavljivo in ne za umetniško etično globoko zajeto delo.* To je par citatov iz razprave. Pisatelj nato s citati iz zgodovinarjev podpre in dokaže resničnost Pregljevega slikanja dobe, ki ni bila ravno moralna. Dalje pravi: «Plebanus je v najmočnejših besedah^ polnih notranjih umetniških mikov, izražena izpoved v človekovi nemoči brez milosti, je apologija preporoda človeštva po milosti sami. Roman ni realističen, kajti ne gre za posamezen stavek v njem, gre za bistvo ideje, za bistvo doživetja cilote. Roman je poln srednjeveške mistike, njegova simbolika ljubezni ao Boga ni do bližnjega boli v sreč, njegove globoke izpovedi o poklicu duhovnikovem in o misteriju življenja človeka grabijo zaradi svoje prasnovnosti in notranje sile ... Plebanus stoji za Gospoda, ki mu služi, sredi povodnji po «ribi faroniki* (moralni propad) in ima svoj trn, ki ga spominja, da je človek, da si mora svoj notranji mir šele priboriti ter svoje duševno ravnovesje v soglasju med materijo m duhom izvojevati od znotraj ven, če ho<če, da bo sličil Gospodu... Predivo more zagrabiti zalezovalca od prave strani, mora iskati spoznanje m doživetje Besede Voile, bombaževinast, z rožn. risbami, zadnje novosti L 3 90 Voile, bombaževinast, moderne risbe.......4*90 Volle, kakor volnen, velikanska izbera......5*50 Tiskano blago, najfinejše vrste, solidne barve . . » 6*— Blago bayadere, pralne barve.........7*50. Tiskano blago (DirndI) z rožnatimi risbami .... 7*50 Crepon za vestje, modne barve ..........8*— Blago bayadere, svetle barve .........12*— Organdls v vseh barvah...........12*— Gobasto blago iz bombaževine . . *.....16#— Oddelek za perilo. Madapolam, 80 cm., izjemna znamka.....L 3*50' Pravo platno Madonna, 80 cm.........4*80 Platno za rjuhe, 150 cm...........8*50 Mizni prti, krasne rožnate risbe, pralni, za dvorce, restavracije; letovišča.............32*— Namizna garnitura: Velik namizni prt, velik prt, 6 prtičev, dainask.....„........45*—1 Oddelek za žensko perilo. Srajce vezane, dobre vrste ..... od L 11*— naprej Spodnje hlače vezane, dobre vrste . . . .11'— * Nočne srajce, vezane ........24*— Combine, vezani....... . . „ 28*— . P2rures, vezane z ajourjem . . . . „ „ 28*— „ Oddelek za preproge. Trliž, gladek, 120 cm...........L 13'— Cretonne, francoski, za pohištvo.........15*— Reps 120 cm, združene barve ........ . 20*— Moire v vseh barvah...............20 —1 Preproge vseh vrst ........... Oddelek izdelkov za ženske. Bluza etamin, z ajour-jem.....od L 48*— naprej Bluza, tricot, svilena, reklamna cena . „ , 48*— „ Obleka etamin, delana z ajourjem, v vseh barvah , 95'— Obleka iz gobastega blaga, pralna, črte baya- dere, jako elegantna ...........J 20'— 1 Obl-ka etamin, bela, ročno vezana, s pravim filet-om ................170*— Oddelek za galanterije. Pasovi ženski, fant............L 8*50 Listnice za gospe, safjan s srebrnimi okraski . . „ 30*— Listnice za gospode, safjan sreb. okraski .... 35*— Kovčegi Dermoide .............48*— Kovčegi iz vulkaniziranega vlakna........72*— Oddelek za kramarije. Vezenine v pečali po m 4*60 .......L 3*90 Tulle Maline za klobuke v vseh barvah ..... 