192. Številka. Ljubljana, v četrtek 22. avgusta 1895. XXVIII. leto. UtiiMja >t...W on.n siv**.!.-, tziaiSi L.t-deT,e ju praznike, ter .elja po |? o & t i prejornan /.a ft vstro-o^e. reki detele ka '.se leto IT- jjlil., 4:1 po) let* ti j/ld.. 7.h fcetrt leta 4 t.i«i.. y>Uu mesec i Klrf.t It) kr.— Za Ljubljano bree po&iljanja na doua r.a vma loto 19 gld., za četrt leta B pld. 80 kr., ta ieden mcwc L gld. 10 kr. Za poiigftnj« na tlom inćuna M po !■• kr. na mesen, po 30 kr. U četrt leta — Z-* tuje dete le toliko več, kolikor poštnina /nafta. Za oe r. u o i 1 ii plačuje De oA štiristopne petit-vrate po 'i kr fie aa oznanilo jodenkrat tiaka, po 6 kr., če -.o dvakrat, in p.j 4 kr., če ne trikrat ali teč krat onka Ik.piai naj ae iavolć fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravni&tvo ie aa KongrMtnera trgu st. L9, UpravmAtvo naj se blago-;-olijo pofitljr.ti naroč.nine, reklamacije, oznanila, t. j. vac administrativne »tvari. Levica na kantu. Položaj sedanje levic« zares ni vesel. Ne le, da poslanec za poslancem odlaga mandat, temveč so tudi volilci jej napovedali najhujši boj. Celje, to nesrečno Celje je za njo osude polno postalo. Povoda pa nimamo prav nobenega žalovati za njo, kajti osodo ki jo sedaj zadeva, si je pošteno zaslužila. Te dni je brzojav nas obvestil, da je odložil mandat koroški poslanec Rainer, ker so mu volilci izrekli nezaupnico. Zameril se jim je, ker ga ni bilo pri tretjem branju o proračunu, da bi bil glasoval proti proračunu zaradi celjske postavke. Govori se pa, da jednaka osoda čaka še dveh drugih koroških poslancev Mora in Elbla. V njiju okrajih se opaža močno nemškonarodno gibanje. Tu levica pač le žanje, kar je sama sejala. Plener sam je sejal seme, ki sedaj gre v klanje. Kako se je zlasti v začetku Taaffeja vlade po nemških liberalcih vzpodbujala nemška nestrpnost. Toliko se je pisalo in govorilo o nevarnosti za nem-atvo v Avstriji, prav kakor bi Slovani Nemce kar Žive drli. Čudno ni, da se je potem to pretirano nemŠtvo globoko usadilo volilcem v srce. Štajerski in koroški Nemci nekdaj niso bili tako zagrizeni, kakor so sedaj. Ob prvih letih ustave se je celo mislilo, da bi se ž njimi dalo mirno živeti, zaradi tega so bili tedaj slovenski poslanci za federalizem. Sedanje prenapeto nemškonarodno mišljenje je ie plod dolgoletnega liberalnega hujskanja proti Slovanom. Nemškonarodna stranka je pravi otrok nem-školiberalne stranke. Samo to je, da je doslednejša od njene matere. ljevica y v tem že večkrat menjala svoje barve, doČim nemški nacijonalci gredo dosledno dalje po potu, katero so nastopili in so napovedali levici boj, ko se je izneverila prvotni nemŠkonarodni zastavi. Nemška levica prav za prav v narodnem oziru ni bila tako nestrpna sama na sebi, temveč je le nemško narodno mišljenje izkoriščala v svoje namene. Sedaj pa ne morejo krotiti duhov, katere so klicali. Nadejali so se, da bodo s tem, da razvnemo nemškonarodno mišljenje do zadnje nemške koče, vrgli grofa Taaffeja« To se jim pa ni hotelo posrečiti celih 14 let in še potem bi ga ne bili vrgli, da jim ni prišel na pomoč grof Hohenwart. V tem je levica sebi izpodkopala Btališče. Prav lahko rečemo, da bode pri bodočih volitvah zgubila še več mandatov. Pa že pred novimi volitvami jih utegne ie nekaj ostaviti levičarski tabor. Nemški nacijonalci vabijo zlasti v svoj tabor vse tiste levičarje, ki so pri tretjem branju glasovali proti državnemu proračunu. Marsikak poslanec utegne poslušati te vabljive glasove, posebno ker se bližajo volitve. ljevico zadeva popolnoma zaslužena kazen. Da je ostala zvesta načelom, katera je izrazila v ustavi, bi gotovo še danes trdno stala. Nemškonarodna stranka bi se v tem slučaju še porodila ne bila. Narodno vprašanje bi gotovo ne delalo več nobeni stranki preglavice. Ker je pa levica zatirala slovanske narodnosti, je mogla jedino mej Nemci dobivati privržencev, in ko se jej tu majajo tla, je pa njen obHtanek v največji nevarnosti. Drugače bi pa bilo, da je levica bila verna dubu ustave. Nobene dvombe bi ne bilo, da bi bila njena načela našla tla pri vseh avstrijskih narodnostih. Krščanski socijalizem na Dunaju bi ne bil omajal levice, ker je omejen jedino na Dunaj in so tudi tukaj mora opirati na nemške nacijonalce. Tako s* pa bliža čas, ko bode popolnoma zginila s po-zorišča. Tudi ko bi levica zmagala pri občinskih volitvah na Dunaju, jej to ne bode nič pomagalo. Jednaka osoda, kakor njo, pa čaka krščanske socijaliste, ker v narodnem oziru uganjajo popolnoma jednako komedijo, kakor so jo levičarji. Kadar bi hoteli postati vladna stranka, pa se bode začela agitacija proti njim. Razmer«* no v Avstriji postale take, da se hr. z Slovanov in proti Slovanom ne da dolgo vladati v Avstriji in se zatorej nobena vladna stranka ne bode smela postavljati ua skrajno nemško stališče. Naši slovenski poslanci pa naj tudi pri urejevanju svoje politike se ozirajo ua to, da levica propada, in pa da tudi krščanski socijalisti nimajo trdne podlage, da se nobeni teh dveh strank preveč ne