Rosella Pisciotta o 40-letnici kino kluba La Cappella Underground / 1G V Trstu predstavili knjigo Johna Earla Cena domoljubja Goriški župan , I 1 v Feiglovi knjižnici -i L i f . jf ¿j ÙMÎ '.j! i W t l i i. ■ l|1J ■K 1 Klop tokrat slovenskim dijakom v FJK predstavlja možnosti univerzitetnega študija v Sloveniji / 1S Primorski PETEK, 6. MARCA 2009 št. 55 (19.454) leto LXV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Nie vee vestaJka družinskega ognjišča Vlasta Bernard Evropsko sodišče v Luxem-bourgu je pred časom razsodilo, da države članice EU ne smejo izvajati spolne diskriminacije pri izračunavanju pokojnin, in da je glede na to, da se te izračunavajo na osnovi delovne dobe in zadnjega plačilnega obdobja, treba izenačiti starostni prag za upokojitev moških in žensk. Italija se tej razsodbi (še) ni prilagodila, medtem ko je v večini držav EU, čeprav ne v vseh, upo-kojitvena starost za moške in ženske izenačena. Tam, kjer še ni, pa je izenačenje predvideno. Ker smo zaradi hude gospodarske krize priče velikih pritiskov na državne proračune, so se tudi v Rimu domislili, da bi bilo z zvišanjem upo-kojitvene starosti za ženske mogoče prihraniti kar lep kupček denarja. Tako so na pristojnem ministrstvu na vrat na nos pripravili predlog o zvišanju starostnega praga za upokojitev javnih uslužbenk od 60 na 65 let, in to brez predhodnega posvetovanja s sindikati. Njihov negativni odziv, kot se dogaja vsakokrat, ko se kdo dotakne pokojnin, je bil pričakovan, zato se je morala vlada nemudoma posuti s pepelom in tako potrditi, da je ravnala nepremišljeno. V to kislo jabolko pa bo treba kljub vsemu kmalu ugrizniti. Razlogov za zvišanje starostnega praga za starostno upokojitev žensk je namreč veliko. Prvič, ker je upokojitev po dopolnjeni delovni dobi enaka za oba spola. Drugič, ker je pričakovana življenjska doba za ženske kar nekaj let daljša kot za moške. Tretjič, ker je danes ženska pri 60. letih še razmeroma mlada in ni ravno navdušena nad statusom upokojenke v klasičnem pomenu besede. Tisti, ki bi jo radi prikovali v vlogo vestal-ke družinskega ognjišča, zgodnjo upokojitev utemeljujejo s potrebo, da se posveti negovanju ostarelih članov družine in varovanju vnukov. In tako se razlogi za »za« prekrižajo z razlogi za »proti«. Če naj gre ženska pet let pozneje v pokoj, ji je treba v delovno dobo všteti čas, ki ga je v delovnem smislu izgubila zaradi materinstva. Materinstvo ne more biti diskrimi-natorni element, ampak ga je treba olajšati tudi z določili delovnega prava. Drugi negativni vidik zadeva delovni status ženske. Če smo za odpravo diskriminacije med spoloma pri upokojevanju, velja popolnoma enako tudi za odpravo diskriminacije pri možnostih napredovanja na delovnem mestu in pri plačni politiki. Dokazano je namreč, da ženske za isto delo v povprečju zaslužijo manj in da je napredovanje v službi zanje veliko težje kot za moške. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evropska unija - Najnižja raven v zgodovini skupne evropske valute ECB znižala obrestno mero na 1,5 odstotka Nove gospodarske napovedi za območje evra dokaj pesimistične dolina - Nov projekt v okviru Agende 21 Skupaj na poti razvoja Občini Dolina in Milje ter Pokrajina Trst predstavljajo projekt PASS za trajnostni turizem in energetsko varčevanje DOLINA - Občini Dolina in Milje stopata skupaj v novo fazo programa za trajnostni razvoj Agenda 21 s projektom, ki spodbuja trajnostni tu- rizem in energetsko varčevanje. Njuno delovanje bo koordinirala tržaška pokrajinska uprava, obogatili pa občani (vključno z mladimi), društva in podjetja, ki bodo pristopila k pobudi. Predstavitveni srečanji bosta v ponedeljek in torek v Boljuncu in Miljah. Na 7. strani FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra v skladu z napovedmi znižal z 2,0 na 1,5 odstotka, s čimer je ta pristala na najnižji ravni v nekaj več kot desetletni zgodovini institucije. ECB je včeraj objavila tudi najnovejšo gospodarsko napoved za območje evra, ki je močno nižja od tiste decembra. V Frankfurtu za letos napovedujejo padec bruto domačega proizvoda (BDP) v intervalu med 2,2 in 3,2 odstotka, za prihodnje leto pa med -0,7 in 0,7 odstotka. Na 13. strani V FJK ne bo jedrskih elektrarn Na 3. strani Podjetja zmanjšujejo naložbe v oglaševanje Na 4. strani Beneško gledališče za dan žena pripravilo novo igro v narečju Na 3. strani Križ: odprli nov sedež civilne zaščite Na 8. strani V Gorici središče kooperacije med Italijo in državami z Balkana Na 14. strani Ajdovščina stavi na visoko tehnologijo Na 16. strani bruselj - Izjava slovenskega ministra gorica - Kmečka zveza in SKGZ Žbogar: Frattini mi sploh ni omenil Lokve Naveza vinarjev in gostincev za ovrednotenje Brd in Krasa Slovensko-italijanski posvet o kmetijstvu ob obletnici vstopa Slovenije v EU BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je včeraj v Bruslju povedal, da se je na zasedanju zveze Nato pogovarjal z italijanskim kolegom Francom Frattinijem, vendar mu ta ni omenil protestne note zaradi sobotnega incidenta v Lokvi pri Sežani. »Z ministrom sva se pogovarjala, vendar mi ni omenil tega incidenta, niti da oni glede tega protestirajo,« je dejal Žbogar. Minister Žbogar v času pogovora s slovenskimi novinarji, kot poroča Slovenska tiskovna agencija, ni bil seznanjen s tem, da bi ministrstvo z italijanske strani dobilo kakšno protestno noto. »Za to, da bi dobili kakšno protestno noto Italije, ne vemo,« je povedal minister in dodal, da je o tem doslej bral samo v medijih. Kot smo izvedeli, vsekakor ni šlo za protestno noto, temveč za razgovor funkcionarja italijanskega zunanjega ministrstva s predstavnikom slovenske ambasade v Rimu Gregorjem Šucem. Potezo Farnesine pozdravlja predsednik Unije Istranov Massimi-liano Lacota. Zveza za Primorsko pa poziva ezulsko združenje, naj se odpove nadaljnjim pobudam v Sloveniji, ki bi povzročile le dodatne napetosti. Na 2. strani 2 Petek, 6. marca 2009 ALPE-JADRAN / bruselj - Neformalno srečanje slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Žbogar: Ahtisaari bi posredoval glede meje in ne institucije Slovenska vlada je odločila, da slovenski del mešane komisije preneha z delovanjem BRUSELJ - Evropska komisija je jasno povedala, kako si zamišlja mediacijo - ne kot pot do nečesa tretjega, je včeraj v Bruslju poudaril slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. "Kot razumem, je Martti Ahtisaari pripravljen posredovati glede vprašanja meje, ne glede institucije, ki bi reševala vprašanje meje," je pojasnil. Na vprašanje, kakšen je scenarij, če Hrvaška v ponedeljek zavrne predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Reh-na o mediaciji pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaari-ja, ki naj bi predlagala rešitev za vprašanje meje in omogočila nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, je minister odgovoril, da se bo na to morala odzvati komisija. "Najprej moramo dobiti odgovor Hrvaške, ki pa ne bo odgovor nam, ampak odgovor Evropski komisiji," je poudaril Žbogar. Evropska komisija je po njegovih besedah jasno povedala, kako si zamišlja mediacijo. "Ne vemo, kako se bo komisija odzvala na to, a to je njihov predlog, ki smo ga mi sprejeli," je pojasnil. To je minister Žbogar povedal vče- raj ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov članic Nata po kratkem srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovicem. Ministra sta govorila predvsem o vstopu Hrvaške v Nato, a na kratko sta izmenjala tudi poglede na media-cijo in se dogovorila za srečanje z Rehnom prihodnji teden. Srečanje naj bi bilo po vsej verjetnosti prihodnji torek v Bruslju, čeprav točnega datuma nista želela razkriti ne Jan-drokovič ne Žbogar. Sestanek naj bi bil čim prej po ponedeljkovi odločitvi Hrvaške glede mediacije, a zagotovo ne bo v petek, je nakazal minister Žbogar. O morebitnih pogojih ene ali druge strani za mediacijo Žbogar ni želel govoriti. "Hrvaška bo v ponedeljek sprejela končno odločitev, dajmo počakati," je sklenil. Evropski komisar za širitev Olli Rehn pa je včeraj na Bledu, kjer je potekalo srečanje Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), ponovil, da pričakuje pozitiven odgovor Hrvaške na predlog o mediaciji EU v sporu glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Ne zna si predstavljati, da bi ena ali druga država a lokev - Stališče Zveze za Primorsko »Unija Istranov naj se odpove vsem nadaljnjim akcijam« LOKEV - Slovenska zunajparla-mentarna stranka Zveza za Primorsko (ZZP) poziva Unijo Istranov, naj se odpove vsem nadaljnjim akcijam in manifestacijam, ki bi lahko pripeljale do nepredvidljivih in nepopravljivih posledic za odnose med Slovenijo in Italijo. Prav tako od obeh držav zahteva, naj končno pripravita spravno dejanje. V ZZP ocenjujejo da je bila sobotna načrtovana manifestacija Unije Istranov pred jamo Golobivni-ca v Lokvi »le še ena izmed številnih dobro načrtovanih akcij tržaških skrajnežev, kako spremeniti zgodovino in se prikazati kot nemočna žrtev.« Prepričani so namreč, da Italija postopoma spreminja zgodovinska dejstva iz obdobja, ko je Primorsko okupirala fašistična Italija in izvajala genocid nad Primorci. »Iz brutalnega napadalca se želi spremeniti v nemočno žrtev pred 'podivjanimi hordami' slovanskih partizanov,« opozarjajo v ZZP in del krivde za to pripisujejo tudi premalo odločni slovenski politiki. »V ZZP obžalujemo povojne poboje. Nič jih ne more opravičiti! Vendar so nam tudi poznani razlogi, zakaj je do njih prišlo,« so še zapisali v sporočilu za javnost. V Zvezi za Primorsko tako obžalujejo neljube dogodke pri jami Golobivnica, vendar razumejo in podpirajo krajane vasi Lokev ter druge udeležence manifestacije, saj se Italija za zločine na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno ni nikoli opravičila. »Bojimo se, da se bodo taki in podobni dogodki pojavljali še naprej in to vse do spravnega dejanja med obema državama,« poudarjajo v stranki ter državi pozivajo, naj končno pripravita spravno dejanje, in sicer na način in v duhu zgodovinske realnosti. »Dokler tega dejanja ne bo, tudi miru ne bo,« so še prepričani v Zvezi za Primorsko. Predsednik Unije Istranov Mas-similiiano Lacota medtem pozdravlja sredino potezo italijanskega zunanjega ministrstva, ki je zaradi dogajanj v Lokvi formalno protestiralo pri slovenski ambasadi v Rimu. Podoben protest je slovenskemu zunanjemu ministrstvu iznesel Alessando Pie-tromarchi, italijanski veleposlanik v Ljubljani. Vodja ezulskega združenja je prepričan, da je minister Franco Frat-tini s svojo potezo tudi potrdil načelo recipročnosti pri komemoraciji Massimiliano Lacota (desno) se je prejšnjo soboto v Lokvi vneto pogovarjal s predstavnikoma slovenske policije kroma mrtvih. Ta se mora po mnenju Laco-te odvijati v duhu dialoga in priznanja obojestranskih krivic in tudi trpljenja obeh strani, to se pravi dogodkov med in po drugi svetovni vojni. Predsednik Unije Istranov vztraja pri oceni, da so enosmerna in pristranska tolmačenja zgodovine, ki ne upoštevajo pokole, za katere so odgovorni partizani v povojnem času, izven vsakršne evropske logike. V ezulskem združenju so prepričani, da je sedaj na potezi Slovenija, »ki mora uradno pojasniti zadržanje svoje policije in razloge zakaj slednja ni omogočila ko-memoracije žrtev fojbe pri Lokvi.« priori zavrnila tovrstno posredniško vlogo unije. "Namen Evropske komisije je, da se razreši vprašanje glede meje med Slovenijo in Hrvaško ter da se deblokirajo pristopna pogajanja, da lahko delamo naprej v skladu s časovnico ter s tehničnimi pogajanji zaključimo do konca tega leta," je poudaril Rehn. "Od obeh držav pričakujem pozitiven odgovor brez postavljanja nekih nemogočih pogojev, ki bi na koncu pomenili zavrnitev naše pobude," je dejal Rehn, ki vidi mediacijo kot edino pozitivno rešitev v danih razmerah. Slovenska vlada pa je na včerajšnji se- Gordan Jandrokovič ji obravnavala poročilo slovenskega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za slovensko-hrvaško mejo in odločila, da slovenski del komisije preneha z delovanjem, je po seji vlade sporočil premier Borut Pahor. Kot je pojasnil, je vladi včeraj poročilo predstavil vodja slovenskega dela komisije Miha Pogačnik, vlada pa je nato na podlagi njegovih ugotovitev odločila, da slovenski del komisije preneha z delovanjem. To odločitev so v glavnem podprle tudi vse koalicijske in opozicijske stranke. (STA) slovenija - Vlada Ustanovili komisijo za narodnosti LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj ustanovila komisijo za narodnost in komisijo za zaščito romske skupnosti. Predsednica komisije za narodnosti je postala ministrica za kulturo Majda Širca, predsednik komisije za zaščito romske skupnosti pa je postal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Komisija za narodnosti je delovno telo vlade o zadevah s področja položaja italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, ki med drugim skrbi za spremljanje uresničevanja ustavnih obveznosti in zakonskih določil do narodnih skupnosti. Ima 13 članic oziroma članov, med katerimi so poleg Širce tudi državna sekretarka na šolskem ministrstvu Alenka Kovšca, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Flavio Forlani, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Jožef Kocon in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh, ki je tudi član komisije za zaščito romske skupnosti. Žensko srečanje na meji pri Kaštelu KAŠTEL - Po padcu meje med Italijo in Slovenijo si članice krožka »Il caffe delle donne« pri Zvezi italijanskih žena (UDI) nadejajo, da bi čim prej izginila tudi meja s Hrvaško. S sodelavkami združenja za enake možnosti Poem iz Kopra se bodo danes ob 10. uri srečale s hrvaškimi ženskami na mejnem prehodu pri Kaštelu. Uro pozneje bo na sedežu Skupnosti Italijanov v Bujah srečanje z dijaki italijanskih šol iz Buj, ki se bodo spomnili Fulvia Tomizze ob desetletnici smrti. Sledila bo (ob 12. uri) okrogla miza o pravicah žensk oziroma primerjava treh stvarnosti. Jutri v Padovi dokumentarec in pričevanja o p. Corteseju PADOVA - Jutri bodo v Padovi odkrili spominsko obeležje pred vojašnico Romagnoli v predmestju Chie-sanuova. Tam je bilo od poletja 1942 do jeseni 1943 italijansko koncentracijsko taborišče za moške civiliste. V njem se je zvrstilo kakih 10.000 in-ternirancev, večinoma Slovencev, od katerih jih je 72 umrlo. Da žrtev ni bilo več, ima zasluge tudi minoritski duhovnik iz Padove pater Placido Cortese s sodelavci. V Chiesanuovi bodo jutri ob 10. uri v kinu Esperia šolski mladini predstavili dokumentarec Pogum molka, ki ga je o p. Corteseju posnel Paolo Damosso. O delu za pomoč interni-rancem bo pričala takratna študentka medicine v Padovi in Corteseje-va sodelavka dr. Majda Mazovec iz Ljubljane, ki je bila skupaj s Corte-sejem upodobljena tudi na fotografiji, ki smo jo objavili (pomotoma je pri fotografiji izpadel podnapis) ob včerajšnjem članku o spominskih prireditvah v Padovi. Uspešno skupno iskanje ukradenih vozil KOPER - Svobodo gibanja v schen-genskem prostoru izkoriščajo tudi tatovi vozil, in sicer v obe smeri. V torek so slovenski policisti prejeli obvestilo italijanskih kolegov, ki so v okolici Trsta opazili ukradeno tovorno vozilo znamke DAF s polpri-klopnikom. Zaradi velike verjetnosti, da bo voznik nadaljeval pot po Sloveniji, so slovenski policisti poostrili nadzor in naposled opazili vozilo blizu Sežane. Ugotovili so, da je bil 50-letni bolgarski voznik z ukradenim vozilom namenjen domov. Vozilo in polpriklopnik so zasegli, v teku pa je preiskovalni postopek. Včeraj pa so italijanski varnostni organi sporočili koprski policijski upravi, da so izsledili avto renault clio, ki je bil pred dnevi ukraden v Gračišču. Vrnili ga bodo lastniku. danes evropski dan logopedije Vrsta pobud tudi v FJK in Sloveniji RIM, TRST, LJUBLJANA, MARIBOR - Veliko je oseb z motnjami v govoru oz. takih, ki zaradi raznih patologij in poškodb ne zmorejo komunikacije s sočlovekom, sorazmerno pa je še malo znana logopedija, panoga, ki pomaga pri premoščanju težav govora. Logopedi se ne soočajo samo z motnjami v razvoju, ki vplivajo na govor in osvajanje govornih sposobnosti (npr. z disleksijo), ampak tudi s pojavi, ki so posledica nevroloških obolenj (npr. cerebralne paralize), pri starejših osebah pa hudih poškodb, npr. možganske kapi. Tudi zato danes poteka Evropski dan logopedije, ki je letos posvečen razmišljanju o nevroloških motnjah, predvsem pa o tehnoloških pripomočkih, ki človeku pomagajo pri komunikaciji. V Italiji pod geslom Čuj, kdo (ne) govori (Senti chi (non) parla) potekajo informativne pobude, posvečene predvsem nevrološkim motnjam pri razvoju otroka ter njihovemu vplivu na jezik in komunikacijo. Cilj je spodbujati razmišljanje o teh vprašanjih, da se podrejo pregrade, ki otrokom s takimi motnjami onemogočajo komuniciranje, govor ter to, da jih drugi razumejo. V ta namen bodo danes delili informativne zgibanke in aktivirali posebne telefonske linije, ki bodo omogočale stik z logopedi (V Furlaniji-Julijski krajini bo od 9. do 18. ure danes mogoče telefonirati na številko 328-4151741), številne informacije pa so dosegljive tudi na spletni strani Zveze italijanskih logopedov www.fli.it. Ob priložnosti Evropskega dneva logopedije bodo pobudniki poudarili tudi pomen novih tehnoloških pripomočkov, kot so npr. posebni računalniški programi, ki tistim, ki niso zmožni govoriti, omogočajo komuniciranje. Evropski dan logopedije bodo obeležili tudi v Sloveniji, kjer bo Društvo logopedov Slovenije imelo v Mariboru svoj občni zbor (ob 9.30 v veliki predavalnici tamkajšnjega kliničnega centra), kateremu bo sledilo srečanje na temo Nevrološke motnje govora pri odraslih. Slovenija pa bo letos gostila tudi sedmi evropski kongres govornih terapevtov in logopedov, ki so združeni v organizaciji Cplol. Kongres bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 14. do 16. maja, glavna tema pa se glasi Govorno-jezikovna terapija v Evropi: izmenjava dobre klinične prakse. ljubljana - Dobitnik Prešernove nagrade V starosti 92 let umrl Janez Gradišnik LJUBLJANA - V starosti 92 let je v noči na četrtek v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Janez Gradišnik, prevajalec, pisatelj, publicist in kulturni urednik, predvsem pa skrbnik Slovencev za lep jezik. Rodil se je 22. septembra 1917 v Stražišču pri Prevaljah. Proslavil se je s številnimi prevodi iz nemškega, angleškega, francoskega, ruskega in srbskega jezika. Po njegovi zaslugi lahko v slovenskem jeziku prebiramo dela Hemingwaya, Kafke, Joycea, Hes-seja, Camusa in Bulgakova. Njegov prevajalski opus je izredno obseženelik in vseh njegovih prevodnih del niti ni mogoče našteti. Gradišnik se ni posvečal zgolj prevajanju, ampak tudi pisanju številnih teoretskih prispevkov, v katerih se je loteval prevajalskih zagat. Poleg tega je tudi eden redkih, ki se je posvetil delu in osebnosti Edvarda Kocbeka. Pred II. svetovno vojno je namreč pripadal krogu katoliških intelektualcev, ki so se zbirali okrog Kocbeka in revije Dejanje. Janez Gradišnik Poleg zelo obsežnega prevodnega opusa je Gradišnik tudi avtor del za mladino in odrasle Poti iz noči, Ura spomina, Plamenica, Moj prijatelj Dane, Mehiški orel, pa tudi pisec jezikovnih priročnikov Pomorska slovenščina, Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Slovensko ali angleško?. Sestavil je tudi slovensko-nemški in nem-ško-slovenski slovar. Za svoje delo je prejel Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, lani pa tudi Prešernovo nagrado. / ALPE-JADRAN Petek, 6. marca 2009 3 energija - Zagotovila deželnega odbora V Tržiču in niti na ozemlju FJK ne načrtujejo jedrskih elektrarn Odbornik Riccardi odgovoril na vprašanje Brandolina in Antonaza TRST - V Furlaniji-Julijski krajini ne načrtujejo gradnje jedrskih central, čeprav deželna vlada podpira gradnjo nukleark na državnem ozemlju. Deželni odbornik za infrastrukture in energijo Riccardo Ric-cardi je na včerajšnji seji deželnega sveta potrdil stališče, ki ga je večkrat iznesel predsednik FJK Renzo Tondo. Da nuklearkam, a ne pri nas. Riccardija sta k stališču o tem vprašanju spodbudila deželna svetnika Roberto Antonaz (Mavrična levica) in Giorgio Brandolin (Demokratska stranka). Od Dežele sta zahtevala pojasnila, potem ko so se razširile nepotrjene novice, da v Rimu razmišljajo o nuklearki na območju sedanje elektrarne na premog pri Tržiču. Ric-cardi je te vesti oziroma govorice vsekakor zanikal rekoč, da se o možni tržiški lokaciji ni nikoli konkretno govorilo. Ne v Rimu in še manj na deželni ravni, kot je večkrat poudaril predsednik Dežele, je dejal Riccardi. Odbornikove besede niso popolnoma pomirile Antonaza in Bran-dolina. Prebivalci tržiškega območja so upravičeno zaskrbljeni, glede nu-kleark pa Dežela ne more zagovarjati stališča, da podpira jedrsko energijo, a da na ozemlju FJK ne načrtujejo nukleark. Po mnenju zastopnikov le-vosredinske opozicije je takšno stališče protislovno. Tondo je v nekem intervjuju kmalu po izvolitvi dejal, da sicer podpira novo italijansko pot k jedrski energiji, območje FJK pa je potresno področje in zato pri nas ne morejo graditi jedrskih elektrarn. Predsednik deželnega odbora bi raje videl, da bi Italija sodelovala pri načrtovani podvojitvi reaktorja v Krškem, za kar v Sloveniji niso nikoli pokazali velikega navdušenja. Glede Krškega se za desno sredino postavlja tudi politični problem, na katerega marsikdo sicer pozablja ali pa ga enostavno pometa pod preprogo. Zlasti tržaška desnica (glej stališča senatorja Giulia Camberja) je dolgo opozarjala, da krška nuklearka ne odgovarja vsem mednarodnim varnostnim standardom in da bi morebitni incident imel hude posledice tudi za Trst in našo deželo. Tondo sicer tega ni nikoli trdil, marsikateri njegovi zavezniki pa so še vedno tega mnenja. Po eni strani Krško kot nevarnost, po drugi pa kot možnost dobre finančne investicije. Deželni odbornik Riccardo Riccardi in elektrarna v Tržiču, kjer po mnenju Dežele na načrtujejo nuklearke deželni svet Demokrati zahtevajo izredno sejo o krizi TRST - Demokratska stranka uradno zahteva sklic izredne seje deželnega parlamenta, na kateri bi govorili o hudi gospodarski krizi. Zahtevo po izrednem zasedanju je utemeljil deželni tajnik stranke Bruno Zvech, ki se mu zdi, da vlada predsednika Renza Tonda pomanjkljivo rešuje vse hujše težave, s katerimi se - podobno kot vsi Italijani - soočajo tudi občani Furlanije-Julijske krajine. »Ko smo lani govorili o naraščajoči ekonomski krizi so nas predstavniki desne sredine obtoževali, da smo črnogledi in da pretiravamo. Zal se naše napovedi sedaj uresničujejo,« meni deželni tajnik demokratov. Opozicija računa, da bo izredna seja deželnega sveta res čimprej sklicana in da bo na njej prišlo do enotnih stališč med večino in opozicijo. špeter - Marina Cernetig o narečni priredbi Bettijevega dela Delitto all'isola delle capre »Kozja glava«, poklon za dan žena Igro bodo uprizorili v nedeljo v Špetru - Pred predstavo bodo svoje poglede na praznik žena predstavile domače pesnice in pisateljice zgodovina - Nov raziskovalni trud Alessandra Marza Magna Zgodbe vojaških pilotov V knjigi tudi o Tržačanu Goffredu de Banfieldu in partizanskem pilotu Luigiju Rugiju MILAN - Pri založbi Saggiatore je izšla knjiga Romba il motore (Bobnenje motorja) - Zgodbe vojaških pilotov, ki jo je uredil novinar Alessandro Marzo Magno. Urednik je zbral štirinajst zgodb vojaških pilotov, med katerimi sta tudi Tržačan Goffredo (Gottfried) de Banfield in Lui-gi Rugi, doma iz Zadra, ki se je boril na strani jugoslovanskih partizanov. Zgodbo o de Banfieldu je napisal sam Marzo, življenjske prigode Rugija in še nekaterih drugih »Titovih pilotov« pa je opisal Giacomo Scotti, novinar in pisatelj, ki živi na Reki. Med sodelavci knjige je tudi novinar Piccola Pietro Spirito. De Banfield je znan kot »tržaški orel« in ga v Trstu še vedno imajo za legendo avstro-ogrskega vojnega letalstva. Marzo Magno je svojo dokumentirano pripoved o de Ban-fieldu osnoval na arhivskih dokumentih. V njegovem spisu izstopata večjezična in kozmopolitska stvarnost Trsta in njegovega širšega zaledja. »Tržaški orel« po koncu prve vojne ni nikoli več pilotiral letala, svoj zadnji let v neskončnost pa je opravil leta 1986, ko mu je bilo 96 let. Marzo Magno, ki živi med Trstom in Milanom (rojen je sicer v Benetkah), je napisal že kar nekaj knjig. Med drugim je uredil knjigo o vojni v nekdanji Jugoslaviji, njegovo najbolj uspešno delo pa je nedvomno potopis Il leone di Lissa (Lev z Visa), koristen zgodovinski priročnik za vsakogar, ki potuje v Dalmacijo ne kot zgolj kot turist, ampak tudi kot popotnik. Anna Bernich, Gianni Trusgnach, Marina Cernetig in Manuela Cicigoi (od leve) so protagonisti nove predstave Beneškega gledališča nm ŠPETER - V Benečiji bodo že enaintrideseto leto zapored na poseben način praznovali 8. marec, to je mednarodni dan žena. Poseben praznik vsako leto prireja Zveza beneških žen v sodelovanju z Beneškim gledališčem, ki bo tudi letos nastopilo z novo igro. Prireditev bo na sporedu v nedeljo ob 17. uri v večnamenski dvorani v Špetru. Tokrat ne bo običajnega slavnostnega govornika, temveč bodo svoje poglede na dan žena predstavile domače pesnice in pisateljice Luisa Battistig, Andreina Trusgnach in Claudia Salamant. Ob špetr-skem županu Manziniju pa bo tokrat med posebnimi gosti tudi prva županja otrok Martina Trusgnach. Ljubitelji gledališča pa bodo nato lahko uživali v novi igri Beneškega gledališča. Njegovi člani so z režiserjem Marjanom Bevkom tokrat izbrali delo Uga Bettija »Delitto all'isola delle capre«, ki ga je italijanski dramatik napisal leta 1948 in je bilo prvič uprizorjeno leta 1953 v Parizu, kjer je doživelo izreden uspeh tako med občinstvom kot med kritiki. Betti je prvi italijanski dramatik, ki mu je uspel preboj iz kulturne izolacije, ki jo je ustvaril fašistični režim, in ki se je znal uveljaviti kot predstavnik evropske kulture. Besedilo je iz italijanščine v beneško narečje prevedla Marina Cernetig, ki bo v tej igri tudi nastopila skupaj z Giannijem Trusgnachom, Manuelo Cicigoi in Anno Bernich. Beneška priredba Bettijeve drame nosi naslov Kozja glava. Marina, kako to, da ste izbrali prav to delo? »Preden smo začeli sodelovanje z režiserjem Bevkom smo uprizarjali samo besedila domačih, beneških avtorjev, zdaj pa igramo tudi dramska besedila italijanskih in drugih dramatikov, ki nam jih običajno predlaga sam režiser. Tudi tokrat nam je ponudil več del tujih avtorjev, ki so se mu zdela zanimiva, na koncu pa smo se odločili za Bettijevo, ker nam je bilo še posebno všeč.« Kako so potekale priprave? »Tako kot običajno. Takoj po letošnjem Dnevu emigranta smo začeli pregledovati razna besedila, da bi odločili, katero bomo uprizorili. Vsako leto namreč pripravimo dve novi predstavi, eno za Dan emigranta, drugo pa za dan žena. Konec januarja je bil prevod zaključen in smo lahko začeli z vajami. Nismo profesionalni igralci, tako da vaj ni bilo veliko. Če se ne motim, bomo v nedeljo Kozjo glavo zaigrali tridesetič. Upam, da bodo gledalci zadovoljni. Vem, da vlada za predstavo veliko pričakovanje, še posebno zato, ker ob letošnjem Dnevu emigranta nismo nastopili s pravo igro.« Boste igro nato uprizorili še kje drugje? »Seveda, tako kot ponavadi: po naših dolinah, v Posočju in na Kambreškem. Mislim, da bodo naslednje ponovitve tudi bolj kvalitetne, saj bomo takrat igro tudi boljše obvladali. Gostovanja pa za nas predstavljajo še dodatno zadoščenje.« Kaj še načrtujete v naslednjih mesecih? »S svojimi nastopi v igri Majhane družinske nasreče, ki je vsakič požela izjemen uspeh, bosta nadaljevala Anna Ius-sa, ki je igro tudi priredila, in Adriano Ga-riup. Sicer pa pripravljamo še posebno predstavo v spomin na Luciana Chiabu-dinija iz Ščigle (občina Podbonesec op. p.) ob deseti obletnici njegove smrti. Prireditev bo 4. aprila na Lesah, predstavili pa se bomo z neke vrste lepljenko prizorov, ki sta jih napisala sam Chiabudi-ni in Izidor Predan - Dorič.« Ponavadi nastopate tudi v Mav-hinjah na Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin. Se ga boste udeležili tudi letos? »Na žalost so organizatorji spremenili pravilnik, tako da morajo zdaj skupine na festivalu predstaviti novo igro. Da bi pripravili še nekaj novega, pa res ni- mamo casa.« T.G. 4 Petek, 6. marca 2009 GOSPODARSTVO raziskava - Predstavitev rezultatov ankete ob dnevu komuniciranja v Vidmu V FJK bo zmanjšalo število zaposlenih več kot 70% podjetij Za vlaganja v oglaševanje bodo podjetja letos namenila 30% manj denarja kot lani VIDEM - Skoraj 70 odstotkov podjetij iz severovzhodne Italije predvideva, da bo moralo v letošnjem letu zmanjšati število zaposlenih, razkriva raziskava, ki sta jo videmski agenciji Aipem in Vodu izvedli na statističnem vzorcu 118 podjetnikov in menedžerjev iz Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Po rezultatih raziskave, ki je bila izvedena za Dan komuniciranja, ki bo danes v Vidmu, podjetja predvidevajo krčenje števila zaposlenih (67% v Venetu in 71% v FJK) zaradi gospodarske krize in zmanjšanja prometa: 40% jih predvideva, da bodo poslovno leto sklenila v rdečih številkah, 23% jih je negotovih, 24% jih predvideva razmeroma dobro leto, le 13% pa dobro. V teh razmerah nezaupanja se po besedah prvega moža družbe Aipem Paola Molinara znižujejo vlaganja v komuniciranje. 52% vprašanih predvideva, da jih bo zmanjšalo (49% v Venetu in 53% v FJK) zaradi majhnega zaupanja v komuniciranje, 32% jih je malo verjame v učinkovitost sporočanja, 17% pa sploh ne. Pomembna novost na tem področju je premik vlaganj na spletni kanal, ki ga je izbralo 45% sodelujočih v raziskavi. Kot je povedal Molinaro, velja ocena, da bodo podjetja v povprečju skrčila naložbe v sporočanje oziroma za reklamo za 30%, kar bo imelo znatne posledice za podjetja sama, za medije in za reklamne agencije. Pripravljenost za vlaganja v marketing z namenom podpiranja prometa in reševanja ravnotežja je izrazilo 31% v raziskavo vključenih podjetij, 24% jih je izrazilo pripravljenost za znižanje cen, 36% pa jih je pripravljenih na strukturne posege v podjetje za izboljšanje učinkovitosti. 33-odstotni delež anketiranih podjetnikov in me-nedžerjev meni, da so odločitve o nakupu odvisne od čim bolj ugodne cene, 26% jih priznava, da odločitev sloni na razmerju med kakovostjo in ceno, in le 15%, veliko manj kot v preteklosti, priznava vrednost blagovne znamke kot glavni razlog odločitve za nakup. V poglavju o predvidevanjih za leto 2009 več kot polovica (55%) vprašanih napoveduje nove trženjske strategije za podpiranje prodaje, medtem ko bo 39% vprašanih podjetnikov ohranilo enak način sporočanja in oglaševanja kot v preteklih letih. Med tistimi, ki bodo ali so uvedli novosti, Primer oglaševanja ob cestah v Sloveniji arhiv jih je 38% pritisnilo na vzvod ugodne cene, 22% se jih je zateklo k spletu, 15% podjetij pa prodaja neposredno odjemalcem s pomočjo katalogov, razstav in televizijskih prodaj. Samo 20% vprašanih namerava povečati naložbe za oglaševanje v tradicionalnih medijih. 52% jih pričakuje pozitivne učinke od promocij, sejmov in prireditev, 45% pa jih bo povečalo naložbe za notranje usposabljanje. Polovica vprašanih podjetnikov in me-nedžerjev iz podjetij s primernimi proizvodi je zainteresirana za preverjanje formule za prodajo prek spleta, medtem ko 52% podjetij nima proizvodov, ki bi bili primerni za spletno prodajo. Kot je povedal Molinaro, je bila raziskava izvedena v obdobju največje panike na finančnih trgih, vendar je podoba, ki iz nje izhaja, kljub temu precej vznemirljiva. »Podjetja so v veliki večini podkapitalizirana in si v prvi vrsti prizadevajo za ohranitev ekonomskega in finančnega ravnovesja. Pojavljajo se tako podjetja, ki napredujejo manj kot njihovi odjemalci, saj so prežeta z močno kompetici-jo za zaščito svojega prometa, na področju komuniciranja pa je razvidno, da je v teku revolucija, ki zajema tako izrazje kot formule in medije v njihovi vsebini,« je predstavitev raziskave sklenil Paolo Molinaro. sejmi - Olio Capitale Pri Parovelu jutri večer med oljem in kavo TRST - V okviru sejma ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki ga bodo danes ob 11. uri slovesno odprli na tržaškem sejmišču, je vinska klet Parovel iz Boljunca pripravila poseben večer v okviru svojih Parovel events. Jutri ob 20. uri bo namreč na sporedu večerja - degustacija z naslovom Senzorske igre med oljem in kavo. Udeleženci (za ceno 50 evrov po osebi) bodo deležni aperitiva, žive glasbe z območja med Južno Ameriko in Srednjo Evropo, poetičnih vložkov in kreativne samopostrežne večerje. Večer bo posvečen organoleptičnim zaznavam, ki se v produkciji ekstra deviškega oljčnega olja in kave vežejo na mesto Trst. »To bo potovanje z nepozabnimi trenutki, ki jih je treba živeti in podoživljati z vsemi vašimi čutili!