4*90 Satin za pre/lako, v vseh barvah.........11.— :::: Izbera obrobkov in okraskov vsake vrste. Corso um. En. ni. čtev. 16 Tal. 10-08 Corso Uiti. Em. III. štev. 16 Tel. 24-24 Mali o0m?A S L A VNOZN AN A RESTAVRACIJA v gradu «Mocco» pri BorStu zoyet otvor\ynex. Posebno v sedanjem Čas«? je to n&jicpfti izlet v tržaško okcCco. Jiize pod košatimi ko-stanji, krasen razgled 961 NA PROMETNEM kraja se proda radi vt>o-klica k vojakom ch?bro idoča brivnica. Eventuelno se odda v najem. Pojasnila daje Prinčič Štefan, Bovec. 964 * .-I - — ---------- oBBa se meblirana soba ali sama postelja v sobL Scorcoia S. Pietro 40. vrata 2, Rojan. 965 HIŠA. nova Via deli' Istria, z gostilno, stano-vanje prosto, 3 sebe, kukinja, se proda za 30.000 lir. Via Madoonina 4, IL cd 3—6. 954 VILA «PEPINA» na Optinah it 478 in hiša št 398, se prodata. Pojasnfla v kavarni Besednjak, Opčine. SKIOPTIKON, skoraj nov, se proda radi selitve zelo ugodno. Naslov pri upravmštvu. 966 KUPUJEM vreče vsake vrste. Jakob Margon, via Solitario 21. 935 KDOR želi popiti kozarec pristnega vipavca, izbornega rizlinga ali istrskega refoška, naj obišče Gostilno «Andcmo de Franc» v ulici Geppa št* 18. Tam dobi tudi izborno kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili. Tujcem na razpolago čedne sobe. Postrežba točna. Cene zmerne. 699 NATAKARJA, s kavcijo, za gostilno v sredini mesta, iščem. Ponudbe pod «Mesto» na upravništvo. 941 GOSTILNO v sredini mesta prodam. Pojasnila via Settefontane 23, zaloga vina. 942 ŠIVALNI STROJ, znamka «\Vilson=>, se proda. Via Petronio 2, III. 943 KATERA dobrosrčna družina bii vzela štiri leta starega, zdravega in močnega dcč-:. za svojega. Nahaja se v Idriji št. 187, via Miniere. IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšanje kože (proti pegam in lišaju) Lsia lekarna v II Bistrici. 28 38 LETNA vdova, sama. prijetne zunanjosti, z malim prihrankom, ljubiteljica trgovine, želi znanja v svrho ženitve z inteligentnim go-spodom-delavcem. Resne ponudbe s polnim naslovom pod «Trst» na upravničtvo. 969 DRUŽABNIK, s primernim kapitalom se išče za povečanje zelo dobičkonosnega podjetja v Jugoslaviji. Sprejme se tudi več dobrih mizarjev. Ponudbe na poštno ležeče pod •Podjetje« št. 55000, Brežic« ob Savi. 856 SOBA, krasna, solnčna, zračna, skrajna snaga, se da v njem odličnemu gospodu. Edini pod-njemnik. Naslov pri upravmštvu. 970 SLAŠČIČARNA via Ugo Foscolo 4, sprejema naroČila vsake vrste, kakor za slaščice, torte, kolače itd. na drobno io debelo. Priporoča se Guido Kansek. 971 AUTO za prevažanje, 34 HP, 18 P, Fiat, v po- folnem stanju, se proda. Andrej Kovica, turije (Slekoti 78). 967 BODEČO žico in plošče za štedilnike ima vedno v zalogi Černeka, via dell'Olmo 4. 966 RAZPISANA MESTA. Brezposelni, s primerno izobrazbo in neomadeževane preteklosti, se iščejo za različne občine goriške dežele kot pod-agenti zavarovalnice proti požaru. Visoke provizije. Profaje sprejema «La Pače» Gorica, via MorelK St 16. 44/10 DUHOVNIK išče prazno sobico (brez hrane) pri družini ali osebi čisto krščanskih načel, v bližini sv. Antona novega (oddaljeno tuda 3 minute od cerkva). Pismene ali ustmene ponudbe župni urad T. Antona novega. 