navežejo. Skušajo naj po svoji moči iskoristiti vsakokratni položaj, a svojih moč-j naj pa nikar ne zastavljajo za propadajočo nemške stranke, zlasti za levičarje ne. Puste naj jih svoji usodi. Sploh ni dobro, da bi podpirali kako nemško atranko proti drugi, naj se le same ravsajo in kavsajo mej 8?Loj. Bolj nejedini če so Nemci, ten bolje za Slov; ne. Posebno bi pa bilo neodpustlji v»lje.) V. Preteklo je bilo nekaj tednov. Kraj, kjer sta si Krasnik in Olga zaprisegla večno zvestobo, kjer sta se prvikrat poljubila v vročem, sladkem poljubu, ta kraj se jima je zdel nekako posvečen in svet. Tu sem sta zahajala sanjat prijetne sanje svoje prve ljubezni, tu sta si slikala v duhu zlato prihodnjost. Bila sta srečna, oh, tako brezmejno srečna! Saj nista vedela za pretečo novih to, vedela sta le, da se ljubita, neskončno ljubita; kajti ljubezen je slepa aa vse in često hiti sama nevarnosti nasproti. Naša znanca sta se nekega dno zopet sešla v parku pri oni znani klopici. nKaj misliš, da Alfonz mene kaj ljubi ?" vpraša Olga ter zvedavo upre pogled svoj v Krasnika. „Jaz bi rekel, da vseka ko", odgovori ta. „Motiš se, dragi moj; njemu ni nič rame, ampak za moj denar. Ali bi mogla biti potem srečna na strani tacega moža, ki me ne ljubi? — Nikdar!" „0če pa ne bo odjenjal . ." .Poslušaj me, kuj ti povem: rajši s teboj križem sveta lačna in žejna, bosonoga in gologlava, kakor pa z Alfonzom pred altar, naj bi bil še tako bogat, še tako imeniten in češčen, še tako lep . . . Ali me umeješ?" „Umajeru." Nekaj časa sta molčala, saj so govorili poljubi dovolj. „Zdravko, ali oče ve, da si stanoval v isti hiši kot jaz in moj brat ?" prekine Olga molk. „ Kolikor je meni znano, mu Milan ni nikoli tega omenil." „Ve, jaz sem mu povedal," odvrne Krasnik. ,To me vznemirja. Bolje bi bilo, da bi mu ne bil povedal. Oče bi utegnil kaj sumiti." V tem hipu zagrmf zadi za njima graščakov glas: „D;i, sumil sem in sumnja me ni varala! Tako sramoto mi delaš? V tako druščino torej zahajaš?" Krasnik in Olga sta bila bleda ko zid. Nihče si ni upal pogledati graščaku v obraz, nikar že izpregovoriti kako besedico. S strabom sta pričakovala, kaj pride. „Olga, v grad! Takoj!" velel je graščak. „In Vi?" obrne bo proti oskrbniku. „Tako opravljate svojo službo? Lepa reč! Drugo bova Se poračunala." Rekši mu pokaže hrbet Ivan pl. Abramovič je od onega dne, ko je bil baron Slavio pri njem, strogo pazil ua Krasnika in Olgo. Predno pa je mislil, prišel je stvari na sled. Klical je bil namreč Olgo in, ko je izvedel, da je ni v gradu, dasi se je bilo že stemnilo, zdelo se mu je to precej sumnjivo in odšel je sam naj-preje v vrt in ko je tu ni našel, v park, trdno se nadejajoč, da mu danes ne more izpodleteti: prepričal se bo na vsak način, ali je njegova sumnja upravičena ali ne. Zalibog, da je bila upravičena! Drugo jutro prinese graščakov sluga Krasniku pismo. S tresočo roko je jr odprl ter bral nastopne vrstice: „Gospod oskrbnik! Uljudno Vam javljam, da Vas z današnjim dnevom odpuščam iz službe zaradi vzrokov, ki Vam utegnejo biti znani. Zaostalo mesečnino Vam do-pošljem, kakor hitro mi naznanite naslov novega svojega bivališča. Prosim Vas, da \ sako poslovljenje pri moji hčeri blagovolite opustiti \ Zahvaljuje Vas za dose lanje službovanje ostajem s spoštovanjem pl. Abramovič s. r." (Konec prib,) Deželno volitve na Tirolskem. Nemški konservativci na Tirolskem niso jedini in pri letošnjih volitvah za deželni zbor bodo hudi boji mej skrajnimi in zmernimi elementi. V mnogih okrajih bodeta po dva konservativna kandidata. Po časopisih se je borba že začela. Zanimivo je vsekako, kako nekateri časopisi sedanjim poslancem že očitajo, da niso dovolj katoliški m bi jih radi že naredili za liberalce. Pričakovati je, da tudt v deželnem zboru ne bode sloge mej konservativno stranko. Avstrija in Ogri. Dunajski liberalni listi po-zivljejo Ogre, naj porabijo ves svoj upliv, da se pri sestavi nove avstrijske vlade ne prezre liberalne stranke. Ogri imajo dovolj uzroka, da dobro ogle-daio vlado, s katero bodo sklepali novo nagodbo. Liberalci torej naravnost đajo Ogrom razumeti, da so pripravljeni, njim V korist zatajiti avstrijsko interese, ako jim to pomaga zopet do vlade. Bolgarija. Nasprotniki Bolgarije si jako prizadevajo, da bi pr^preVrili Rusiji prijazno politiko. Bivši pravosodni minister Toočev se je povrnil iz Pariza, kakor se je izrazil jedino z. to, da pregovori kneza Ferdinanda, naj a* odvrne od Rusije. Rusija ga bode ravno tako onemogočila, kot je kne^a Aleksandri!. Rusija ne mara za Bolgare, dokler ne postane Bolgarija popolnoma ruska pokrajina. Predno se je bil odpovedal knez Aleksander, so se zasLopniki vs^h strank bili sporazumeli z odposlancem ruskega unanjega urada. Rusija je zahtevala, da odstopi knez Aleksander. Dogovorili so se bili tudi o osmih drugih točk ih. Ko se je knez Aleksander odpoved.d, Rusija ni hot< la nič o dogovoru veleti. Tudi se ni hotela znova dogovarjati, češ, kar bi danes se dogovorili, bi morda jutri ne zadostovalo. — Čudno