« je zapisano v vabilu na večer, o katerem lahko berete tudi na spletni strani www.parovelevents. com/giochi_sensoriali.htm. Za rezervacije pa je na voljo naslov spletne pošte info@parovelevents.com ali tel. št. 0039 346 7590953. energenti - Analiza na En.konferenci v Ljubljani Slovensko plinsko omrežje v dobri kondiciji čaka nove projekte LJUBLJANA - Slovensko plinsko omrežje - prvi transport po njem je stekel leta 1978 - je dobro vzdrževano in po besedah direktorja Geoplina plinovodi Marjana Eberlinca v odlični kondiciji. Slovenija je na dobri geografski legi, prek njenega ozemlja naj bi tekel tudi krak Južnega toka, je v Ljubljani poudaril direktor Geoplina Alojz Stana. Plinovodno omrežje v Sloveniji je dolgo približno 990 kilometrov, Geo-plin - ta zagotavlja dobavo 95 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji - pa prek omrežja dobavlja plin iz Rusije (50%), Alžirije (30%) in s prostega evropskega trga (20%), je na En.konferenci povedal Stana. Ob tem je poudaril, da je delež ruskega plina v ostalih razvitih evropskih državah okrog 30-odstoten. To po njegovem mnenju vodi k razmišljanju, kolikšen odstotek nameniti posameznim dobaviteljem. Zadnje čase se veliko govori o plinskih projektih Južni tok in Nabucco. Plinovod Južni tok bi lahko šel tudi čez Slovenijo - pogovori o tem še potekajo - do Italije. Oba bi lahko imela zamudo zaradi trenutne finančno gospodarske krize, prav tako bi do zamika po njegovem mnenju lahko prišlo, če bo Evropa spremenila stališče do nuklearne energije. Geoplin kot solastnik sodeluje pri projektu terminala utekočinjenega zemeljskega plina na hrvaškem otoku Krk. Januarja je bil razgrnjen prostorski načrt, projekt pa bi lahko končni epilog dobil v letu 2010, je ocenil. Interes Slovenije pri tem je prenos plina čez slovensko ozemlje v Italijo in Avstrijo. Niti eden od omenjenih projektov pa po besedah Stane ne dviguje varnosti, ki jo ima Slovenija danes. Sistemski operater slovenskega prenosnega omrežja Geoplin plinovodi je v letu 2005 začel z gradnjo hrbtenice plinovoda. Kot je opozoril Eberlinc, je doba umeščanja v prostor dolgotrajna. Ko bo plinovod v celoti zgrajen, bo prenesel okrog osem milijard kubičnih metrov plina. Geoplin plinovodi stalno skrbi za razvoj, obratovanje in vzdrževanje prenosnega plinskega omrežja, za stalni nadzor in vodenje, načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje ter zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje. Hkrati sledijo kratkoročnim in srednjeročnim potrebam po zmogljivostih, dolgoročnemu zanesljivemu in varnemu izvajanju prenosa zemeljskega plina in zagotavljanju prenosnih povezav s sosednjimi prenosnimi omrežji. Kot je še poudaril Eberlinc, morajo graditi, ker si ne smejo privoščiti, da ne bi omogočali slovenskemu potrošniku priključitev na omrežje. Direktor slovenske podružnice nemške družbe TGE Gas Engineering Vladimir Puklavec je govoril o terminalu za utekočinjeni plin, ki ga želi družba postaviti v Kopru, ob njem pa naj bi zgradili tudi plinsko elektrarno. Prednost plinskega terminala v primerjavi s plinovodom je po njegovem možnost »sezonskega oskrbovanja« Slovenije, glede na letni čas oz. potrebe, pa tudi velika dodana vrednost za slovensko gospodarstvo. (STA) Banka Hypo AA vabi nove stranke s 4,25-odstotnimi obrestmi VIDEM - Banka Hypo Alpe Adria, ki ima italijansko podružnico v Vidmu, je lansirala nov tekoči račun brez stroškov in s 4,25-odstotno obrestno mero na depozite. Za razliko od spletnih depozitnih računov je to račun, ki ga upravlja fizična mreža poslovalnih in finančnih promotorjev banke. Račun Hypo Super je operativni instrument za naložbe z zelo visoko obrestno mero in z osebnim svetovalcem. Nan-ižji depozit znaša 10 tisoč, najvišji pa 250 tisoč evrov in mora biti vezan za najmanj šest mesecev. Nova ponudba avstrijske banke se uo-kvirja v strategijo njene rasti na italijanskem trgu, kjer že igra pomembno vlogo na področju kreditiranja majhnih in srednjih podjetij, z računom Super Hypo pa želi pritegniti tudi zasebne varčevalce, ki jim ponuja ugodno anticiklično priložnost za varno naložbo prihrankov. V Sloveniji februarja močan padec prodaje osebnih avtomobilov LJUBLJANA - Februarja so v Sloveniji prvič registrirali 5144 vozil, kar je 24,5 odstotka manj kot v februarju lani. V letošnjih prvih dveh mesecih skupaj pa se je število prvič registriranih vozil zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lani za 25,5 odstotka na 10.112. Kot so sporočili iz sekcije vozil pri Trgovinski zbornici Slovenije, se je prodaja novih osebnih avtomobilov februarja zmanjšala za 21,8 odstotka na 4716, prodaja gospodarskih vozil pa za 46,7 odstotka na 398. Med novimi osebnimi avtomobili so februarja prevladovali avtomobili znamke Renault. Teh so prejšnji mesec prvič registrirali 663, kar je 26 odstotkov manj kot v februarju lani. Prodaja osebnih avtomobilov znamke Volkswagen se je v letu zmanjšala za 33,5 odstotka na 493, znamke Opel pa za 42,5 odstotka na 298. Prodajo pa je februarja uspelo povečati proizvajalcu avtomobilov Kia, in sicer za 135 odstotkov na 372 avtomobilov. Kiin model Ceed je tudi najbolje prodajani osebni avtomobil v letošnjem februarju; prvič so jih registrirali 305, kar je trikrat več kot februarja lani. (STA) L EVRO 1,2555 $ 0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) S.03. 4.03. ameriški dolar japonski jen 1,2555 124,71 1,2555 124,67 8 5915 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 8,5885 45,0615 64,9970 45,2445 64,7020 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4506 0,89030 7,4506 0,89020 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ KJfOyKJDKJ 11,4825 8,9060 11,5175 8,9400 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 27,744 1,4765 27,736 1,4782 jviv.aijM iiaiiis. estonska krona tnan7ar<:Ki TAnnt 15,6466 311 63 15,6466 31005 1 1 laC\ A"\ .Tûfl NOVA KRE. BANKA MARIBOR 7,98 h/11 IMnTCCT +2,18 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 44,48 10,61 +0,93 -0,09 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 227,62 +2,09 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 69,90 13,95 +1,30 -0,21 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: S. marca 2009 -S,83 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,00 3,5675 1004 -6,28 -8,64 -4 11 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 2,2775 -10,60 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 0,8735 2,87 -4,43 -5,75 EDISON ENEL ENI 0,6855 3,6175 13 05 -8,84 -1,63 -7 51 FIAT FINMECCANICA 3,93 -5,30 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,83 11,08 1 501 -5,84 -6,50 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,568 12 67 -9,36 -7 11 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,61 -4,00 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,4025 5,6 -3,68 -5,08 -1 33 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,407 0,1577 6195 -6,74 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,22 -6,84 -0,41 +1 58 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,85 3,16 -4,75 TENARIS TERNA 0,8475 6,26 -4,88 -5,44 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,39 0,3005 +0,74 -5,80 -3 11 UNICREDIT 6,86 0,8075 -11,75 SOD NAFTE (159 litrov) 43,53 $ -0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.515,91 835,92 -0,11 +0,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.291,47 907,82 -1,33 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.359,89 391,41 -3,29 dcica 1 j, dcuuidu SRX, Beograd BIFX Sarajevo 172,03 1.622 52 -1,46 -1 33 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.348,53 1.756,15 -0,17 -3,16 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 6.594,52 1.074,52 -4,09 -3,22 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ctcc mn 1 nnrlnn 682,56 722,385 3.695,49 -4,25 +2,41 -5,02 -3 18 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.529,86 2.569,63 1.446,07 -3,96 -3,78 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 639,7 1.852,25 -1,04 -4,69 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.433,49 1.518,64 12.211,24 2.221,08 8.197,92 +1,95 -1,66 -0,97 +1,04 -2,94 / Petek, 6. marca 2009 5 ŽARIŠČE Zgodba, ki ji ni videti konca Adrijan Pahor V zadnjih tednih se predvsem na našem ožjem življenjskem prostoru dogaja toliko pomembnih stvari, da je vsemu že težko slediti oziroma zavzeti do vsega neko čustveno distanco. Očitno so nekateri dogodki iz naše polpretekle zgodovine dobili šele danes tisto pravo dimenzijo, sublimirali v odkrito soočanje, sicer že leta navzoče v obliki polemik, očitkov, obsodb, pritlehno, največkrat instrumentalizirano. V že itak delikatno (današnjo) politično situacijo na t.i. vzhodni meji, na kateri burijo duhove še nerazrešeni medvojni in povojni dogodki med Italijo in Slovenijo ter mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, se kot naročena vklaplja tudi obletnica dveh pogodb, podpisanih leta 1919 v Versaillesu in Saint-Germai-nu, prva z Nemčijo, druga pa z avstrijskim delom dvojne monarhije. Za nas je bila najpomembnejša Saintgermain-ska, na podlagi katere je bil potrjen razpad habsburškega imperija in ustanovitev med drugim tudi Kraljevine SHS. Zanimivo je, da so to odločitev marsikateri politiki, ki so v prehodu aktivno sodelovali, sprva evforično hvalili, kasneje pa ugotovili, da je podobno kot prej Avstro-Ogrska, postala nova kraljevina »ječa narodov«. Po krvavem razpadu Jugoslavije v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, osamosvojitvi Slovenije in vstopu v Evropsko unijo se kot te- meljna dilema zastavlja vprašanje, ali je bila tedanja odločitev za novo jugoslovansko državo nekakšen hoten (a spričo političnih razmer nujen) odklon od slovenske zgodovinsko pogojene »ev-ropskosti«. Pogodba z Avstrijo vsekakor ni zagotovila trajnega miru: spopadi med Avstrijo in Kraljevino SHS, koroški plebiscit, vprašanje Reke, nastop fašizma so zaznamovali tu živeče narode še desetletja in nas hočeš nočeš pogojujejo še danes. Morda še bolj kot kdaj koli prej. Zgodovinskih dejstev, ki smo jim bili priča pred letom 1943, Italija noče obujati, kot tudi ne, recimo, pripravljenosti KPI, da se odpove Trstu v prid Jugoslavije, ker bi to pomenilo priznati svoje krivde. Prav zato sta tako italijanska desnica kot levica sporazumno vse ovili v tančico pozabe in raje iskali - in še iščeta - krivdo le pri drugih (Slovencih, Hrvatih, itd). Ena izmed teh krivd so medvojni in povojni obračuni in z njimi povezana kraška brezna. Žal postaja problem »fojb« vse bolj stalnica italijanske politike, ki želi s pomočjo prilagojenega zgodovinskega spomina Slovence prikazati kot zločinski in »genocidni« narod. In v tem kljub poskusom zbližanja in sprave nekaterih posameznikov vztrajajo: zadnji tak poskus je bila provokacija s komemoracijo v Lokvi (tu naj bi sicer bilo res nekaj žrtev, po arhivskih podatkih Virgila Šče- ka, ki je bil v tistem času v Lokvi duhovnik, tudi nekaj Italijanov). Če je Italija v zadnjih desetletjih uspela prikrojiti zgodovino svojim interesom in se evropski stvarnosti prikazati predvsem kot žrtev, potem je Slovenija zamudila edinstveno priložnost, da bi - ko se je začelo njeno vključevanje v evro-at-lantska zavezništva - pokazala tisto, česar še ni, pa so to storili prav Lokavci, vendar njihovih slik in pričevanj ni objavil nihče. To bi morala že zdavnaj narediti politika, ki je tudi tokrat ostala križem rok. Ne samo: v pasivnem zadržanju slovenske vlade obstaja celo nevarnost, da pride pod vprašaj pravičnost povojne razmejitve med državama. Ta naj bi bila rezultat povojnega maščevanja nad Italijani, dejanja, ki po mednarodnem pravu ne zastara in ki ga je izvršil slovenski (in hrvaški) narod. Italijanska politika je ubrala to, za njo ugodnejšo manipulativno strategijo, pri čemer ji tako ali drugače pomaga še vedno preveč mlačna in pasivna zadržanost večjega dela predstavnikov slovenske politike. Unija Istranov je medtem že napovedala novo komemoraci-jo na Krasu v mesecu maju: če ne bo medtem prišlo do bolj energičnega nastopa predstavnikov slovenske politike, potem - kot je pravilno ugotovil prof. Pirjevec - v našem prostoru ne bo nikoli miru. KULINARIČNI KOTIČEK Gratinirani koromač z mocarelo Zadnje čase imam nekako raje zelenjavne jedi, morda zato, ker še nismo povsem prebavili beljakovinsko orgijo božičnih novoletnih in pustnih praznikov. Daleč od mene, da bi tudi bralcem hotel vsiliti slo po zelenjavi, a danes se boste, dragi bralci, morali zadovoljiti z gratiniranim koromačem z mocarelo. Potrebujemo: 1kg koromača (fe-noča), 1 čebulo, 250 g mocarele, 10 dag naribanega parmezana, 2 pločevinki pelatov ali pasate ali 1 kg svežega paradižnika, strok česna, olivno olje, 2 žlici drobtin, 1,25 l juhe (tudi iz kocke), sol, poper, malo timijana, lovorov list. Paradižnik, če je svež, potopimo v vrelo vodo za nekaj sekund, ga olupimo, odstranimo semena in narežemo na 8 kosov; čebulo ali šalotko narežemo na tenke lističe in jo sesekljamo, drobno sesekljamo tudi česen. V posodi segrejemo 2 žlici olja, na katerem zarumenimo čebulo. Pri tem moramo paziti, da stalno mešamo, da se ne zažge. Čebuli dodamo tudi česen. Ko je zadišal, dodamo paradižnik (če so pelati iz konzerve, jim je treba po možnosti tudi odstraniti semena, zato raje rabim pasato) in ti-mijan. Posodo pokrijemo in na slabem ognju kuhamo. Očistimo tudi koro-mač in ga razrežemo na centimeter široke rezine, ki jih 5 minut blanširamo v vreli vodi, nakar jih dodamo v paradižnikovo omako, solimo in pustimo, da se kuhajo še četrt ure. Med- tem segrejemo pečico na 230 stopinj, koromač pa skupaj z omako po plasteh zložimo v ognjevarno posodo in ga po potrebi že posolimo in popo-pramo. Sedaj lahko tudi odcedimo in na kockice narežemo mocarelo ter jo potresemo po koromaču. Koromač in mocarelo potresemo z ribanim kruhom in naribanim parmezanom ter pokapljamo z oljem. Ko se pečica segreje do želene temperature, vanjo porinemo pekač in pečemo 10 minut ali dokler se na površju ne naredi lepa skorjica. Preden serviramo, potrese-mo s koromačevim zelenjem, ki smo ga drobno sesekljali. Gratiniran koromač je lahko okusna predjed, ali pa tudi lahka glavna jed. Če nam je všeč, lahko v paradižnikovo omako narežemo tudi baziliko ali drobnjak, lahko pa tudi rožmarin ali žajbelj. Pri izbiri koromača pazimo, da izberemo bolj okrogle in čvrste glavice , pri nas jim pravijo »moški koro-mač« (»fenočo maščo«) za razliko od bolj ploščatih glavic, ki naj bi bile »ženski koromač«. Prvi ima polnejši aromo, pri okusu pa ni bistvene razlike. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Miklavž je zaprepaden Ubogi Miklavž. S kolikšnim veseljem je decembra odšel na obisk v pevmsko osnovno šolo, kjer so ga lepo sprejeli, otroci so mu zapeli, mu recitirali in zaplesali, on pa je z njimi pokramljal, z njimi zapel, na koncu pa jih obdaroval s priložnostnimi darili. Iz odprtega pisma z dne 4.3. pa bi se dalo slutiti, kot da njegova prisotnost na šoli ni bil najbolj zaželena, posebno še zato, ker je za njegov obisk na šoli dalo pobudo domače društvo in ne kaka druga organizacija. Ko človek na sebi občuti ostre puščice, si ne more kaj, da bi ne pomislil: ali smo zares tako majčkeni, da nam je po godu le naš mali vrtiček in se brez pravega razloga obregnemo ob vse, ki ne zraste na našem zelniku. Namesto da bi bili veseli, da se v domači vasi nekaj dogaja v dobrobit celotne skupnosti, iščemo klasično „dlako v jajcu", da bi izničili še tiste oblike dejavnosti, ki se žal prepo-redkoma pojavljajo v vaseh na desnem bregu Soče. Nikoli bi si ne mislil, da bi kratek opis delovanja nekega društva, v tem primeru društva Naš prapor, sprožil tako žolčen napad z zahtevo po opravičilu pisca članka. Komu in zakaj naj bi se pisec opravičeval, mi ni povsem jasno. Zapis o Našem praporju je nastal na podlagi že objavljenih člankov. Daljši članek o obisku Miklavža v pevmski osnovni šoli je bil s sliko vred objavljen že decembra lani in se vanj ni nihče obregnil. Ker je šlo za daljši članek, je bilo v njem zapisano, da so Mi-klavževanje med šolskim poukom pripravili predstavniki staršev, učitelji in društvo Naš prapor. V nedeljskem opisu društva je pa šlo za kratek povzetek decembrskega članka in je bilo seveda poudarjeno le delovanje pevmsko-oslavskega društva. Gospa, ki izstreljuje puščice na pisca članka in kot sama pravi, se njena družina ne prepoznava v Našem praporju (kot da bi bili pri tem društvu okuženi s kako nalezljivo boleznijo) pa trdi, da je vse skupaj laž in da to društvo nima nobenih zaslug za obisk Miklavža v pevmski šoli. Miklavž pa predobro ve, kako so ga predstavniki Našega praporja, med katerimi so bili tudi starši otrok, goreče prosili in prepričevali, da naj po- zabi na druge obveznosti in naj pride v Pevmo, kjer ni bil že veliko let in kjer ga otroci težko pričakujejo. Društvo naš prapor je pripravilo tudi koš daril, ki jih je stari bradati mož v najhujšem nalivu nesel v šolo. Prav gotovo Miklavž ne bo zadovoljen nad mnenjem, ki se je ustvarilo na njegov račun. Zadovoljen ne bo niti pisec, za nekatere spornega prispevka o Našem praporju, kajti pod podpisom VIP se v Primorskem dnevniku pojavljajo članki o vseh dejavnostih, prireditvah in društvih, ki se dogajajo in delujejo na desnem bregu Soče. Ljudje, ki postavljajo to na laž, naj si prelistajo nekaj časopisov in bodo videli, da VIP še najmanj piše o Našem praporju, veliko pa piše o društvu, ki je zelo aktivno v sosednji vasi. Da nekateri otroci, ki obiskujejo osnovno šolo „Josip Abram" v Pevmi, trenutno obiskujejo gledališki tečaj v Pod-gori, ni nobena skrivnost, kar pa nima nobene zveze z decembrskim Mi-klavževanjem v Pevmi. Toliko v po-jasnitev o obisku Miklavža, o predstavitvi dejavnosti Našega praporja in o takih ali drugačnih zaslugah. Nad vse to pa bi postavil trdno željo in nasvet, da naše sile raje uporabimo v raznih dejavnostih, kot pa v žolčnih napadih, ki ne privedejo nikamor. Vili Prinčič Praznik slovenske kulture na Trbižu Spoštovani, v PD dne 1.marca letos sem zasledil članek Petra Rustje, ki je poročal o prazniku slovenske kulture na Trbižu. Naštel je razno razne šole in skupine iz vseh mogočih krajev, ki so se udeležile tega dogodka, ni pa omenil Slovence iz Kanalske doline. Saj tudi ni mogel, ker jih kratko malo ni bilo, če izvzamemo starše nastopajočih otrok in mene. Ta trend se že leta in leta ponavlja na vseh pobudah SKS Planika in njenega predsednika, a mislim, da je s petkovo manifestacijo končno dosegel najnižjo stopnjo. Manj kot tako ne bo mogoče. Na manjšinskih časopisih pa tak odmev! Rad bi tudi vprašal gospoda Rustja kakšen govor je imel predsednik Rudi Bartaloth na tej prireditvi: osebno sem slišal samo, da je predstavil goste in nato rekel, da ne bo imel nobenega govora ker smo se tam zbrali, da poslušamo nastopajoče. Po navadi na takih prireditvah se opiše stanje manjšine in bodoče programe. SKS Planika je v navpičnem razpadu in predsednik bi moral resno premisliti o svojem položaju in odtrgati se od prilepljene stolice. Anton Sivec Pojasnilo Na »Portalu Slovencev v Italiji in sosednjih deželah 'Slomedia.it'» je 3.3.2009 ob 11.11 uporabnik Juda Iškarijot zapisal »Se popolnoma strinjam, da so Lokavci naivno nasedli provokaciji. Škoda, da je bilo tam tudi društvo Edinost, ki jo sedaj istovetijo z manjšino.« Juda Iškarijot je očitno nasedel provokaciji Piera Rauberja, ki je prvič imenoval Sama Pahorja z povsem odvečnim dodatkom »guida morale dell'associazione socio-politica Edinost«. Drugič pa je imenoval Pahorja na koncu članka v nesmiselnem sporočilu, da ni bilo mogoče stopiti z njim v stik zaradi osebne zadržanosti. Samo Pahor je izvedel za obed-ve zborovanji zadnji hip in se je odločil, da si osebno ogleda dogajanje, ker iz izkušenj ve, da se ni mogoče zanesti na poročanje časopisov, zlasti ko časopisi poročajo o dogodkih, ki so objektivno zapleteni in so udeleženci iz vrst tistih, zaradi katerih ima v Berlinu izišla knjiga podnaslov »Psiho-patološka recepcija zgodovine.« Potem ko se je informiral o vsebini priglasitve zborovanja obeh strani in so slovenski zborovalci zaprli pot Lakotinim zborovalcem, se je Pahor obrnil na uniformiranega policaja, ki je bil v trojici prisotnih uni-formirancev najvišji po činu, in mu rekel, da bi morali omogočiti, da italijanski zborovalci pridejo do točke, za katero so se odločili potem, ko niso dobili privoljenja lastnika zemljišča, na katerem leži Golobivnica. Odgovor policaja je bil očitno v skladu z odločitvami nadrejenih, vendar po Pahorjevem mnenju nelogičen in v nasprotju z zakonom. Ker je bil Samo Pahor prisoten samo kot opazovalec z izredno bogatimi izkušnjami s prirejanjem zbo- rovanj na javnem prostoru ter s kršitvami italijanske policije mednarodno priznane pravice do zborovanja na javnem prostoru, je povsem neumestno govoriti o prisotnosti društva Edinost na kateremkoli od obeh zborovanj. Za družbeno politično društvo Edinost Samo Pahor Spretno pripravljena provokacija v Lokvi Razplet dogajanj s posegom italijanske diplomacije in desničarskih evropskih poslancev dokazuje, da je bila v Lokvi uprizorjena spretno pripravljena provokacija, katere cilja sta dviganje napetosti med sosednjima državama in temperature pred junijskimi evropskimi volitvami. Stavil bi, da bo kdo izmed protagonistov lo-kavskega »romanja« tedaj kandidiral in se predstavil kot branitelj ezulskih pravic. Ne bom ocenjeval dogodka samega, ki je podoben stotim podobnim drugod po Italiji. Še pred par dnevi so v Bergamu mladinci, člani nekega socialnega centra, s protestno demonstracijo ovirali izzivalni shod skrajnih desničarjev, katere pa je tam zaščitila policija, ki je dijake napadla s pendreki. Pred par desetletji smo podobno osamili Finijevo zborovanje v Bazovici, kateremu je sledil skvadristi-čni pohod po naših vaseh s pretepom v Lonjerju. Kaj se je torej zgodilo v Lokvi? Razburjeni domačini Lacotovim romarjem niso preprečili sprevoda po vaških poteh, pač pa so ovirali dostop do jame Golobivnice. Prisotni policijski funkcionarji so po poldrugi uri očitno ocenili, da je zaradi naraščajoče psihološke napetosti nastala nevarnost fizičnega spopada in so »romarje« prepričali, naj svoje cvetje odložijo ob cesti, nedaleč od jame. Nikomur ni bil skrivljen niti las, kljub temu pa so voditelji Unije Istranov dogodek zasolili z zmerjanjem in žaljivimi trditvami o tem, da so bili domačini pijani. Na pomorski postaji je sledila repriza z napovedjo, da bodo provokacijo ponovili kdaj maja. Seveda se je oglasil ob- činski svet, kjer se je vodja demokratov proslavil z oceno, da je v Lokvi šlo za štirideset »kretenov«. Vso čast Iztoku Furlaniču za pokončno držo! Da bo jasno in razumljivo. Če kdo hoče počastiti spomin žrtev povojnih pobojev, ima za to pravico, vendar na primeren način, brez nepotrebnega izzivanja. Tako deluje goriška skupina Concordia et pax. Ničesar takega nisem zasledil pri Laco-ti in njegovi skupini. Vendar je pri lokavskem incidentu še nekaj nedorečenega. Laco-ta in njegovi naenkrat trdijo, da je jama Golobivnica polna italijanskih žrtev. Take trditve nisem zasledil v zadnjih 60 letih. Potem pa se pojavi knjiga skupine slovenskih »raziskovalcev« povojnih pobojev (Tudi mi smo umrli za domovino), ki je skoraj v celoti posvečena poboju vrnjenih domobrancev, v enem poglavju pa dokaj površno obravnava tudi kraške fojbe in trdi, da je v Golobivnici nič manj kot 1300 žrtev, pripeljanih iz Trsta v maju 1945. Knjigo je takoj ponatisnila tržaška Lega nazionale in z njo je La-cota mahal v Lokvi in na pomorski postaji. Zdi se mi čudno, da bi tako množičen poboj ostal nezabeležen. Prej verjamem, da so v jami ostanki nekaj domačinov ali nemških vojakov. Strinjam se s prof. Pirjevcem, naj se jamo razišče. Res je, da so v njej - kot pravijo - odpadki domače pršu-tarne, a se forenzični izvedenci lahko kljub temu znajdejo. Izkop je utemeljen, saj morajo izvedenci preveriti trditve v omenjeni knjigi, pa tudi iz ekološkega vidika je bolje, če se jama očisti. Če se ugotovi, da je v jami okostje enega samega nedolžnega Italijana, naj potem Lacota nosi tja svoje cvetje, Če ne, naj odneha z izzivanjem. Pa ne bo. Stojan Spetič 6 Petek, 6. marca 2009 ITALIJA / rim - Uradni obisk predsednika hrvaške vlade Sanaderja Italija podpira vstop Hrvaške v Evropsko unijo in v Nato Berlusconi je zelo pohvalil turistično ponudbo hrvaške obale RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je včeraj sestal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Kot je na skupni novinarski konferenci po delovnem kosilu dejal Berlusconi, Italija brez oklevanj podpira vstop Hrvaške v zvezo Nato in Evropsko unijo. Sanader pa je poudaril, da Hrvaška dosledno živi evropske vrednote. »Italija kot država utemeljitelji-ca Evropske unije dobro ve, katere so temeljne vrednote evropskega združevanja. Te vrednote Hrvaška živi vsak dan,« je dejal Sanader in dodal, da je Hrvaška pripravljena postati 28. članica Evropske unije in da si to zasluži. Berlusconiju se je zahvalil za podporo Italije v teh prizadevanjih. Hrvaški premier je ob tem izrazil upanje, da se bodo pogajanja o vstopu Hrvaške v EU končala do konca leta in da bo država prihodnje leto postala članica povezave. Berlusconi mu je zagotovil, da bo Italija Hrvaški tudi tokrat »stala ob strani«, da bi se »ta dolga pot« leta 2010 resnično zaključila. »Poleg tega resnično upam, da bomo skupaj obeležili 60. obletnico zveze Nato,« je še dodal Sanader. Zveza Nato želi namreč na jubilejnem vrhu v začetku aprila svojo obletnico še dodatno proslaviti s širitvijo na novi članici Hrvaško in Albanijo, kar pa ogroža zaplet z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato zaradi možnosti referenduma v Sloveniji. Sanader je sicer včerajšnje srečanje z italijanskim kolegom označil za »nadaljnji korak naprej v sodelovanju in prijateljstvu« med državama. . Sanader se je po delovnem kosilu in novinarski konferenci odpravil na rimsko univerzo La Sapienza, kjer se je udeležil podpisa sporazuma o sodelovanju med zagrebško in omenjeno univerzo. Nato se je hrvaški predsednik vlade sestal še z italijanskim zunanjim ministrom Fran-com Frattinijem. Tudi on mu je - podobno kot premier - potrdil vsestransko podporo Italije za vstop v Evropsko unijo in v vojaško zavezništvo Nato. Berlusconi je na srečanju s hrvaškim voditeljem zelo hvalil turistično ponudbo Dalmacije. »Lani je v Dalmaciji in na njenih prelepih otokih letovalo milijon Italijanov,« je dejal predsednik vlade. »Ne, bilo jih je kar milijon tristo,« ga je dopolnil Sanader. Ivo Sanader in Silvio Berlusconi po včerajšnjem srečanju v Rimu kroma rasizem - V bran Izraela Italija se pridružuje ZDA in Nizozemski v bojkotu konference ZN RIM - Tudi Italija se ne namerava udeležiti konference Združenih narodov o rasizmu, ki bo od 20. do 25. aprila v Ženevi, in sicer zaradi osnutka resolucije, kije kritičen do Izraela in sionizem enači z rasizmom. Tako je včeraj sporočil italijanski zunanji minister Franco Fratti-ni. Italija se s tem pridružuje Združenim državam Amerike in Nizozemski, ki so že napovedale bojkot konference iz istih razlogov, potem ko so propadli poskusi, da bi osnutek resolucije popravili. Zelo verjetno se bodo zdaj zgledu Italije pridružile še druge države, kar bi lahko ogrozilo sam smisel konference. Sicer pa ni izključeno, da bo s tako povečanim pritiskom prišlo do spremembe osnutka resolucije. Spomniti velja, da je to druga svetovna konferenca o rasizmu. Prva je bila v Durbanu v Južni Afriki in se je ZDA ter Izrael niso udeležili, vedno zaradi protisionističnih stališč. Franco Frattini ansa srečanje s sindikati Demokratska stranka za okrepitev javne varnosti, a proti prostovoljnim stražam RIM - Demokratska stranka predlaga, da bi volilni referendum priredili skupno z evropskimi in upravnimi volitvami 7. junija. To tudi zato, da bi prihranili 400 milijonov evrov, ki bi jih lahko s pridom namenili javni varnosti, točneje najetju 5000 novih moči. Tako je povedal strankin voditelj Dario Franceschini, ko se je včeraj v prostorih poslanske zbornice srečal s sindikalnimi predstavniki agentov javne varnosti. Franceschini je dejal, da združitvi referenduma in volitev nasprotuje predvsem Severna liga, češ da bi to favoriziralo volilni referendum. Sicer pa je voditelj demokratov potrdil povsem negativno oceno odloka, s katerim je vlada uvedla možnost ustanavljanja prostovoljnih obhodnih straž. »Temu nasprotujemo iz dveh razlogov,« je pojasnil Franceschini. »Najprej zato, ker ni dopustno, da država zaupa javno varnost privatnikom, poleg tega pa zato, ker bi to še dodatno zapletlo pristojnosti posameznih organov javne varnosti in jih izpostavilo infiltracijam kriminalnih združb,« je pristavil. Dario Franceschini ansa Goljufinji Vanna Marchi in hčerka Stefania v zaporu BOLOGNA - Rimsko kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo prizivnega sodišča iz Milana: Vanna Marchi in njena hčerka Stefania Nobili sta obsojeni na devet let in šest mesecev oziroma devet let in štiri mesece zapora. Včeraj popoldne so se zanje odprla vrata kaznilnice v Bologni. »Teleprodajalki« sta v prejšnjih letih, kot znano, opeharili okrog tristo tisoč gledalk in gledalcev, katerim sta pre-prodajali kamne in druge predmete, ki naj bi imeli čudežno moč. Ob zaporni kazni, ki bi jo po mnenju njunega odvetnika lahko skrčili na pet let, morata stoenajstim ogoljufanim tožnikom, izplačati odškodnino v višini dveh milijonov in tristo tisoč evrov. Protislovja v preiskavi o posilstvu v rimski Caffarelli RIM - Karol Racz, 36-letni romunski državljan, je osumljen kar dveh spolnih zlorab, do katerih je prišlo v Rimu 21. januarja in 14. februarja, na valentinovo. V preiskavo o februarskem posilstvu v parku Caflarella ga je vmešal 20-letni rojak Alexandru Loyos, ki je priznal zločin. Test DNK je bil za oba osumljenca, ki sta v priporu, negativen: biološke sledi, ki so jih fo-renziki našli na kraju dogodka in na žrtvi, niso njune. Racz trdi, da ga je Loyos vpletel zaradi strahu pred nasilnima rojakoma, Loyos pa je izjavil, da so ga policisti med zasliševanjem pretepali. Preiskovalci bodo v teh dneh pregledali nek plašč, na katerem so vidne sledi krvi. Racza je medtem prepoznala še žrtev januarskega posilstva v četrti Primavalle. Doletel ga je še en priporni nalog. Najmanj 400 Italijanov na leto spremeni spol RIM - Približno 400 Italijanov na leto spremeni spol, povpraševanje za tovrstne operacije pa vse bolj narašča, zlasti med moškimi, starimi od 25 do 35 let, je za tiskovno agencijo Adn-kronos dejal Vincenzo Mirone, direktor urološke klinike na neapeljski univerzi Federico II. Število moških, ki postanejo ženska, naj bi po Mironejevih besedah bilo veliko večje, saj se veliko Italijanov odloči za operacijo v Londonu ali maroški Casablanci, kjer morajo za ta poseg odšteti približno 60.000 funtov. V neapeljski kliniki vsako leto operirajo približno 30 moških, v zadnjih 15 letih pa so uspešno opravili skupno 190 kirurških sprememb spola. Kot je dejal Mirone, se je osem od teh oseb, ki so jih operirali v Neaplju, poročilo, dva para pa sta tudi posvojila otroka. Spol je s pomočjo operacije mogoče spremeniti tudi v Trstu, Bologni, Bariju, Torinu in Rimu. eu - Pobudnik evropskega povezovanja Evropski parlament počastil spomin na Altiera Spinellija BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj počastil spomin na dosežke Altiera Spinellija, enega od očetov evropskega povezovanja po drugi svetovni vojni. Stalnim predstavnikom držav članic EU so razdelili izvode manifesta, s katerim je Spinelli pozival k združitvi Evrope. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Evropskega parlamenta HansGert Pöttering. Prireditev, ki jo je pripravila dežela Lacij, sodi v niz počastitev spomina na Spinellija, ki potekajo po vsej Evropi od leta 2007, stoletnice njegove smrti, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Pobudo je predstavil predsednik deželne vlade Lacija Piero Ma-razzo, italijanski veleposlanik pri EU Ferdinando Nel-li pa je prebral sporočilo italijanskega predsednika republike Giorgia Napolitana. Delo Manifesto di Ventotene, ki so ga na prireditvi podarili stalnim predstavnikom pri EU, je Spinelli objavil leta 1941 in predstavlja njegovo vizijo združene Evrope. Delo bo prevedeno v vseh 23 uradnih jezikov unije. Altiero Spinelli je bil italijanski protifašist in politični teoretik, ki je leta 1976 postal poslanec Evropskega parlamenta in ta položaj obdržal do svoje smrti enajst let kasneje. Med drugim je bil poročevalec o predlogu Pogodbe o EU, ki jo je Evropski parlament leta 1984 podprl z veliko večino. mlečne kvote Senat popravil sporni odlok RIM - Ponedeljkovi protesti živinorejcev niso bili zaman. Senat je včeraj odobril s 140 glasovi proti 108 odlok kmetijskega ministra Luca Zaia o mlečnih kvotah, potem ko ga je vsaj nekoliko korigiral v skladu z zahtevami pro-testnikov. Le-ti so ministru Zaii očitali, da je s svojim odlokom favoriziral tiste živinorejce, ki se niso držali evropskih omejitev pri proizvodnji mleka. No, odlok zdaj predvideva, da se bodo ti živinorejci morali predhodno odreči sodnemu sporu s pristojnimi javnimi upravami, če bodo hoteli plačati globe na obroke z ugodnimi obresti. Poleg tega odlok zdaj predvideva tudi podpore za tiste živinorejce, ki so v preteklosti odkupili mlečne kvote, da so le spoštovali evropske norme. Sindikata Confagricoltura in Con-federazione italiana agricoltori, ki sta dala pobudo za protest, sta izrazila zadovoljstvo spričo doseženih rezultatov. Po njunem pa bi poslanska zbornica lahko ukrep še izboljšala, preden bi ga dokončno odobrila. promet - Raziskava ACI Rimljani in Milančani preživijo 500 ur na leto v avtomobilih RIM - Italijani preživijo veliko časa v avtomobilih, in to tudi zaradi pregostega prometa, zlasti v mestih. Če bi poskušali to oceniti, bi ugotovili, da Italijani porabijo zaradi prometa 40 milijard evrov letno. Tako vsaj izhaja iz raziskave, ki jo je opravil Italijanski avtomobilski klub (ACI). Raziskava je zajela štiri velika mesta, in sicer Rim, Milan, Turin in Genovo. Ugotovila je, da Rimljani in Milančani preživijo več kot 500 ur letno v avtomobilih med vožnjo po svojih mestih. Za povprečno pot porabijo približno 60 minut, pri čemer je treba vsaj polovico časa naprtiti zastojem oz. čakanju pred semaforji in v vrstah. Rahlo boljše je v ostalih dveh mestih, saj Turinčani preživijo 450 ur na leto v avtomobilih, Ge-novčani pa 380 ur. Vse to ne čudi, saj danes v Italiji kroži 35 milijonov avtomobilov. Za primerjavo naj navedemo, da jih je pred 10 leti krožilo 30 milijonov, leta 1986 pa 24 milijonov, da ne govorimo o šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jih je bilo manj kot 2 milijona. Ob tako strmem porastu števila vozil pa se niso ustrezno razvile infrastrukture, od cest in ulic do parkirišč. To je seveda velik problem, ki ga ni lahko rešiti. Da bi vsaj nekoliko olajšali stanje, pa ACI predlaga, da bi vsaj izboljšali informacije o prometu. Petek, 6. marca 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik 7 agenda 21 - V ponedeljek in torek uvodni javni srečanji projekta PASS Dolina in Milje skupaj za trajnostni turizem in energetsko varčevanje Projekt v sodelovanju s Pokrajino Trst razpolaga s 129 tisoč evri - Sodelovanje, nasveti in pripombe dobrodošli Projekt Agenda 21 stopa v Dolini in Miljah v novo fazo, v kateri bosta občinski upravi skupaj delovali pod koordinacijo tržaške pokrajinske uprave. Dolinska županja Fulvia Premolin in miljski župan Nerio Ne-sladek sta včeraj v sejni dvorani Občine Dolina predstavila projekt-proces PASS, novo poglavje, ki ga zaznamujeta aktualni temi trajnostnega turizma in energetskega varčevanja na krajevni ravni. Na letošnjem deželnem razpisu je skupni projekt po besedah pristojne miljske občinske odbornice Loredane Rossi zasedel absolutno drugo mesto, do finančnih sredstev se je vsega skupaj dokopalo pet podobnih projektov. Projekt PASS bo lahko računal na dotacijo v višini 129 tisoč evrov, 70 odstotkov teh sredstev (90 tisoč evrov) bo posredovala Dežela FJK. Kratica PASS (PartecipAssieme, Sodeluj Skupaj) poudarja zgledno sožitje med slovenskimi in italijanskimi prebivalci, ze-lenomodri logotip pa povezuje Kras, Breg in morje. Dolinska županja Fulvia Premolin je pojasnila, da je novi projekt nadaljevanje preteklih izkušenj (začetni namen agende in njenega foruma je bil v dolinski občini upravljati Rezervat doline Glinščice), tudi v tem primeru pa pričakuje dober odziv občanov, s sodelovanjem, nasveti in pripombami. Miljski župan Nesladek je spomnil, da so Agendo 21 v Miljah uvedli s projektom o mobilnosti in vrednotenju mestnih površin. Župan pa je izrazil željo, da bi projekt v prihodnosti nadgradili, »saj imam občutek, da se je začetno navdušenje delno poleglo. Ni nam še uspelo prenesti projekta na višjo raven.« Pri tem je omenil nujo po potenciranju pristojnih uradov, z upanjem, da bi Agenda 21 v prihodnje pridobila čezmejno razsežnost. Dolinska občinska odbornica za okolje, javna dela in evropske projekte Laura Riccardi Stravisi je poudarila, da je Agenda 21 proces v stalnem razvoju. »Upravitelji stimuliramo razmislek, odzivi pa so tisti, ki dejansko usmerjajo projekt,« je povedala od-bornica. Njena kolegica iz Milj Loredana Rossi je spomnila, da bodo septembra in oktobra s posebno delavnico vključili tudi mlade in otroke obeh občin, saj so mladi včasih še najbolj občutljivi do tematik, ki vplivajo na kakovost življenja. Agenda 21 od samega začetka spodbuja aktivno sodelovanje krajevnih podjetij, društev in posameznikov. Tudi tokrat bo Predstavitev v sejni dvorani Občine Dolina kroma tako: v ponedeljek (ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu) in torek (ob 17. uri v dvorani Millo v Miljah) bosta uvodni srečanji, na katerih bodo upravitelji in koordinatorji orisali cilje in možne posege na teritoriju. »Govor bo o različnih temah, od razvoja obalnega pasu in ureditve novih turističnih poti do energetskega varčevanja v javnem sektorju,« je napovedal Marco Francese, zadolženi sodelavec, ki je včeraj skupaj z Eliano Toscano zastopal skupino koordinatorjev (v imenu družb Shoreline in Kallipolis). Po uvodni predstavitvi bodo sestavili tematske skupine, ki bodo proučevale možne posege. Skupine bodo delale tudi »na terenu«, saj bodo sredi aprila in maja na vrsti ogledi posameznih lokacij. Na ponedeljkovo in torkovo srečanje so povabili predstavnike gospodarskega sektorja, kulturnih in športnih društev, zastopnike krajevnih skupnosti in občane, ki so v preteklosti že sodelovali v Agendi 21. »Srečanji sta javni, kdor jih zamudi pa se lahko seveda pozanima tudi pozneje, saj to sploh ni zadnji vlak,« je podčrtala odbornica Stravisi. Informacije nudi tajnica projekta Tanja Spa-cal, ki je na sedežu dolinske občine dosegljiva na telefonski številki 040-8329231. (af) danes Slovenski pediatri v Devinu Na Devinskem gradu se bodo danes zbrali pediatri iz vse Slovenije. Slovensko zdravniško društvo in Združenje za pediatrijo prirejata namreč strokovni sestanek z naslovom Globalni pristop k prehranjevanu dojenčkov in malih otrok, ki spada v skupni projekt Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a. Med 9. in 10. uro si bodo zdravnice in zdravniki ogledali pediatrično bolnico Burlo Garofolo, na kar bo v Devinu potekal strokovni program. Udeleženci bodo prisluhnili najnovejšim odkritjem na področju prehranjevanja dojenčkov, strategijam Svetovne zdravstvene ustanove in slovenskih ustanov. Današnji strokovni sestanek bo tudi priložnost za seznanjenje z delovanjem Slovenskega zdravniškega društva iz Trsta (predstavil ga bo Rafko Dolhar) in seveda za ogled Devinskega gradu. boljunec - Pod pokroviteljstvom dolinske občine Zadnjič o čebelarstvu Tečaja se je udeležilo kakih 30, večinoma mladih čebelarjev - Kmalu obisk Parka prijateljstva in sožitja Predavanj o čebelarstvu v Sprejemnem centru v Boljuncu se je udeležilo veliko tečajnikov kroma dolinska občina - Francesco Zonno pri županji Fulvii Premolin Kvestor na obisku v Dolini Ogled obrtne cone in Doline Glinščice - Pozornost preventivnim ukrepom in nadzorom na ozemlju Tržaški kvestor Francesco Zonno je včeraj bil na vljudnostnem obisku v dolinski občini. Na županstvu so ga sprejeli županja Fulvia Premolin, podžupan Maurizio Sigoni in odborniki Alenka Vazzi, Antonio Ghersinich in Laura Stravisi. Upravitelji so seznanili novega vodjo tržaške policije s stanjem v dvojezični občini, z dejavnostmi na občinskem ozemlju, z utečenim sodelovanjem med tu živečima skupnostma. Zonno je na podlagi svoje doslej kratke tržaške izkušnje ocenil, da vlada v občini sožitje in da ni hujših vprašanj javnega reda, tudi zato, ker ljudje sodelujejo pri nadzoru na ozemlju. Nadalje je poudaril, da tržaški policijski organi posvečajo veliko pozornost predvsem preventivnim posegom za preprečevanja kriminalnih dejanj na teritoriju, kar je doslej obrodilo zaželene sadove. Upravitelji in gost so nato obiskali dolinsko obrtno cono, kjer se je kvestor Zonno pogovoril s tamkajšnjimi obrtniki, ogledal pa si je tudi zaščiteni deželni naravni rezervat Doline Glinščice. Sledil je obisk nekdanjih maloobmejnih prehodov s Slovenijo, kjer se je kvestor seznanil s pretokom ljudi čez mejo, ki se je po padcu Schengena sprostil, saj so obmejna območja sedaj »povezana« tudi v večernih in nočnih urah, kar prej ni bilo mogoče prav zaradi zaprtja teh mejnih prehodov. Dolinska županja Fulvia Premolin (desno) je podarila tržaškemu kvestorju Francescu Zonnu publikacijo o lepotah Doline Glinščice kroma V Sprejemnem centru v Boljuncu bo danes sklepno predavanje tečaja o čebelarstvu za začetnike, ki ga je priredila dolinska občinska uprava v sodelovanju z združenjem Park prijateljstva in sožitja. Prvotno je bilo predvideno, da se bo tečaj zaključil konec februarja, prireditelji pa so ga podaljšali, da bi zadostili povpraševanju tečajnikov in izpeljali program v celoti. Na današnjem srečanju se bodo tako dogovorili tudi o obisku Parka prijateljstva in sožitja v Cereju pri Miljah, kjer bodo - po doslej pridobljeni teoretični podlagi - opravili tudi praktične vaje. Obisk naj bi bil na sporedu prihodnji teden, je napovedal dolinski občinski odbornik za kmetijstvo Antonio Ghersinich. Upravitelj je bil z udeležbo na tečaju zelo zadovoljen, saj je predavanjem sledilo povprečno kakih 30 predvsem mladih tečajnikov. Pobuda se je začela konec januarja. Udeleženci so najprej spoznali anatomijo, fiziologijo in etologijo čebele, poleg tega pa tudi pomen čebele v tako imenovani agrarni ekonomiji. Nadalje so izvedeli za proizvode panja in hranilne vrednostih meda, pobli-že so spoznali tehnike čebelarjenja, oskrbo in opravljanje čebelnjaka in izvedeli za vrste in ekotipe čebel v Furlaniji-Julijski krajini. Pobuda je vsekakor dosegla svoj namen, saj je spodbudila zanimanje mladih za čebele. 8 Petek, 6. marca 2009 TRST / zahodni kras - Preureditev nekdanjega rekreacijskega središča Križ: nov sedež civilne zaščite in telovadnica za šole in društva Dela so stala 325 tisoč evrov - Predstavniki civilne zaščite iz okoliških občin niso bili povabljeni Tržaška civilna zaščita ima od včeraj nov sedež, čisto na robu občinskega ozemlja, v prenovljenem nekdanjem rekreacijskem središču v Križu. 500 kvadratnih metrov obsežno poslopje obsega več velikih sob za didaktične in izpopol-njevalne dejavnosti, več uradov, sanitarije, slačilnice in manjšo telovadnico, ki bo na razpolago tudi obema kriškima šolama, italijanski osnovni in slovenski osnovni šoli Alberta Sirka ter vaškim športnim in kulturnim društvom in organizacijam, kot je na včerajšnjem uradnem odprtju strukture izrecno poudaril občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Tako je bilo vsaj deloma zadoščeno domačinom, ki so pred leti - tudi z ljudsko peticijo - od občine zahtevali, naj preuredi razpadajoče rekreacijsko središče za potrebe krajanov. Desnosredinska občinska uprava jim ni prisluhnila, izkoristila je deželni prispevek in dodelila strukturo občinski civilni zaščiti. sramota V Križu niti po slovensko Santa Croce - Križ. Na cestni tabli ob vhodu v vas je nakazana dvojezična stvarnost kraja na tržaškem zahodnem Krasu. Ta značilnost pa ni prišla do izraza med včerajšnjim uradnim odprtjem novega sedeža občinske civilne zaščite v nekdanjem rekreacijskem središču v vasi. Na slovesnosti, ki jo je zrežirala občinska uprava, ni bilo slišati niti besedice v slovenščini. Niti uvodnega sramežljivega »dober dan«, ki ga župan Roberto Dipiazza navadno namenja domačinom ob obiskih v slovenskih vaseh. Dipiazze včeraj ni bilo v Križu, njegovemu odborniku za javna dela, predstavniku Nacionalnega zavezništva, Francu Bandelliju (ki je že večkrat ponovil, da se je njegov ded pisal Bandelj in je bil iz Komna) pa se očitno ni zdelo potrebno, da bi pozdravil v slovenščini in tako izrazil spoštovanje predsednikoma obeh kraških rajonskih svetov Brunu Ruplu in Marku Milkoviču, prisotnim rajonskim svetnikom, občinskemu svetniku Stefanu Ukmarju ter učiteljicam in učencem slovenske osnovne šole Alberta Sirka, ki so se v šolskih majicah udeležili odprtja. Ko je rajonski svetnik Niko Tenze po slovesnosti vprašal Bandellija, zakaj ni med govorniške vključil tudi predsednika Rupla, izvoljenega predstavnika domačinov, mu ta sploh ni odgovoril. Tržaška desnica je pa res čudna. Slovenski manjšini odreka prisotnost v mestnem središču in jo »poriva« na Kras, na Krasu pa ji odreka dostojanstvo jezika. Tako početje je vredno ene same besede: sramota! Ali v jeziku tržaškega vnuka komenskega Bandlja: Vergogna! M.K. Levo: koordinator tržaške civilne zaščite Bruno Tribuson; desno vhod v nov sedež tržaške občinske civilne zaščite v Križu kroma »Potrebovali smo tak sedež, saj je bila predlagana alternativna lokacija v prostorih nekdanjega sedeža mestnih redarjev na Opčinah premajhna in povsem neprimerna,« je povedal koordinator sedanjih 54 prostovoljcev civilne zaščite tržaške občine Bruno Tribuson. Na Opčinah bo ostal strateški center za protipožarne posege, v Križu bo skladišče, tu bodo člani civilne zaščite opravljali tudi vse druge izobraževalne in iz-popolnjevalne dejavnosti, imeli bodo primerne urade in vse, kar je potrebno za uspešno delovanje. Prenova poslopja je trajala osem mesecev in je stala 325 tisoč evrov, občina je pripravila tudi načrt za ureditev zunanjih prostorov (vsega kakih 3 tisoč kvadratnih metrov) in še za nekatere druge posege v strukturi za nadaljnjih 175 tisoč evrov. Deželni odbornik za civilno zaščito Vanni Lenna je izpostavil dragoceno delo prostovoljcev predvsem pri preventivnih de- Prostovoljci civilne zaščite v tržaški pokrajini Občina prebivalci prostovoljci odstotek na prebivalca Trst 208.599 54 1 na 3.863 Milje 13.421 31 1 na 433 Devin-Nabrežina 8.765 42 1 na 207 Dolina 5.927 40 1 na 148 Zgonik 2.185 54 1 na 40 Repentabor 868 23 1 na 38 javnostih in hitrih posegih ob požarih in drugih ujmah, nato je Martina Spangher, učenka 4. razreda italijanske osnovne šole v Križu, prerezala trikolorni trakec. Slovesnosti so se med drugim udeležili deželni koordinator civilne zaščite Guglielmo Berlasso, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in podžupan Massimo Romita. Župan sosed- ne zgoniške občine Mirko Sardoč ni bil povabljen, kljub temu, da spada del Križa tudi pod to občino. Prav tako niso bili povabljeni predstavniki civilne zaščite iz drugih okoliških občin. »V brk izjavam o sodelovanju med občinskimi ekipami civilne zaščite,« je dejstvo grenko pokomentiral Sardoč. M.K. NARODNI DOM - SKGZ in SSO pisali deželni vladi Pri Sv. Ivanu naj bi se razvil predvsem znanstveni in raziskovalni center Predsednika krovnih organizacij Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta deželni odbornici za načrtovanje, gospodarske in finančne vire, premoženje in splošne usluge Sandri Savi-no naslovila dokument, v katerem iznašata predlog glede namembnosti poslopja Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Pri tem se sklicujeta na člen 19 zaščitnega zakona, ki lastnino poslopja prenaša na Deželo FJK. Slednja naj bi ga namenila kulturnim in znanstvenim inštitucijam slovenskega jezika v brezplačno uporabo za njihove dejavnosti. Splošno materialno stanje poslopja, ugotavljata oba predsednika, je kritično. Vprašanje se tudi postavlja v zvezi z možnostjo ureditve podzemnih prostorov. Ob tem bi bilo treba preveriti možnost dograditve novega prostora na območju vrta, kjer je doslej stal športni objekt (balon). Krovni organizaciji sta se glede namembnosti objekta posvetovali s tamkajšnjimi slovenskimi šolami, s Narodni dom pri Sv. Ivanu se nahaja v dokaj kritičnem stanju kroma tremi društvi, z Glasbeno matico, SLORI-jem ter Narodno in študijsko knjižnico. Na osnovi posvetovanj in zbranih pisnih predlogov izhaja ideja o stavbi, ki naj bo predvsem znan-stveno-dokumentacijski in raziskovalni center. Nadalje bi z ureditvijo večnamenske dvorane, čitalnice in »okrepčevalnice« zadovoljili potrebam tamkajšnjih šol in torej mladine. Dvorana bi služila tudi drugim ustanovam, posebej še Glasbeni matici, ki bi lahko tako pridobila prostor za koncerte, nastope in snemanje. 8. MAREC Vikend v znamenju pobud ob dnevu žena V svetoivanskem parku se danes začenja tridnevna pobuda Pomlad žensk, bogat sklop okroglih miz in klepetov o ženski ustvarjalnosti in inovativnosti, ki ga prireja tržaška pokrajina v sodelovanju z Mednarodnim domom žensk. V malem gledališču (Ul. Weiss 13) bo po uradnem odprtju ob 17. uri beseda tekla o ženskah 20. stoletja s te in one strani meje. O njih bodo med drugimi spregovorile Annamaria Vinci (Ženske ob meji), Marta Verginella (Trst, mesto med nastankom slovenskega feminizma. Od narodnega delovanja do pravic žensk), Sanja Cukat (Življenje in čas Alme Karlin), Sergio Vatta (Ženska umetnost v Trstu v začetku 20. stoletja),Tatjana Rojc (Slovenske izobraženke v začetku 20. stoletja med pisanjem in mišljenjem), Gabriella Musetti (Zo-perstaviti tolikšnemu neredu urejenost kulture. Anita Pittoni - duša Trsta) in Sanja Roic (Sanje o domu Jozefine Dautbegovic). Večer bo ob 19.30 obogatila Elsa Fonda z branjem odlomkov iz del priznanih pisateljic. V razstavni dvorani Turističnega informativnega centra IAT v Sesljanu bodo članice krožka Ajser 2000 v sodelovamju z devinsko-nabrežinsko občino in tržaško pokrajino priredile razstavo slik, skulptur in grafik 25 umetnic. Pred samim odprtjem pa bo drevi ob 18.30 okrogla miza o ženski kreativnosti v današnji družbi. Na dejstvo, da je nasilje nad ženskami žal vse bolj razširjena hiba današnje družbe, bodo jutri ob 11. uri opozorili članice in člani tržaške Demokratske stranke. V ga-zebu na Borznem trgu bodo priredili javno branje pričevanj o primerih nasilja, predvsem tistega, ki se dogaja med domačimi stenami. Jutri in v nedeljo (od 10. do 18. ure) bodo člani tržaške sekcije humanitarne organizacije Emergency prisotni s stojnico na Trgu Cavana. Mimoidočim bodo ponujali mimoze ovite v trakec mirovniških barv. Zbrana sredstva bodo namenili zdravstvenemu centru v Afganistanu. SDGZ ob 8. marcu Ob mednarodnem prazniku žensk se je .Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) spomnilo svojih članic. V sporočilu, ki jim ga je poslala predstavnica enakih možnosti Majda Canziani, lahko beremo, da je bilo med letom veliko storjenega na ženskem področju, vendar veliko dela je še treba opraviti. »Sedaj smo združeni v Evropski uniji, kar 27 držav od severa do juga. Ta širitev je prinesla veliko pozitivnih novosti, a žal tudi kaj negativnega, prepričana pa sem, da bomo s skupnimi močmi, kot smo seveda vajene, prebredle tudi hujše trenutke.« SDGZ je bilo v zadnjih mandatih vedno zastopano v deželni komisiji za enake možnosti, žal pa mu nova deželna vlada tega mandata ni potrdila. »Ne vemo zakaj, ampak se nam to zdi obuboža-nje celotne komisije, saj so doslej zastopnice slovenskega podjetništva v Italiji vedno aktivno sodelovale in bile v tej komisiji vezni člen med našo skupnostjo, deželno in širšo čez-mejno stvarnostjo.« Vse je hkrati opozorila, da ostaja odbor za enake možnosti pri SDGZ še naprej na razpolago, za sodelovanje in za potrebe. »Sama sem še aktivna v opazovalnici za iz-seljeništvo v okviru ARE - Skupščine regij Evrope, ki se ukvarja z žensko imigracijo.« / TRST Sobota, 7. marca 2009 9 novinarski krožek - Predstavitev knjige Johna Earla Cena domoljubja Knjiga je spomenik primorskim padalcem Poleg avtorja so o delu govorili Marina Rossi, Gorazd Bajc in Ivo Jevnikar John Earle je moral na včerajšnji predstavitvi podpisati precej avtogramov kroma Župan Aleksij Križman na oddaji Brez meje Gost oddaje Brez meje bo Aleksij Križman, župan občine Repenta-bor. Ob izteku mandata bo spregovoril o svojem delu, svoji občini in željah. Oddaja bo na sporedu na TV Koper v soboto, 7. marca, ob 18.00. Karabinjerji aretirali trojico goljufov V sredo je prišlo v Trstu in na Op-činah do novega primera goljufije na račun priletne osebe. Tovrstna dejanja so v Trstu žal zelo pogosta. Tokrat pa je varnostnim organom uspelo pri priči prijeti zli-kovce. Karabinjerji nabrežinskega poveljstva so zasačili tri goljufe, medtem ko so slednji izvajali kaznivo dejanje. Nataknili so jim lisice in jih odpeljali v koronejski zapor. Podrobnosti bodo karabinjerji opisali na današnji tiskovni konferenci v Nabrežini. škedenj - Danes srečanje s sindikati Železarna bo do junija skoraj v celoti ustavljena Danes dopoldne bo v škedenjski železarni sestanek, na katerem bo vodstvo obrata orisalo enotnemu sindikalnemu predstavništvu načrt v zvezi z napovedano prekinitvijo proizvodnje. Pooblaščeni upravitelj podjetja Servola spa (grupa Lucchini-Severstal) Francesco Rosato je v sredo napovedal, da bodo ukrepi ob začasnem zaprtju drugega plavža hujši od predvidenih, saj naj bi dopolnilno blagajno tvegalo največ 380 delavcev, ne pa samo 250. Tem gre dodati kakih 250 delavcev podjetja Sertu-bi. Dopolnilno blagajno naj bi uvedli 16. marca. Sindikalisti trdijo, da je število prizadetih delavcev mogoče zmanjšati, Rosato pa se glede tega noče pogajati. Podjetje bo zaprlo omenjeni plavž, ker je to baje edini način za zadostitev predpisom, ki jih omenja svarilo deželne uprave. Vodstvo železarne namreč močno zamuja s predpisano obnovo drugega plavža, od koder prihaja glavnina izpustov. Podjetje je ubralo pot popolne obnove tretjega plavža, ki je novejši in zagotavlja daljše obratovanje. V trenutni situaciji drugi plavž ne sme delovati, tretji pa pred koncem maja ne bo nared. Zaradi tega bo podjetje prekinilo proizvodnjo. Tretji plavž naj bi odprli junija, ni pa jasno, ali bo železarna že od začetka obratovala s polno paro. Član enotnega sindikalnega predstavništva Fabio Fuccaro (FIOM-CGIL) razlaga, da bo dopolnilna blagajna zadevala vse sektorje obrata. Zaprli bodo drugi plavž ter prekinili vzporedne dejavnosti in celotno proizvodnjo, okrnjeni pa bodo tudi upravni uradi in ostale storitve. »Koksarna bo še naprej delovala, a tudi tam čaka nekatere delavce dopolnilna blagajna. Noben oddelek ni izvzet, kaj več pa bomo izvedeli na srečanju,« pravi Fuccaro. (af) Knjiga Johna Earla Cena domoljubja, ki je po angleškem izvirniku (The Price of Patriotism) iz leta 2005 pred kratkim izšla tudi v italijanskem prevodu z naslovom Il prezzo del patriottismo, kmalu pa bo izšel tudi slovenski prevod, je spomenik t.i. primorskim padalcem, obenem pa nam pomaga razmišljati, da zgodovina ni nikoli črno-bela. To je bilo rečeno na predstavitvi knjige, ki je izšla pri družbi Iniziative cul-turali, po njenem razpustu pa je naklado odkupila založba Mladika, včeraj popoldne v nabito polni dvorani Novinarskega krožka v Trstu. Italijanska tržaška publika je tako imela priložnost spoznati njej neznano zgodbo o mladih Primorcih, ki so se v britanskem ujetništvu v Afriki in drugod javili v jugoslovansko kraljevo vojsko (in pozneje povečini v partizane), najbolj perspektivne med njimi pa so Britanci izurili za radiotelegrafiste in saboterje ter jih spustili na slovensko ozemlje, kjer so prišli v stik tako s četniki kot predvsem s partizani, h katerim so potem v veliki večini prestopili, veliko pa jih je bilo po vojni likvidiranih od jugoslovanskih komunističnih oblasti, ker so jih imeli za angleške vohune. O knjigi in usodi padalcev so poleg avtorja Johna Earla, novinarja ter nekdanjega člana britanskih vojaških misij v Jugoslaviji, spregovorili zgodovinarja Marina Rossi in Gorazd Bajc ter novinar Ivo Jev-nikar, dragocen Earlov sodelavec pri raziskavah o usodi padalcev. Earle se je s slednjo začel seznanjati leta 1993, ko je na proslavi 50-letnice Partizanskega dnevnika na Vojskem spoznal bivšega padalca Iva Božiča, za njim pa še nekatere druge. Za temi padalci, je bilo rečeno, je stal Jugoslovanski odbor iz Italije, ki je ciljal na ustanovitev jugoslovanske vojske v emigraciji, ki bi nastopila ob pravem času za priključitev Primorske Jugoslaviji. Mlade prostovoljce sta izurili tajni službi SOE in ISLD, ki sta z njihovo pomočjo želeli priti v stik s partizani. Tako je občinstvo spoznalo tudi naravo teh tajnih služb ter nekatere njune uspehe in poraze, Earlova knjiga pa upošteva tudi zgodovinski okvir izbire primorskih domoljubov, se pravi obdobje fašistične diktature in njene raznarodovalne politike. Nastopi govornikov so izzvali številna vprašanja poslušalcev, a tudi nastop druge žive priče, nekdanjega člana misij ameriške tajne službe OSS Boba Plana, ki je tudi imel priložnost delati s slovenskimi prostovoljci. A ti pogumni ljudje, z razliko od tistih, ki so jih izurili Britanci, povečini niso prešli k partizanom, ampak so postali Američani, je dejal Plan. Ivan Žerjal O ohranjanju narave Danes ob 17. uri bo v bazovskem Naravoslovnem didaktičnem centru (Bazovica št. 224) govor o naravi in ohranjanju narave v Furlaniji-Julijski krajini. Franco in Andrea Musi bosta namreč predstavila nov dokumentarec o načrtu Natura 2000, ki so ga vse države članice Evropske unije dolžne izvesti. Začetek Nature 2000 sega v leto 1992 in njegov namen je ohranjanje biotske pestrosti in naravne habitate naše celine preko koordinirane mreže posebno varovanih območij. Italijanska država je poverila posameznim deželam nalogo, da izvedejo načrt in tako je tudi FJK določila naravna območja in ogrožene rastlinske ter živalske vrste, ki morajo postati del evropske mreže Natura 2000. Dokumentarec skuša preko vizualnega pristopa in jasnih tekstov, pripomoči k varstvu okolja Furlanije-Julij-ske krajine in uravnovešenemu razvoju najbolj dragocenih območij. Med te spada Kras, kateremu je posvečen Didaktični naravoslovni center v Bazovici. Openski vikend V društvu Tabor na Opčinah se začenja kulturni vikend, ki sovpada s praznovanjem dneva žena. Danes bodo najprej v popoldanskih urah na literarni čajanki predstavili knjigo Sorelle, ancora, ki sta jo štiriročno napisali Giulina Pezzetta in Donatella Iseppi. V svojih prejšnjih knjigah sta se avtorici s svojimi literarnimi junaki potepali po Irski in Bretanji. Kam sta jih tokrat umestili in kakšno zgodbo sta razpredli, bomo odkrili ob 17.30 v mali dvorani Prosvetnega doma. Ob prisotnosti avtoric bo knjigo predstavila Ko-stanca Mikulus - Filipovic. Vsi prisotni bodo deležni sladkega in cvetličnega presenečenja. Po hodnikih, sobah in veliki dvorani pa tečejo še zadnje mrzlične priprave na jutrišnjo premiero domače gledališke skupine, ki je v režiji in prevodu Sergeja Ver-ča pripravila komedijo v petih dejanjih Campiello Carla Goldonija. Jutri ob 20.30 bodo na oder bodo stopili igralci Melita Malalan , Valentina Strgar, Po-ljanka Milkovič, Elena Husu, Jasmina Smotlak, Tatjana Malalan, Dejan Kalc, Gregor Znidarčič, Fabrizio Polojaz, Andrej Šuligoj in Sonja Zevnik; kostume je pripravila Beti Starc, sceno si je zamislila Magda Starec Tavčar, izdelala pa Davorin in Tomaž Smotlak. Ponovitvi bosta na sporedu v nedeljo ob 17.30 in v soboto, 14. marca, ob 20.30. Popravek V članek o prvem predavanju o pravilih slovenskega pravopisa, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, se je vrinila neljuba napaka, saj je bilo zapisano, da je Vera Tuta Ban predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm. V resnici je predsednica Lojzka Bratuž, Vera Tuta Ban pa je članica nadzornega odbora. Obema in bralcem se seveda opravičujemo. knjigarna minerva - Pogovor o italijanskem prevodu romana Parnik trobi nji Borisa Pahorja Ljubezenska izpoved Trstu Qui e vietato parlare ponuja bralcu zamolčani del zgodovine, tisti o fašističnem najostrejšem preganjanju slovenske manjšine Po izrednem uspehu, ki ga je požel italijanski prevod romana Nekro-pola, kaže, da bo podobna usoda doletela tudi nov Pahorjev prevod Qui e proibito parlare ali Parnik trobi nji. O romanu in o marsičem drugem je tekla beseda v sredo v knjigarni Minerva, kjer je Skupina 85 (v sodelovanju s knjigarno) priredila klepet z avtorjem Borisom Pahorjem. Da je tržaškega pisatelja zgrešeno enačiti samo z Nekropolo, je uvodoma poudarila predsednica Skupine 85 Patrizia Vas-cotto. Številnemu občinstvu je namreč orisala Pahorjevo bogato knjižno produkcijo, ki ne zajema le taboriščnih zgodb, pač pa bralcu ponuja veliko drugih argumentov, začenši s fašizmom in njegovim zatiranjem slovenskega naroda v Italiji. V novem prevodu bo italijanski bralec spoznal Trst v tridesetih letih preteklega stoletja, ko je slovenska manjšina okusila najostrejše fašistično preganjanje. Pahor se v njem posveča ljubezenski zgodbi med Emo in Da- nilom, vzporedno pa razkriva njuno ideološko, politično in narodno zavestno rast. »V romanu zaživi Trst, tak kot sem ga doživel v mladih letih. Borzni trg, staro mesto, tipične betole, iz katerih diši po ribah, vojaki po ulicah. Po štiridesetih letih sem ga sedaj znova vzel v roke in veste kaj, všeč mi je kot takrat, ko sem ga pisal,« je na srečanju povedal Pahor. Roman Parnik trobi nji je pisateljeva ljubezenskega izpoved rojstnemu mestu, od katerega se je oddaljil samo, ker primoran ali za predstavitve svojih del, in pa morju, ki ga obkroža. V njem izstopa ljubezen do lastne identitete in jezika, ki je bil prepovedan, kar ne gre po avtorjevem mnenju enačiti z nacionalizmom. Pro-tagonistka Ema mora namreč v zapor, ker s tigrovci raznaša abecednike in knjige po slovenskih domovih, da bi vsak od njih postal tudi šola v ilegali. Vascottovo so pretresle zlasti strani, ki obravnavajo požig Narodnega doma. Pahor je protagonistu Danilu poveril oris dogajanja, ki na stra- neh romana zaživi trezno, v izredno umirjenih tonih, brez sle po maščevanju, brez zvračanja krivd. »Vesel sem, da bodo italijanski bralci spoznali tudi ta zamolčani del naše zgodovine,« je opozoril avtor. Italijanska javnost namreč ne pozna t.i. obmejnega fašizma, ki je prihajal do izraza v Julijski krajini in s katerim je soglašala večina italijanskega prebivalstva; od lanskega februarja je k spoznavanju naše preteklosti pripomogel sam Pahor v okviru izredno številnih srečanj po Italiji. Vsakič je spregovoril o taboriščih, o fašizmu, o pomenu Narodnega doma: tega poglavja namreč italijanski učbeniki ne obravnavajo, »tako da mi mladi poslušalci vsakič z zanimanjem in vneto sledijo.« Med pogovorom, v katerega se je nato vključilo tudi občinstvo, je prišla na dan vloga dobrega prevoda, pomen poznavanja preteklosti, Pahorjeva doslednost pri zahtevi po obravnavanju vseh zgodovinskih plati in še marsikaj. (sas) Z Borisom Pahorjem se je v sredo pogovarjala Patrizia Vascotto kroma 1 G Petek, 6. marca 2009 TRST / miela - Jutri in v nedeljo Filmski maraton ob 40-letnici kluba La Cappella Underground Nekonvencionalna, kreativna, izvirna in kontroverzna. Taka je bila umetnost, ki jo je konec leta 1968 v podzemnih prostorih ne več posvečene kapelice v Ul. Franca začela gojiti skupina mladih. V tista svobodomiselna leta sega namreč rojstvo znamenite La Cappella Underground, centra figurativnih umetnosti, ki je od februarja 1969 privabil v svojo sredo tudi ljubitelje sedme umetnosti. »Ideja o Cappelli se je takrat porodila arhitektu Lucianu Celliju. S skupino prijateljev in umetnikov je namreč začel sanjati o ureditvi svojevrstnega centra sodobne mednarodne figurativne umetnosti, ki je uradno zagledal luč februarja 1969.« Od takrat se delovanje filmskega centra še ni prekinilo: štirideset uspešnih in manj uspešnih sezon je minilo v imenu kakovostnega filma. Pomemben jubilej bodo člani zgodovinskega kino-krožka začeli proslavljati že ta konec tedna, ko se bodo poklonili sedmi umetnosti s filmskim dvodnevnim maratonom v gledališču Miela. In ravno teater Miela je eden izmed številnih potomcev, ki ostajajo zvesti tradiciji krožka La Cappella Underground. Njena umetniška vodja Rosella Pisciotta je v osemdesetih letih stala celo za krmilom kino-krož-ka, svojo ljubezen do filma pa je pred dvajsetimi leti prelila še v razvejano delovanje teatra Miela. Njo smo zaprosili, naj nam obudi spomine na plemenito preteklost zgodovinskega filmskega centra. »Ob samih figurativnih umetnostih smo mi spodbujali predvsem t.i. sperimentalno kinematografijo, ki je s časom postala osrednjega pomena in tako odrinila vse ostale dejavnosti,« je povedala Pisciottova in misli so ji poletele v zgodnja sedemdeseta leta, ko je krožek še deloval v magičnem starem sedežu. »V podzemnih prostorih kapelice smo se združevali v večjem prostoru z velikim obokom, kjer smo prirejali razstave, obenem pa smo imeli na razpolago tudi manjšo dvorano s 70 mesti, v kateri smo predvajali filme. Preprosta, undergraund struktura, ki je zaslovela po Italiji zaradi svojevrstnih Codellijevih filmskih izbir.« Na platnu so takrat zaživeli filmi raznih mednarodnih in državnih festivalov, prvič je na italijansko filmsko sceno celo pokukal slovenski film. La Cappella je bil izredno uspešen in dejaven krožek, kljub temu, da je bilo v Trstu pred 40 leti veliko podobnih kino-klubov oziroma kino-fo-rumov. »Cappella pa je bil povsem različen, v njem so se tako rekoč zbirali izbranci, ki so iskali in uživali ob neobičajnih filmih, smešnih in ironičnih, v popolnem nasprotju z resnobno političnimi, ki so bili takrat v modi.