962 3 KOLESA« močna, v naibotptem stanju, pro-dam. Via MatoKca 6, IV. vrata 15. 963 UGODNA PRILIKA. Vila, cenjena nad 40.000 lir, sc za polovično ceno ceno takoj proda. Eventuelno se sprejme posojilo . na prvo vknjižbo proti dobrim obrestim. Vila se nahaja v koperskem okraju v Istri. Ponudbe na poštno ležeče pod »Podjetje« št. 55000, Brežice ob Savi. 657 KUPUJEM lito železo, baker, med, bron, cink velike kakor tudi majhne partije ter plačujem po najvišjih cenah. Mihevčič, S. Fran-cesco 10. 913 NOVE POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, zimnice 40.—, volnene 95.—, nočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare po zmernih cenah v ulici Fonderia 3. 936 POPOLNA SOBA za L 600.—, druga L 950.—, brestova L 1500.— se prodajo v ulici Fonderia št. 3. 937 PRODA SE jedilna soba iz am.ri'. ga orehovega lesa za L 2700, porod: ^.joa iz pravega mohagonija za L 2800, iz ponarejenega L 2000, kakor tudi druge sobe od L 1500 naprej, kuhinje, stolice itd. Skladišče via Udine 25. 957 ODDAM 2 postelji s hrano, eventuelno tudi brez. Via Molino grande 2, prodajalna sadja. 958 PRIPOROČA se dot»roznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coronto 1. V. nadstr. 17 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Fr&ncesco 15, II. 19 SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra^ nich <5t Snidersich, Trst, via della Tesa 16 <7 KLEPAR Ferdinand Renčelj v Tomaju št. 93, se priporoča za vsakovrstno delo te stroke, kakor popravljanje žlebov, škropinj itd. 938 KULISNI MOJSTER se priporoča društvom na deželi za izdelovanje kulis in vsakovrstnih oderskih dekoracij. Josip Bizjak, Trst, Via dei Lavora tori 213. 639 UČENCA sprejme za takojšen nastop, kleparski moister Ferdinand Renčelj, Tomaj št. 93. 939 ŠIVALNI STROJI «Smger» se prodajajo na obroke, kupujejo se stari. Popravila izvršuje izvežban mehanik, perfekcijoniran v Nemčiji. Della Vedova, Coroneo 1. 760 za UČENKA, 14—16 letna, se takoj sprejme krojaško delo. Josip Pirjevec, Dane pri Sežani. 940 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejemu, vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331 Daaes v mri DI D. ni Si. m oh l opereta MM 181" Stran IV. <>EDINOŠ7< V Trstu, dne 14. maya 1921 Vesti Iz Istre Boršt. Danes velika vrtna veselica, katero priredi Mladinsko društvo «Prosveta» (Borštj v vrtu restavracije «Vile Profesor* s sodelovanjem pevskih društev «Slovenec», «Slava» in «Slavčka», terMDP (Sv. Jakob in Sv. Ma-irija Magdalena). Začetek prireditve, katera obeta obilo zdrave domače zabave, točno ob 16. uri. Na sporedu so igri, Linhartova dvodejanka: Zupanova Micika» (izvaja dramatični odsek MDP Boršt) in burka «Damoklejev meč» (MDP Sv. Jakob). Nato pevski zbori in deklamacije. Zatem prosta zabava in srečkanje. Vsak, ki ljubi našo milo slovensko pesem, in ki se hoče razvedriti in preživeti par lepih uric v veseli družbi, nas bo gotovo posetil. Pod kraj. Dne 4. junija (na binkoštno nedeljo) t. 1. priredi «Bralno društvo v Podkraju pri Vipavi* veliko spomladansko veselico z igro v 5 dejanjih «Revček Andrejček*. Po veselici bo prosta zabava na prostem. Ker je ravno ta