s^ rirtm pač zdi, čri bi to bilo resnično, da bi se pod vlado Srambulova ne bilo razkrilo. Bivši ministerski predsednik gotovu ni imel toliko ozirov na Rusijo, da bi bil to prikrival. Zato mislimo, da se s tem hočejo samo ljudje bi ga ti. Izjava ruske vlade 9 s< iaj se ugiblje, ce se izjava, ki so jo objavili dunajski listi gledo ruska politike nasproti Bolgariji, ujema z nasori ruske vla le. Od ruske strani se je oporekalo, da ruska vlada ni izdala o tej stvari nobenega „commuiv*ga in okolica, železniška postaja, prijazno, mimo ljudstvo, dobre gostilne, na novo napravl,eno kopališče — vso to izvablja o neznosni vročini TržaČane, da pobite za nekaj tednov v milo naše podnebje, Tu uživajo sveži notranjski zrak, tu naprav) jajo izlete v prijazne Rov te, kjer sh divijo krasnemu razgledu po Juliških alpah, našemu stvemu Triglavu i u orjaškim velikanom gorenjskim Ker ravno tu po Notranjskem potres ni napravil mnogo škode, orišle so vendar kot večletni zvesti prijatelji naše vasi razne znane tržaške obitelji k nam. Pač jim je letos dež nekoliko nagajal ter jim pokvaril marsikateri izlet, a meJ8ebojno prijateljstvo in uprav slovansko družinsko življenje pripomoglo je, da jim je čas hitro potekel na drug način. Te dni delali so priprave, da bi dostojno proslavili predvečer rojstvenega dne Njega Veličanstva. Ves dan so lepšali okna svoj'h stanovanj z zelenjem, na večer pa zažarela so taista v raznobarveuih iučicah in larupijomh, mej katerimi sta zasvetila tudi d/a transparenta z napisi: „Viribus unitis" in „Živio naš cesar Franc Jožef 1.!" Skupno so se potem zbrali na vrtu znane gostilne g. Josipa Maziia vulgo pri „Kramarji". Vrt je bil okrašen z lampijoni. Tu se je napivalo na zdravje ptvsvitlega vladarja. Nežna mladina pa je na pro stem spuščala v zrak rakete in užigala raznobarven! bengaličen ogenj. Res lepo je videti, kako lepa in prava lojalnost in ljubezen do presvitlega vladarja biva v teh srcih. Da se je ta večer tako dostojno in radostno proslavil, gre v prvi vrsti zahvala vrli rodbini Abramovi kakor tudi rodbinam Fried in Ra-doničič. Gospa Ena Abraruova je pri tej priliki tudi nabrala mej letovičarji 20 kron za zgradbo našega .Narodnega domau. Težko pričakujemo Logatčani vsako leto teh milih gostov in veselih rodbin, a še težje nam je, kadar se od nas zopet poslavljajo, llverjeni pa naj bodo, da nam ostanejo v njih družbi preživele ure v vednem spominu. Pri tej priliki naj ne zabim tudi pripomniti, da dobi cerkev naše vasi tekom prihodnjega meseca krasne nove orgl|e. Živa potreba bile so pač orgije in pokojni Vojteb Ribnikar sprožil je misel, da bi se zanje nabirali doneski mej občani ter na ta način pokrili stroški 2200 gold. Nemila usoda ni mu dala dočakati sad njegovega truda. Se večja potreba za nas Logatčane p:i je dobra pitna veda. Tudi to dobimo prihodnjo spomlad. Tako uspeva torej naša vas leto za letom in ako Bog da, skrbelo se bode tudi, da se napravijo razna šetahšča in drevoredi, kateri bodo domačinom zlasti pa našim letovičarjem jako ugajali, našo vas pa s časom povzdignili v vrsto pravih letovišč. Dnevne vesti V Ljubljani, 22 avgusta. — (Res neumno!) „ Slovenec" je priobčil sinoči ta-le dopis z Notranjskega: „Narodov" po u. deljkov članek: .Uradniki in duhovniki" smo tudi pri nas vsprejeli s tistim spoštovanjem, ki pristaje duševnim odpadkom najstarejšega „slovenskoga dnevnika". Samo nekaj neumnih mislij nam je šinilo v glavo. Kaj, ko bi se tudi advokatje in notarji jeli stati mej javne funkcijonarje? In ue škodilo bi, če bi javne oderuhe tudi šteli mej nje. Pri nas se je vsem zdelo, da hočejo blagi in nad vse krotki Na-rodovci tem ne več nenavadnim „denuncijatoričnim" potom lepo pobiti vse tiste, ki bi gospodom naprednim advokatom, notarjem in njihovim p. t. go spodom pristašem po gostilnah in botegah na deželi kalili vodo. Potem se nam je pa tudi zazdelo vredno poprašati, kako si gosp. dr. Andrej Ferjančič razlaga tisti Kielmanseggov razglas, ki ga „Narod" priporoča naši duhovski gosposki, (iosp. dr. Andrej Ferjančič roma po deželi, zabavlja proti „kapelanom" in tako izzivlje ljudstvo. Ču se pa kaj primeri, bo — sodil. To bi bilo čudno, če bi bilo pri naših naprednjakih sploh kaj čudnega! — Uprav v Starem trgu bi bila surovost naprednih junakov izzvala pretep, če bi ne bili gg. „kapelani" pomirili ljudstvo. — Sicer nas pa veseli, da izhaja „Laibacberica" zopet v slovenskem jeziku. Živel novi slovenski ! vladni list „Slovenski Narod"!" — Spisal je ta t dopis brez dvoma jeden v zadnjem času obsojenih kapelanov. Ker pa pravi pisatelj sam, da so njegove j misli neumne, ni treba nanje odgovarjati. — (Razdelitev državnih podpor) \elike večina hišnih posestnikov v Ljubljani ni zadovoljila. Mnogi, kateri bodo morali svoja prej že izdatno obremenjena poslopja Čisto podreti, kljubu dokazanim svojim stiskam niso dobili toliko, da bi jim bilo, če poleg tega apelnjejo še na privatni kredit, ta poslopja zopet sezidati mogoče. Zato pa dotičnike že danes opozarjamo, naj se iz nova oglašajo