« Tako kot filmska ponudba pa je bilo tudi občinstvo svojevrstno. Filmskim projekcijam so sledili povečini univerzitetniki, »nekaj je bilo celo umetnikov, ki so prihajali iz različnih krajev Italije, le da bi uživali ob naših nekonvencionalnih filmskih festivalih.« Pisciottova nam je zaupala, da so takrat v kinodvorani Excelsior predvajali film Woodyja Allena, ki pa ga je kritika povsem uničila, »naša publika pa ga je razumela in znala ceniti.« Nekaj let pozneje je krožek La Cappella Underground ubral pot znanstveno-fantastičnega filma in Fantaitalia oziroma Fantamerika sta bila prva koraka v smeri te še povsem nepoznane filmske zvrsti, ki se je nato množično razširila tudi drugod po svetu. Nepopisna ljubezen do filma je spodbudila tudi uresničitev video-teke, ki se lahko danes ponaša z več kot 16 tisočimi filmi. »Na začetku smo se zbiranja materiala lotili na čisto amaterski način, se pravi, da smo snemali filme, ki so jih predva- »Naša Cappella se je rodila pod srečno zvezdo,« je prepričana Rosella Pisciotta, nekdanja predsednica kroma jali po televiziji. Za kvaliteto se še zmenili nismo. Bili smo kot obsedeni: snemali smo in snemali vse, kar se je dalo,« nam je hudomušno zaupala Pisciotta. Večkratno spremembo sedeža so spremljala tako »sušna« obdobja kot pa izredno produktivne sezone. Spremenila pa sta se namembnost in publika kino-krožka. »Danes se mlado vodstvo posveča predvsem svojemu cvetu v gumbnici, t.j. odličnemu festivalu znanstvene fantastike Science-plusfiction, ki privablja v Trst svetovno znane režiserje.« Drugače pa nadaljujejo z "underground" aktivnostmi, v smislu, da slednje ne odmevajo v javnosti. Gre prvotno za sodelovanja z univerzo, za prava predavanja s profesorjem ob predvajanju filmov. Včeraj danes o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, PETEK, 6. marca 2009 JORDAN Sonce vzide ob 6.34 zatone ob 17.59 -Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 12.19 in zatone ob 3.47. Jutri, SOBOTA, 7. marca 2009 FELICITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinj C, zračni tlak 979,3 mb ustaljen, veter 29 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja s sunki do 63 km na uro, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. tu Kino [12 Lekarne Do sobote, 7. marca 2009 Istrska ulica 18 (040 7606477), Škedenj - Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na ogled veseloigre SRČIMI MRK v izvedbi dramske skupine društva Rovte-Kolonkovec. Režija Ingrid Werk Danes - petek, 6. marca, ob 20.30 H Šolske vesti 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Ca-ravaggio, tel. in fax 040-567500) in na naslovu www.cirilinmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. Po štiridesetih letih pa ostaja vselej rdeča nit film, ki bo protagonist jutrišnjega filmskega maratona 40x40, 40-urnega predvajanja starih, kultnih in seveda sodobnih filmskih uspešnic, ki so si zagotovile nesmrtno mesto v zgodovini sedme umetnosti. Vse se bo začelo jutri ob 10. uri in se zaključilo v nedeljskih nočnih urah, cena vstopnice pa bo smešno nizka (samo 4 evre). Začetek bo poverjen Bertoluccijevemu La rabbia di Pasolini,omeniti pa velja tudi Rayev Johnny Guitar, Vigov L'Atlante, Warholov Kiss, Wellesov Touch of Evil, Arnoldov The incredible shrinking man, Kusturičev Super 8 stories, Polanskijev Gdy spadaja anjo-ly, pa še res veliko drugih. Sara Sternad S Izleti AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.20 »The Wrestler«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'onda«. CINECITY - 15.50, 18.45, 21.40 »Watchmen«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 »La Pantera rosa 2«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »The Wrestler«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 22.15 »Iago«; 17.45, 20.00, 22.10 »The Mil-lionaire«; 17.45, 20.00 »The Reader«; 15.45 »Inkheart - La leggenda di cuo-re d'inchiostro«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Millionair«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 19.00, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.00, 23.20 »Krožna cesta«; 16.30, 19.00, 21.30, 23.55 »The International - Mednarodna prevara«; 17.30, 19.20, 21.10, 23.00 »Toše - The Hardest Thing«; 16.50 »Povest o Despereauxu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 16.30, 19.05, 21.45 »Watchmen«; 22.20 »Il mai nato«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Verso l'Eden«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.00 »Watchmen«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »I love shopping«. v sodelovanju z Občino Milje Zvezo slovenskih kulturnih društev Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave na poti svojega srca... V PETEK, 6. MARCA OB 15. URI V DVORANI ROMA, ŽUPNIJSKI RIKREATORIJ NA TRGU REPUBLIKE 8 - MILJE RAZSTAVLJAJO IN SOOBLIKUJEJO POPOLDNE otroci državnega otroškega vrtca "Mavrica" učenci celodnevne osnovne šole "A.Bubnič" pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. URNIK RAZSTAVE: SOBOTI, 7. in 14. marca:10. -12. /16. -18. NEDEUA, 15. marca: 18.30 -22. A POHOD DEKANI-SOCERB - SPDT vabi člane na pohod Dekani - Tinjan -Osp - Socerb, ki ga organizira Obalno planinsko društvo Koper ob 60-le-tnici ustanovitve. Pohod bo v nedeljo, 8. marca. Odhod članov SPDT bo ob 7. uri s Trsta, Trg Oberdan in ob 7.15 z Domija (izpred sedeža društva Ven-turini). Predvidene so 4 ure zmerne hoje. Na Socerbu bo sledilo druženje s kulturnim programom, z obiskom jame, prikazom plezanja pred jamo in prijetno družabnostjo. Med 15.30 in 17. uro je predviden avtobusni prevoz do Dekanov. V kombiju je še nekaj prostih mest, za rezervacijo tel. 040/2176855 ali 333/5994450 - Vojka. SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it ali na tel. št. 335-8180449(Erika). GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira v nedeljo, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani. Pod strokovnim vodstvom g. Pao-la Sosija si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450. KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZIMSKI VZPON NA POREZEN - SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040-360072. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sex- ten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. Prispevki V spomin na strica Danila darujeta Ne-reo in Štefka 100,00 evrov za odbojkarski odsek ŠZ Sloga. V spomin na Edija Godnika darujeta Nereo in Štefka 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. V spomin na našega dragega moža, očeta in deda Jeana darujeta družini Granier in Ferfolja 50,00 evrov za MoPZ Tabor, 25,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši, 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah in 25,00 evrov za opensko cerkev. V zahvalo za prijeten večer ob predstavitvi knjige daruje avtor Dominik Hvalič 100,00 evrov za SŠKD Timava Medjavas-Štivan. V spomin na dragega očeta Franca Trobca darujejo Franka 100,00 evrov ter Mira in Mila 50,00 evrov za ŠKD Cerovlje Mavhinje. Loterija 5.marca 2GG9 Bari 4G 16 11 75 47 Cagliari 4 9 3B 43 79 Firence 29 15 45 3G 73 Genova 54 1G 24 61 52 Milan 37 55 31 33 42 Neapelj 7G 41 33 54 13 Palermo 75 B5 22 6G 14 Rim 36 81 26 1 23 Turin 46 76 26 41 44 Benetke 7 BG 63 34 5 Nazionale 4G 53 13 73 41 Super Enalotto Št. 28 29 36 37 40 70 75 jolly 7 Nagradni sklad 3.584.554,41 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 26.500.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 29.871,29 € 1.596 dobitnikov s 4 točkami 336,89 € 57.112 dobitnikov s 3 točkami 18,82 € Superstar 40 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 33.6B9,GG C 266 dobitnikov s 3 točkami 1 .BB2,GG C 4.019 dobitnikov z 2 točkama 1 GG,GG C 26.217 dobitnikov z 1 točko 1G,GGC 60.685 dobitnikov z 0 točkami 5,GG C / TRST Petek, 6. marca 2009 1 1 VZPI-ANPI Opčine Jutri - sobota, 7. marca ob 10. uri na Opčinah v Narodni ulici št. 28 polaganje venca na spominsko ploščo v počastitev spomina Rozalije Kos Kocjan - Guličeve ob 65- letnici mučeniške smrti Sodelujejo učenci 4. in 5. razreda OŠ Franceta Bevka pod mentorstvom Ane Palčič; priložnostna beseda Majna Pangerc. v sodelovanju z Narodno in Studijsko knjižnico danes, ob 18. uri vabi I na predstavitev knjige uredila Marija Pirjevec Sodelujejo: Marija Pirjevec, Boris Pahor, Elvio Guagnini, Jože Pirjevec in Igor Škamperle V razstavni dvorani NŠK v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). ¿j Čestitke V sredo, 4. marca 2009, je na tržaški univerzi uspešno diplomirala iz tolmačenja in prevajalstva ANA STEPANČIČ. Iskreno ji čestitamo Smotlakovi iz Komeščaka in Metežice. Na šoli za prevajalce in tolmače je svoj študij uspešno dokončala Ana Stepančič Iz srca ji čestitajo vsi pri SKD Primorsko Ü] Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. CCYJ - Kulturni krožek Yoga J ana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v na-turizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja v dneh 6., 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila 2009 na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE ob priliki dneva žena vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. marca, s pričetkom ob 16.30. srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo igral »duo Me-lody«. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v soboto, 7. marca, ob 20. uri, na večerjo ob priliki mednarodnega dneva žena. Za rezervacije pokličite tel. št.: 040-572114. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA v soboto, 7. in v nedeljo, 8. marca, organizira društvo Noe. Info: 349-8419497. VZPI - ANPI OPČINE - ob 65-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v soboto, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ulici št. 28. Sodelujejo učenci 4. in 5. razreda OŠ Franceta Bevka pod mentorstvom Ane Palčič. Priložnostna beseda Majna Pangerc. Vabljeni! ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena v soboto, 7. marca, ob 20. uri v društvene prostore gledališča F. Prešeren. Priložnostno misel bo izrazila Alenka Vazzi, sledil bo kulturni program, smeh, ples in loterija. SKD TABOR OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK DANES, 6. marca, ob 17.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah literarna čajanka s predstavitvijo knjige SORELLE, ANCORA Ob prisotnosti avtoric GIULIANE PEZZETTA in DONATELLE ISEPPI bo knjigo predstavila KOSTANCA MIKULUS-FILIPOVIČ ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Francesca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca, kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. Vabljene! POT DO DOBREGA POČUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Francesca Simoni in dr. Giovanni Ambrosino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org. SKD VESNA IN KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabita članice in prijateljice na »večerno družabnost« v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri, v domu Alberta sirka v Križu. Prostovoljni prispevki za golaž in ansambel. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. marca, na večer s prof. Marto Ivašič na temo: »Na Bonomovem domu -Trubar v Trstu«. Pričetek bo ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3. OBČINA DOLINA vabi na predstavitev projekta Lokalne Agende 21 - »Par-tecipAssieme - Sodeluj Skupaj« na tematiko trajnostnega turizma in energetske varčnosti. Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Za dodatne informacije: 0408329231 ali e-mail: »mailto:agen-da21@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it«. RAJONSKA LEGA S.P.I.-C.G.I.L. SV.IVAN Ul. S. Cilino 44/A, prireja namesto tradicionalnega praznika včlanjevanja in 8. marca, dneva žena, v ponedeljek, 9. marca, od 9. do 12. ure, razdeljevanje mimoz in slaščic vsem ženskam. Lega Sv. Ivan sporoča obenem, da bo ves teden od 9. do 12. ure na razpolago vsem državljanom za predstavitev problemov, ki tarejo naš rajon. ZDRUŽENJE HOSPICE ADRIA-ON-LUS vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri, v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, na zelo aktualno predavanje »Pravice težkega bolnika in podporni upravitelj«. Govoril bo univerzitetni profesor za civilno pravo na ekonomski fakulteti v Trstu Paolo Cendon. Vljudno vabljeni. KRUT začenja v sredo, 11. marca, pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Vabljeni! DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi vse članice in člane ter vse zainteresirane na redni občni zbor v četrtek, 12. marca, v prostore Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo od 20. uri. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. UPRAVA OBČINE REPENTABOR v sodelovanju s podjetjem IN.CO iz Trsta in z Deželno agencijo za okolje Furlanije-Julijske krajine, prireja informativno srečanje za predstavitev rezultatov projekta merjenja koncentracije radona po vaseh občine Repentabor. Govor bo tudi o metodah za preprečevanje onesnaževanja stanovanjskih prostorov z radonom. Srečanje bo v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »TOCAI - TO-KAJI« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije do 13. marca, za nečlane in prijatelje od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. KD »F. VENTURINI« - DOMJO vabi v soboto, 14. marca, ob 20.30 na večer včlanjevanja. Predvajali bomo posnetek iz osrednje prireditve ob priliki 40-letnice »Prizori društvenega vsakdana«. Vabljeni člani in bodoči člani! OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. št.: 328-4559414. 81 Prireditve PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Urha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe - Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Razstavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bub-nič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Odprtje bo danes, 6. marca, ob 15. uri v dvorani Roma, trg Republike 8 v Miljah. Urnik: soboti, 7. in 14. marca od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, nedelja, 15. marca od 18.30 do 22. ure. KD »F. VENTURINI« - DOMJO v sodelovanju z otroškim vrtcem »Palčica« - Ricmanje, osnovno šolo »Mara Samsa« - Domjo in »Ivan Trinko -Zamejski« - Ricmanje vabi na Prešernovo proslavo danes, 6. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru »Anton Ukmar - Miro« pri Domju. Priložnostni govor Alenka Vazzi, odbor-nica za šolstvo in mladinsko problematiko občine Dolina. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul Bonafata 6, prireja danes, 6. marca, ob 20.30, na veseloigro »Srčni mrk« v izvedbi dramske skupine KD Rovte-Kolonkovec, režija Ingrid Werk Zerjal. Vabljeni! SKD TABOR vabi danes, 6. marca, ob 17.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na literarno čajanko ob predstavitvi knjige »Sorelle, ancora«, ki sta jo napisali Giuliana Pezzetta in Donatelle Iseppi. Ob prisotnosti avtoric bo knjigo predstavila Kostan-ca Mikulus. ZALOŽBA MLADIKA v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta vabi danes, 6. marca, ob 18. uri, v razstavno dvorano NŠK v Narodnem domu (Ul. Filzi 14 v Trstu) na predstavitev knjige »L'altra anima di Trieste« (Druga duša Trsta). Sodelujejo: urednica dela Marija Pirjevec, Boris Pahor, Igor Škamperle, Jože Pirjevec in Elvio Guagnini. KD KRAŠKI DOM vabi ob 8. marcu na zabavni večer »Kaj bi mi brez žensk?« Za smeh bodo poskrbeli: Orjana in Feruco - Du jes ter Braj-dimir in Berta, s harmoniko bosta večer popestrila Gigi in Rado. Prireditev bo v soboto, 7. marca, v kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 19.30. SKD TABOR - v soboto, 7.marca, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Op-činah, premiera gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 ter v soboto, 14. marca, ob 20.30. KD SKALA-GROPADA, KD SLOVAN-PADRIČE IN VZPI-ANPI TRST prirejajo v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 v prostorih KD Skala v Gropadi, predstavitev knjige partizanke Marije Suligoj iz Volčje Drage »Spomini«. Knjigo bo predstavil pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Roberto Birsa. Sodeluje MPZ »Slovan«. Ob spremstvu harmonike in protifašističnih pesmi bo sledila zakuska. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na praznovanje Dneva žena, ki bo v nedeljo, 8. marca, ob 18.uri, v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopila bo gledališka skupina Dekani s komedijo Zapeljivka oddaja stanovanje v režiji Aleksija Pregarca. Toplo vabljeni tako ženske kot moški! SKD LONJER-KATINARA prireja v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju praznovanje ob dnevu žensk. Vabljene vaščanke in prijateljice! SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30, v Štalco v Šempo-laju, na »Kulturni večer ob 8. marcu«. Sodelujejo Vanka in Tonca ter Dekliški pevski zbor Kraški slavček. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev romana Sergeja Verča »Mož, ki je bral Disneyjeve stripe«. Ob avtorju in predstavniku založbe Modrijan bo o delu govorila Matejka Grgič v torek, 10. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 14. marca, na večer »Eleonora«. Sodelujejo: Ma-tejka Bukavec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli, in Tamara Ražem. Večer vodi Rossana Paliaga. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: Jamlje, Kulturni dom, 14. marca, ob 20.30, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Op-čin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zu-liana »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Feri in Aljoša Saksida. S Poslovni oglasi PRODAJAM SVETLO STANOVANJE v centru Gorice - Korzo Italija, zadnje nadstropje. Tel. 348-7145017 GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo za pomoč v gospodinjstvu ali nego starejše osebe. Tel. 00386-5-7144284 PEKARNA NA OPČINAH ZAPOSLI prodajalko/ca part-time. Tel. 040-213645 V SOBOTO, 7. MARCA bomo praznovali Dan žena v Gostilni Sardoč v Prečniku z Mladimi Kraškimi muzikanti. Za rezervacijo kličite tel. 040-200871 Mali oglasi DAJEM V NAJEM v Dolini skladišče 80 kv.m. Tel. št.: 040-228390. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584. IZGUBIL SEM ČRN PLAŠČ znamke slam, v soboto, 21. februarja, v zgo-niškem šotoru, ob priliki pustovanja. Prosim poštenega najditelja naj pokliče v popoldanskih urah tel. št.: 339-3036533. NA OPČINAH prodajamo štirisobno stanovanje (105 kv.m) v tretjem -zadnjem nadstropju, z dvigalom, teraso in garažo. Sončna lega, pogled na zelenje. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-212183. NA PUSTNI TOREK je nekdo pozabil-izgubil jopič v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. PARKIRNE PROSTORE za avtodome in kamp-prikolice dajem v najem v ograjenem prostoru pri Boljuncu. Informacije na tel. št. 339-4040583. PRODAM dvosedežni avtomobil tas-so, ne potrebuje vozniškega dovoljenja, prevoženih 4.100 km, avtomatični menjalnik, garažiran. Tel. št.: 348-8050998. PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, full optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079. PRODAM KOPAČICO znamke casor-zo s priključki. Pokličite od 13. do 14. ure na tel. št.: 040-231984. PRODAM SENO s kraških travnikov. Tel. št.: 335-6121077. RESNA IN IZKUŠENA GOSPA srednjih let, z referencami, išče delo kot negovalka starejše osebe, 24 ur na 24, s tedenskih počitkom. Tel.: 3488020428. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043. H1 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej Antonič, Cerovlje št. 34, tel. 040299800. Vljudno vabljeni! RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu št.42. Tel. št.: 040-327135. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. 12 Petek' 6- marca 2009 KULTURA ^^ tržaška mladika - Obširna antologija prof. Marije Pirjevec Celovit prikaz vloge Trsta v slovenski kulturi za italijanske bralce Bogat izbor literarnih besedil slovenskih avtorjev, v katerih nastopa Trst s svojim okoljem, bodo danes predstavili v tržaškem Narodnem domu Trst je kompleksno mesto, ki ga tvori več intimno doživetih identitet in je v zadnjem stoletju preživelo razburljive družbene in politične dogodke. Slednji so bili v največji meri povezani z določitvijo državne meje in definicijo narodne ali nacionalne pripadnosti, s čimer je povezano tudi vprašanje javne uporabe jezika. Družbena in kulturna zapletenost tržaškega mesta in njegovega naravnega zaledja je pravzaprav zanimiva in vedno znova dinamična tema, ki ima zaradi tega posebno vlogo v evropskem kontekstu. »Tisti od zunaj« radi o tem sprašujejo in razpravljajo, čudijo se izvrstni geografski legi in bogatim krajinskim oblikam med morjem, Gradeško laguno, Istro in Krasom z belimi gorami v ozadju. Ko beseda nanese na zgodovino in na prepletenost in bogastvo identitet na tem strnjenem ozemlju, sta radovednost in spraševanje še večja, toda znana prispodoba, povzeta iz tradicije, nam pravi, da se tujcem, potem ko se sprehodijo po ulicah in jim skušamo kaj razložiti, domačini največkrat čudijo, ker prišleki ne razumejo. Ne razumejo prav dobro, za kaj v resnici gre. Poleg mnogih malih in v mestno življenje vključenih ter zaradi skupnega lokalnega jezika skoraj nevidnih narodnih in verskih entitet, sta mesto na vrhu Jadrana v njegovi stoletni zgodovini oblikovali in zaznamovali predvsem dve identiteti in dve duši, italijanska in slovenska. Obe nista nikoli skrivali tega, kar sta; obe sta se vedno javno izpostavljali, uporabljali svojo govorico, prisegali na svoje interese, ostajali zvesti svojemu izročilu in spominom, razvijali širok plašč poklicev, obrti in si bili na jasnem, da nista od drugod, ampak da je to njun domači prostor. Ki pa ga je treba deliti s sosedom. Tudi zaradi tega sta si bili in sta si najbrž tudi danes ti dve duši, slovenska in italijanska, v svojem življenjskem slogu in vsakodnevnem bivanju v Trstu med sabo še najbolj podobni: pripadata skupni družbeni dinamiki, hranita podoben sistem vrednot, skupna jima je odgovornost do prostora, pripadata isti veroizpovedi, nista od drugod, ampak tu rojeni in v človeških pričakovanjih sorodni. Razlika pa seveda obstaja, tudi med njima, v narodni kulturi in maternem jeziku. Prej omenjeno prispodobo lahko zato naslovimo tudi na lastne, italijansko govoreče someščane: tedensko, mesečno in dolgoletno se srečujemo na istih ulicah, pa se čudimo, ko ne razumejo! Nova obširna antologija, ki je izšla v italijanščini pri Mladiki, je v tem pogledu hvaležen in upam si reči izjemno dragocen prispevek k poznavanju slovenske prisotnosti v Trstu in zapletene, dramatične, a ves čas tudi močno zavzete, bogate in temeljne vloge Slovencev v tržaški zgodovini. Knjigo L'altra anima di Trieste, s podnaslovom »Eseji pripovedi pričevanja poezija«, je uredila prof. Marija Pirjevec. Knjiga ponuja široko-potezni vstop v slovenski družbeni, kulturni in literarni svet, ki je povezan s Trstom in tvori njegovo drugo plast istovetnosti in zaznamuje jedro tiste tržaške specifičnosti, o kateri mnogi sicer ra- di razpravljajo, ne da bi jo v resnici poznali in je v pravi obliki največkrat niti niso pripravljeni iskreno priznati. Hkrati pa je bila prav ta druga tržaška duša, vezana na slovanski in v njegovem okviru predvsem slovenski živelj, tista dinamična sila, ki je tako ali drugače pogojevala mnoge dramatične dogodke, ki so zaznamovali mesto, od konca 19. do vstopa v 21. stoletje. Da je strokovno premišljen in celovit prikaz vloge Trsta v slovenski kulturi ponujen tudi italijanskemu bralcu, smo lahko zadovoljni. Po vzoru knjig, ki izhajajo pri Slovenski matici, je profesor Marija Pirjevec pripravila resnično bogato antologijo literarnih besedil slovenskih avtorjev, v katerih nastopa Trst s svojim okoljem, seveda skozi oči in percepcijo tokrat slovenskih avtorjev, bodisi domačinov ali tistih, ki so v Trstu preživeli del svojega življenja in je mesto nanje vplivalo ali jim zapustilo občutno sled. Pri prebiranju besedil smo tudi sami presenečeni, kako intenzivno, bogato in po svoje zavezujoče nastopa Trst v slovenski zavesti, pa čeprav ta prisotnost ni ljubka niti družbeno harmonična niti samoumevno konstruktivna. O Trstu skoraj ni mogoče govoriti hladno nepristransko, objektivno in čustveno neprizadeto. Slovenski in italijanski človek tega ne zmoreta in tudi v tem sta si, otroka dveh duš tega mesta, v globini sorodna ali celo podobna. Knjiga L'altra anima di Trieste je zato, kot pravi urednica v uvodu, nekakšno potovanje v čas in poskus orisa duhovnega, političnega, družbenega, zgodovinskega in literarnega pričevanja o hetero-genosti tržaške identitete in slovenskega bivanja v Trstu. Ob literarnih besedilih, ki segajo od začetka 19. stoletja (Josip Godina Vrdelski) do današnjih dni, knjiga prinaša zgodovinska, politična, novinarska, dnevniška in druga pričevanja, ki podajajo širok pregled nad vlogo in prisotnostjo Trsta v misli, doživetju in besedi večinoma domačih slovenskih ljudi. Vsega skupaj je v knjigi zajetih še-stinšestdeset avtorjev, katerim moramo pridružiti izčrpno kulturno zgodovinsko razpravo, ki jo je napisala urednica antologije Marija Pirjevec in podaja pregled nad živahnim ustvarjalnim dogajanjem, ki slovenske ljudi povezuje s Trstom. V razpravi so zajete vse pomembne etape, ki imajo relevantno vlogo tudi v širši slovenski literarni zgodovini, od prvih študijskih let in kanonične službe Primoža Trubarja pri škofu Bonomu v 16. stoletju, prvega italijansko slovenskega slovarja, za katerega je dal pobudo graščak v Devinu in ga je popisal redovnik Alasia de Sommaripa, slovar pa je leta 1607 izšel v Vidmu, preko rojstnega mesta mecena slovenskega razsvetljenstva Žige Zoisa, velikega porasta mestnega prebivalstva v 18. stoletju, krepitvijo slovanskega življa in oblikovanjem Sla-vljanskega društva leta 1848 in čitalnice nekaj let pozneje, ki jo je nekaj časa vodil Fran Levstik. Z izgradnjo južne železnice (z Dunaja preko Ljubljane in Postojne), se je komunikacija povečala in v Trst so se priselili mnogi novi slovenski ljudje. V drugi polovici 19. stoletja sta se v okviru habsburške L'ALTRA Will A m iKiisn MJInrr lili IjllJ r-iTlIriiirftjirjNZr1 iE Ji llin.i- r monarhije v Trstu okrepili in porasli obe nacionalni ideji, italijanska in slovenska, ki sta na neki način tekmovali med sabo in stremeli po prevladi in priključitvi k matičnemu ozemlju. Leta 1874 se je oblikovalo društvo Edinost, v vaseh okrog mesta so zaživeli domoljubni tabori, ki so bili pogosto množično obiskani (skoraj 10.000 ljudi leta 1878 v Dolini). Časnik Edinost je postal celo dnevnik in izhajal vse do ukinitve v letih fašizma. Slovenski narodni preporod v Trstu ima očarljive aspekte, ki so po svojem značaju samosvoji tudi v okviru celotne slovenske zgodovine, hkrati pa ponazarjajo družbeno vitalnost in kulturno prisotnost samosvoje identitete v Trstu, ki pa jo je druga stran, v dolgotrajni zgodovini vendarle večinska, vedno zavzeto in že skoraj obsesivno zavračala, jo zanikovala in se je po svoje bala. Slovenski živelj v Trstu in neposrednem kraškem zaledju je bil nazorsko tradicionalno usmerjen in v tej zvezi državi bolj lojalen. Prihajalo je do paradoksnega položaja, ko je Slovence formalno ščitil oddaljeni dvor na Dunaju, mestna uprava v lastnem mestu pa ne. Ta dinamika nam tudi danes ni tuja. Zgodovinsko gledano je razumljivo, da so bili Slovenci močneje naklonjeni katoliški Cerkvi, liberalno nacionalna usmeritev mestnih uprav pa je bila bolj v sozvočju z novo nastalo italijansko državo, ki so jo motivirali in vodili prostozidarski vzgibi. Alternativne mestne identitete so se zato spontano navezovale na italijansko nacionalno ideologijo, drugi del duše Trsta pa je ostajal skoraj izključno na slovenski strani. Ob koncu 19. stoletja, ko je bilo ukinjeno prosto carinsko pristanišče, se je v mestu okrepil delavski sloj, med katerim je bilo veliko slovenskih ljudi. Nastale so politične stranke, med njimi tudi social demokratska. Prelom stoletja in zadnja leta pred koncem monarhije so v Trstu spodbudila zlato literarno obdobje, ki ga s svojimi imeni in književnimi deli bogatijo tudi slovenski avtorji. Leta 1897 je Marica Nad-lišel Bartol, kot prilogo k Edinosti, začela izdajati prvo slovensko žensko revijo, Slovenka. Leto pozneje je izšel njen roman Fata morgana, postavljen v tržaški ambient. Leta 1904 je bil po Fa-bianijevem načrtu zgrajen Narodni dom, pozneje žalostno uničen. Tudi črna leta fašizma, ki so se z ihto in nasiljem fanatično znesla prav nad to drugo dušo Trsta, niso izbrisala slovenske misli, njene besede in literarnega ustvarjanja. Kljub prepovedi, italianizaciji imen ali njihovega brisanja, tisti čas doživeto odmeva v poeziji Srečka Kosovela (pesem Ekstaza smrti), v prozi Vladimirja Bartola, v političnih nagovorih Josipa Vilfana, Engelberga Besednjaka, v razumni in pogumni homi-letiki Jakoba Ukmarja, v uporni drži, besedi in tragični usodi Tigrovcev, v povojnih črticah in novelah pisateljev Pahorja in Rebule. Kakor tudi v literarni, politični in življenjsko zavzeti besedi mnogih drugih. Širok izbor avtorjev v knjigi odlično posreduje zgodovinsko izkušnjo Trsta, kot so jo skozi čas ob svetlih in temnih plasteh doživljali slovenski ljudje. Avtorjev je preveč, da bi jih imensko navajali. Odlika antologije sta tako njen historični značaj kot bogat izbor sodobnih slovenskih tržaških avtorjev in avtoric, ki s svojim delom dokazujejo literarni razvoj in vitalno živost druge duše Trsta. Nekateri prispevki so po svojem statusu antologijski v pravem pomenu besede in s svoje strani lahko pričakujemo, da jih bo italijanski bralec z radovednostjo sprejel. Prispevke so v italijanščino prevedli številni, večinoma domači, to je tržaški slovenski izobraženci. Zgodovinska rdeča nit, ki latentno spremlja zasnovo knjige, se zdi zelo posrečena, saj literarne prispevke, poezijo, spomine in politične govore umešča v realni čas in prostor, ki jim dajeta pravo verodostojnost in dokumentarno vrednost. Ob koncu so pridane kratke, a dovolj informativen biografske skice prisotnih avtorjev, indeks literarnih del, iz katerih so izbrani odlomki, pesmi ali nagovori, kakor tudi dvojezični spisek v knjigi prisotnih topografskih imen (npr. Trst - Trieste). Ob pohvali urednici in založbi Mladiki lahko upamo, da bodo italijanski bralci to bogato antologijo hvaležno sprejeli. Trst je eno mesto in tudi njegova lepota je ena. Ima pa dve duši in dobro je poznati obe. Na koncu naj navedem še sodobno anekdoto, ki jo lahko dodamo tisti, omenjeni na začetku. Dva italijanska Tržačana se spet srečata po daljšem času. Prvi, ki je pred leti odšel iz mesta, vpraša drugega: »Kako je zdaj v Trstu?« Drugi odgovori: »Vse se je spremenilo, edino Slovenci so isti!« Prav je tako. Če želi kraj ohraniti svojo istovetnost, naj ohrani tudi svoj drugi del duše. Igor Škamperle benetke - Mediteransko naravnan program gledališkega festivala Matvejevicev Mediteranski brevir na odru Na festivalu so predstavili tudi gledališke utrinke iz štiridnevnega upora Neapeljčanov leta 1943 Prizor iz priredbe Matvejevičevega teksta Morje, ki povezuje - ločuje, o katerem sanjajo pesniki in sredi katerega se različni narodi srečujejo je kot simbol in element zaznamoval predstave na programu 40. Mednarodnega gledališkega festivala v Benetkah. Morje Neapeljskega zaliva se je kot odrešujoča sila pojavljalo v mislih ljudi, ki so se v času druge svetovne zatekali v zaklonišča v pričakovanju konca napadov in vojne. Gledališka pripoved vodilnega glasnika moderne neapeljske književnosti Errija De Luce Morso di luna nuova (Ugriz nove lune) ponuja nekaj utrinkov iz štiridnevnega upora Neapelj-čanov leta 1943 na osnovi osebnega spomina oz. pripovedovanja avtorjeve matere, ki je doživela izbruh izčrpanih civilistov proti nemškemu okupatorju. Tekst je v celoti naravnan na intimno razsežnost vsakdanjih situacij in čustev, v okviru nevsakdanjih razmer. Protagonisti niso junaki, temveč preprosti ljudje meščanskega in ljudskega sloja, ki morajo deliti vsak dan napete trenutke v temi zaklonišča, kjer odmevajo zvoki bombardiranja in siren. Uporaba narečja (v razumljivi obliki) je izbira jezika resnice in srca, da bi drobne zgodbe zaživele najbolj pristno. Režiser Giancarlo Sepe je skupaj z avtorjem prikazal ta prerez življenja z dokumentarnim pristopom in na dovolj razgiban način kljub sivini utesnju-jočega, podzemskega okvira. Produkcija ansambla Gli Ipocriti je privabila številno publiko, ki je navdušeno in upravičeno nagradila zelo prepričljive kreacije dobrih igralcev, med katerimi je bila tudi Caterina Sylos Labini. Predrag Matvejevic, že emblematični raziskovalec mediteranske kulturne identitete, je bil skoraj obvezni gost v okviru tega tematskega festivala. Nastopil je kot avtor adaptacije lastnega poetičnega eseja Mediteranski brevir, ki je nastala kot štiriročno delo z režiserjem Salvinom Racom. Predstava združuje v naslovu židovski in arabski izraz »Midrash/ Hikayat«, kar pomeni iskanje in pripovedovanje. Podnaslov koprodukcije društva Eos in Bienala Povest o Mediteranu jasno in preprosto razkriva namen in usmeritev avtorjev, ki sta postavila na oder statično monodramo, v nekem smislu branje posebno sporočilnih in evo-kativnih odlomkov Matvejeviceve »morske dra-maturgije«. Igralec Alessandro Baldinotti je nosilec tega pripovedovanja, ko sedé na nekem pomolu podaja misli o neizmerni fascinaciji zibelke evropske, arabske in židovske kulture in njegove besede prikličejo iz irealne megle osebe, vizije in simbole. Besede, ki segajo v mitsko di- menzijo samega koncepta Mediterana (»svet zase in hkrati center sveta«) imajo čar avtorjevega čutnega doživljanja sveta na pol poti med resničnostjo in mitom, a so v tej predstavi popolnoma prepuščene lastni učinkovitosti. Igralci izgovarjajo besede počasi, razločno, brez patosa, v enakomernem „adagiu», z redkimi premiki ob bledi ambientalni glasbeni podlagi in z edinim pripomočkom video projekcij, ki ovijajo celotni odrski prostor. Sporočilnost postavitve je precej skromna, tekst pa živi z lastnimi sugestijami, ki jih je avtor na koncu sam dopolnil s kratkim epilogom, ko je po starem gledališkem običaju stopil na oder in nagovoril občinstvo kot »tuj pisatelj, ki se ne počuti kot tujec zaradi povezovalne moči Mediterana, katerega bi morali ponovno odkrivati stare, že potopljene mornarske vrvi.