čas vsa narava v naši gorski vasi v bujnem cvetju, se vabijo vsi ljubitelji narave tia obilno udeležbo zlasti še ker je ravno s Podkraja krasen dohod do Javornika (1248 m) ali pa na Nanos (1300 m). Vesti z Notranjskega Iz Idrije. Zadnje čase se po našem mestu tegale ljudi razne govorice. Ljudsko in meščansko šolo, katero vzdržuje rudnik, hoče naprtiti občini, in država namerava predati rud-rik privatni družbi. Rudnik vzdržuje šolo že nad 300 let. Če je bil katerikrat v zadregi je rad vzel prispevke za šolo, a njo iz rok dati ni hotel. Ti^ko mu je dobro došlo ko so v Josefinski dobi pobrali cerkvenim bratovščinam denar in upravo ter vse odstopili šolskemu zakladu. Ko je trgovec šenovic dal 2000 gld. glavnice za ustanovo drugega kapelana, so denar porabili za razširjenje rudniške šole, pa obljubili zato dajati kapelanu 37 gl. 80 kr. za drva, kar se še dandanes kvartalno izplačuje. Tudi ako je kdo za šolo kaj popustil, n. pr. župnik iz Spodnje Idrije 500 gl. so hvaležno sprejeli, a šolo vedno le sami opravljali. Mesto je hotelo dati 1000 gl. za zidanje sedanje šole, pa iz strahu, da bi mestna občina ne lastila kakih pravic do šole, so ponudbo odklonili. Ta zgodovinska fakta govore, da je rudnik za svoje rudarje in druge vslužbence skrbel za izobrazbo naraščaja. Dajal je in še daje šoiskl mladini vse učne pripomočke, kakor zvezke, knjige, peresa, svinčnike itd. Sedaj naj pa vse to odpade, mestna občina naj za vse skrbi. Stroški pa znašajo letno do 230.000 lir za vse šolske potrebščine. Kje naj mesto vzame toliko denarja, da bi v tem okviru vzdržavalo ljudsko in meščansko šolo? .... ... Rudarji so se strahoma popraševali, ali bode država pa nam zboljšala plačo v isti višini, kakor bode prištedila pri šoli? Rekli so si, da najbrž ne. Torej udarjeni bode le oni. In prispevek za šolske potrebščine bi gotovo odpadel, če bi občina morala prevjeti vse stroške za šolo. Res je eakrat poskusila avstrijska vlada, kako bi šolo deželi odstopila. A deželni zbor je rekel, da bi bilo tako postopanje malo viteško, če bi sedaj vse zvalila na deželo, ko že ona toliko let dobiva mastne dohodke od rudnika. Će pa država, rudnik odstopi deželi, bode dežela drage volje vse prevzela in zelo ku-lantno vse ohranila, kakor je bilo do sedaj. Vlada je takrat umaknila svoj predlog. Letos menda izkazujejo en milijon in 250.000 lir čistega dobička od rudnika, koliko pa še od eraričnih gozdov okoli Idrije, tega ne izkažejo; gotovo je ta svota še višja. Pri takih dohodkih se pač malo pozna državi, če še stroške za šolo, in sicer za otroke svojih vsluž-bencev, nadalje ohrani. Ima pač vkljub tej svoti še lepe dohodke od Idrije. Mestna občina bi pa omagala, če bi še to prevzela. Govorilo se je tudi, da bode rudnik prišel v privatne roke. Kaj bo potem z nami in kaka prihodnost čaka Idrijo, ako se to zgodi? Znano je, da je bil blizo 100 let rudnik začetkoma last privatnih družb. A že leta 1523. je zadela na^la smrt do 50 rudarjev v jami, ker so pre-vihravo kopali za srebrom, a malo skrbeli za varnostne naprave. Prišli so že 1575. do spoznanja, da je mogoče rudnik pravilno ohraniti, le ako država prevzame vso upravo. Ona