za podpore pri deželni vladi, kajti mogoče je, da se za unanje kraje do* voljeno nepovratno predplačilo in brezobrestuo posojilo ne bode čisto porabila Ko bi se pa to tudi zgodilo, pričakovati se sme z ozirom na blagohotne izjave mini« sterskega predsedoika grofa Kielmansegga, da bode vlada državnemu zboru predložila primeram potreben dodatni kredit. Posabiti pa tudi ni, da je državni zbor pooblastil vlado, da sme po potresu poškodovanim hišnim posestnikom dovoliti 3°/0 p isojil do jeduega milijona goldinarjev. Čujemo, da se za ta posojila hišni posestniki doslej sploh še oglašali niso, zaradi česar jih izrecno opozarjamo, naj to store. — (Odbor razstavnega vlaka v Prago) dal bode po vseh slovenskih mestih in trgih prilepiti posebne plakate, iz katerih so razvidni vsi potni in vozni pogoji. Na teh razglasih so torej vsa potrebna pojasnila in navodila. Ti plakati pošiljajo se ravnokar slovenskim čitalnicam, notarskim in odvetniškim piuarnicam po Slovenskem, kakor tudi vsem tistim, ki so že prijavili svojo udeležbo. Vsakemu, kdor želi in to odboru naznaui, pošlje se nemudoma rečeno potno navodilo, tako da ni potreba dopisovi ti vsakemu posebe. — (Družbi a v. Cirila in Metoda) je vzra-doščena prejela ljubljenega vladarja naslednje sporočilo: „Št. 11.071. — Čislanemu vodstvu družbe sv. Cirila iu Metoda v roke prvomestniku prečasti-temu g. Tomo Zupanu v Ljubljani. — Nj. c. in kr. Veličanstvo presvitli cesar je potom kabinetne pisarne blagovolil naročiti gosp. c. kr. deželnemu predsedniku za Kranjsko, da se ima naznaniti čislanemu društvu najviša zahvala za izraz globoke odanosti, zvestobe iu pokornosti povodom X. velike skupščine v Kranji. — Čast mi je, to javiti čislanemu vodstvu. — Kranj dne '20. avgusta 1895. — C kr. okrajni glavar: Dr. Gstettenhofer.14 — (Cvetka z vrta tržaške „Edinosti".) V današnji številki „ Edinosti" čitamo naslednje prostaške insulte iz Ljubljane: „.....jeseui ne vem kdo jo skupi najbolj. Predkoue — volilci! Naša dva politična „kužka" že praskata z zadnjima nogama po papirji in renčaje pozivata drug drugega na — „ravs". Ko bi prišel kdo, g. urednik, ki bi ju malo „okrtačd", kako bi jima dobro delo! Kaj pravite? Ali tam zadej pa stoji nemška garda in se v pest smeje temu rovanju in dela račune ... t Politični naši ljudje se rujejo; Nemci, baron Hein in Jakob diplomat pa vlećejo „dividendo* in gospodarijo ! Zakaj ne pride še en potres, da bi stresel nekoliko naše ljudij za lase in ušesa! Sicer se nam pa dobro godi! Milijonu in stotisočake imamo kar na razpolago (v žepu še ne!), pa mnogo jih na ta račun obira ob nedeljah zunaj ocvrta piščeta in se vozi v fijakerju, le narod slovenski na Kranjskem nema moža-vodnika, ki bi nesebično delal sanj in ga pošteno „vodil* (pa ne — za nos!) Ljubljana so počasi prenavlja, pa ne prašajte — kako! Politika kranjska pa ne pride iz starega tira, kakor tudi ljudjo ne, ki se ji „štulijo" za dirigente! Pa, je^en bo kmalu tu, tedaj se očisti pri nas nekoliko vse t«sto — okuženo — politično ozračje!" — Ali hoče „Kdinost" konkurenco delati „celjski vahtarioi" P — (Odbor „Radogo a") opozarja slovenske akademike, ki za bodoče šolsko leto refiektujejo na njegovo podporo, naj vloži': svoje prošnje najkasneje do konca avgusta. — („Gorenjski Blavček") Starejši obiskovalci slovenskega gledališča se spominjajo še mične izvirne iiričue operete „Gorenjski slavce k*, katero je zložil na libreto Lujize PeBJakove zaslužni naš skladatelj Anton F oe rs ter. Prvikrat se je predstavljala opereta v sezoni 1871/72 in se potem nekaterekrat ponavljala ter dosegla vselej izboren uspeh. Pozneje pa je skladatelj potegnil svoje delo nazaj in je popolnoma predelal. Prvotna opereta se je spremenila v popolno opero z recitativi itd. Zdaj je g. Foereter, kakor čujemo, izročil novo svoje delo „Dram. društvu", da je v novi predelani obliki spravi na elovenski oder. Ime Foersterjevo samo nam je i orok, da se bode slovenski operni reper-toir gotovo smel ponašati z njegovim izvirnim glasbenim delom, ki se bode vredno pridružilo mnogoštevilnim izbornim skladbam, s katerimi je že obogatil naše glasbeno slovstvo. — (Dirka kluba slov. biciklistov »Ljubljana",) naznanjena za nedeljo dne 25. t. m. se je z ozirom na to, da se praznuje ta dan v Šiški, torej na dirkalni progi, žegnanje („komarjeva nedelja"), preložila na nedeljo dne 8. septembra. — (Ubegel prisiljenec.) Včeraj zjutraj je pobegnil od oddelka prisiljencev ljubljanske delavnice, ki kose na Češkovi senožeti pod Tivoli, '61-letui prisiljenec Anton Matjašič iz Božakovega v črnomaljskem okraju. — (Dolenjski železnici ) V mesecu juliju se je prepeljalo 29.704 osob in 18.162 ton (a 10 centov) tovornega blaga (mej tem 927.5 ton režijskega pre moga). Za osobe in prtljago se je skupilo 18.927 gld., za tovorno blago 44.681 gld. (mej tem za režijski premog 21.865 gld.) V prvem poluletju je bilo dohodka 326.309 gld. (mej tem za režijski premog 146.076 gld.) Obratni dohodek za leto iu kilometer znaša 4174 gl d — (Znamenje časa) Iz