« Festival se v teh dneh izteka: do nedelje bodo na sporedu še predstave o antičnih mitih (Kiklop Enza Siciliana po Evripidu, Antigona v kreativnem branju ansambla Teatro del Lemming), o razburkanem morju priseljencev (Mare mio Antonina Varvaraja) in o življenju ob morju, točneje v neapeljskem predmestju (Zasilni izhod z igralcem Lellom Areno). Rossana Paliaga / SVET Petek, 6. marca 2009 1 3 gospodarstvo - S tem je pristala na najnižji ravni v nekaj več kot desetletni zgodovini Evropska centralna banka znižala obrestno mero na 1,5% Trichet ni izključil dodatnega znižanja - Pesimistične gospodarske napovedi FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je na včerajšnjem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra v skladu z napovedmi znižal z 2,0 na 1,5 odstotka, s čimer je ta pristala na najnižji ravni v nekaj več kot desetletni zgodovini institucije. ECB je obrestno mero od oktobra lani znižala že za 2,75 odstotne točke. ECB je za 0,5 točke znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na 2,5 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0.5 odstotka. Vse tri odločitve monetarne politike bodo začele veljati 11. marca. ECB je tako obrestno mero od oktobra znižala že za 2,75 odstotne točke, od tega je bilo znižanje za 0,75 odstotne točke decembra lani tudi najvišje posamično znižanje v zgodovini osrednje monetarne institucije območja z evrom. Od uvedbe evra kot knjižne valute 1. januarja 1999 je ECB ključno obrestno mero za območje evra spremenila 29-krat, od tega jo je 16-krat zvišala in 13-krat znižala. Najnižje je bila obrestna mera pri dveh odstotkih, kjer je vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005 ter januarja in februarja letos. Najvišja obrestna mera (4,75 odstotka) pa je vztrajala med oktobrom 2000 in majem 2001. Predsednik ECB Jean-Claude Tric-het je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB napovedal, da ECB ne izključuje vnovičnega znižanja obrestne mere. "Svet ECB ne izključuje možnosti, da bi se obrestna mera lahko spustila š nižje," je dejal. Obenem je prvi mož osrednje monetarne institucije območja evra povedal, da Svet ECB razmišlja tudi o nestandardnih monetarnih ukrepih za povečevanje količine denarja v obtoku (v angleškem jeziku znano kot quantitative easing). "Razpravljamo in preučujemo možne nove nestandardne ukrepe. Ne želim iti v podrobnosti. Ne želimo se predhodno zavezati prav do nobenega morebitnega ukrepa," je zatrdil. Trichet je že po februarskem zasedanju Sveta ECB napovedal, da dopušča možnost uporabe nestandardnih ukrepov, med katerimi je tudi nakup poslovnih in državnih obveznic s strani centralne banke evrskega območja, da bi se tako prišlo iz razmer vsesplošnega pomanjkanja zaupanja. Poleg tega je možen ukrep tudi podaljšanje delovnega časa tiskarn denarja. ECB je včeraj objavila tudi najnovejšo gospodarsko napoved za območje evra, ki je močno nižja od tiste decembra. V Frankfurtu za letos napovedujejo padec bruto domačega proizvoda (BDP) v in- Jean-Claude Trichet ansa tervalu med 2,2 in 3,2 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano krčenje gospodarstva okoli 2,7 odstotka. Za prihodnje leto strokovnjaki ECB napovedujejo skrčenje gospodarstva med -0,7 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je pričakovana ničelna rast. Še decembra je ECB za letos napovedala skrčenje gospodarstva do enega odstotka, pri čemer je bilo srednjo pričakovano skrčenje okoli 0,5 odstotka. Za leto 2010 je ECB medtem decembra napovedala rast med 0,5 in 1,5 odstotka oz. nekje okoli odstotka. gospodarstvo Evropske borze navzdol FRANKFURT - Borze po Evropi so včerajšnje trgovanje končale v rdečem, tečaji so se najbolj znižali v Milanu in Frankfurtu. Milanski indeks Mibtel je trgovanje sklenil pri 11.172 točkah, kar je 5,39 odstotka manj kot v sredo. Indeks DAX na frankfurtski borzi se je znižal za 5,02 odstotka na 3695,49 točke. Znižali so se tudi tečaji v Parizu, kjer je indeks CAC 40 izgubil 3,96 odstotka in končal pri 2569,62 točke, in Londonu, kjer se je indeks FTSE 100 znižal za 3,18 odstotka na 3529,86 točke. Trgovci so dvomili, da se bo sredina rast nadaljevala in potem ko je trgovanje v Aziji minilo mešano, so najprej evropske nato pa še ameriške borze padle ob prvem razočaranju. Peking je lani začel s 585 milijard dolarjev vrednim paketom, ki naj bi že kazal pozitivne učinke, za včeraj pa so vlagatelji pričakovali, da bo kitajski premier Wen Jiabao napovedal nov paket, vendar ga ni. Obenem v Frankfurtu za letošnje leto napovedujejo inflacijo med 0,1 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana stopnja inflacije le 0,4 odstotka. To je močno pod srednjeročnim ciljem ECB, ki je blizu, vendar pod dvema odstotkoma, in veliko manj kot v decembrski napovedi, ki je za letošnje leto govorila o inflaciji med 1,1 in 1,7 odstotka oz. o srednji pričakovani stopnji inflacije v višini 1,4 odstotka. Za naslednje leto ECB napoveduje inflacijo med 0,6 in 1,4 odstotka, kar pomeni srednjo pričakovano inflacijo v višini 1,0 odstotka. Decembra je ECB za leto 2010 napovedala, da naj bi bila inflacija v višini med 1,5 in 2,1 odstotka oz. okoli 1,8 odstotka. Obeti za gospodarstvo evrskega območja po trditvah Tricheta ostajajo negotovi. Možnosti za preobrat in tveganja za poglobitev neagativnih gibanj so po mnenju Sveta ECB sedaj bolj uravnoteženi. Medtem ko bi obsežne fiskalne spodbude držav evrskega območja lahko pozitivno vplivale na gospodarstvo in raven zaupanja v ekonomiji, pa bi lahko močnejši učinek finančnih pretresov na realno gospodarstvo, potencialna rast pro-tekcionizma in negativni globalni trendi še poslabšali gospodarsko sliko. Glede inflacije je Trichet poudaril, da se utegne v prvi polovici leta še znižati, nato pa bi se lahko zopet nekoliko zvišala. Kljub tem nihanjem pa naj bi inflacija tako v letošnjem letu kot v letu 2010 ostala trdno pod srednjeročnim ciljem ECB. Glede na nadaljnjo upočasnitev rasti denarja v obtoku je Trichet napovedal tudi nadaljnje zmanjšanje inflacijskih pritiskov. Vse to ECB daje dodatni manevrski prostor pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Analitiki še vedno niso enotni glede tega, kako daleč utegne ECB iti v ciklu zniževanju obrestnih mer. Nekateri napovedujejo, da bodo v Frankfurtu ključno obrestno mero do sredine leta znižali na odstotek in se tam ustavili, medtem ko drugi menijo, da bi se ECB utegnila odločiti tudi za politiko ničelnih obrestnih mer. (STA) Kitajska proti zapornemu nalogu za al Baširja PEKING/RIJAD - Kitajska je včeraj Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pozvala, naj umakne zaporni nalog za sudanskega predsednika Omarja al Baširja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Darfurju. Tudi Organizacija islamske konference je obsodila potezo ICC. "Kitajska nasprotuje vsemu, kar bi lahko prekinilo prizadevanja za vzpostavitev miru v Darfurju in Sudanu," je poudaril tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Qin Gang, ki je podprl poziv afriških in arabskih držav k umiku zapornega naloga. Generalni sekretar Organizacije islamske konference Ekmeleddine Ihsanoglu pa je v sporočilu poudaril, da bi lahko odločitev ICC negativno vplivala na prizadevanja za rešitev krize v Darfurju in ogrozila stabilnost v Sudanu in regiji. Varnostni svet ZN je pozval, naj blokira odločitev ICC, sudansko vlado pa, naj pospeši preiskavo proti osumljencev za vojne zločine v Darfurju in jih privede pred sodišče. Mednarodno kazensko sodišče je v sredo izdalo zaporni nalog za su-danskega predsednika al Baširja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Darfurju. Nalog sicer v nasprotju z zahtevo tožilca Luisa Morena-Ocampa ne vsebuje obtožbe o genocidu. (STA) gospodarstvo GM dvomi o možnosti preživetja DETROIT - Ameriški proizvajalec General Motors dvomi o možnosti lastnega preživetja. Kot so včeraj sporočili iz koncerna s sedežem v Detroitu, bodo po vsej verjetnosti morali zaprositi za zaščito pred upniki po ameriški zakonodaji, če jim ne bo uspelo obvladati svoje izgube. Nekdaj največji proizvajalec avtomobilov na svetu je v letnem poročilu za nadzornika ameriškega borznega trga SEC zapisal, da ni nobenega jamstva za izboljšanje položaja na svetovnem avtomobilskem trgu. Revizorji General Motorsa so v poročilu izrazili dvom o možnosti preživetja koncer-na, in sicer zaradi stalne izgube iz poslovanja ter nezmožnosti zagotovitve zadostnega pritoka gotovine za financiranje tekočih obveznosti. Delnice General Motorsa so se ob začetku včerajšnjega trgovanja na borzi v New Yorku pocenile za več kot 14 odstotkov, navzdol pa potisnile tudi borze po Evropi. (STA) Premier Wen JlABAO ansa PEKING - Kitajski premier Wen Jiabao je včeraj v govoru ob odprtju letnega zasedanja vsekitajskega ljudskega kongresa dejal, da Kitajsko čakajo izjemni izzivi svetovne gospodarske krize, a je pri tem izrazil prepričanje, da bo letos kljub temu dosegla osemod-stotno gospodarsko rast. Wen je priznal, da je kriza prizadela kitajsko gospodarstvo, tretje največje na svetu, in da še ne bo kmalu bolje. "Soočamo se z izjemnimi težavami in izzivi. Svetovna finančna kriza se še naprej širi in postaja vse hujša," je de- zasedanje zunanjih ministrov nato - ZDA bi Iran povabile na konferenco o Afganistanu Nato po gruzijski krizi za ponoven zagon formalnih odnosov z Rusijo pred poletjem BRUSELJ - Zunanji ministri zveze Nato so včeraj v Bruslju po dolgotrajni razpravi sprejeli odločitev za ponoven zagon formalnih odnosov z Rusijo. Ob vztrajanju pri tem, da "temeljne razlike ostajajo", so ministri članic Nata dosegli dogovor, da ponovno vzpostavijo formalne odnose z Rusijo v okviru Sveta Rusije in Nata (NRC), je naznanil generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. "Rusija je pomemben igralec, globalni igralec. To, da ne govorimo z njo, sploh ni opcija," je poudaril. Ministri so tako sprejeli odločitev o ponovnem zagonu delovanja NRC, temeljnega foruma za sodelovanje med stranema, ki je bilo zamrznjeno lani po vojni v Gruziji. Včerajšnja odločitev, ki ji je najostreje nasprotovala Litva, je bila dosežena po dolgi razpravi pod pogojem, da bo NRC razpravljal tudi o temah, ki niso po volji Rusiji. NRC naj bi se sestal pred poletjem. Druga pomembna tema je bila razprava o širitvi zavezništva, tako v okviru priprav na jubilejni vrh Nata v začetku aprila, ki ga želi zavezništvo dodatno proslaviti s širitvijo s Hrvaško in Albanijo, kot na prihodnje širitve na države Zahodnega Balkana in o Zahodnem Balkanu na sploh. Načrte zveze Nato, da bi na jubilejnem vrhu v začetku aprila v Strasbourgu in Kehlu svojo 60. obletnico še dodatno proslavil s širitvijo na novi članici, ogroža zaplet z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato zaradi možnosti referenduma v Sloveniji. Slovenski minister Samuel Žbogar je ob tem v odgovoru na vprašanje, ali je bila Slovenija deležna kakšnih opozoril ali kritik zaradi težav z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato, povedal, da je v razpravi o širitvi zavezništva samo ena država izrazila željo, da bi bili vsi postopki ratifikacij sklenjeni čim prej, pri čemer ni posebej omenila Slovenije. Sam minister je v nastopu poudaril, da bo slovenska vlada napravila vse, kar je politično in pravno mogoče, da bi pravočasno končala postopek ratifikacije vstopa Hrvaške v zvezo Nato in da bi lahko obe državi, Hrvaška in Albanija, kot polnopravni članici sodelovali na vrhu zavezništva aprila. Enako je danes minister Žbogar zagotovil hrvaškemu kolegu Gordanu Jan- kitajska - Zasedanje Ljudskega kongresa Wen Jiabao: Čakajo nas izjemni izzivi jal v govoru pred več kot 3000 delegati kongresa. "Povpraševanje na mednarodnih trgih se še naprej zmanjšuje. Trend svetovne deflacije je očiten, trgovinski protekcionizem pa oživlja," je dejal premier ob začetku devetdnevnega zasedanja kongresa. Wen je kljub temu prepričan, da bo gospodarska rast letos osem odstotkov - stopnja, ki je po mnenju kitajskih oblasti potrebna za preprečitev socialnih nemirov, ki bi jih sprožila visoka brezposelnost. "Povsem prepričani smo, da bomo premagali težave in izzive ter da imamo pogoje in sposobnosti za to," je poudaril. "Naše zaupanje in moč prihajata iz mnogih virov," je dodal. Kitajska gospodarska rast je v zadnjem četrtletju lanskega leta padla na 6,8 odstotka, kar je vladi, vajeni dvomestnih številk, povzročilo nemalo skrbi. Zaradi upočasnitve rasti gospodarstva, ki je močno odvisno od izvoza v razvite države, je brez dela že ostalo 20 milijonov migrantskih delavcev, številne tovarne pa so morali zapreti. Na Kitajskem vsako leto, tudi ko je gospodarstvo v razcvetu, zabeležijo na tisoče protestov, naraščajoča brezposelnost pa je povzročila strah pred socialnimi nemiri. Wen je med problemi, ki bi lahko sprožili nemire in so se zaradi krize še zaostrili, omenil neustrezen sistem socialnega in zdravstvenega varstva ter socialne razlike. Kljub temu je prepričan, da je cilj osemodstotne gospodarske rasti dosegljiv. "Ohranjanje določene gospodarske rasti je ključno za ustvarjanje delovnih mest za prebivalce mest in podeželja, povečanje prihodkov in zagotavljanje socialne stabilnosti," je poudaril. Wen je razkril tudi podrobnosti o 585 milijard dolarjev vrednem stimu-lacijskem paketu, ki je namenjen gospodarskim spodbudam v naslednjih dveh letih, pripomogel pa bo k rekordnemu proračunskemu primanjkljaju v višini 140 milijard dolarjev. Sredstva bodo namenjena povečanju domače porabe, zvišanju prihodkov 800 milijonov kitajskih kmetov in podpori jeklarski, avtomobilski in drugim industrijam. Oblasti so ob zasedanju kongresa močno poostrile varnostne ukrepe v Pekingu, da bi preprečile morebitne proteste, tudi v luči bližnje 50. obletnice neuspešnega upora Tibetancev proti kitajski nadvladi. (STA) članic Nata v Bruslju. "Zagotovil sem mu, da si slovenska vlada je in si bo še naprej prizadevala, da bo postopek ratifikacije končan do vrha aprila," je poudaril. Tretja pomembna tema je bil Afganistan. ZDA nameravajo Iran povabiti na regionalno konferenco za stabilizacijo Afganistana, če bo konferenca v prihodnjih tednih res pripravljena, je povedala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki se je takšnega srečanja udeležila prvič. "Če se bomo odločili za takšno srečanje, je mogoče pričakovati, da bo Iran povabljen," je dejala Clintonova, ki je na zasedanju predlagala regionalno konferenco za stabilizacijo Afganistana, na kateri naj bi sodelovali zveza Nato, Združeni narodi, Rusija, Indija in Pakistan. Clintonova je sicer v Bruslju sprožila veliko zanimanja in ob svojem debiju med kolegi ministri požela velik aplavz. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je na primer dejal, da je Clintonova prinesla "svež veter". Ameriški diplomati pa so po navedbah tujih medijev ocenili, da so jo partnerji izjemno toplo sprejeli. (STA) 1 4 Petek, 6. marca 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it informest - Napoved na mednarodni konferenci v Zagrebu V Gorici sedež kooperacije med Italijo in Balkanom SUvia Acerbi:»Tukajšnja lega idealna«- V svoje delovanje bodo vključevali goriške ustanove Gorica je iz gospodarskega vidika opešana, vendar je njena lega na mednarodnem križišču idealna za vzpostavljanje gospodarskih sinergij. V to so prepričani v razvojni agenciji Informest, ki deluje v navezi z rimskim ministrstvom za zunanjo trgovino in ima sedež v Gorici. Njegova podpredsednica Silvia Acerbi je namreč v sredo, na mednarodni konferenci v Zagrebu, napovedala, da bo Gorica postala središče gospodarske kooperacije med Italijo in državami z Balkana. Ravno Gorica bo prihodnje leto prizorišče mednarodne konference za nove projekte na tem območju. Po navajanju Acerbijeve pa je povpraševanje po kooperaciji in po pomoči pri pridobivanju denarja iz evropskih skladov tolikšno, da bo konferenca vsakoletna, to permanentno omizje med Italijo in Balkanom pa naj dobi sedež v Gorici. Podpredsednica Informesta je v Gorico že povabila 150 udeležencev zagrebške konference, ki so zastopali krajevne uprave, razvojne agencije, gospodarske zbornice, univerze in raziskovalne centre iz petih italijanskih dežel in šestih balkanskih držav (iz Srbije, Hrvaške, BiH, Albanije, Bolgarije in Črne gore). »Tem državam pomagamo čim hitreje vstopati v Evropo, projekti, ki jih z njimi snujemo, pa nastajajo na teritoriju in odgovarjajo lokalnim potrebam. Splošna kriza sicer ne pomaga, lahko pa jo premošča-mo tudi z evropskim denarjem, vendar do njega lahko pridemo le povezani v sistem. Skupaj moramo veslati v isto smer,« pravi Silvia Acerbi in navaja, da so pripravili 50 projektov, s katerimi bodo konkurirali na evropskih razpisih z namenom, da pritegnejo denar v Italijo in na Balkan: »Na zagrebški konferenci so nas posebej vprašali, naj jim zagotavljamo asistenco pri pridobivanju evropskih sredstev. Gorica postaja torej sedež omizja za gospodarsko kooperacijo z Balkanom, s časom pa bomo naš domet razširili še na druge države vzhodne Evrope.« Acerbijeva napoveduje, da bodo v svoje delovanje še dodatno vključevali goriške javne ustanove, v kratkem pa se bodo tudi sestali s predstavniki novogoriške območne gospodarske zbornice. Informest je hkrati angažiran v pripravah na mednarodno omizje Italija-Jugovzhodna Evropa (International desk Italy-South East Europe) z udeležbo zunanjih ministrov iz soudeleženih držav. Sprva je bilo napovedano za letošnji februar, a so ga odložili predvidoma na jesenski čas. (ide) gorica - Za parkiranje v modrih conah mestnega središča Kmalu nove naprave Petsto naprav Europark bo napolnjenih s 25 evri - V desetih dneh občina unovčila 11.000 evrov Nova naprava Europark (levo); parkomat v mestnem središču bumbaca Za plačevanje parkirnin v modrih conah goriškega mestnega središča bodo kmalu na voljo nove naprave Europark, ki bodo napolnjene s po 25 evri. Občinski odbor župana Ettoreja Romolija je namreč dal zeleno luč za nakup 500 novih naprav, ki jih izdeluje podjetje Aci Consult. Gre za izpopolnjeno varianto naprave, ki so jo doslej goriški avtomobilisti postavljali pred svoje vetro-bransko steklo. Nove naprave namreč omogočajo plačevanje katerihkoli tarif, saj je s pritiskom na gumb mogoče določiti, koliko je vredna ura parkiranja. V vsaki napravi bo kredit petindvajsetih evrov, vendar Europarka zatem ne bo mogoče več polniti. Naprava naj bi imela avtonomijo 600 ur in garancijo dveh let; na večjem zaslonu bo pisana izbrana tarifa, ob njej pa še število ur parkiranja, ki jih je mogoče koristiti glede na izbrano tarifo. Občinska uprava je prevzela upravljanje modrih con od družbe IRIS s prvim januarjem; začetno se občina in družba za javne storitve nista uspeli dogovoriti za prevzem naprav Europark, nazadnje pa je pred kakimi desetimi dnevi zanje le začela skrbeti občina. Komaj se je v mestu razširila novica, so pristojni občinski uradi doživeli pravi naval avtomobilistov, ki so hoteli napolniti svojo napravo Europark. V približno desetih dneh so tako na občini prodali vseh 11.000 evrov kartic, ki so jih ime- li na razpolago za polnjenje starih naprav Europark. Lete bo sicer mogoče še naprej uporabljati, saj je občina pri družbi Aci Consult naročila dodatnih 200 kartic za polnjenje in tudi dodatnih 200 naprav Europark starega tipa. Za nakup 500 naprav Europark novejše izdelave in dodatnih 200 starega tipa ter 200 kartic za polnjenje je občina porabila 14.791 evrov. Z občine obenem sporočajo, da so zelo zadovoljni z dosedanjim zaslužkom, ki so ga imeli s parkomati, razpršenimi po goriških ulicah. gorica Trije pogoji za odprtje letališča Enrico Gherghetta bumbaca Poskrbeti je treba za ustrezno gasilsko službo in prenoviti hangar, družba, ki upravlja letališče, pa ga mora prevzeti v koncesijo od italijanske ustanove ENAC. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se je včeraj v Ronkah pogovarjal s predstavniki vodstva ustanove ENAC in z uslužbenci deželnega odborništva za infrastrukture o prihodnosti goriškega letališča, na katerem je približno dva tedna prepovedana vsakršna letalska dejavnost. Med srečanjem so poudarili, da je za ponovno odprtje letališča treba najprej poskrbeti za novo gasilsko službo, hkrati pa je hangar potreben popravil. Njegova streha namreč pušča, struktura pa je dotrajana in potrebna obnovitvenega posega. Da bi lahko letališče spet zaživelo, ga mora družba, ki naj bi ga upravljala, prevzeti v koncesijo od ustanove ENAC, so še povedali na včerajšnjem srečanju. Gherghetta sicer napoveduje, da bo v prihodnjih dneh nadaljeval s pogovori in srečanji za ponovno oživitev goriškega letališča. Po njegovih besedah je treba opraviti še veliko dela, vendar bistvenega pomena je soglasje, ki ga morajo doseči krajevne uprave okrog namembnosti letališča. Kot je poudaril na sredinem srečanju s predstavniki letalskih združenj, letališče mora ostati namenjeno letalskim dejavnostim, nikakor pa se ne sme ugoditi ape-titom podjetnikov, ki bi radi travnate površine asfaltirali in nanje parkirali tovornjake. Gherghetta je prepričan, da Gorica ne potrebuje novih logističnih površin, saj jih bo v kratkem dobila. Ko bodo dogradili državno cesto 56 Bis, bo namreč začela s polno delovati obrtna cona v Mošu, ki bo le nekaj minut oddaljena od hitre ceste Gorica-Vileš. (dr) gorica - Nocoj prva projekcija Skozi film do razumevanja političnih in miselnih meja gorica - Vzdrževalna dela na pokriti tržnici V pričakovanju na ribiče Začenja se peti niz na temo psihoanalize in duševnih motenj Z 20. marcem bosta sveže ribe prodajali zadrugi iz Trsta - Čistijo kletne prostore s hladilniki V Gorici se danes začenja peti niz filmskih projekcij na temo psihoanalize in duševnih motenj, ki bo letos posvečen miselnim, političnim in zemljepisnim pregradam oziroma mejam. Pobudo so predstavili včeraj na goriški pokrajini ob udeležbi odbornika Marka Marinčiča, prvi film iz ciklusa štirih projekcij pa bodo vrteli nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu. Na programu bo film Življenje drugih (»Le vite degli altri«, 2006) nemškega režiserja Floriana Henckla von Donnersmarca, ki je zanj prejel oskarja. Življenje drugih predstavlja Vzhodno Nemčijo v času tik pred padcem berlinskega zidu, ko nihče ni bil varen pred zloglasno obveščevalno policijo Stasi. V zgodbi z izjemno priče-valno silo se človeška drama tedanjega časa prepleta z zgodovinskimi dejstvi. Niz štirih projekcij prirejajo pokrajinsko odborništvo za mir, goriška društva za raziskovanje na področju aplikacij psihoanalize in Forum Cultura pod pokroviteljstvom združenj Ser- gio Amidei iz Gorice, Psiche e immagi-ne iz Padove, goriške družbe Transmedia in skupine psihoanalitikov iz italijanskega psihoanalitičnega društva. Vsaki projekciji - vstop je brezplačen - bo sledila debata o filmu in vprašanjih, ki jih odpira iz psihološkega in psihoanalitičnega vidika. Iztočnice bodo ponudili Nereo Battello iz združenja Amidei, tržaška psihoanalitika Pavel Fonda in Ambra Cusin, goriška psihoterapevta Cristina Bertogna in Rodolfo Picciulin, dalje direktor skupnosti Arcobaleno Andrea Bellavite, zgodovinarka Anna Di Gianantonio, socialni delavec Vito Dalo, filmska izvedenka Tatiana Cozzarolo in pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Filmi bodo potekali štiri zaporedne petke vsakič z začetkom ob 20. uri. Po nocojšnji prvi projekciji bodo sledili še »Film bianco« v petek, 13. marca, »Il vento fa il suo giro« v petek, 20. marca, in »La sposa Siriana« v petek, 27. marca. Kot napovedano, vstop na projekcije v Kulturnem domu je brezplačen. Na pokriti tržnici v ulici Boccaccio v Gorici opravljajo serijo vzdrževalnih del; urejujejo in pleskajo kletne prostore, kjer so nameščeni hladilniki, in opremljajo ribarnico, ki deluje v okviru tržnice in bo kmalu razširila svojo ponudbo. Z 20. marcem bosta namreč sveže ribe prodajali zadrugi Lisert in Marco Polo iz Trsta; ribiči bodo zasedli štiri od petih prostih pultov, ob katerih ravno v teh dneh nameščajo pipe in drugo opremo, ki je potrebna za čiščenje in prodajo rib. Po vsej verjetnosti bodo člani zadrug za dokončanje del potrebovali še ves prihodnji teden, zatem pa bodo začeli prodajati ribe, večinoma ujete v Tržaškem zalivu in sploh v severnem Jadranu. Da bi na lastne oči preveril potek vzdrževalnih del, je včeraj dopoldne tržnico obiskal župan Ettore Romoli. Sprehodil se je med stojnicami z zelenjavo, sadjem in drugim blagom, dalje stojnice z enogastronomsko ponudbo in tamkajšnjo ribarnico. Skupaj s pristojnimi občinskimi službami bo župan v prihodnjih dneh ocenil možnost, da bi temeljito očistili tržnico, medtem pa se je že začelo čiščenje in urejanje kletnih prostorov. V njih se nahaja nekaj hladilnikov, v katerih prodajalci hranijo zelenjavo in sadje. V kratkem naj bi kletne prostore pre-pleskali s posebno barvo proti plesni, hkrati pa bodo poskrbeli za popravilo kompresorjev, ki poganjajo hladilnike. Ob tem bodo v prihodnjih dneh po tržnici namestili znake, ki usmerjajo proti zasilnim izhodom, medtem ko so že preverili dovoljenja prodajalcev. Posebno pozornost so pri pregledu namenili spoštovanju varnostnih predpisov. (dr) gorica - Sedem ur zaslišana Mamica vztraja, da ne ve, kaj se je sinčku pripetilo Dvajsetletno Goričanko, mamico dvomesečnega otro-čiča, ki je že dva tedna v komi zaradi posledic domnevnega nasilja na domu, je namestnik goriškega državnega tožilca Marco Panzeri zasliševal včeraj celih sedem ur. V svoj zagovor naj bi večkrat ponovila, da ne ve, kaj se je otroku pripetilo. Zatrdila je še, da ga je nemudoma odpeljala v bolnišnico, komaj je na njem opazila simptome slabosti. Goričanka je bila pred tem že dvakrat zaslišana, vendar obakrat kot priča v postopku zaradi domnevnega nasilja, ki naj bi ga sinčku prizadejal 24-letni oče; moški iz Gorice je zaradi suma poskusa umora in nasilja priprt. Pred nekaj dnevi pa je tudi njegova žena prejela jamstveno obvestilo, v kolikor je osumljena soudeležbe v poskusu umora. Po mnenju tožilca naj bi ničesar ne naredila, zato da ne bi bile otroku prizadejane poškodbe, zaradi katerih se bori s smrtjo in bi bil v primeru, da preživi, trajno zaznamovan. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. marca 2009 15 gorica - Sestali sta se vodstvi Kmečke zveze in SKGZ-ja gorica - ANMIL Naveza vinarjev in gostincev za ovrednotenje Brd in Krasa Ob peti obletnici vstopa Slovenije v EU načrtujejo kmetijski posvet z dvema ministroma Srečanje med predstavniki Kmečke zveze in goriške krovne organizacije SKGZ bumbaca žrtve nesreč Danes predstavijo natečaj Zveza delovnih invalidov ANMIL ob mednarodnem dnevu žena opozarja, da so na žalost tudi ženske pogosto žrtev nesreč na delovnem mestu, čeprav se o njihovih nezgodah marsikdaj ne govori. V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bodo danes ob 10.30 pokrajinski predsednik zveze AN-MIL Emil Jelen in predstavniki ustanove INAIL spregovorili o nesrečah na delovnem mestu, svoje pričevanje pa bo podala tudi invalidka, ki se je poškodovala med delom. Povedala bo, kako se je ponesrečila in kako se je njeno življenje spremenilo po hudi poškodbi. Njena pripoved bo najboljši poziv k spoštovanju varnostnih predpisov in k vedno večji pozornosti do vprašanj varnosti na delovnem mestu. Med današnjim srečanjem v Gorici bodo predstavili glasbeni natečaj »Note scordate«, ki ga zveza delovnih invalidov ANMIL prireja na državni ravni. Sočasno ga bodo predstavili po vsej Italiji, med drugim bo na rimski predstavitvi prisoten tudi minister za delo Maurizio Sacconi. Brda in Kras je mogoče turistično ovrednotiti in dodatno razviti samo z boljšim sodelovanjem med vinarji in gostinci. V to so prepričani pri Kmečki zvezi in SKGZ, čigar goriški vodstvi sta se v torek sestali v KB Centru v Gorici. Na srečanju je prišlo do izraza pomanjkanje povezanosti med slovenskimi organizacijami, saj so ugotavljali, da bi Kmečka zveza s tesnejšo povezavo s SKGZ in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem lažje reševala težave slovenskih kmetov in vinogradnikov. Predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič in Igor Pahor, član tajništva krovne organizacije, sta soglašala s podpredsednikoma Kmečke zveze za Goriško Natašo Černic in Robertom Komjancem ter z deželnim tajnikom kmečke organizacije Edijem Bu-kavcev in odgovornim za njen goriški urad Walterjem Mikluzom, da bi slovenske ustanove učinkoviteje nastopale in prirejale odmevnejše pobude, če bi združile moči. »Vinogradniki so nedvomno podjetniki, zato bi bilo ustrezno, da bi bile podjetniške pobude članov Kmečke zveze in SDGZ povezane,« je poudaril Se-molič in dejal, da bi lahko vinarstvo povezali z gostinstvom tako v Brdih kot na Krasu. Po mnenju udeležencev torkovega srečanja je veliko potenciala še neizkoriščenega, sploh v promociji kraškega in briškega prostora ni povezanosti med raznimi akterji in vse preveč je indivi-dalnih potez, ki imajo minimalen učinek. Med srečanjem je Komjanc med drugim opozoril na opuščene vojaške karavle ob državni meji, ki bi jih lahko prenovili in v njih vsaj občasno ponujali domače dobrote in tipične pridelke. Po njegovih besedah bi se denar za uresničitev čezmej-nih projektov lahko črpal iz evropskih skladov, saj so v Bruslju zelo pozorni na razvijanje skupnih turistično-podjetniških projektov. Sogovorniki so tudi soglašali, da bi ravno slovenski vinogradniki odigrali vlogo povezovalce med podjetniki z obeh strani državne meje, ne nazadnje imajo tudi prednost, da so nekateri izmed njih že uveljavljeni na mednarodni ravni. Na srečanju med vodstvi SKGZ in Kmečke zveze je padel tudi ambiciozen predlog, ki bi Brdom prinesel veliko vidljivost, obema ustanovama pa ugled. Dogovorili so se namreč, da bodo ob peti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo skušali prirediti posvet o čezmejni promociji briškega območja, na katerem bi bila prisotna italijanski in slovenski minister za kmetijstvo Luca Zaia in Milan Pogačnik. Obletnica vstopa Slovenije v EU bo 30. aprila, vendar bi posvet radi priredili pred poletjem. Torkov sestanek med SKGZ in Kmečko zvezo je bilo sicer vključen v niz predkongresnih srečanj, na katerih krovna organizacija predstavlja predloge reorganizacije svoje strukture in se sooča z delovanjem in težavami svojih članic. (dr) gorica - Župan prvič obiskal slovensko knjižnico Damirja Feigla Pripravljen na sodelovanje Romoli: Kot župan te bogate stvarnosti ne morem ignorirati - Černo: Knjižnica se želi še bolje vključiti v življenje mesta Romoli si ogleduje knjižni dar, ki ga je prejel ob zaključku obiska bumbaca »Pripravljen sem podpreti pobude knjižnice Damirja Feigla. Letošnji proračun je sicer že zaključen, v prihodnosti pa bi nedvomno lahko uresničili kak skupni projekt.