bo kakor oče za svoje otroke skrbela za svoje rudarje. Po nesrečni vojni leta 1866. je res tudi Avstrija nameravala predati rudnik Rotšildu. A ko je prišel t Karol Dežman na Dunaj in pojasnil pri ministerstvu, kake posledice nastanejo v Idriji, ako bo privatni lastnik le gledai na večji dobiček, v malih letih izčrpal bogate žile, a potem ko se ne bo več izplačevalo delati v zgubo, vse popustil, in kaj bo z vsem osebjem, ki so vendar zvesti podaniki? Vlada je na to pristala in potem se ni več slišalo, da bi rudnik in gozdove odstopila drugim. Ko je «Piccolo» prinesel vest, da se pogovarja vlada s korporacijo, ki naj bi prevzela rudnik, so sklicale vse stranke protestni shod dne 4. t. m. v gledišče. Govorili so, proti obem točkam g. Vidmar v imenu socialistov, g. dekan kot predsednik «Edinosti» in mestni župan Karol Treven. Vsak je s svoje strani po-jasneval, kaka škoda zadene meščane in mestno upravo. Zbrani — bilo jih je do 1000 — so glasno pristajali. Shod se je vršil mirno in stvarno in soglasno se je sklenila, da naj rudnik ostane v upravi države, kakor naj tudi od za naprej v tem obsegu vzdržuje rudarske ljudsko in meščansko šolo. Na vsa pristojna mesta naj se pošlje navdušeno sprejeta resolucija, da vse pri starem ostane. Na večer je prišel brzojav iz Trsta, ki naznanja, da se pogajanja vrše le v tem oziru, da se živemu srebru določijo enake cene. Naj torej rudnik v Almadenu na Španskem, pri Sieni na Ita-ijanskem in v Idriji ne konkurirajo, temveč stalna cena se odloči za vse enako. Časniki so nekaj čuli in napačno poročali o vsej za devi. To nas je nekaj pomirilo, vendar so sklenili vse strune napeti, se obrniti na vsa to zadevna mesta, da se prepreči nakana, če bi še katerikrat nastala. Skušnja nas uči, da če se sami ne oprimemo zadeve, se lahko določuje čez nas, a proti nam, in bilo nam bi le na škodo, ako bi faktorji, katerim razmere niso bile znane, ukrepali brez nas. Tako je velik moment za Idrijo združil vse stranke, da so se v bratski slogi potegnile za občno svojo korist. Idrija se z rudnikom vzdrži, ali brez rudnika propade. To pa je le mogoče, ako država ohrani vso napravo. In za državo je to najbolje. Saj zgodovina jasno s številkami dokazuje, da ni bila nobenkrat na škodi, pač pa vsako teto dobivala lepe svote od rudnika. Gospodarstvo Modra galica po znižani ceni L 245 k vin tal se dobi pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Fabio Filzi 10. Združitev jugoslovenskih bank. Belgrajska ftGradjanska banka* je sklenila, da se združi z «Jugoslovensko trgovsko banko*. Ta združena banka bo podpisovala kot tvrdka »Beogradska banka*. Borzna poročila. Tuja valuta na tržaškem trgu; Trst, dne 13. maja. 1922. ogrske krone...... avstrijsko-nemške krone . češkoslovaške krone . • dinarji . . • •.... lej marke . ........ dolarji ........ francoski franki . . • . švicarski franki . . . . angleški funti papirnati • angleški funti, zlati . . napoleoni ....... 2.40 2.50 —.25.--.27 36.35.— 36.95 27.80.— 28.20 13.25.— 14.25 6 55.— 7.30 18.75.— 18.95 173.50.—174 — 365.—.—368.— 84.40- 84.80 91.50.— 93.50 73.25 74.— o: so bile že pred vojno TESTENINE ,;PEKATETE