II. Bistrico se nam poroča: Minolo nedeljo je šel g A. U. iz II. Bistrice na lov na jerebice. Blizu vasi Jasena priletel nadenj trije moški in mu hočejo vzeti puško. Jeden ga zgrabi za vrat, drugi prime za puško in tretji je že zamahnil, da ga udari po glavi. Le hladnokrvnosti napadenca se je zahvaliti, da ni v svojo obrambo poiabil nabasane puške, ampak sn jim iztrgal m skočil na cesto, po kateri sta k sreči prišla dva orožnika. Pri vaškem načelniku je izvedel imena napadovalcev in jih že javil sodišču. — Pravici na ljubo moramo povedati, da dosedaj nase ljudstvo ni bilo tako razdivjano, ampsk da ta prememba datira od zadnjih volitev sem, pri katerih je klerikalni stranka obljubovaia ljudem prosti iov. Čujemo celo, da se je v Trnovem dalo okticati, da ni treba pu«t:t' uobenega lovca, ne po polji in ne po sono-žetih hoditi. Pripomniti pa tudi moram, da so vsi lovski opravičenci sami posestniki ali poljedelcev sinovi, da nihče ne hodi in ne spušča psa po žitu, k večjemu po krompirišču ali po mejah mej njivami in da se tu ne gre za škodo narejeno po lovu, ampak da za tem grmom tiči drugi — zajec! Sicer pa se ni čuditi, če ljudstvo tako zdivja, vsaj ima lepe vzglede na naših dveh kaplanih, katera pri belem dnevu na javni cesti ne pozdravljata svojega dekana, priljubljenega duhovnika in veleizobraž1 nega slovenskega pisatelja. — (Požar) Dne 19 t. m. je v LeskOvcu pogorela hiša posestnika Kranjčiča. Gasilci domači, krški in videmski so omejili ogenj, da je pogerela le rečena hiša, dasi so bile tudi druge v veliki ne« varnosti. Škoda se ceni na 1200 gld. Sodi se, da je ogenj zanetila zlobna roka nalašč. — (Zdravstveno stanje) V Predjami v pb-■tojinskem okraju je škrlatica nekoliko ponehala, bolnih je še 6 otrok — (Volilski shodi) Rloveneko politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru priredi dne l. septembra ob 3. uri popoludne javen shod v Negovi, kjer bo, kakor smo že javili, posl. dr. Gregom; o svojem delovanju v državnem zboru poročal. Dne 14 septembra pa priredi to društvo shod v Gorenji Radgoni, kjer bo tudi poročal dr. (»regorec. Posl. M. VoAnjak je sklical za mesec september volilske shode v Brežice, v Žalec, in v Šoštanj. — (Kako celjski Prusaki protestu jej o ) Dne iS t. m. sta se v proslavo rojstnega dne našega cesarja v Celju darovane slovesne sv. maše udeležila samo župan in jeden jedin obč. s\etink. Vsi dmgi se je niso hoteli udeležiti, ker jo krona sankcijonirala drž. proračun, v katerem se nahaja celjska postavka. — (Deželnozborske volitve na Goriškem) V Furlamji po se vršila že razna posvetovanja laških radikalnih kolovodij; povsod imagujejo načela iredentovcev, od vseh etranij se kliče na neizprosen boj proti Slovencem. Vse kaže, da je spas goriških Slovencev le v jedinosti in disciplini, — (Slovenska šola v Gorici) Deželni šolski svet goriški je zaukazal, da se mora nova slovenska šola v Gorici odpreti dne 15. septembra in sicer vsredišcu mesta. S tem je splavala po vodi zlobna nakana niagietratuega šolskega odseka, ki je hotel umestiti slovensko šolo uekje na skrajni periferiji v jako nezdravem in oddaljenem kraju mej pod!umskimi smetišču. Mestni zastop skuša sicer nekaj ogovarjati, a mu ne bode nič pomagalo, ker je deželni šolski svet izvršujoča oblast in ni nika-kega priziva proti jednakim uketom. — (Katoliški pokrovitelji židovskih odvetnikov.) ^e jedenkrat je uršulinski eamostan v Gorici poveril zastopstvo svojih interesov židovskemu iredentovcu Lnzzattu, a sedaj se poroča, da zastopa v novi pravdi isti Žid isti katoliški samostan. — (Narodna čitalnica v Kobaridu) priredi dne 1. septembra t. I. v prostorih g. A. Juretiča veselico z naslednjim vzporedom: 1. „Nazaj v planinski raj", mešan zbor, A. NedvČd. 2 „Venček slovanskih pesmij«, godba. 3. „Slovenskim mladenkam , ženski zbor, H. Volarie. 4. „Materin blagoslov", igr8 s petjem v treh dejanjih. Spisal A. Klndič Sabladuski. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina 25 kr., sedeži I. vrste 20 kr., II. vrste 10 kr. — (Veliko pevsko veselico v Barkovljah) prirede v nedeljo dne- 25. t m. v proslavo Marte-lančevega spomina pevska društva iz Trsta in okolice „Ađrija", „D.mica", rHajdrih", „Velesila", „Slava", „Slovansko pevsko društvo*4 in „Zarja" katerim Se tudi bržkone pridruži pevsko društvo iz Nabrežine. uisti dohodek skupne pevske veselice je namenjen za nabavo dostojnega spomenika na grob pokojnega rodoljuba. — („Z vvletu do Korutan") je naslov podlistku, kateri so priobčili praški „Narodni Listyu in kateri se bodo nadaljevali. Pisatelj dr S. H. govori obširno in jako simpatično o tužnem položaju naših koroških bratov, o katerem se je iako temeljito poučil in o delovanju koroških narodnih duhovnikov, o katerih pravi, da više svoje narodne dolžnosti „s taktem, promvšlene a horhvo." — (Iz raznih toplic.) Na Bled je došlo do 15. t. m. 651 strank z 1153 osobami; v Kneip-povo zdravilišče v Kamniku 178 strank z 327 osobami; v cesar Jožefove toplice v Laškem trgu 310 strank z 724 osobami; v Varaždnske toplice 