« Tako je poudaril goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj prvič obiskal slovensko ljudsko knjižnico Da-mirja Feigla v središču Gorice. Prvega občana so sprejeli predsednik upravnega sveta Narodne in študijske knjižnice Viljem Černo, knjižničarka Luisa Ger-golet ter člana upravnega odbora knjižnice Vili Prinčič in Milan Pahor. Srečanje, na katerem je bil prisoten tudi predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič, je potekalo v izredno prijaznem vzdušju, župan pa si je z zanimanjem ogledal prostore knjižnice. Med ogledom sta Gergoletova, Černo in Pahor pojasnili županu, da je bila Feiglova knjižnica ustanovljena leta 1906, od leta 2006 pa domuje v KB Centru; zatem so spregovorili o knjigah in publikacijah, ki jih hranijo in nudijo v izposojo, o rastočem številu obiskovalcev, med katerimi je vedno več Italijanov, in o posebni skrbi, ki jo namenjajo mladim in otrokom. Ger-goletova je Romoliju povedala, da redno prirejajo pravljične urice, dokaz, da najmlajši radi zahajajo v knjižnico, pa so bili malčki iz štandreškega vrtca, ki so se ravno včeraj dopoldne mudili v otroški sobi in razposajeno brskali po policah s knjigami in kartonkami. Pahor je županu razložil, da je de- lovanje knjižnice iz leta v leto bolj profesionalno, da je sistem izposoje knjig in-formatiziran, da posvečajo posebno pozornost goriški stvarnosti in vsem njenim jezikom. Po besedah Pahorja je knjižnica pravo kulturno središče, ki je odprto od ponedeljka do petka deset ur dnevno. Gergoletova je pri tem razložila, da v Fei-glovo knjižnico zahajajo tudi študentje, veliko pa je obiskovalcev, ki v njej prebirajo časopise in listajo po revijah. »Knjižnica se želi še bolje vključiti v življenje mesta, saj hočemo dati svoj doprinos h kulturni in družbeni rasti Gorice,« je povedal Černo in poudaril, da knjižnica želi okrepiti stike z italijanskimi in furlanskimi kulturnimi krogi. Ro-moli je bil ob zaključku ogleda pozitivno presenečen nad knjižnico in njenimi lično urejenimi prostori, hkrati pa tudi nad živžavom v otroški sobi, ki je potrdil, da je ustanova vključena v družbeno tkivo. Romoli je sicer tudi povedal, da je znal za obstoj knjižice, vendar si ni pričakoval, da je tako lepa in dobro organizirana. »Kot občan ali parlamentarec sem lahko ignoriral obstoj knjižnice, kot župan pa tega ne morem storiti,« je odkrito povedal Romoli. Ob zaključku obiska je kot rečeno župan potrdil pripravljenost na sodelovanje, še posebno pa je izpostavil, da bi med raznimi skupnimi pobudami lahko uresničili kak projekt za otroke in kako predstavitev knjižne novosti. (dr) nova gorica - Sklepi šesturne seje sveta zavoda Slovenskega narodnega gledališča Zavrnili Beblerjevo pritožbo, Konič pa naj upošteva kritike iz nezaupnice Svet zavoda Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica je na včerajšnji seji zavrnil pritožbo nekdanjega umetniškega vodje Primoža Beblerja, ki mu je direktor gledališča Mojmir Konič januarja prekinil delovno razmerje. Koniča pa so opozorili, naj upošteva konstruktivno kritiko, ki jo je v nezaupnici izrekel del umetniškega ansambla.Predvsem zaradi odločanja o Beblerjevi pritožbi so šesturno sejo spremljali kar trije odvetniki, pooblaščenca gledališča in Beblerja ter pravni svetovalec sveta zavoda. Kot je po seji povedal predsednik sveta zavoda Štefan Cigoj, je svet, potem ko je prisluhnil argumentom obeh strani, z večino glasov zavrnil Beblerjevo pritožbo in potrdil direktorjevo odločitev o izredni odpovedi nekdanjemu umetniškemu vodji. Medtem ko je Konič Beblerju očital, da zamuja z roki, da so nekateri igralci preveč angaži- rani, posamezni projekti pa stojijo, so bila tudi mnenja, da je Konič odločitev sprejel prehitro in prestrogo, je pojasnil Cigoj. Po njegovih besedah bo končna odločitev, ki bo lahko tudi drugačna od odločitve sveta zavoda, najverjetneje v rokah koprskega delovnega sodišča, kamor se je Bebler že pritožil. Cigoj je sicer izpostavil tudi možnost »novega dialoga« oz. izvensodne poravnave, kar bi bilo to za gledališče bolje kot sodna pot. Konič bi na primer lahko preklical izredno odpoved in Beblerja v gledališču zaposlil kot režiserja, je eno od odprtih možnosti omenil Cigoj. »Nobena zgodba še ni končana,« je dogajanje komentiral Bebler, Konič pa ne daje izjav, dokler se postopki ne bodo končali. Sveta zavoda se je seznanil tudi z nezaupnico, ki jo je Koniču s peticijo izrekel del umetniškega ansambla, saj se ne strinja z načinom vodenja gledališča. »Člani sveta so zaključili, da direktor dela nekatere napake, da ima premalo stika z umetniškim ansamblom, da se premalo posvetuje o strokovnih zadevah in zamuja z nekaterimi strateškimi projekti,« je povedal Cigoj. Hkrati je poudaril, da je gledališče lani finančno in programsko uspešno poslovalo. Tako je svet zavoda resno opozoril Koniča, naj pri svojem delu upošteva vse tiste elemente nezaupnice, ki predstavljajo objektivno in konstruktivno kritiko njegovega dela. Direktorju predlagajo, naj v čim krajšem času znova vzpostavi normalen delovni stik in sodelovanje s člani umetniškega ansambla in drugimi zaposlenimi v gledališču. Prav tako naj skupaj preverijo resnost vprašanj in problemov iz nezaupnice; za to je svet zavoda dal Koniču čas do maja. Če bodo razlogi še obstajali, bodo takrat nezaupnico obravnavali še enkrat, je poudaril Cigoj. Na majski seji svet zavoda pričakuje tudi osnutek strateškega načrta. 16 1 6 Četrtek, 5. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / ajdovščina - Podjetje BIA Separations se priseljuje iz Ljubljane Stopajo na pot razvoja visoke tehnologije Položitve temeljnega kamna so se udeležili evropski komisar Potočnik ter ministra Golobič in Žekš Visoko tehnološko podjetje BIA Separations, ki se ukvarja s postopki čiščenja bioloških zdravil, je konec tedna položilo temeljni kamen za izgradnjo novih prostorov v obrtni coni Mirce v Ajdovščini. Tam bo predvidoma do leta 2010 zrasla dvonadstropna stavba s 3.000 kvadratnimi metri uporabnih površin, v kateri bo zaposlitev dobilo okrog 30 visoko izobraženih kadrov. Tretjina prostora bo namenjenega proizvodnji, tretjina laboratorijem, na 500 kvadratnih metrih pa bo zrasel nov tehnološki inkubator, v katerem bodo znanje pridobivali tudi študenti Univerze v Novi Gorici. Preostanek bo namenjen servisnim prostorom. Položitve temeljnega kamna so se udeležili tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Go-lobič, minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš ter številni drugi ugledni gostje. Ajdovski župan Marjan Poljšak je ob tej priložnosti poudaril, da se s prihodom visoko-tehnološkega podjetja BIA Separations, ki proizvaja t.i. inteligentne filtre za farmacevtsko industrijo, izpolnjujejo sanje vseh tistih, ki so si na občini, univerzi in širše prizadevali za to, da tudi Ajdovščina stopi na pot razvoja visoke tehnologije. Podjetje BIA Separations je bilo ustanovljeno leta 1998 in ga vodi Aleš Štrancar. Leta 2007 se je zaradi možnosti novih vlagateljev selilo v Avstrijo, v Sloveniji pa ima trenutno prostore v Tehnološkem parku Ljubljana. Trenutno zaposluje 48 visoko izobraženih raziskovalcev, od tega deset doktorjev znanosti. Ker so zelo draga in zelo učinkovita biološka zdravila ta trenutek najbolj strmo naraščajoč prodajni artikel, in ker analize kažejo, da je ozko grlo proizvajalcev le teh prav čiščenje zdravil, ima podjetje BIA Separations za prihodnost zelo lepe izglede. Predvsem zato, ker ima eno najboljših raziskovalnih ekip na svetu in »pogruntane« ter zaščitene najboljše tehnologije za izdelavo inteligentnih filtrov. Podjetje, ki je lani za 50 odstotkov povečalo prihodke od prodaje in ustvarilo za 2,7 milijonov evrov prihodkov, se namerava leta 2010 iz Ljubljane preseliti v Ajdovščino, kjer jih bo pričakala po najnovejših tehnoloških standardih zgrajena stavba, ogrevana z geotermalno energijo in delno oblečena v fotovoltaične celice, ki bodo proizvajale elektriko. Do leta 2013 nameravajo v podjetju osvojiti 0,5 odstotka trga in povečati prihodke na 14 milijonov evrov letno. Takrat naj bi v Ajdovščini zrasla še ena stavba. V naslednjem desetletju pa naj bi po napovedih BIA Separations obvladovali že 5 odstotkov svetovnega trga. Nace Novak Minister Golobič (levo) z ajdovskim županom Poljšakom foto n.n. nova gorica - Za gospodinjske odjemalce Elektrika dražja Končni račun za električno energijo se bo za povprečnega odjemalca zvišal za 93 centov Za 107.000 gospodinjskih odjemalcev družbe Elektro Primorje se je z uvedbo novega cenika včeraj podražila električna energija. Končni račun za električno energijo se bo za povprečnega gospodinjskega odjemalca zvišal za 93 centov. V družbi Elektro Primorje so podražitev napovedali že pred časom. Takrat so pojasnili, da je glavni razlog za podražitev povišanje nakupnih cen električne energije v letu 2009. Od dobaviteljev električne energije, Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) in GEN Energija, so namreč prejeli novo povprečno nabavno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce, ki je za 17,98 odstotkov višja kot v letu 2008. Opozorili so tudi na to, da se osnovna cena električne energije ni spremenila od 1. januarja 2008. Povprečna prodajna cena električne energije brez omrež- Števec za elektriko foto n.n. nine, dodatkov za distribucijsko omrežje, trošarin in davka na dodano vrednost je od včerajšnjega dne višja za 4,5 odstotka. Povprečna prodajna cena kilovatne ure električne energije z vsemi naštetimi dodatki pa je višja za 2,08 odstotka. Prav tako je včeraj začela veljati tudi nova tabela razredov povprečne dnevne porabe elek- trike s spremenjenimi, nižjimi faktorji cene, ki bodo glede na povprečno dnevno porabo posameznega gospodinjstva vplivali na končni strošek za porabljeno električno energijo. Kljub višjim osnovnim cenam električne energije se bo tako sedmim odstotkom gospodinjskih odjemalcev Elektra Primorske končni znesek za porabljeno električno energijo znižal. Doslej so električno energijo podražili že Elektro Maribor, Elektro Ljubljana in Elektro Celje, Elektro Gorenjska pa jo bo podražil 23. marca. V Elektro Maribor so se računi podražili za 10,8 odstotka, kar pomeni da povprečni odjemalec mesečno plačuje 2,84 evrov več. V Elektro Ljubljana bo račun povprečno višji za 2,2 odstotka oziroma za 90 centov višji, v celjski regiji pa bodo računi dražji za 9,69 odstotka oziroma v povprečju za 3,21 evra. (nn) Eurocampus je spletna stran Ob udeležbi goriške prefektinje Marie Auguste Marrosu, slovenskega državnega sekretarja Rada Genoria ter županov Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe bodo v ponedeljek na sedežu Primorskega tehnološkega parka v Vrtojbi predstavili trijezično spletno stran Eurocampus, ki nastaja na pobudo VIRS-a Primorske in bo spremljala univerzitetno dejavnost in študentsko prisotnost v goriškem čez-mejnem prostoru. Ob tej priložnosti se bo prvič v javnosti predstavil novi predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija, Enrico Agostinis. Vlom v poslovne prostore V noči na sredo je neznani storilec vlomil v poslovne prostore podjetja Prosoft v Šempetru pri Gorici. Ukradel je osebni računalnik, bralec črtnih kod in dva serverja; podjetje je oškodoval za okoli 3.800 evrov. (nn) Razstava del Tina Piazze V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bodo danes ob 18. odprli razstavo del Tina Piazze, umetnika po rodu iz Veneta, ki je večji del svojega življenja preživel v Gorici. Na ogled bodo postavili likovna dela, skulpture in keramične izdelke. Piazza se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pridružil skupini italijanskih in slovenskih umetnikov 2xGO. Na ogled lesene plastike V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo dre- vi ob 19. uri odprli kiparsko razstavo z naslovom Les, na kateri bodo razstavljene lesene plastike 23 avtorjev, ki so nastale v okviru šestih kiparskih delavnic velenjske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kiparska delavnica v lesu je ena redkih, namenjenih ljubiteljskim ustvarjalcem. Razstavljena dela bodo v Ajdovščini na ogled do 22. marca. (nn) Mariella Devia v Verdiju V gledališču Verdi v Gorici bo drevi ob 20.45 koncert z naslovom »La regina del bel canto«. Ob spremljavi deželnega simfoničnega orkestra bo nastopila znana so-pranistka Mariella Devia. Bertinazzi dirigent V sredinem poročilu o Prešernovi proslavi kulturnega društva Jezero iz Doberdoba je izpadlo ime dirigenta Daria Bertinaz-zija, ki vodi ženski pevski zbor Jezero. Na nedeljski prireditvi so se pevke predstavile s tremi skladbami mlajših primorskih skladateljev Patricka Quaggiata in Ambroža Čopija, sicer pa so tudi poskrbele, da je bila dvorana urejena in primerno okrašena. V kratkem bodo doberdobske pevke pod vodstvom Bertinazzija nekaj Quaggiatovih pesmi tudi posnele, kar predstavlja lepo zadoščenje. V zadnjih časih se je zboru pridružilo nekaj novih pevk, tako da se sestav lahko pripravlja na nove pevske izzive. forum za goriško - Prizadetost ob smrti Joška Štruklja Pogrešali bodo njegovo vztrajno borbo za preporod Goriške V Forumu za Goriško so z veliko prizadetostjo sprejeli vest o smrti Joška Štruklja, ki je bil med pobudniki za ustanovitev Foruma leta 1994 in njegov prvi predsednik. »Pogrešali bomo njegovo izjemno vztrajno borbo za preporod Goriške, proti zapostavljanju njenega razvoja s strani države in celo izkoriščanju, kar že ogroža temelje slovenstva na našem najbolj izpostavljenem zahodnem robu nacionalnega telesa. Njegove jasne misli in izjave so bile za vse nas velika spodbuda za odločnejšo akcijo, mnogokrat pa smo se počutili tudi nelagodno zaradi njegove upravičene kritike in nemoči Foruma, da zahteva spremembe od odgovornih institucij,« pravi Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško. »Bolj kot s funkcijami - je v spomin na pokojnika zapisal Sergij Pelhan, član Foruma - je Joško Štrukelj zaznamoval naš čas in okolje s svojimi prizadevanji in pobudami za spremembe. Kot predsednik SO Nova Gorica je z mladimi in izobraženimi kadri posodobil občinsko upravo in nepozabno bo ostala njegova pobuda o sodelovanju med občinama Nova Gorica in Gorica, ki je naletela na ugoden odmev pri županu Gorice Micheleju Martini. Z vztrajanjem pri tej pobudi je postopoma uvajal različne oblike sodelovanja med Goricama in tako se je dotlej nepropustna meja postopoma začela odpirati tudi za kulturno prosvetno in politično sodelovanje lokalnih oblasti. Za plodno sodelovanje med Goricama v preteklosti - in njune velike potencialne možnosti razvoja v prihodnje - ima velike zasluge prav Joško Štrukelj. Njegova prizadevanja za zbliževanje narodov ob italijansko-jugoslovanski meji je - kako značilno - nagradila le Italija z državnim odlikovanjem. V vladi Staneta Kavčiča je Joško Štrukelj predlagal številne reforme in zakone na področju gospodarstva. Manj znano je, da je dal tudi predlog za rehabilitacijo obsojenih na t.i. Dac-hauskih procesih. Goričani pa vemo, da je pobudnik zakona o avtocesti Šentilj-No-va Gorica, ki je verjetno edina cesta v Sloveniji, ki se gradi že 40 let, in žal ni doča- kal njenega dokončanja. Zadnja leta svojega življenja je Joško Štrukelj neumorno deloval v Forumu za Goriško, kjer je opozarjal na napačne poglede slovenske politike, ki je občutljivo obmejno področje Goriške zapostavljala, ji jemala pomembne institucije, se spraševala o tem, ali Goriška potrebuje svojo pokrajino, in ji odrekala državno univerzo. Sodelavci, ki smo poznali Joška Štruklja, se zavedamo, da smo z njim izgubili borca in človeka, ki je zaznamoval čas v katerem je deloval, pa tudi nas, ki smo ga na njegovi življenjski poti spremljali. Vrzel, ki jo je zapustil, bo težko zapolniti. Ostali smo sami z njegovimi številnimi predlogi in za-mislimi ter trajnim spominom nanj. Njegov spomin bomo počastili in gojili z našo zavezo, da bomo vztrajno hodili po poti, ki nam jo je začrtal kot naš ugledni član ter prvi predsednik in pobudnik ustanovitve Foruma za Goriško pred petnajstimi leti.« Forum bo prihodnji teden počastil njegov spomin z žalno sejo. solkan - Vikend »photo readinga« Učijo brati hitreje in z užitkom Center Luči in Tara center organizira jutri in nedeljo vikend seminar hitrega branja, ki bo potekal v prostorih centra na ulici IX. Korpusa 96 v Solkanu. Vikend hitrega branja, t.i. »photo rea-dinga«, je po prepričanju in zagotovilih organizatorjev seminarja zakladnica informacij, tehnik in strategij, ki omogočajo, da se v kratkem času prebere več gradiva in iz njega pridobi več informacij. Udeležencem delavnice organizatorji zagotavljajo, da se bodo naučili, kako za 50 odstotkov in več povečati hitrost branja, kako brati sproščeno in z užitkom, kako beležiti opombe ter učinkovito in z lahkoto oblikovati zapiske, kako si sproščeno zapomniti katerokoli pisno gradivo na nov, preprost način in kako povečati razumevanje teksta. Skrivnost sistema hitrega branja naj bi bila v tem, da omogoča sproščeno in namensko drsenje čez velike količine tiskanih strani. Delavnica bo potekala jutri in v nedeljo od 9. do 17. ure, cena seminarja pa znaša 130 evrov. Organizatorji zainteresirane pozivajo, naj s seboj prinesejo dve knjigi, barvice, pisalo in zvezek ter plastenko vode, še prej pa se morajo prijaviti na tel. 00386-31-566103. (nn) Pretep na parkirišču V sredo je v Ajdovščini prišlo do fizičnega obračunavanja. Trije državljani Kosova so nič hudega sluteč pripeljali na parkirišče pri stanovanjskem bloku, ko so do njih pritekli štirje drugi državljani Kosova. Pričeli so jih pretepati, pri tem pa so uporabljali celo ročaje oz. toporišča krampov in sekir. Udarci so padali vsepovsod. Po krajšem pretepu so napadalci odšli neznano kam, oškodovanci pa v zdravstveni dom Ajdovščina. Po nudeni prvi pomoči so jih napotili še v bolnišnico v Šempeter, kjer so jim oskrbeli rane. Po dosedanjih ugotovitvah hujših telesnih poškodb ni bilo, saj so takoj po oskrbi odšli domov. Policisti so napadalce že identificirali in z njimi opravili zaslišanje. Po zbranih obvestilih bodo ajdovski policisti napadalce kazensko ovadili na okrožnem državnem tožilstvu v Novi Gorici. (nn) GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. marca 2009 1 J /— šmartno - Danes Skupina 75 ponuja skupinsko razstavo Z odprtjem svojega sedeža na Bukovju v Števerjanu se je goriški fotoklub Skupina 75 dobro vklopil v briško okolje. Pridobljeno »bri-škost« bodo člani te uveljavljene sredine ljubiteljev umetnostne fotografije izkazali v eni najlepših in najznačilnejših vasi Goriških Brd -v Šmartnem. V prelepem in srednjeveško zasnovanem naselju sredi Brd bodo v galeriji Hiše kulture danes ob 19. uri odprli skupinsko razstavo vseh članov priznanega fo-tokluba. Kot posamezniki so člani Skupine 75 svoja dela že predstavljali v gostoljubnem Šmartnem, tako da so umetniške stvaritve zamejskega društva kar dobro poznane. Tokrat pa bo prvič, da se bodo s svojimi fotografijami predstavili vsi člani Skupine 75. Predvidoma bo vsak fotograf prispeval dva do tri posnetke večjega formata. Zaradi svoje lege in tudi zaradi prestiža, ki ga galerija v Šmartem uživa v širšem kulturnem prostoru, ima razstavljanje v njenih prostorih velik pomen. Današnjo predstavitev bo popestril krajši kulturni program, ki ga bosta oblikovali recitatorka Jasmin Kovic iz Števerjana in domača flavtistka Ana Breščak. Razstava bo odprta do konca meseca. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 6. marca, ob 20.45 bo koncert Simfoničnega orkestra Furlanije Julijske krajine z naslovom »La regina del bel-canto«, pel bo sopran Mariella Devia; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v torek, 10. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Dreams - Il meglio del Teatro Nero di Praga«. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. marca, ob 16.30 bo predstava »Storie in scatola; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Watchmen«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 3: 17.40 - 22.00 »I Love Shopping«; 20.00 »Giulia non esce la sera«. KULTURNI DOM: »Psicoanalisi e cine- ma« 20.00 »Le vite degli altri«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Umetnost negativnega mišljenja«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Watchmen«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La Pantera rosa 2«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Love Shopping«. fi Razstave RAZSTAVA AKVARELOV RENATA ELIE ja ne ogled v prostorih bančnega zavoda Banca di Cividale na kor-zu Italia 91 v Gorici. MEDNARODNO FOTOGRAFSKO RAZSTAVO »ITEREST - IL VIAGGIO ANTICIPA L'ARTE« bodo odprli v soboto, 7. marca, v muzeju teritorija v Krminu. Razstavljal bo Michael Inmann, predstavila ga bo Silvie Aigner. Razstava z naslovo Left Spaces bo na ogled do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI 75 na Bukovju 6 v Števerjanu bo ob dnevu žena v soboto, 7. marca, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Ženski pogledi. Razstavljale bodo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec iz Ajdovščine, Sara Occ-hipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu. Na ogled bo do 22. marca. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMARTNEM v Goriških Brdih bodo danes, 6. marca, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Fotokluba Skupine 75. Z recitalom poezij bo nastopila Jasmin Kovič, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela flavtistka Ana Breščak; na ogled bo do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. V GALERIJI UČILNA OSEK bodo danes, 6. marca, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Adriana Velussija. V programu, posvečenemu dnevu žena, bodo nastopili otroci KD Osek Vito-vlje. V KAVARNI INGLESE v ul. Duca dAo-sta v Tržiču bo danes, 6. marca, ob 18. uri odprtje razstave slikarja Domeni-ca Ripellina; na ogled bo do 29. marca. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5, v Novi Gorici) bo danes, 6. marca, ob 19. uri odprtje razstave Povest o multiverzumu Olge Danelone. Na ogled bo do 26. marca. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo danes, 6. marca, ob 19. uri odprtje razstave Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; na ogled bo do 22. marca. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju bo danes, 6. marca, ob 18. uri odprtje razstave Tina Piazze; na ogled bo do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 13. marca, ob 18. uri odprtje razstave iz niza »Paesaggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Mauri in Ve-znaver; na ogled bo do 27. marca. ~M Koncerti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: 8. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Il suono errante«; nastopil bo pianist Sandro Zanchi. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 koncert Abba show; informacije na tel. 0481-33288. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 7. marca, ob dnevu žena nastopila Big Band GD Nova pod taktirko Miloša Rijavca in priznana pevka Damjana Golavšek; na sporedu bodo zimzelene melodije, jazz standardi in izvirne skladbe Damjane Golavšek; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3353016 in na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncert v sklopu 40. revije Primorska poje: Kulturni dom Šempas, 6. marca ob 20. uri, nastopajo ženski pevski zbor Podkraj, ženska pevska skupina Danica Vrh, moški pevski zbor Franc Zgonik Branik, ženski komorni zbor Iskra Bovec, mešani pevski zbor Trnovo, mešani pevski zbor F.B. Sedej Števerjan; Dom krajanov N. Nemec Bilje, 7. marca ob 20. uri, nastopajo mešani pevski zbor Tončka Čok Lonjer, vokalna skupina Kraški šopek Sežana, moški pevski zbor Štmaver, mešani pevski zbor SKUD Triglav Split, moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, mešani pevski zbor Zdravko Munih Most na Soči; Kulturni dom Branik, 8. marca ob 17. uri moški pevski zbor Izola, moški pevski zbor Kazimir Na-nut Kanal, ženski pevski zbor Spodnja Idrija, moški pevski zbor Tabor Op-čine, moški pevski zbor Valentin Vodnik Dolina, mešani pevski zbor Quo vadis Razdrto, mešani pevski zbor Lojze Bratuž Gorica; v večnamenskem centru v Jamljah, 14. marca ob 20.30; nastopajo ŽPZ Vesela pomlad iz Op-čin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ŽPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ŽPS Stu ledi iz Trsta. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: danes, 6. marca, ob 20.45 bo nastopil Ensemble Cameratistico della Filarmonica del Veneto s predstavo G. Donizetti-ja »Il campanello dello speziale«; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Vicenzo v nedeljo, 8. marca, odpeljal prvi avtobus ob 6. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici in v Štandrežu. Priporoča se točnost! UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke Dragi LUČO! Za 70 let zapojemo ti vsi: neskončno še veselih in presrečnih dni. Žena Mariuči in sinovi z družinami. □ Obvestila FOTOKLUB SKUPINA 75 prireja tečaj kreativne fotografije v digitalni tehniki s štirimi predavanji, ki jih bo vodil digitalni umetnik Paul David Redfern z začetkom danes, 6. marca. Tečajnike bo poučil o tehniki in pravilni uporabi aparata, od kompozicije slike do obdelave z računalnikom in priprave posnetkov za arhiviranje in predstavitev. Število mest je omejeno; prijave in informacije na www.skupina75.it,info@skupina75.it, tel. 347-1516964 (Marko) in tel. 3923995034 (Igor). ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena prireja KD Oton Župančič praznovanje v Budalovem domu v Štandrežu 14. marca od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 0481-21407 (Marta, ob uri kosila). OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila Tjaša Ruzzier. Lekcije -skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagraju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). Tečaj je brezplačen, v prvi vrsti je namenjen prebivalcem občine Zagraj. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v ponedeljek, 9. marca, zaprta. Knjižnica je običajno odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL zveza Doberdob sklicuje dan včlanje-vanja danes, 6. marca, ob 15.30 v agri-turizmu pri Kovaču v Doberdobu. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. ZA IZPOLNJEVANJE PROŠENJ S KATASTRSKIMI PODATKI, ki so jih od vseh uporabnikov goriške pokrajine zahtevala podjetja IRIS, Isogas in Iri-sacqua nudijo pomoč v uradu za stike z javnostmi, ki stoji v pritličju palače na križišču med ulicama Morel-li in Garibaldi v Gorici do 10. marca, ko zapade rok za vložitev zahtevanih podatkov, in sicer vsak dan med 9. in 12. uro. Informacije in pomoč pri izpolnjevanju prošenj nudi tudi podjetje za javne storitve IRIS na zeleni telefonski številki 800-647454, ki je aktivna od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razplago za brezplačno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481-411325) ob torkih in sobotah. ZMAGUJOČE SREČKE SOVODENJ-SKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481882119. 0 Prireditve V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači Attems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo 11. marca, ob 18. uri priredili večer s Pinom Roveredom in Francescom Macedoniom. V GABRJAH prireja KD Skala v sodelovanju s KŠD Vipava s Peči ter z društvom Karnival Prešernovo proslavo na društvenem sedežu danes, 6. marca, ob 20.30. Nastopili bodo domači zbor Skala, otroška gledališka skupina iz Gabrij, gostja večera bo dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Zupančič in vokalne skupine Sraka. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Zensko delo v ajdovski industriji, ki se bo predvajalo od 10. do 24. marca v gostinskih lokalih b 52, Ajdovščina (urnik predvajanj: od ponedeljka do sobote od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 17. ure) in bar Vogal, Ajdovščina (od ponedeljka do sobote od 7. do 18. ure), kjer bo tudi na ogled razstava starih fotografij o ženskem delu v ajdovskih tovarnah. KULTURNICENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosve-te vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana in Lojzka Bratuž. OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri. KD SKALA iz Gabrji v sodelovanju s KŠD Vipava iz Peči in SD Karnival organizira Prešernovo proslavo danes, 6. marca ob 20.30 v društveni dvorani Sodelujejo MPZ Skala, otroška gledališka skupina iz Gabrji in dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela ttBffiffil PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) vabi na prvo srečanje iz ciklusa Odlično vodenje: primeri dobre prakse v petek, 13. marca, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra na korzu Verdi 51 v Gorici. Predaval bo direktor Cankarjevega doma v Ljubljani Mitja Rotovnik; prijave in informacije na info@slo-vik.org ali na tel. 334-2825853. V HIŠI ASCOLI v ul. Ascoli 1 v Gorici bo v organizaciji Državne knjižnice, Sklada Dorče Sardoč in Centra Gasparini v četrtek, 12. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Dorice Makuc »Le nostre ragazze vanno in Germania. La memoria della deportazione femminile dal Goriziano«. Ob avtorici bo prisoten za Center Gasparini Dario Mattiussi. V SEJNI DVORANI GORIŠKE POKRAJINE bo v ponedeljek, 9. marca, ob 17. uri predstavitev publikacije »L'ecosistema fluviale nel Collio go-riziano. Ambiente, territorio, paesag-gio«, ki jo je uredila Sonia Kucler. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V BORGNANU: 13.30, Fides Battistutta por. Princic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Anton Klanjšček star 90 let Žalostno vest sporočajo sin Valdi, snaha Dragica ter vnukinji Valentina in Helena Pogreb bo v soboto, 7. marca, ob 10.00 uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Pevmo. Sledila bo upepelitev. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti dragega pokojnega. Gorica, Pevma, 6. marca 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči Predsednik, člani upravnega in nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbencu Valdiju Klanjščku iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Petek, 6. marca 2009 Št. 45 (98) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it vodic za bodoče slovenske študente Študij v Sloveniji Današnji Klop je posvečen vsem višješolcem, zlasti maturantom. Poskusili vam bomo podati nekaj nasvetov in namigov o študiju v matični državi, katerega se marsikateri še vedno precej bojijo. V Veliki Britaniji in v nekaterih nordijskih državah gredo mladi po končani višješolski izobrazbi »od doma«, kar predstavlja v Italiji izjemo in ne pravilo, ki ga narekujejo marsikdaj finančni, a tudi čustveni razlogi navezanosti na domači kraj in okolje. S študijem v Sloveniji, še posebej v Ljubljani, dobijo slovenski maturantje čudovito priložnost, da si priborijo veliko količino samostojnosti. Študij v tujini pripomore k večji samozavesti in odprtosti. Izkušnje, ki si jih posamezniki naberejo, odločilno vplivajo na njihovo osebno rast in osebni razvoj, saj na ta način lahko spoznavajo drugo okolje in drugi tip družbe, ki je nam zelo podoben, a vendar v nekaterih odtenkih različen. Poleg tega je dobro, da se mladi zamejci znajdejo v popolnoma slovensko govorečem okolju, od katerega se lahko marsikaj naučijo in obenem obogatijo svoje znanje slovenščine, zlasti v vsakdanji rabi. Skratka, s študijem v Sloveniji postane zamejec član slovenske družbe, kar mu omogoča večje možnosti in priložnosti v življenju, poleg tega pa različen pogled na zamejsko in na splošno italijansko stvarnost. Klopu se je zdelo, da je dolžan spodbuditi zamejske maturante, da izkoristijo to priložnost. Rok za oddajo vpisov poteče naslednji ponedeljek, 9. marca 2009, zato maturante živo spodbujamo, da pravočasno izpolnijo in oddajo prošnjo za vpis. Če pa boste to pot ubrali ali ne, lahko do jeseni še premislite. Glavne slovenske univerze so Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem - Koper in Univerza v Novi Gorici. Večji, starejši in bolj razviti sta prvi dve, drugi dve pa sta mladi univerzi, kjer se svežina novosti in dinamičnost novo nastalih zavodovpopol-noma prepletata. Vse možnosti in pogoje boste lahko odkrili na povezavi www.vpis.uni-lj.si. Na tej spletni strani boste našli razpis vseh prostih mest na slovenskih univerzah. Za zamejce je po navadi na razpolago pet odstotkov vseh razpisanih mest, ki so našteta na 52. in 53. strani razpisa. Na veliki večini študijskih programov na fakultetah slovenskih univerz je stekla bolonjskaprenova (ena od značilnosti te je evropski sistem šolskih kreditov ECTS), kar postavlja študij v Sloveniji na sodobno evropsko raven. Izredna prednost študija na slovenskih univerzah pa je dvopredmetni-dvo-disciplinarni študij. V bistvu gre za možnost združitve dveh študijskih programov. Na ta način si študentje ob končanem študiju pridobijo dva naziva in dvakrat diplomirajo. O študiju in o prijavi na študij pa smo prepričani, da so maturantje slišali že marsikaj na informativnih dnevih ali na informativnih sestankih, tako da vam hočemo podati odgovore na vprašanja, ki marsikdaj na drugačen način mučijo zamejske dijake. Stroški Morebitni stroški marsikdaj predstavljajo oviro za študij v tujini, ki bi dodatno bremenili družine. Velika prednost slovenske univerze je ta, da je redni študij brezplačen. Študentje plačajo po navadi le stroške vpisa, ki znašajo nekaj manj kot 50 evrov. Poleg tega razpisuje Zavod za razvoj kadrov in štipendije Republike Slovenije štipendije za zamejce in Slovence brez državljanstva, ki so v letošnjem letu znašale v standardni meri 150 € mesečno za vsakega študenta, kar predstavlja res veliko pomoč študentom in katere ne izkoristijo prav vsi. Rok za oddajo prošnje poteče po navadi konec septembra. Poleg tega pa razpisuje štipendije tudi Dežela Fur-lanija-Julijska krajina, in sicer za mlade te regije, ki študirajo izven nje. Bivanje v Ljubljani Študentje imajo v Sloveniji na razpolago dve možnosti za bivanje med študijem, in sicer študentski dom ali privatno stanovanje. Študentskih domov je npr. v Ljubljani veliko in več tipov, od preprostejših -standardnih do udobnejših - nad-standardnih. Stroški bivanja znašajo v najvišji meri, to je v nadstandardnih domovih, maksimalno 130 €, dobi pa se tudi namestitve za 50 € mesečno. Največje študentsko naselje v Ljubljani se nahaja v Rožni dolini, ostali večji naselji sta v Mestnem logu in za Bežigradom, drugi študentski domovi pa so razpršeni po Ljubljani, npr. na Poljanah, Litostroju in v Mostah. Ker je povpraševanj za študentski dom izredno veliko, se marsikdaj s težavo najde prosto mesto, po navadi pa je namestitev za zamejce poskrbljena s posebno pozornostjo. Za bivanje v študentskem domu je potrebno vložiti prošnjo, za katero poteče rok po navadi na začetku avgusta meseca. Druga možnost za bivanje so privatna stanovanja, ki jih zasebniki oddajajo študentom, še zlasti v Ljubljani. Ponudb je res veliko in raznoliko, saj gredo od garsonjer in enosobnih stanovanj za posameznike, ki so precej draga, vse do posameznih sob ali souporabe teh v študentskih stanovanjih. Sobo v študentskem stanovanju je možno najti za ceno, ki niha med približno 150 in 200 € mesečno. Oglaševanje pa poteka po internetu, po publikacijah (Salomonov oglasnik), po agencijah nepremičnin in na raznih drugih mestih, tudi po hodnikih fakultet, kjer študentje med vsemi oglasi ponujajo tudi najem sob in stanovanj. Kako v Ljubljani gledajo na "tuje" Študente Študentski vsakdan Potem ko smo odkrili, da študij sam na sebi ne predstavlja večjih letnih stroškov in da štipendije lahko krijejo stroške za bivanje, je zadnji nerešeni finančni vprašaj še osnovni (ali tudi ne) strošek »za preživetje«. Slovenska univerzitetna mesta imajo organizirano prehranjevanje s študentskimi boni, ki se jih lahko kupi na posebnih prodajnih mestih in ki zagotavljajo obrok po srednji ceni 3 €, kar res ni veliko. Poleg tega je status študenta v Sloveniji obravnavan na čisto poseben način, kar se v Italiji ne dogaja. Študentje imajo popust na vseh kulturnih in marsikdaj tudi športnih prireditvah, kar predstavlja veliko olajšanje za vse študente ter možnost dobre vključitve v slovensko družbo. Močna sila, ki to omogoča, je tudi sistem študentskih servisov, preko katerih najdejo lahko študentje delo, za katerega so plačila nižje obdavčena. V Ljubljani je osrednji študentski servis E-servis, v Mariboru pa Mariborski študentski servis. Ponudba prostih delavnih mest je res velika in raznolika, najdejo se prave zaposlitve in tudi priložnostna dela (zelo popularno je deljenje letakov na ulicah). Bruci Študente prvega letnika se po navadi žargonsko imenuje bruci, študentke pa brucke. Pomemben obred je bru-covanje, ki ga pripravlja vsak oddelek ali fakulteta posebej. Gre za žurke, kjer štu- Link http://www.vpis.uni-lj.si/ Stran prijavno-informativne službe http://www.stud-dom-lj.si/si/ Vse o študentskih domovih v Ljubljani http://www.ad-futura.si/ Stran javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije http://www.sou-lj.si/ Spletna stran Študentske organizacije univerze v Ljubljani http://soup.si/ Študentska organizacija Univerze na Primorskem http://www.studentski-servis.com/ Študentski servis za delo študentov v Ljubljani in po Sloveniji http://www.stud-serv-mb.si/ Študentski servis za delo študentov v Mariboru in po Sloveniji http://www.dostop.si Študentski portal, na njem je možno najti veliko informacij o ponudbi stanovanj ter, kar se tiče prehrane, cene bonov. dentje višjih letnikov »krstijo« bruce in jih tako pripravijo na študentsko pot, ki jih čaka. Poleg tega je jeseni zelo živahno, saj marsikateri lokali prirejajo spoznavne žure, pozno jeseni pa je v Ljubljani na vrsti še osrednje brucovanje, ki se po navadi odvija na Gospodarskem razstavišču, kjer na raznih odrih nastopajo najpopularnejši slovenski pevci in glasbene zvezde. Študentsko združevanje v Ljubljani Študentje se združujejo v študentske klube, ki organizirajo razne dejavnosti, med temi pa tudi velika praznovanja. Društvo novomeških študentov, na primer, organizira vsako leto spomladi Cvičkarijo. Podobno organizira Klub goriških študentov Mortadeljado, Klub prekmurskih študentov pa Bujto repo v Ljubljani in Prekmursko gibanico v Mariboru. Do lani je bilo še aktivno Društvo zamejskih in izseljenskih študentov - IZZA, ki je do pred nekaj leti organiziral Teran party v študentskem naselju v Rožni dolini, ki je bil zelo popularen. Klub mariborskih študentov pa je zelo močno združenje, ki upravlja istoimenski zelo popularen lokal, bolje znan pod kratico KMŠ. Ni ljubljanskega študenta, ki ne bi vsaj nekajkrat v svojih univerzitetnih letih zašel v KMŠ. Študentske prireditve v Ljubljani Kar pa se tiče žuranja, je treba še povedati, da se v Ljubljani, zlasti v študentskih domovih, nenehno žura in da sta dobra volja in zabava doma skozi celo leto, zlasti v Rožni dolini. Kar pa se tiče večjih priložnosti za žuranje, prirejajo razne organizacije, zlasti Študentska organizacija univerze v Ljubljani, zanimive pobude čez celo leto. Tako je klasična jesenska prireditev Študentska arena na Gospodarskem razstavišču: gre za neke vrste sejem, kjer se predstavlja vse aktivnosti, ki bi lahko zanimale študente čez leto. Tudi pu-stovanje v Rožni dolini privabi zelo številne študente v maskah. Spomladi so zelo odmevne Majske igre, to so športne igre za študente. Te spremljajo večje organizirane zabave, začetna na Rožniku, zaključna pa v Rožni dolini. Spomladi je na vrsti tudi Škisova tržnica. Gre za pravi sejem, kjer imajo vsi že prej omenjeni študentski klubi svoj prostor, na katerem se predstavijo. V zadnjih letih se ta odvija na športnem parku Ilirija, kjer se seveda žura do poznih ur. mnenja Tri pozitivne ocene o odločitvi za Ljubljano Ivan Langella, študent drugega letnika geodezije na Univerzi v Ljubljani Za vpis na univerzo v Ljubljani sem se odločil, ker me je bistveno zanimal študij geodezije, ki ga v Italiji ne srečujemo v taki obliki kot v Sloveniji. Navdušenje nad Ljubljano pa se je rodilo, ko sem opravljal višješolsko prakso v slovenski prestolnici. To, da sem zamejski študent v Ljubljani, mi ni povzročilo bistvenih težav, le vključevanje v slovenski ambient na začetku študija je bilo nekoliko naporno. Za vpis pa nisem imel nikoli večjih težav. Trenutno se imam v Ljubljani zelo lepo. Jaruška Majovski, študentka prvega letnika so-predmetnega študija primerjalne književnosti in slo-venistike na Univerzi v Ljubljani. Študij slovenščine me je zanimal, brezzvezno pa se mi je zdelo, da bi slovenščino študirala v Trstu, zato sem se odločila za Ljubljano. Poleg tega pa me je v Ljubljano pripeljala želja po samostojnosti in neodvisnosti ter po spremembi okolja. Za vpis sem imela nekaj težav, zlasti birokratskih, saj sem naletela na določeno pomanjkanje kom-petence s strani odgovornih. Zdaj pa se imam v Ljubljani še kar v redu: študij mi vliva veliko količino navdušenja, zlasti primerjalna književnost. V pogovoru s sovrstniki, ki študirajo v Trstu, pa sem odkrila, da je pristop s strani profesorjev na univerzi precej bolj svež in oseben, kar predstavlja zame dodatni plus. Taddea Druscovich, študentka prvega letnika akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani. Vzgib za vpis na ljubljansko univerzo mi je bila želja po oddaljitvi iz domačega kraja in ustvarjanja novih izkušenj, ker na ta način posameznik lahko precej pridobi na samozavesti in samostojnosti. Poleg tega študij, ki me je zanimal, ni možen v Trstu, tako da sem se odločila za Ljubljano. Izkušnja je zelo zanimiva, ljubljansko vreme pa vpliva name veliko, tako da si včasih zaželim povratka domov. Kot zamejka nisem še imela večjih težav, sicer je treba povedati, da veljajo za zamejce nekateri stereotipi, včasih negativni, včasih pozitivni. Zelo pa me navdušuje to, da sem po 24 ur dnevno v stiku s popolnoma slovensko govorečim ambientom. w Petek, 6. marca 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it atletika - Od danes do nedelje dvoransko EP v Turinu Vrhunska zasedba v skokih v višino Na startu tudi Matic Osovnikar - Izpoved Dwaina Chambersa Od jutri do nedelje bo v Turinu evropsko dvoransko atletsko prvenstvo. Od izvedbe do izvedbe je ta prireditev skromnejša, ker jo vedno bolj oblegajo specializirani mitingi, ki z bogatimi nagradami vabijo enkrat skakalce v višino, drugič skakalke s palico, ali pa šprinterje itd. Ko je bilo dvoran malo, so vsi hiteli na ta tekmovanja, sedaj pa državne zveze zanje prijavljajo mlajše in obetavne atlete in atletinje. Za prvenstvo v Turinu so tako zbrali kakih 360 posamičnih prijav. Če k tem dodamo še po 16 atletov, ki bodo nastopili v sedmih panogah (sedmeroboj) in prav toliko atletinj, ki bodo tekmovala v peteroboju in po šest ženskih in sedem moških štafet (4x400 m), pridemo do odkritja, da bo dvorana Lingotto tri dni zelo intenzivno izkoriščena. Dobra naj bi bila tudi prisotnost gledalcev. Domača reprezentanca računa na nekaj dobrih uvrstitev predvsem v ženski konkurenci. Srednjeprogašica Cusma je med kandidatinjami za odličja v teku na 800 metrov, isto pa velja tudi za kubansko »az-zurro« Martinez v troskoku. V tej panogi starta iz drugega prijavnega rezultata srbska Slovenka Marija Šestak, lani tako uspešna na OI v Pekingu. Sploh so ženski skoki najbolje založeni z odmevnimi imeni. Skok v višino ponuja vrhunska izhodišča 205 cm Blanke Vlasič in Nemke Ariane Friedrich, tekmovala pa tudi Italijanka Di Martino, ki ima osebno znamko pri 203 cm, čeprav sedaj take višine ne zmore. V skokih bo dobro prisotna naša bližnja okolica. Anna Giordano Bruno bo skakala s palico (4,40 m), Tania Vicenzino pa v daljino (6,55 m). Obe imata atletske korenine v Sacilu. Koprčanka Snežana Vukimirovič (Rodič) bo nastopila v troskoku. Vrhunski naj bi bil skok v višino za moške z Rusom Ivanom Uhovim, ki je letos zmogel 240 cm. Šprinter Matic Osovnikar ime glede na dosežene čase veliko nasprotnikov pred seboj, razlike pa so minimalne. Lahko ga uvrščamo med kandidate za finalni tek, lahko pa pride tudi do odmevnega uspeha. Evropsko dvoransko prvenstvo ni prednostno tekmovanje za slovenskega Owensa. Za tek na 60 metrov je prijavljen tudi Anglež Dwain Chambers, ki ima za se- Ena od zvezd dvoranskega EP v Turinu bo hrvaška skakalka v višino Blanka Vlasič ansa boj blestečo mednarodno kariero, vendar nad seboj črn dopinški oblak. Chambers je kot mladinec zablestel na mladinskem EP v Ljubljani daljnega leta 1997, ko je zmagal s časom 10,06, kar je še danes svetovni mladinski rekord. Chambers je bil kot naslednik Linforda Christieja tretji na SP leta 1997 in drugi n EP leta 1998. Na SP leta 2001 je dvakrat tekel pod 10 sekundami. Oktobra 2003 so ga ujeli v protidopin-ško mrežo in odkrili rastni hormon THG. Po dveletni prepovedi tekmovanj se je vrnil k atletiki, vendar doživel nekaj odkritih izrazov nejevolje privržencev atletike. Preizkusil se je v ameriškem »footballu« in v evropski podružnici NFL igral za Hamburg Sea Devils. Ko je ta liga propadla, se je pre-iskusil v klasičnem ragbiju, vendar brez uspeha. Nastop Chambersa ima tudi komercialen pomen, saj prav sedaj poteka v Veliki Britaniji promoviranje njegove knjige »Race against me - My story«, ki bo uradno izšla 9. marca, dan po zaključku prvenstva. V njej atlet priznava vse svoje grehe. Slovenske barve bosta z možnostmi za dobre uspehe branile tudi Miran Vo-dovnik v metu krogle in Sonja Roman na 1500 m. Slabo pripravljen italijanski as Andrew Howe na prvenstvu ne bo nastopil. (dk) Powell začel z zmago MELBOURNE - Nekdanji svetovni rekorder v teku na 100 metrov Jamajčan Asafa Powell je sezono začel z nastopom na mitingu v Melbournu. V povprečni konkurenci je zmagal, s časom 10,23 pa je bil zadovoljen.»Tekli smo v mrazu, oviral nas je veter, v takih razmerah moj čas ni bil slab. Za oceno, kaj sem zmožen, bo potrebno počakati na naslednje mitinge,« je dejal 26-letni Powell, ki meni, da še pred nobeno sezono ni tako trdo delal kot letos. Zelo dober rezultat je v težkih razmerah na svojem »dvorišču« dosegel olimpijski prvak v skoku s palico Steve Hooker, preskočil je 580 centimetrov, slabše volje je bila po mitingu Jamajčanka Melanie Walker, olimpijska prvakinja v teku na400 metrov, s skromnim časom 52,26 je bila šele tretja. spored Skupno bodo podelili 26 naslovov Danes: krogla Ž (17.00); 800 m M (18.20); 60 ovire Ž (18.40), 60 ovire M (18.50). Jutri: višina M (15.00); tro-skok M (15.05); palica Ž (15.15); daljina Ž (16.40); 3000 m M (17.15); 1500 Ž (17.35); 400 Ž (17.45); 400 M (17.55). V nedeljo: troskok Ž (15.15); krogla (15.20); palica M (15.30); višina Ž (15.40); sedme-roboj (15,45); 800 Ž (16.00); 800 (16.15); 3000 Ž (16.30); daljina (16.45); 1500 M (16.50); 60 Ž (17.05); 60 M (17.20); 4x400 (17.35); 4x400 (17.55) APrimorski ~ dnevnik formula ena Predlog: odslej 12 točk za zmagovalca ŽENEVA - Združenje dirka-ških moštev formule 1 (FOTA) se je zavzelo za skrajšanje posameznih dirk in za nov sistem točkovanja tekmovanja. V prihodnje naj bi bile posamezne dirke krajše od 250 kilometrov oziroma ne bi trajale dlje kot uro in 40 minut, zmagovalec dirke pa naj bi po novem dobil dvanajst točk in ne deset, kot velevajo zdajšnji pravilniki.Drugou-vrščenemu bi po novem pripadlo devet namesto osmih točk, tretji bi dobil sedem namesto šestih točk. S tem bi na dirkah dosegli višji tekmovalni naboj za zmago. Pravilo o točkovanju bi lahko stopilo v veljavo že letos. Poleg tega naj bi vodstvo tekmovanja v prihodnje predvidelo tudi dodatne točke za tisto ekipo, ki bi v boksih dosegla najhitrejši čas pri zamenjavi gum. Pred dirko naj bi objavili tudi količino goriva v rezervoarjih vsakega dir-kalnika. RONALDO - Brazilski nogometni zvezdnik Ronaldo spet igra. Na tekmi brazilskega pokala med njegovim Corinthiansom in Itum-biaro je vstopil v 68. minuti in tako vpisal svoj prvi nastop na uradni tekmi po lanski operaciji kolena, ko je igral še za Milan. Poročila s tekme pravijo, da 32-letni napadalec ni dobro telesno pripravljen. SMUK - Švicar Didier Cuche in Norvežan Aksel Lund Svindal, dva izmed štirih kandidatov za osvojitev kristalnega globusa za skupno zmago v svetovnem pokalu alpskih smučarjev, sta bila najboljša na edinem treningu današnjega smuka v norveškemu Kvitfjellu. EVROLIGA - Milanski Armani Jeans je izločen iz tekmovanja, saj je sinoči z 84:81 izgubila proti grškemu Olympiacosu, Mo-tepaschi Siena pa je s 84:68 odpravil Cibono in jo prehitel na lestvici skupine F. OREL - Koprski jadralec Jure Orel se je z zmago na regati Winter Challenge povzpel na 15. mesto svetovne jakostne lestvice najboljših krmarjev jadralnega dvo-bojevanja in izboljšal primat Mitje Kosmine, ki je v svojih zlatih časih zasedal 21. mesto. MAJDIČ VS MAZE Ne moreš zmagovati samo v nonotovem pokalu Dimitrij Križman Delež sreče (ali pač smole) je pri nekaterih športnih panogah večji kot v drugih in tudi zaradi tega ni vedno dobro celo tekmovalno sezono osredotočiti na eno (najpomembnejšo) tekmo. Pa vendarle, olimpijske igre ali svetovno prvenstvo sta hočeš nočeš tekmovanji, na katera bi športnik prišel kar najbolje pripravljen, pa čeprav za ceno predhodnih manj uspešnih nastopov. Za športnike nekaterih držav je ta velika vrlina, pokazati največ, ko je to najpomembnejše, tako rekoč prirojena: Američanu se ne bo zgodilo, da bo zmagoval celo sezono, a mrknil na Olimpiadi. Raje nasprotno. A seveda je veliko tudi takih, ki imajo različen, če ne celo obraten učinek. Slovenska tekačica na smučeh Petra Majdič je v svetovnem pokalu zmagovala, zmagovala in zmagovala, naposled je na vrsto prišlo svetovno prvenstvo in tekmovalka je popolnoma pogorela. Resda se je nekaj govorilo tudi o bolezni, vendar zdi se mi, da gre v takih primerih za vsaj dve stvari. Prva je nedvomno tempiranje forme, ki ne upošteva, da so ene tekme pomembnejše od drugih. Druga, ki se jo mnogokrat pozablja, je pa ta, da mnogi tekmovalci celo sezono osredotočijo na peščico tekem, ki so dejansko pomembne in zanemarijo ostale. Tako je na mestu tudi vprašanje, kakšna je bila konkurenčnost Majdičevih nasprotnic v obdobju, ko je Majdičeva na veliko zmagovala. Gotovo ni bila na najvišjem možnem nivoju. Govorimo pa o panogi, kjer je nepredvidljivih elementov manj, kot v mnogih drugih in pri kateri je torej tem-piranje forme na manjše število tekem manj tvegana poteza. Tveganje je recimo večje pri alpskem smučanju, v katerem je letos Tina Maze presenetila in bila uspešna ravno na tistih dveh tekmah, ki sta zanjo najpomembnejši: domači v Mariboru in na svetovnem prvenstvu. Ven-čekdodatnih solidnih rezultatovpotrju-je, da najbrž ni šlo samo za srečo, kar uspešnemu osredotočanju na ključne tekme daje še dodatno vrednost. Čeprav slovenska javnost ni vedno kritična do t. i. »stopničk« in se včasih meče v isti koš tekmovanja različnega ranga, različne zmage vseeno različno ostanejo v spominu in, glede na to, da govorimo o poklicnih športnikih, imajo tudi različen finančni učinek. Skakalec Rok Benkovič je v karieri zmagal eno samo samcato tekmo, sicer imel težave že z uvrstitvijo med prvih deset - a zmagal je ravno na svetovnem prvenstvu in kar dolgo je pobiral obresti od te zmage. Petra Majdič bo s takim »razporejanjem« zmag kmalu nastradala v primejavi s tistimi, ki zmage dosežejo v pomembnejših trenutkih. Še za nekaj se bojim, to pa velja tako za Petro Majdič kot Tino Maze. Naslednje leto so zimske olimpijske igre v Vancouvru in čisto možno je, da nekateri tekmovalci, in to ravno tisti najboljši, že postopoma ciljajo nanje - ker je bronasta kolajna na Olimpiadi veliko več vredna kot deset malih kristalnih globusov. (dimkrizman@gmail.com) nogomet - Že drevi v Cittadelli Triestina na kratkem gostovanju Val navdušenja, ki je celoten tabor Triestine zajel po zmagi nad Piso in po zelo ugodnih izidih na ostalih igriščih (trenutno ima Triestina štiri točke prednosti nad prvim zasledovalcem v boju za končnico), se ni polegel. Drevi, s pričet-kom ob 20.45 pa bodo Tržačani na gostovanju v Cittadelli - mestece v bližini Pa-dove - poskušali to prednost še povečati in hkrati podaljšati serijo treh zaporednih zmag, saj bi se s četrtim slavjem najbrž približali vodilni dvojici (Livorno igra jutri v Frosinoneju, Bari pa v nedeljo v Modeni proti Sassuolu). V obrambi se vrača Rullo, a za en krog bo moral počivati Cacciatore, tako da je zamenjava med tema dvema igralcema avtomatična. Na desni bo torej igral Milani, na levi Rullo. Nespremenjeni bi morali ostati vezna vrsta in napad. Sicer je popolnoma okreval Allegretti, a Gorgone in Princivalli zagotavljata dobro kritje, tako da bi bilo res nesmiselno spreminjati postavo ravno tam. Tudi v napadu je dvojica Della Rocca - Granoche nedotakljiva. Po odločilnem golu prvega na tekmi proti Pisi naj bi bil tokrat na vrsti urugvajski napadalec. Tržaški nogometaši bodo drevi imeli tudi precejšnjo podpo- ro navijačev. Ob dveh avtobusih se bodo namreč mnogi odločili za uporabo avtomobilov, saj je gostovanje v Cittadelli eno izmed letos najkrajših. Cittadella, ki je lani napredovala iz C1-lige, je začela prvenstvo z enim samim ciljem: ohraniti status drugoligaša. Trenutno ji ti načrti uspevajo, a moštvo iz Veneta si nikakor ni še zagotovilo obstanka. Tržačane torej pričakuje bojno na-strojeni tekmec, ki pa bo nekoliko bolj ranljiv, če ne bo razpolagal z najboljšim napadalcem Meggiorinijem (12 golov doslej). Slednji ni še popolnoma okreval po udarcu, ki mu ga je zadal Zanchi na zadnji tekmi, derbiju proti Vicenzi. Cit-tadella je doslej celo bolj uspešna v gosteh (19 točk) kot doma (14 točk), a ti podatki so varljivi, saj so v resnici varovanci trenerja Foscarinija večji del prvenstva igrali stalno v gosteh. Stadion Tombolato so namreč prenavljali, tako da so bili Piero-bon in ostali primorani igrati v Trevisu. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Milani, Minelli, Cottafava, Rullo, Anto-nelli, Princivalli, Gorgone, Testini, Gra-noche, Della Rocca. Sodil bo Tommasi iz kraja Bassano del Grappa. V prvem delu sezone je slavila Triestina z 2:1. (I.F.) 20 Petek, 6. marca 2009 ŠPORT / hokej na rolerjih - Pomoč Poleta Horjulu Slovensko moštvo v italijanski mladinski ligi Pod vodstvom Aleša Fajdige igrajo fantje, ki bi sicer v Sloveniji samo trenirali V mladinskem hokejskem prvenstvu na rolerjih, v starostni kategoriji do petnajstega leta starosti (letniki 1995, 96, 97), nastopa openski Polet z dvema ekipama. Polet in Polet Slovenija. Pri Poletu nastopajo hokejisti, ki so registrirani in so zrastli pri openskem društvu. Kaj pa Polet Slovenija? »Polet Slovenija je podružnica ekipe Dinamiti iz Horjula (kdor ne ve, Horjul je naselje med Vrhniko in Ljubljano, sicer ni na stari cesti op. ur.),« je na kratko in jedrnato obrazložil trener horjulske ekipe Aleš Fajdiga, ki sicer igra že pet sezon pri članski openski ekipi Polet ZKB Kwins v italijanski A1-ligi. »V Sloveniji smo najbrž edino društvo, ki se ukvarja z mladinsko dejavnostjo v tem športu. Mogoče se s tem ukvarjajo še pri enem slovenskem klubu. Kar pa je premalo, da bi v Sloveniji imeli mladinsko prvenstvo,« je povedal Fajdiga, ki se je Poletu zahvalil, da jim je dal to priložnost. »Drugače naši otroci ne bi imeli možnosti igrati in se pomeriti z ostalimi. Če pa otrok ne igra tekem, potem izgubi motivacijo. Prav zaradi tega smo v Horjulu presrečni, da lahko nastopamo v italijanskem prvenstvu. Sicer igramo izven konkurence. Na deželni ravni smo se uvrstili na prvo mesto in sedaj nas čaka play-off, v katerem nastopajo še ekipe iz Veneta. Naša pot se bo žal končala tu. Tudi v primeru naše zmage, bi se v državni finale uvrstila drugouvrščena ekipa. Vsekakor je že lep napredek, da lahko sploh igramo v tej ligi,« je priznal Fajdiga. Ekipa Polet Slovenija je na deželni fazi obakrat premagala bratski Polet (3:1 in 5:0). Izgubila je le v prvem delu prvenstva proti Ederi in enkrat igrala neodločeno proti goriški Fiammi, pri kateri nastopa kar nekaj slovenskih hokejistov. Openski Polet je torej Horjulu le »posodil« ime, drugače hokejska zveza ne bi mogla sprejeti slovenskega kluba. »Taka so pač pravila. Vse finančne stroške, ki jih je kar nekaj, krije horjulski klub. Domače tekme pa igramo na Opčinah,« je še dodal ljubljanski trener. V Horjulu načrtujejo, da bi v prihodnji sezoni vpisali v deželno prvenstvo FJK še eno mladinsko ekipo, U17. Ekipa Horjula je v italijanskem prvenstvu under 15 pod imenom Polet Slovenija osvojila prvo mesto na deželni fazi kroma smučanje Tekme Brdine: še 50 cm snega, nov program V kraju Forni di sopra, kjer bo SK Brdina od danes do nedelje pripravil deželni smučarski finale za najmlajše kategorije, že o četrtka popoldne neprenehoma sneži. Do včeraj popoldne so izmerili že 50 centimetrov novozapadlega snega, kar je prisililo organizatorje v spremembo programa. Tako bo danes na progi Cimacu-ta, namesto sprva predvidene gimkane, najprej na vrsti slalom za pokal ZSŠDI s pričetkom ob 11.30, jutri ob 10.00 bo gimka-na za Pokal Brdine, v nedeljo (vedno opbv 10. uri) pa še veleslalom za pokal Koimpex na Varmostu. Do včeraj pozno popoldne se je za tekmovanje prijavilo skoraj 200 malih tekmovalcev in tekmovalk, pripadnikov 13 deželnih društev. Vremenoslovci napovedujejo, da bodo snežne padavine danes prenehale (oziroma do so prenehale ponoči), tako da bodo imeli organizatorji v jutranjih urah še nekaj časa, da optimalno pripravijo progo. tpk sirena - Občni zbor Načrtujejo izgradnjo nove lesene lope Letošnji občni zbor Tržaškega pomorskega kluba Sirena je bil volilnega značaja. V svojem poročilu je dosedanji predsednik Livio Pertot opozoril na finančne težave kluba, ki bodo narekovale potrebo po krčenju izdatkov. Kljub temu načrtujejo izgradnjo približno 80 kvadratnih metrov obsežne lesene lope, za kar bo potrebno zbrati od 15 do 17 tisoč evrov sredstev. Zaradi poostrenega nadzora oblasti nad barko-vljanskim nasipom, so morali namreč staro lopo odstraniti, pod njo pa so pozimi hranili vse pripomočke za šagro. S prostovoljnimi prispevki članov so nabavili nove stole, v teku pa so dela za obnovo električne napeljave. V sklop varčevalnih ukrepov spada tudi obnovljeno sodelovanje z JK Čupa. Pertot se je v svojem poročilu zaustavil tudi pri javnem natečaju, ki ga je razpisala Pristaniška ustanova za dodelitev privatnim podjetnikom dela starega pristanišča in področja do sedeža Saturnie. Vsa podjetja, razen enega, so pri tem upoštevala prisotnost treh primorskih klubov, poleg Sirene še SVBG in društva Club del Gommone. Društva so na to vložila ugovor in se domenila predložiti ustanovi, ki upravlja zemljišče, skupen načrt z možnostjo podaljšanja roka koncesije. Poročila so podali še tajnik Igor Košuta in odgovorna za jadralno sekcijo Andrej Gregori in sekcijo športnega ribolova Alex Perosa. V nov odbor (predstavili sta se dve listi) so bili izvoljeni člani liste 1 Arianna Bogatec, Silvana Dobril-la Kralj, Erica Ferfoglia, Andrej Gregori, Igor Košuta, Silvia Milič, Giorgio Močilnik, Robert Mozetič, Danilo Matijačič, Alex Perosa, Livio Pertot, Ernesto Peteros, Peter Ster-ni, Marcello Zezlina, Alessandra Zivec; razsodišce: Edoardo Filipčič, Peter Suhadolc, Claudio Visintin. namizni tenis - Moška C2-liga odbojka - V Fiume Venetu Trener reprezentance Moretti pohvalil pripravljenost naših kandidatk za vrsto FJK V okviru seminarja za odbojkarske trenerje je bil v Fiume Venetu tudi pregledni trening trenerja državne kadetske reprezentance Maurizia Morettija. Ugledni trener je pregledal kandidatke letnika 1994 za sestavo letošnje deželne reprezentance. Kandidatke že od decembra lani redno trenirajo pod vodstvom deželnega selektorja Glauca Sel-lana, med njegovimi pomočnicami pa je tudi Borova trenerka Betty Nacinovi. V 18-članski skupini sta tudi borovki Katarina Pučnik in Martina Cella(slednja sicer pripada letniku 1995) ter igralka Go-volleyja Mateja Petejan, z Goriškega je v izbrani vrsti še Giulia Gramigna (Millenium), s Tržaškega pa Martina Norbe-do (Virtus), ve ostale igralke so Furlan-ke. Aprila bodo treningi izbrane vrste še bolj intenzivni, 12 izbranih igralk pa bo poleti nastopilo na tradicionalni Trofeji dežel. Moretti je v okviru seminarja vodil trening z drugo skupino starejših mladink, med katerimi je bila tudi Mateja Zavadlav (Govolley). Selektor je pohvalil stopnjo pripravljenosti igralk iz naše dežele, čeprav nobena ne odgovarja zelo visokim višinskim parametrom, ki jih danes zahteva igranje na reprezentančni Mateja Petejan kroma Kras v boju za obstanek pokazal formo ob pravem času V nadaljevanju dodatne faze prvenstva, v katerem se odloča o tem, kdo bo imel še pravico ostati v prvi deželni ligi, je Kras v drugi tekmi osvojil obe točki s prepričljivo zmago nad prvo postavo Trieste Sistiana A. Naši fantje so prepustili nasprotniku le pet setov, kar dokazuje, da so se znašli v zelo dobri formi in z ogromno voljo do obstanka v tej njim primerni ligi. Gre seveda pohvaliti vse po vrsti, saj so dali vse od sebe na področju tehnike in borbenosti. Najbolj napeta tekma je bila med Tomom Fabianijem in nasprotnikovim najboljšim igralcem Bormejem. Slednji, ki zelo dobro pozna igro proti obrambi, je spravil Toma v težave, naš igralec pa se je v pravem trenutku odločil za napad in tako presenetil Tržača-na. Trieste Sistiana A - Kras 0:5 Norrito - Tom Fabiani 1:3 (8,9,12,5); Borme - Gianni Rotella 1:3 (2,9,13,9); Bombace - Edi Bole 0:3 (7,8,4); Borme - Tom Fabiani 2:3 (7,8,-9,-7,8); Norrito - Edi Bole 1:3 (5,5,-6,5). Tom Fabiani kroma MOŠKA D1 LIGA Tokrat druga Krasova postava je morala priznati premoč Fiumicella A, ki je ponovno dokazal, da ni slu- čajno prvi na lestvici. Naši so tako zdrknili na tretje mesto in jim je resno ogrožena možnost doseči napredovanje v višjo ligo. Verjetno se bo vse odločalo v zadnjem krogu. Sonja Do-ljak je dala vse od sebe in tudi odlično izvajala napade, proti Cassuttiju pa ni pomagalo, ker je stalno vračal in celo pospešil ritem (ta je bil včasih drugo-kategornik). Simone Giorgi in Guido Simionato sta osvojila vsak po eno točko s tretjim igralcem nasprotnega moštva, več pa nista zmogla. Še vedno je počival na klopi kapetan Sandro Ridolfi, ki je po poškodbi začel bolj rahlo s treniranjem. Kras - Fiumicello A 2:5 Sonja Doljak - Cassutti 0:3 (7,9,5); Simone Giorgi - Biffi 3:0 (4,2,8); Guido Simionato - Marussi 1:3 (8,-8,8,8) Simone Giorgi - Cassutti 0:3 (2,10,2) Sonja Doljak - Marussi 1:3 (-7,9,7,1) Guido Simionato - Biffi 3:1 (4,6,-9,5);Simone Giorgi - Cassutti 1:3 (3,9,8,14). M.M. 1. MOŠKA DIVIZIJA Fincantieri - Olympia 1:3 (25:21, 23:25, 18:25, 18:25) OLYMPIA: Polesel D. 3, Mucci R. 12, Komjanc I. 14, Brotto P. 4, Terpin A. 5, Blasig F. 9, Hlede D. 0, Fajt E. (L) Servisi (točke/napake): 4/6 Olympia je nastopila v Tržiču z okrnjeno postavo, zaradi zgodnjega urnika začetka tekme. Manjkali so libero Fran-doli, Dorni in Pavlovič. Prvič na tekmi pa je nastopil mladi Danjel Hlede (letnik 94), ki je v dveh setih dobro zamenjal Terpi-na. V vlogi libera je tokrat igral Fajt, ki se je dobro odrezal. V prvem setu se ekipa ni znašla v mali telovadnici. Veliko napak je bilo v sprejemu. V končnici so naši prav zaradi napak podarili set nasprotniku. V drugem ni šlo boljše in napake so se nadaljevale. Naprotnik je že vodil s 17:9 in 18:10. Med time-outum je trener zdramil igralce. Prišlo je do reakcije, odpravile so se napake in set je bil osvojen z razliko. Odtlej je Olympia zaigrala boljse in zasluženo zmagala. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Soča - Millenium Azzurra 1:3 (23:25, 19:25, 25:22, 14:25) SOČA: Bevčar 12, Brumat, Ca-mauli 3, Černic 5, Gabbana 4, Galizia 0, Kogoj, Marussi, Moro, Nanut 6, Turus (L) 1, Visintin 5. Trener: Paola Uršič. Sočanke so se dobro upirale na lestvici boljše postavljenim nasprotnicam in bi morda lahko dosegle vsaj točko. Začele so dobro in z uspešnimi servisi po-vedle z 10:5. Azzurra jih je kmalu ujela in povedla, sočanke so se zdramile, v izenačeni končnici pa jim preobrat ni uspel. Izenačen je bil tudi drugi set, v katerem pa je bila Azzurra stalno v vodstvu. Največ je Soča pokazala v tretjem setu, v katerem si je nabrala lepo prednost, v končnici, ko so nasprotnice reagirale in se jim približale, pa so naše igralke obdržale mirno kri. Zal so v četrtem setu popustile, težave so imele že s sprejemom in poraz je bil neizbežen. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Breg A - Breg B 3:0 (25:7, 25:6, 25:21) BREG A: Babudri, Cociancich, Co-larich, Laurica, M. in S. Sancin, Sternad, Zeriali, Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti BREG B: Bocciai, Colsani, Giaco-mini, Grgič, Milič, Nadlišek, Palcich, Vo-dopivec, Zobec, Preprost (L). Trener: Mitja Kušar V domačem derbiju so prepričljivo slavile starejše in bolj izkušene Bre-žanke. Kušarjeve varovanke so v prvih dveh setih povsem odpovedale in imele precej težav še posebno pri sprejemu servisa. V prvem setu je na primer Kristina Laurica dosegla kar 12 asov. Zadnji set pa je bil nekoliko bolj izenačen. Giaco-minijeva in soigralke, ki so vse še mladinke, so se nekoliko opogumile in celo povedle 15:7. Breg A se je takrat spet zbral in Breg B ujel pri dvajseti točki ter na koncu uveljavil svojo premoč. (T.G.) ŠPORT / košarka - Drevi v goriškem Kulturnem domu v moški D-ligi Morda odločilna tekma domovcev za obstanek v ligi Z Libertasom delijo zadnje mesto - Kontovel (prav tako danes) proti Don Boscu »naša napoved« - Saša Malalan (Jadran) »Vsaj deveto mesto je še dosegljivo« Saša Malalan, študent manage-menta v Kopru, letos uspešno nastopa v državni C-ligi, kjer je dosegel tudi največ točk (21) v članskem prvenstvu. Jadran ima tu po dolgem času več točk kot Bor, tega pa se ja-dranovci niso posebno veselili. »Bolj smo bili veseli za par pomembnih točk«. Od osmega oz. devetega mesta namreč zaostajajo le za dve oz. štiri točke. Deveto mesto je za Sašo dosegljiv cilj, »osmo malo manj.« V preostalih šestih krogih morajo zato osvojiti vsaj tri ali štiri tekme. »Nasprotniki niso nepremagljivi in sedaj gre za bit ali ne bit. Dati moramo vse od sebe in maščevati nerodne poraze iz prvega dela, ko smo izgubili pet tekem proti enakovrednim nasprotnikom. Če bi zmagali vsaj polovico, bi imeli sedaj 28 točk. Vse ekipe imajo podobno število točk, tako da se lahko v nekaj krogih marsikaj spremeni.« Vzdušje je pri Jadranu zelo dobro, na kar je gotovo vplival tudi prihod Petra Sosiča - in seveda večje število zmag v povratnem delu. »Peter je poleg tega, kar so že vsi povedali - da je prinesel novo dimenzijo v našo igro, pozitivno vplival tudi na nas mlade. Peter v košarko vlaga res vse in te skuša spraviti do tega, da mu slediš. Vsaj mene je. Nasploh pa je zmeraj lepo, če se ekipi pridruži prijatelj, še bolj pa če za tem začneš zmagovati.« Poleg članskega prvenstva pa Saša igra vidno vlogo tudi v deželnem prvenstvu pod 21. letom. Lani se je sicer s soigralci odlično odrezal na državni ravni, kjer je Saša Malalan kroma za las izgubil odločilno tekmo na meddeželni fazi. Zakaj pa letos lep del nosilcev te ekipe nastopa v deželnem prvenstvu? »Nimamo dovolj konkurenčne ekipe, da bi se borili na državnem nivoju. Skupaj nismo opravili niti treninga, tako da smo igrali bolj za razvedrilo. V prvenstvu U19 so bile ekipe res ekipe, medtem ko smo letos, tako mi kot nasprotniki, igrali v šestih. Za zahtevnejše prvenstvo pa ni bilo dovolj resnosti.