586 strank z 2180 osobami; v Krap ino 1436 strank z 2381 osobami. * (Na smrt obsojen in zopet oproščen.) Zanimiva obravnava se je vršila v MostU na Či'škem pred tamoinjirai porotniki. Neki pad.irski pomočnik VVeissgraber je bil obdolžeu, da je umoril svojo stariše in osemletno sestrico. Dne 9. maja so ga porotniki soglasno spoznali krivega in je bil obsojen na smrt. Vslod pritožbe ničnosti jo uaivišje sodišče odredilo novo obravnavo, ki se je vršila te dni. Pri drugi obravnavi so porotniki soglasno izrekli, da VVeissgraber ni kriv umora in ga je sodišče vsled tega takoj izpustila iz zapora. * (Mali uzroki — velike posledice) V Miii.iho.imu na Renu je ondotna parobiodna družba znižala vozne cene, da tako Uniči konkurenčno družbo. Vile I teg,i ho nastali nemiri. Ljudstvo se je zbralo na obaii in napadlo družbine lad|e. Orož niki in radarji so razganjali izgrednike, Nastal je boj. Orožniki so streljali iu usmrtili več" oseb. Vsled tega je razburjenost še narasla in boji so se ponovili. Vlada namerava razglasiti obsedno stanje. * (Peš okolu zemlje.) Francoski Časnikar Grandin, kt hoče iti peš okolu zemlje, je te dni došel v Milan. 0 1 tam odide v Benetke in v Trst, potem pa preko Belegagradi v Carigrad in naprej proti izhodnim deželam. * (Sala in resnica) Odkar je bil obešen morilec VVondrašek, so začeli dunajski otroci igrati posebno igro. imenovano pn rečenein morilcu „rabelj in Vondrašek". Te dni jn neki debeli „purgar" opa zoval otroke pri Igranju, a viđevii* da jim obešanje ne gre nič prav od rok, ponudil se jim je velikodušno, da jim pokaže, kako ^re ta stvar. Stopil je na stol in si precej visoko pričvršćeno zanjko del okolu vratu, v tistem hipu se je utol zvrnil in debeluh je bil res obešen. Capi jal je ohupuo, na srečo pa ga je zagledala njegova žuna in mu prihitela na pomoč. Mož je ležal več ur nezavesten, snlaj pa se ruti, da se nikdar več tudi v Šali ne obesi, kar mu gotovo vs;ikdo rad verjame. * (Filologična knjižnica.) V Londonu se prizadevajo učenjaki, da bi se nakupila slovita lilo-logična knjižnica pokojnega princa Lucijana Bona-parte da se ohrani angleški deželi, ker bi se sicer razprodala na drobno in razkropila na vse vetrove. Knjižnica ima okolu 25 000 dol v skoro vseh jezi kili in narečjih sveta. Za napravo kataloga je potreboval strokovnjak 18 mesecav. Cenjena je knjiž niča na 40 000 funtov štrrlingov, ali blizu pol milijoua goldoiarjev. 1__I Slovenci ln Slovence! ne zabite družbe sv. Cirila lu Metoda 1 kw____ ___ 1 1 Uredništvu našega list a sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: llospod P. Novak v Slovenski Bistrici 6 4 kron kot zneske, ki so jih darovali p. n. velečastiti gospodje in rodoljubi, zbrani ob priliki obhajanja si. imendana prerasti t epa in slavno znanega rodoljuba gosp. kanonika Antona Hajšeka, dekana v Slov. Bistrici, za velikovško šolo, in sicer: Veleč. gg.: Anton Hajšek, kanonik, in dr. LJrb. Leuiež, vsak po 10 kron; veleč. gg. župniki: Mih. Lendovšek, 1. Stajnko, Fr. Petan, Mart. Brezovšek, Franc Heber, Ant. Borzečnik, Vinko Bizjak, Gašp. Cene, J. Hy-U'ek, J. Lenart, vsak po 2 kroni; veleč. g. Cilenšek 1 k.; veleč. gg. kapelani. Anton Pintarič, Rob. Vaclavik, J. Kovačič, E. Trstenjak, Anton L&jnšič, Fr. Korošec, vsak po 2 kroni; veleč. gg. kapelani Karol Venik, Vit. Janžekovič, Mat. Žekar, Henrik Hra^ovec, J. Toman, J. Vogrino, J. Lekše, vsak po 1 krono; gg. Jan Tomaža, učitelj, Vinko Žeaer, pomočni trgovec, Tom. Katnšek in P. Novak, vsak po 1 krono. — G. Andrej .J u rte l a v Stavropolju Kavkaškem 2 0 kron. Skupaj 8 4 kron. '/oveli rodoljubni darovulci in njih nasledniki I Književnost. — „Slovensko nemški slovar". Izšel je snopič 22., ki prinaša slovarsko gradivo ol besede voljan do besede zapletenost. — Češko - hrvatska slovnica. Pisatelj naznanjene češko hrvatske slovnice g. Stj. R-idič nas prosi objaviti, da on ni v uredništvu „Obzora" in da naj se naročbe na njegovo slovnico pošiljajo njemu v Zagreb, Meduličeva ulica št. 17 a. — „Seoske zajmovne blagajnice" po sustavu F. V. Raiffeisena. Kratki podatci i upute odvjetnika dra. Srečka Kar ama na. Drugo izdanje znatno povečano i popravljeno. Ciena 40 kr. str. 96. V poljudni obliki se v tej knjigi pojasnjuje organizacija Raifftisenovih posojilnic, dodan pa je navod za poslovanje. Brziojeivlee. Dunaj 22. avgusta. Vprašanje o sestavi novega ministeratVB se reši šele na jesen. To je sedaj zagotovljeno. Oticijozni listi namiga-vajo, da bo glavna točka Badenijevega programa borba proti takozvanim ekstremnim strankam, Badeni je stopil v zvezo z raznim' osebami, katere bi eventuvaluo bile pozvane v ministerstvo in polaga največjo važnost na to, da se bo naslanjal na konservativne elemente v poslanski zbornici. Pred vojaškimi vajami bo Badeni poročal cesarju o uspehu svojih pogajanj. Praga 22. avgusta. Krajni šolski sve,t v Trčanu je sklenil, da vzlie ukazu namest-ništva, da se mora za vsako šolo naročiti črno rumena zastava, take zastave ne naroči. Okr. glavarstvo mu je ukazalo, naj jo napravi tekom 5 dnij, sicer da jo bo na občinske troske naročila politična oblast. Sonja 22. avgusta. Ker Koburžan ni hotel vzprejeti angleškega diplomutičnega agenta, češ, da ne utegne, so se vsi diplomatični zastopniki domenili, da s Kobur/anom pred njegovim odhodom v Varno več ne stopijo v dotiko. Koburžan ni hotel vzprejeti angleškega agenta, ker je ta proti njemu pisal v angleških listih in ga dolžil, da je kriv umora Stambulova. Muhlheim 22. avgusta. Ker so se nocoj obnovili boji mej izgreduiki in orožniki ter vojaki, ie vlada razglasila obsedno stanje. London 22. avgusta. Renterjev bureau jatlja, da je turška vlada že odgovorila na zahteve Rusije, Angleške in Francije glede armenskega vprašanja in sicer v neugodnem zmislu. Ne le, da ni obljubila izvršiti, kar se je predlagalo, utesuila je še svoje lastne obljube. Povodom X. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Kranj i, dne S. avgusta t I., javlja podpisano vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali drug način do tako sijajnega uspeha. Imenom pa B6 zahvaljuje si. pevskemu društvu „Ljubljana*, k« je s krasnim petjem v predvečer, 7. avgusta v Ljubljani, zabavalo skup-ščinarje „pri Zvezdi" ; čast. narodnim Skofjeločanora, ki so spričali svojo naklonjenost družbi ob njenem potovanji mimo postaje Trata s streljanjem; ženski in moški podružnici v Kranji na vsem prijaznem tako obilem njunem trulu, preblag gosp. mestnemu županu Karolu Savniku, blag. gospici Mici Savli iko vi, blag. gosp. prvomestniku moške podružnice Vinku Majdiču, blag. go^p. notarju Viktorju Globočniku za njihove navdušene vzprejemne nagovore; veleslavnemu odposlanstvu mestnega zastopa, si. kranjski Čitalnici, si. požarni hrambi, si. bralnemu društvU ter vsem si kranjskim narodnim društvom in vsem čast. Kranjčanom za bratski vzprejem na kolodvoru in v veličastno in dragoceno okrašenem mestu; blag. kranjskim damam, ki so presenetile skupščinarje, obsipa j oc je pri vhodu v mesto Kranj s šopki in cveticami, preč. dekanijskemu predstojništvu za prisrčno Božjo službo » tej veličastni mestni dekanijski terkvi, si. cerkvenemu pevskemu zboru za njega navdahnjeno, po-božnost unemajoče petje, si. kranjskemu mešanemu zboru in si. moškemu kvartetu na izbornem izvajanji pevskih toček, blag. gospicama gOVOl nicarra ter gg. govornikom za entuzijastidne govore pri banketu, blag. gospej Ivauki G u t n i k o v i, blag. gospici Antoniji Kadivčevi, si. ženski in moški Sentpeterski podružnici za skupilo pri vrpcah 7. t. m. v Ljubljani iu 8. t. m. v Kranji v materijalni prid družbi, gosp. Hrabr. Debevcu, ki je s svojim „merilcem moči- družbi pridobil precejšnjo svoto; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem, vsem čč. delegatom naših posamičnih podružnic, sploh vsem udeležuikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem našem bivanji mej čč. stanovuiki mesta Kranja, kojega do sedaj glede prisrčnosti ter sijajnosti vzprejeuia naše družbe ni prekosil ni jeden slovenski kraj. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zahvala. „Ženika podružuioa sv. Cirila ln Metoda za Škofjo Loho !n okolico** M s tpni najspostljiveje zahvalnije vsem. kateri so pripomogli, da se je nafia vrtna vi-selica dne 1"». t. m. tiHJtlostoji.eje zvrfiila. V prvi vr«ti izreka svnjo zahvalo Saatitenm BOCpodo govorniku /a |.re-krasni jrnvor, slaviemu fambiiraskemu zb >ru ljubljanskega . Soki'la"*, spoštovanim gospodom pevcem kvarteta rLjubij Ane' in slavf.efia bralnega druStva v Skofji Loki, ki so \ »'liko žrtvovali, da se je program tako častno dovršil. Slednjič bodi naj prisrčne! a Bahvala tudi v-em mnogospoSto-vanim gostom od blizu in daleč, ki so z zdatnimi prispevki pripomogli, da si je društvo opomoglo do dobre podlage. 0«lt>or. l,oferiJiM- NrcvKe 21, avgusta. V Pragi: 19, 43, 32, 69, 16. Meteorologično poročilo. BI a 60 > Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 arah 21. 22. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednja v 74T7 749*6 7413 čeraj&n 170° C 12 0° C 25 3° C a tem si. Bvzh. si. vzhod pr.m.svzh. >eratnra 1 jasno megla jasno 7-6, za 0 00 •8« pod normalom. TDuljcl^jsIsa, "borza. dne" 22. avgusta 1895. Kknpni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr. '-kapni državni dolg v srebra .... 101 n 20 „ Avstrijska zlata renta.......123 , — „ avstrijska kronska renta 4°'0.....101 . 35 , Ogerska zlata renta 4° 0.......123 „ — B Ogerska kronska renta 4"/„.....99 „ 95 a \vstro-ogerske bančne delnice .... 1065 „ — „ Kreditne delnice.........3H9 „ 80 , London vista...........121 t — „ VemAki drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ 15 „ 20 mark............ 11 , 83 . 20 frankov........... 9 „ 60'/, n fralijariHki bankovci........ 45 „ H5 . C. kr. cekini........... 5 , 71 Učenec iz dobre hiše, priprosto vzgojen, ki jo jeden ali dva raz-tr-da srednje Sole dovršil in ima veselje do trgovin**, ne w.|»r4-jiii«' v prodajalnico z mešanim blagom L. IVik r*» HlttfTOaMei v Hado«!)!