« Kaj pa naslednje leto - zadnje kot mladinec? Bi se lahko spet preizkusili na državni ravni? »Da, če so tudi drugi pripravljeni vložiti več truda... « SAŠEVE NAPOVEDI Spilimbergo (24) - Bor Radenska (18) zmaga Bor +7 (prva tekma +25) Edicom Rovigo (26) - Jadran Mark (20) zmaga Jadran +4 (-3) Dom (4) - Libertas (4) zmaga Dom +8 (-12) Don Bosco (26) - Kontovel (18) zmaga Don Bosco +13 (+9) (M.O.) bavisela - Od 25. aprila do 3. maja Vijoličasto rdeča majčka, sejem športa in štafetni maraton V osmem krogu povratnega dela vzhodne skupine D-lige je Domova tekma gotovo med najpomembnejšimi, morda pa celo najpomembnejša. Go-ričani bodo že drevi ob 20.45 gostili tržaški Libertas, s katerim trenutno delijo zadnje mesto na lestvici. Glede na izide zadnjega kroga obe ekipi še ver-jameta v obstanek, saj sta skoraj presenetili Fogliano oz. Dinamo. Predvsem pa je očitno, da igrata ekipi na precej različen način: Libertas je namreč dosegel kar 99 pik (sicer po podaljšku), Dom pa le 52. Hitra a mestoma zmedena igra zaznamuje mlade a v tem prvenstvu še neizkušene Tržačane. Goričani pa lahko na igrišče postavijo igralce z izkušnjami v višjih prvenstvih, ki pa gotovo ne morejo štirideset minut igrati z istim ritmom kot nasprotniki. Mlada Ambrosijeva playmakerja bosta zato morala umiriti igro svoje ekipe. V obrambi pa se bodo morali Fa-ganel in ostali preprečiti nasprotnikom skoke v napadu in posledične druge ali celo tretje mete. Na košarkarski zvezi so pomembno srečanje zaupali nepristranski videmski dvojici Anastasi -Zannier. □ Obvestila SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto 14. marca 2009 v Forni di So-pra za 4.tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it, ali 335 8180449(Erika) SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 ŠZ SOČA pod pokroviteljstvo ZSŠDI-ja organizira v nedeljko 8. marca 2009 v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki. Pričetek ob 14.30. 50 dni nas loči od začetka 16. izvedbe Bavisele - športne prireditve, ki je ob Barcolani prav gotovo najbolj množična na Tržaškem. Vrhunec dogodka bo 3. maja, ko bodo tržaške ulice napolnili tekači z vseh strani sveta, ki se bodo preizkusili na maratonu, polma-ratonu in netekmovalnem teku od Mi-ramara do Velikega trga. Včeraj so organizatorji v trgovskem središču Il Giulia predstavili majčke, ki so letos vijoličasto rdeče barve. Na srednji strani sta natisnjena ime »Bavisela« in številka 16, na hrbtni strani pa so navedene vse športne prireditve, ki bodo tudi letos oživele Trst. Od 25. aprila do 3. maja bo športni program vključeval: 14. Regato brez meja, 11. triatlon, 9. Ba-viselo young, 6. 100x1000, 11. Bavisela bike, 2. Motociklistično srečanje, 3. trofejo Waterthlon, 5. Skiroll Mesta Trst in 16. Baviselo. Na majčki nista navedeni ne maraton (10. evropski maraton), ne polmaraton (14. polmaraton dveh gradov). Organizatorji so še dodali, da bo številko majčk, ki so jo včeraj predstavili, omejeno. V pripravi je še druga maj-čka, roza barve, ki jo bodo prejeli vsi nastopajoči. Na predstavitvi je predsednik Ba-visele Enrico Benedetti orisal tudi glavne novosti letošnje 16. izvedbe. Na Pomorski postaji in na nabrežju bodo pripravili v sodelovanju s sejemsko družbo Trieste Fiera Spa Sejem športa. Čez 10 dni pa bodo v dvorani Giubileo na nabrežju odprli informacijsko okence, kjer bo vsakdo lahko dobil vse infor- Breg je proti Dinamu igral že sinoči, medtem ko bo tudi Kontovel igral že nocoj ob 21.00 v miljski telovadnici Pacco. Sodnika bosta tokrat Tržačana Cetin in Apollonio. Usoda Brumnovih fantov je dejansko že zapečatena: v nižjo ligo ne more več nazadovati, v končnico pa se lahko uvrsti le z neverjetno serijo zmag. Motivacije je zato bolj malo, edini realistični cilj pa je zaključiti prvenstvo z večjim številom zmag kot porazov. Že nocojšnji nasprotnik je na primer Don Bosco, ki je trenutno kljub visokemu porazu z Bregom še vedno na četrtem mestu in z le dvema točkama zaostanka za tretjeuvršče-nim Foglianom. Salezijanci zadnje mesece nastopajo v številčno precej skromni postavi in tako tudi trenirajo. Podobno se na treningih dogaja tudi pri Kontovelu, predvsem zaradi pomanjkljive udeležbe mlajših igralcev. Tekma bi morala biti precej izenačena, še predvsem če Švab in soigralci nastopijo v popolni postavi. Tudi tokrat je namreč v dvomu nastop Andreja Šušteršiča, ki po bolezni ni še v celoti okreval. (M.O.) Lahka naloga za Bor in Sokol Slovenska predstavnika v promocijskem prvenstvu tokrat čaka res lahka naloga, saj bosta igrala proti dvema najslabšima ekipama v ligi. Borovci bodo proti zadnjeuvrščenim deve-tinšestesetnikom igrali jutri zvečer ob 20.30 v telovadnici štadiona Rocco, kjer so sicer že minuli teden nepričakovano visoko izgubili z Virtusom. Razlika med ekipama je tokrat tolikšna, da bi morali Sancinovi fantje brez večjih težav odpraviti znatno šibkejšega nasprotnika. Sokolovce pa čaka predvsem zaradi urnika neugodno gostovanje: proti Barcolani bodo namreč igrali šele v nedeljo zjutraj - ob 11.00 v telovadnici šole Suvich. Barcolana je edini prvenstveni zmagi dosegla prav proti ekipi 69ers, tako da bi morali Doljak in soigralci zlahka uveljaviti vlogo favorita. (M.O.) Z včerajšnje predstavitve nove majice macije in poskrbel za vpis na športne prireditve. Od 31. marca do sobote, 2. aprila pa bo infotočka na Pomorski postaji prav tako kot lani. Med športnimi prireditvami je edina novost 1. evropski štafetni maraton: dva tekača bosta pretekla 42 km dolgo progo, s tem da bo prvi tekel od Gradišča do Devina, drugi pa od Devina do Velikega trga. Do včeraj se je na osrednji prireditvi Bavisele, maraton in polmaraton prijavilo 440 tekačev. Med njimi je 93 Kanadčanov, 2 Novozelandca, 70 Američanov in številno drugih »evropskih« tekmovalcev. Italijanskih državljanov je doslej le 27. Podatki kažejo, je poudaril kroma predsednik Benedetti, da je tržaška športna prireditev res mednarodna. Tak predznak je pridobila tudi s pomočjo promocije Bavisele med letom na različnih maratonih v Evropi in svetu. Na včerajšnji predstavitvi majčke so bili ob predsedniku Benedettiju prisotni tudi športne in občinske oblasti: Stelio Borri, predednik tržaškega CO-NI-ja, Francesco Cipolla, podpredsednik deželnega CONIja, občinski odbornik za šport Paris Lippi, častni predsednik Bavisele Franco Bandelli, športni vodja Paolo Giberna in predsednik projekta »il Giulia per lo sport« Marco Donda. (V.S.) nogomet Ljubitelji Proseka prepričljivo Celtic Tržič - Latteria Gustin Prosek 1:5 (0:2) STRELCI: Vrše 2, Štoka, Princival Ne-dir, Princival Norman. PROSEK: Blason, Sedmak, Gregori Andrej, Zanella, Švab, Mozetič, Gregori Damjan (Štoka), Candotti, Princival Norman, Princival Nedir, Vrše. Proti ekipi iz Tržiča, katero so pred dnevi že premagali, so Prosečani igrali napadalno in tudi imeli veliko priložnosti že od prvih minut. V 15. minuti je povedel za goste Vrše. Domačini niso spremenili načina igre in se v glavnem branili, a to ni pomagalo, saj je pred iztekom polčasa Vrše podvojil. V drugem polčasu so gostje še pospešili ritem igre in imeli kar nekaj priložnosti, ki pa jih je nasprotnikov vratar lepo ubranil. Tretji gol je dosegel Nedir Princival. Četrti in peti gol sta dala Norman Princival v protinapadu in Štoka, ki je z glavo lepo preusmeril podajo Vršeta. Pred iztekom tekme so domačini prišli do častnega gola. Najboljši na igrišču je bil tokrat "Johhny", ki je v obrambi, kot vedno, zasenčil nasprotnikove napadalce. Naslednjo tekmo bodo Pro-sečani igrali na domačem igrišču na Prose-ku jutri ob 14.30. Kaznovana trenerja Pod udarom disciplinske komisije deželne nogometne zveze so bili tokrat tudi trenerji. Med drugimi je bil Primorčev trener Maurizio Sciarrone kaznovan do 24. marca, trener Sovodenj Claudio Sari pa do 13. marca. Zaradi 8. opomina je bil s prepovedjo igranja za en krog diskvalificiran Michele Meola (Primorec), zaradi 4. pa Ales-sandro Isaia (Breg). Petek, 6. marca 2009 košarka - U21 Kontovel za 3. mesto zasluži pohvalo Kontovel - Nuova Pallacanestro Gori-zia 88:67 (23:9, 38:31, 66:46) KONTOVEL: Guštin 4, Lisjak 9, Malalan 18, Starc 7, Bufon 2, Ferfoglia 28, Gaggi/Slokar 2, Zaccaria 18, trener Claudio Starc. TRI TOČKE: Ferfoglia 3, Lisjak 1. Kontovelovi mladinci pod 21. letom so sklenili koristno deželno prvenstvo na solidnem tretjem mestu. Deželni prvak Virtus Udine se je kvalificiral na meddeželno fazo, drugo uvrščena Alba Cormons pa bo igrala dodatno tekmo za uvrstitev v finale proti prvaku Veneta Bassanu. Trener Claudio Starc in njegovi varovanci zaslužijo brez dvoma pohvalo za uspešno prvenstvo (trinajst zmag, pet porazov), omeniti je treba ob prisotnih na zadnji tekmi tudi doprinos Bergagne, Genardija in Jana ter Nika Sos-sija. Proti goriškemu tekmecu so Kon-tovelci postregli s kar dobrim nastopom tako v obrambi kot tudi pri zaključevanju. Le čim je agresivnost v obrambi popustila, so se nasprotniki približali v rezultatu, zmage razpoloženih domačinov pa v dokaj mirni tekmi nikakor niso mogli ogroziti. V vrstah gostiteljev so prišli na svoj račun vsi razpoložljivi igralci in vsi so se tudi vpisali v seznam strelcev. Končni vrstni red: Virtus Udine in Alba Cormons 34, Kontovel 26, San Ven-demiano 20, Dinamo 16, NPG 12, In-termuggia 10, Don Bosco in Roraigran-de 8, CBU 6. UNDER 19 MOŠKI Barcolana - Bor Nova Ljubljanska banka 76:78 (19:14, 33:39, 49:55) BOR: Pertot 18, Erik Filipac 15, Brian Filipac 14, Formigli 13, Gombač 2, Preprost 2, Pancrazi 8, Pescatori 6, trenerja Fabio Sancin in Dejan Faraglia. PON: Pertot. Skromni predstavi navkljub so Borovi mladinci v zaostalem srečanju tesno premagali tudi Barcolano in tako sklenili redni del deželnega prvenstva za devet-najstletnike na drugem mestu za nepre-maganim Jadranom. Nastop gostov je bil tokrat preveč nihajoč (skupaj 34:85 pri metu iz igre, samo Pertot 8:30), dejansko pa jih je ob skupinski igri (med strelce so se vpisali vsi) še enkrat rešila agresivna obramba. Začetek je bil zaspan, druga četrtina briljantna, tretja povprečna, v zadnji pa bi jih gostitelji skoraj presenetili. Še dobro, da povratnik Brian Fi-lipac kljub dolgi odsotnosti vpliva zelo pozitivno na igro ekipe (10 točk v zadnji četrtini, 6:8 pri metu, nobene izgubljene žoge), njegov brat Erik pa je v zadnjih sekundah zapečatil zmago z uspešno izvedenim prostim metom. Bor in Jadran čaka zdaj še druga faza prvenstva po sistemu urinega kazalca. Končni vrstni red po prvem delu: Jadran Zadružna kraška banka 24, Bor Nova Ljubljanska banka 16, Servo-lana A 14, Servolana B 12, Barcolana in San Vito 8, Fogliano 2. UNDER 17 MOŠKI Bor Zadružna kraška banka - Salesia-ni Don Bosco 63:55 (14:12, 27:24, 45:36) BOR: Stepančič, De Luisa 4, Celin 40, Coccetti 8, Sancin, Jerman, Montal-to 6, Manta 1, Tanasijevic 2, Bandi 2, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Celin 6. Združeni kadeti Bora in Brega so v zadnjem krogu rednega dela kljub odsotnosti nosilcev Nadliška, Sancina in Švare dosegli novo zmago, šesto zaporedno, na račun povprečnega Don Bos-ca. Gostitelji so se dve četrtini zelo mučili z nasprotnikom, ki je predvajal enostavno skupinsko igro, medtem ko so bili Martinijevi fantje vse preveč odvisni od Diega Celina (40 točk, toda skupno 15:40 pri metu iz igre). V tretji četrtini so domači s prehodom v consko postavitev poostrili obrambo in končno kontrolirali tudi skok v obrambi. Okoristili so se za kakih deset točk, Don Bosco se je sicer v končnici spet približal tudi na -5, vendar dve Celinovi trojki proti coni sta bili dovolj za razmeroma miren zaključek. Končni vrstni red: Venezia Giulia 32, Barcolana 28, Falconstar in Libertas 26, Bor Zadružna kraška banka 24, Ronchi 18, Alba in Goriziana 10, Sale-siani Don Bosco 6, CBU 0. 2 2 Petek, 6. marca 2009 PRIREDITVE portorož - V Avditoriju ob 8. marcu Plesni in pevski poklon Drevi plesno-gledališka prireditev, jutri pa nastop Vlada Kreslina z Malimi bogovi V portoroškem Avditoriju bo vikend minil v znamenju praznika žensk. Drevi bo ob 19. uri v glavni dvorani zaživela plesno gledališka predstava. Nastopila bosta plesalca SNG Opera in balet Maribor Tijuana Križman in Matjaž Marin (na sliki levo), gledališka skupina športnega kluba Flip iz Pirana in Kvartet 7 Plus. Vstop na večer, ki sta ga omogočila Občina Piran in ZKD Karol Pahor Piran, je prost. Jutri pa bo ob 20. uri na oder glavne dvorane stopil priznani slovenski pevec in kantavtor Vlado Kreslin (na desni sliki) s skupino Malih bogov (Miro Tomassini - kitara, Tomaž Pačnik - klaviature, Iztok Cergol - violina, harmonika in saksofon, Be-no Pirnat - bas kitara in Gašper Peršl - bobni). Za vstopnino boste morali Kreslinovi oboževalci odšteti 15 evrov. Vstopnice si lahko zagotovite od 8. do 14. ure na recepciji Avditorija Portorož oziroma ravno tam dve uri pred začetkom prireditve. SLOVENIJA / FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 13. marca ob 20.30 »Kreut-zerjeva Sonata«, po povesti Leva Ni-kolajeviča Tolstoja dramtiziral in priredil Branko Jordan, abonma red A, premiera z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 14. marca ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: od torka, 10. do sobote, 14. marca ob 21.00, v nedeljo, 15. marca ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 6. in jutri, 7. ob 20.30, v nedeljo, 8. ob 16.30, v torek, 10. ob 16.30, v sredo, 11., v četrtek, 12., v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - jutri, 7. marca ob 20.30, premiera gledališke predstave »Cam-piello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitvi v nedeljo, 8. marca, ob 17.30 ter v soboto, 14. marca ob 20.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. in v sredo, 11. marca ob 20.45 / Jiri Srnec: »Dreams«. Nastopa Črno gledališče iz Prage. V ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 / Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 14. in v nedeljo, 15. marca ob 20.00, glavena dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. marca ob 20.00 / SNG - Drama Ljubljana nastopa z delom Juliana Barnesa »Prerekanja«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 6. marca ob 18.00 in 20.00 / Karsten Kale: »Laži, ampak pošteno«. Gostovanje Siti Teatra BTC iz Ljubljane. Jutri, 7. marca ob 10.30 in 16.00 / Goriški vrtiljak - Brata Grimm - K. Auli- tisova: »Trnjulčica«. Gostovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana; ob 20.00 Iztok Mlakar:»Duohtar pod mus!«. Koprodukcija z Gledališčem Koper. V nedeljo, 8. marca ob 18.00 / Duško Roksandic: »Ženitev«. Gostovanje Dramske skupine Branik. V četrtek, 12. marca / Predstava »Hudobna Mačeha in dobra pastorka«, ki bi morala biti ob 10.00 je preložena v april; ob 20.00 Iztok Mlakar: »Duhotar pod mus!«. Koprodukcija z Gledališčem Koper. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 6. marca ob 18.00 / Ajshil: »Ore-steja«. Jutri, 7. marca ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V petek, 13. ob 19.30 in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 6. marca ob 20.00 / Žanina Mir-čevska: »Žrelo«. Jutri, 7. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Location«. Gostuje Rozinteater. V ponedeljek, 9. in v torek, 10. marca ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 11. marca ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V četrtek, 12. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek,13. in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 6. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. Jutri, 7. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Vstopnice je potrebno zamenjati! V torek, 10. marca ob 19.30 / David Drabek: »Ples na vodi«. V sredo, 11. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drabek: »Ples na vodi«. V četrtek, 12. marca ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V petek, 13. marca ob 11.00 / Dragica Potočnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drabek: »Ples na vodi«. V soboto, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V nedeljo, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 6. marca ob 21.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V nedeljo, 8. marca ob 19.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 9. ob 21.00 in v torek, PORTOROŽ Avditorij Jutri, 7. marca ob 20.00, Glavna dvorana / Koncert ob dnevu žena - Vlado Kreslin in Mali bogovi. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 6. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Emmanuel Villaume. Solistka: Marjana Lipovšek - mezzosopran. Danes, 6. marca ob 20.00, Štihova dvorana / Nika Vipotnik. Billie Holiday -Lady poje blues, glasbena predstava. Nika Vipotnik - glas, Blaž Jurjevčič -klavir. V nedeljo, 8. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Tereza Kesovija, koncert. V torek, 10. marca ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Mladi mladim z Orkestrom slovenske filharmonije -Rusko popoldne. Dirigent: Tošihiro Jo-nezu, solist Matic Anžej - violina. V nedeljo, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba. 10. marca ob 16.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 11. marca ob 21.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V petek, 13. marca ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V soboto, 14. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče Danes, 6. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. Jutri, 7. marca ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka« (komedija), režija Gojmir Lešnjak Gojc. V torek, 10. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P: Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V petek, 13. marca ob 19.30 / A. Ni- colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: v sredo, 11. in v četrtek, 12. ob 20.30, v petek, 13. ob 15.00 in 20.30, v soboto, 14. ob 15.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Slava's Snowshow«, muzikal / Zamisel in prireditev: SLAVA. Režija: Viktor Kramer. Urnik: danes, 6. ob 20.30, jutri, 7. ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 8. marca ob 16.00. Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: od torka, 10. do petka, 13. marca ob 20.30, v soboto, 14. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. Tetris (Ul. della rotonda 3) Danes, 6. marca ob 21.30 / Nastopa skupina The Others, z glasbo "rock alternative". TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 13. marca ob 20.45 / Don Quijote De La Mancha - Romances y Músicas, Hesperion XXI. Dirigent: Jordi Savall V sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 9. marca ob 20.30 / Glasbeni spektakel »S.O.S. Abba show« s skupino ABBA-ZZIA iz Opatije. Info: Kulturni dom Gorica Tel.: 048133288. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost na-brežinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. DOBERDOB Modra's galerija: do 13. marca je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja. Odprto med 18. in 21. uro. GORICA Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju bo danes, 6. marca, ob 18. uri odprtje razstave Tina Piaz-ze; na ogled bo do 31. maja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. KRMIN Muzej teritorija: jutri, 7. marca, bodo odprli mednarodno fotografsko razstavo »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann, predstavila ga bo Silvie Aigner. Razstava z naslovo Left Spaces bo na ogled do 29. marca od četrtka, do sobote med 16. in 19. uri, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 bo ob dnevu žena jutri, 7. marca, ob 20.30 odprtje fotografske razstave Ženski pogledi. Razstavljale bodo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu . Slavnostni govor bo imela Licia Rita Morsolin, odbornica na Goriški pokrajni. Kulturni program bodo še sooblikovale glasbenice s petjem ob klavirski spremljavi, recitatorka pa bo ponudila literarni trenutek v furlanskem jeziku. Razstava bo na ogled do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. Kosovelov dom: na ogled medregijska razstava JSKD slovenskih likovnih ustvarjalcev »Svetloba«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: danes, 6. marca, ob 19. uri bo odprtje razstave Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; na ogled bo do 22. marca. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) danes, 6. marca, ob 19. uri bo odprtje razstave Povest o multiverzumu Olge Danelone. Umetnico bo predstavila Angela Madesani; na ogled bo do 26. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: danes, 6. marca, ob 19. uri bodo odprli fotografsko razstavo Fotokluba Skupine 75. Z recitalom poezij bo nastopila Jasmin Kovič, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela flavtistka Ana Breščak; na ogled bo do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. marca 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 -OPZ F.B. Sedej in OPZ Vrh sv. Mihaela 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati (v. Pupo) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento ^ Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00, Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: TGR Montagne 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Tg2 Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. . Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: Malpensa Italia 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 14.50 15.10 15.15 19.00 20.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis Dnevnik, kratke vesti Turin: EP v atletiki Deželne vesti in vremenska napoved Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: Saint Tropez 16.40 Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nan: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: La storia di Ruth (zgod., ZDA, '60, r. H. Koster, i. S. Whitman, T. Tryon) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore 21.40 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: The Interpreter (triler, ZDA, '05, r. S. Pollack, i. N. Kidman, S. Penn) Film: In Dreams (triler, ZDA, '98, r. N. Jordan, i. A. Bening) Dnevnik - Pregled tiska 11.40 12.40 13.30 14.05 15.35 16.20 18.35 18.55 20.30 21.10 Canale S 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 O Italia 1 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti, sledi Hard Trek 13.05 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 17.00 Risanke K2 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.35 Aktualno: Ritmo in Tour: La tv dei viaggi La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque 14.05, 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) Aktualno: Matrix Dnevnik 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene Show (I. Blasy, L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 23.00 Variete: Le Iene.it 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: La dea della citta perduta (pust., VB, '65, r. R. Day, i. U. Andress) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) Šport: V-ictory iT Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Kratki film: Maratonka 9.50 Enajsta šola 10.25 Dolgcajt 11.20 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. film: Vojna v arktiki (pon.) 14.10 Dok. feljton: Abesinija 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor pes 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 Duhovni utrip 18.05 Kratki film: Uršine ljubezni 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.35 Šport 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub (T Slovenija 2 6.30 1.50 Zabavni infokanal 7.45 Glasnik (pon.) 8.10 Pisave 8.40 Besede in slike 8.50 Evropski magazin 9.20 Magazin v alpskem smučanju 9.50 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 11.25 Kvitfella: SP v alpskem smučanju, smuk (M) 12.50 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 13.45 Črno-beli časi (pon.) 14.00 Sedma moč osamosvojitve. Tv dnevnik 6.03.1991 14.25 Šport špas 14.50 Primorski mozaik 15.20 Študentska 15.45 Turin: EP v atletiki 19.00 Zlata šestdeseta: nostalgija z uredniki (pon.) 20.00 Arhitekturna potepanja 20.50 Hum. nad.: Želite, milord? 21.40 Film: Morilčeva tarča 23.20 Film: Plesna šola Marilyn Hotchkiss 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, Vesolje je ... 15.00 Športna oddaja 15.30 Film: Skrivnosti vile Drake (ZDA, '83, i. D. Mckennon) 17.00 Dok. odd.: Via francigena 17.30 Fanzine (mladinska oddaja) 18.00 Študentska 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 21.50, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.05 Globus 22.35 Arhivski posnetki 23.20 Turin: EP v atletiki Tv Primorka 11.00 0.00 Videostrani 11.30 20.00, 23.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Spomini borcev(pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 EPP 20.00 23.05 Dnevnik Tv Primorka, vreme 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.05 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Ron-čel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 10.00 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, smuk (M); 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 13.36 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž); 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.15 Evrotrip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 6. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA BEOGRAD ° 7/14 Xm o SOFIJA S KOPJE O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad Italijo je nastal zelo globok ciklon. Nad našo deželo bo še danes zjutraj od juga dotekal vlažen zrak; nato se bodo tokovi obračali v severovzhodne in bodo manj vlažni. Nad srednjo Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, ki se le počasi polni. Nad naše kraje priteka vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.59 Dolžina dneva 11.25 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.19 in zatone ob 3.47 BIOPROGNOZA Danes bo vreme veliko ljudem povzročalo težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najnižje 0 cm, ob 6.21 najvišje 24 cm, ob 13.25 najnižje -47 cm, ob 20.21 najvišje 33 cm. Jutri: ob 1.59 najnižje -12 cm, ob 7.23 najvišje 34 cm, ob 14.02 najnižje -56 cm, ob 20.47 najvišje 41 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................840 Vogel.................370 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............320 Cerkno...............160 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........260 Zoncolan ............390 Trbiž..................260 Na Žlebeh ...........650 Mokrine..............370 Podklošter...........200 Bad Kleinkirchheim .170 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 5/8 TOLMEČ O 1/3 CELOVEC O 2/5 TRBIŽ O 0/2 O 0/3 KRANJSKA G. O 4/7 S. GRADEC s o : TRŽIČ 4/6 CELJE 5/9 O MARIBOR o 5/8 t«? PTUJ """ O M. SOBOTA O 4/8 VIDEM O 4/12 O PORDENON 5/11 ČEDAD O 5/11 GORICA O O N. GORICA 7/1 n O KRANJ O LJUBLJANA 5/8 POSTOJNA O 4/6 KOČEVJE O _ ČRNOMELJ N. MESTO 6/9 O ___i ZAGREB 5/12 O ¿5 iN NAPOVED ZA DANES Zgodaj zjutraj bo oblačno, ob morju se bodo pojavljale šibke padavine. V nižinskem pasu in v hribovitem svetu bodo padavine zmerne do lokalno močne. Meja sneženja bo na okrog 600m nadmorske višine. Že tekom dopoldneva se bo ob morju delno zjasnilo, tudi v nižinskem pasu bodo padavine ponehale. V hribih bo tudi podnevi oblačno. Oblačno bo, predvsem v severni Sloveniji bodo še padavine. Meja sneženja bo na okoli 900 metrov nadmorske višine, v alpskih dolinah lahko tudi nižje. V južni Sloveniji bodo padavine povečini ponehale, lahko se bo delno zjasnilo. Zvečer bo prehodno spet zapihala zmerna burja. O GRADEC 2/6 TOLMEČ O -1/7 ef.g > VIDEM O 3/16 O PORDENON 4/15 TRBIŽ O -2/6 CELOVEC '-^O 0/7 O -2/6 KRANJSKA G. TRŽIČ ( [S 2/9 ČEDAD O 4/15 ^ GORICA O ° N- GORICA 5/11; O KRANJ 05 LJUBLJANA 4/10 POSTOJNA O 1/K KOČEVJE MARIBOR "CM o 1/7 O 2/8 S. GRADEC PTUJ O CELJE 2/9 V M. SOBOTA O 2/8 N. MESTO 4/10 O ___ ZAGREB 3/K O REKA 7/15 (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, tudi z obširnimi razjasnitvami. Dnevne maksimalne temperature bodo narasle. Ponoči bo v hribovitem svetu nad 500 m nadmorske višine možen nastanek poledice. V visokogorju bodo pihali zmerni severni vetrovi. Jutri bo na zahodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, vendar povečini suho. V nedeljo bo precej jasno. zda - Raziskava Junior Achievement Najstnikov poklic poslovneža ne zanima več NEW YORK - Raziskava ameriške organizacije Junior Achievement je pokazala, da se je večina ameriških najstnikov letos prvič po petih letih odločila za kakšen drug "idealen" poklic, kot je poslovnež. Izvajalci ankete domnevajo, da je to posledica trenutne gospodarske krize. Poklic poslovnež je bil zadnjih pet let na prvem mestu v raziskavi, kakršno izvajajo že devet let. Anketa je zajela 750 ameriških najstnikov, od katerih jih je 40 odstotkov povedalo, da so se v zadnjem letu dni odločili za spremembo želene kariere. Glede na anketo so na prvem mestu najbolj želenih poklicev s po 16 odstotki podpore naslednji poklici: zdravnik, inženir in znanstvenik. Sledi igralec ali glasbenik z 11 odstotki, pred vrhunskim športnikom z devetimi odstotki. Poslovnež je šele na šestem mestu. Ameriški mladostniki naj bi se na podlagi dogajanja v ameriškem gospodarstvu odločali za bolj varne poklice. Po drugi strani mladost in neizkušenost dokazuje visok odstotek tistih, ki želijo postati filmski igralec ali vrhunski športnik. Kljub težavam je anketa pokazala, da so ameriški najstniki še vedno optimisti, saj jih je kar 88 odstotkov prepričanih, da bodo nekega dne dobili sanjsko službo. Za ameriško gospodarsko prihodnost sicer izidi ankete niso razveseljivi, saj je prav nepoznavanje financ državo pripeljalo v sedanjo krizo. Ta je izbruhnila zaradi prenapetega stanovanjskega trga, ko so ljudje jemali hipotekarna posojila preko svojih zmožnosti odplačevanja v prepričanju, da bodo vrednosti nepremičnin večno rasle in bodo imeli dobiček ali pa stanovanje oziroma hišo. (STA) finska Zakon o elektronski pošti v službi HELSINKI - Finski parlament je potrdil sporni zakon, ki delodajalcem dovoljuje spremljanje elektronske pošte zaposlenih. Zakon je podprlo 96 poslancev, 56 pa jih je bilo proti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. T.i. zakon o varovanju podatkov delodajalcem prepoveduje branje elektronske pošte zaposlenih, lahko pa spremljajo velikost pošte in priponk, če sumijo, da gre za industrijsko špijo-nažo. Zakon je sprožil burne odzive, lokalni mediji pa so ga poimenovali "lex Nokia", ker naj bi za sprejetje lobiral finski telekomunikacijski gigant. Direktor No-kie Olli-Pekka Kallasvuo je zavrnil navedbe, da je družba grozila, da bo svoj sedež preselila v tujino, če zakon ne bo sprejet. Kritiki pravijo, da zakon ne bo preprečil špijonaže, bo pa zasebnim podjetjem omogočil, da posegajo v področja, ki so sicer v pristojnosti pravosodja. (STA) velika britanija - Revija Esquire Princ Charles najbolje oblečen moški kitajska Tuji voditelji poslej postreženi bolj skromno PEKING - Kitajska voditeljev tujih držav na obisku ne bo več razvajala na razkošnih banketih, temveč bo v luči vladnega varčevanja zaradi finančne in gospodarske krize pošteno omejila postrežbo visokih gostov, so sporočili kitajski predstavniki. "Ko bosta naš predsednik in premier povabila tuje državne voditelje, meni na banketu ne bo presegal ene juhe in še treh jedi," je dejal tiskovni predstavnik Vseljudskega kitajskega kongresa, ki zaseda ta teden, Li Zhaoxing. Prav tako ne bodo več stregli alkohola, je v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu, kjer so tuji gostje ponavadi deležni razkošnih banketov in radodarnih količin kitajskega alkohola, še dodal Li. (STA) LONDON - Britanski princ Charles je po mnenju revije Esquire najbolje oblečeni moški na svetu. Premagal je tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo. "Princ Charles izstopa z oblekami z dvema vrstama gumbov. Občudovanja vredno je, da ohranja primeren slog oblačenja: slišali smo, da ima sobo, ki je videti kot krojaška delavnica," piše Esquire. Slog 60-letnega britanskega prestolonaslednika je preprost, že od nekdaj pa nosi obleke Gieves and Haw-kes iz butika Seville Row, ki jih dopolnjuje z robčki in svilenimi kravatami. Esquire piše, da je princ "vedno neverjetno lepo oblečen". Princ Charles je med drugim premagal ameriškega predsednika Obamo, ki je na lestvici desetih najbolje oblečenih moških na svetu zasedel četrto mesto. Britanski premier Gordon Brown je bil na drugi strani izbran za enega najslabše oblečenih, revija pa je kot primer navedla, da se je nekoč "v iraški puščavi pojavil v salonarjih". Kritik je bil deležen tudi londonski župan Boris Johnson, ki je znan po svojem nekoliko kaotičnem videzu. Žepi na njegovih suknjičih naj bi bili videti kot knjige iz antikvariata, njegova pričeska pa, kot da bi srečal prikazen. (STA)