«!, u» kl<« Horktt" Wolverhampton, Angleško. Kolesa ,»A«ller** so svetovnoznaua in se rabijo v nemški vojski. — Jamči se za vsako kolo 12 mesecev; kdor ne zna voziti, nauči se brezplačno. — Pošilja se na deželo in na vse kraje. — Cenike pošilja se poštnine prosto. (728—27) Išče so (1075—2) stanovanje s hrano za neko gospodičino v rini hisi. — Ponudbe pošiljajo naj se pod ,,stev. 10'* npravtiiSt\\u „Slovenskega Naroda". Išče se gostilničar na račun /;» gONtllno ,.ni» zelen ena liri lin". Imeti mora kavcijo. — Ravno tam se oddii (,1070—2) stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in pririklino. — Natančneje se poizv« v Gledališki ulici št. 12 ,,pri Auru". m > '5? n 0 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet aH cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper tr^niif«- po tulili, bolečine v rokah, nogah, v krili ter v živcih, otrpnete ude iu kite Ifii. Dobiva so pri (820-33) (Jim l«l u p I. Triikoczy-Ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se a obratno poftto. Lekarna Trnk6czy v Gradci hJ=l^J=T=l=^=l=T=l=T^=r=l=T=I=^ ft tr. iimo ra?jaielj»iYiiif.:i't<, l.|i>ii.ii,;iilwinci u«.it.r.I vlak v Trhli, HeUak , Oolovao, Franaens« feato, 69% Holalhal v Holnncrratl, I.i-'ul - O a.t^in, /»It na Janam, Ino-moit, BroftDlo, Ourih, (loiievo, Porta, ćea Kloin Boiflinfr, Stavr, lilno, Oninndtm, Iichl , Kuilojovlo«, P!,anJ, Marijina varo, Kiior, Kra-oova vara, Karlova varo, Praao. I.iptkn, Danaj tU AmalAttan. Oh 7. Hrt HO min. *r«**r mnnunt w\n'* t Norn nnitu, KoiwvJ» Baatin teira ob nadrljali in praanikih ob S. uri VH tninatf popolcidna. oaobni vlak v I>eioo-Hlad. Prihod v lajnbrjano (ju*, kol.). I*h 6. nri Atf min. ajMrrcU oaabnl vlak a Dunaja vta Amatetum. Ijlp-alia, i'ru»,o, Prauaovili varov, Karlovili *arov, Kgra, Marijinih »arov, Planja, Budeinvio, Kolnoirratla, Unca, Htrj-ra, Oanuiidoua, laohln, Ana* •ara, Zella na jeieru, Land Oattatna, l^nbtiapa, Oalovoa, BolJakaft Pranpenifaata, TrhtAa W#) g. Mri IV min. nlulrnj maaanl vlak bi Ktiravja, Nov«tfa tnnata. Ub II. uri Vrt min. iMand-Oaataina, JUJiihnaga, Oolovra, Ponlnbla, Trbiia l.'Tt tf. Mri ."*li min. }k>|i'i.°u>Iim maianl vlak la Kočevja, Novega niaata, »rfi 4. uri SS min. jtOftnlMttum aaabnl vlak a Dunaja, l.Jiitim-^a, Hnlailiala, Beljaka, Oelovoa, Pranaentroale, Pontabla, Trblia *)h V. Mri 4 »On. mtrrČT (•■*».ni vlak a Dunaja preko AmatoMana ln rjat»«vT«, B»l|Kkn, Onlovra, PnnUhla, Trhlta 1>t> P. uri liti min. rtfvv** moaani vlak 1» Knrevja, Novaka Mcata, Raaun tega ob nedeljah iu praantklh ob jo. Mri 40 minul avečer oaobD vlak ta Leaeo-Bleda. i r. ». n. 10. o* s . a. „ «■ Odhod la LJubljane (drl, kol.J Mri US min. *yu!r>tf v Kamulk. . OS , jHl;.tl/»(h»* . . n đO H ar^rrr , , II IO ,, arrrrr ,, ,, laleilujl oh uadelja'i Prihod v lajubijano (drz. kol..,. mrt 09 min. »httrttj la Kamnika I tf a rfofM»<»t.iv»a , ,, „ H'l „ rrW»r ,, ,, . Stf „ arvvrr , , lalminjl vlak le ob neiliiliali In praanlklh. vlak la In praanlklh.> (5—184> pred potresom. 33 X f>0 cm. Komad po 30 kr.f po pošti 5 kr. več, dobiva se v Narodni Tiskarni". legantni album ■+%::£jubljana po potresu iti rennr v L/u hI jn ni. s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin, v platno vezan m pozlačen, kot najlepši vseh do sedaj izišlih, po jako-nizki ceni *a>n*» 4:0 kr. in opis potresa zraven zastonj —Jlutttrovtine knjižice po 20 kr., več skupaj pa ceneje. Zahteva naj se, le i*ttulifiov elegantni album ali ilustrovana knjižica, ki se dobivata po vseh knjigarnah. V blagohotno naročevanje se jrriporoea (843—16> Jon. Hnulin Tjjnblfatii. Razpis službe. (1071—2) Pri deželnem mcitn v Krhkem odda se s 15. tteptem- služba mostninarja v provizorični lastnosti proti mesečni plači tridesetih goldinarjev in pravici do uporabe jedne sobe kot prosto stanovanje. Prositelji za to mesto morajo biti v položaji, da polože* sto (100) goldinarjev varščine ter imajo dotično s kolekom 50 kr. kolekovano prošnjo, obloženo h šolskimi spričevali in dokazili o starosti, stanu, znanji slovenskega in nemškega jeziku ter dosedanjem službovanji najdalje do i>. Hcptenibrn t. 1. podpisanemu deželnemu odboru doposlati. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dn« 18. avgusta 1805. !Nova in koristna iznajdba! Patentovana v vseh dete lah! C. kr. priv. aparati za konsemranje (894-12) piva pikteiit .,!>€'Inkkk Neobhodno potrebni xa vaako gostilno ln za zasebnik«. Pivo ostati e oele tedne sveie ln slastno in ne gubi nič od svojih dobrih avojstev. Aparat je Bila jcdnostAven, kar se dostaje manipulacije I njim — ter je tu izključena uporaba ogljikove kisline ali drugih Bredstev. Cena komadu 75 gld. Ledena omara od IO gld. višje. Cenik in navod o uporabi pri izdelovatelju Albinu C. Achtschin-u sen. v Ljubljani, Gledališke ulice it. 8. (107-1) FRAN CHRETOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih laitnoatlj in judnoatavnega rabljimja se posubno pripo-9 roi':i, kdor tioćo sam lakirati tla. — Sobu ho v dveh urah zopet lahko rabijo. " — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje m aauio .svilj. — Uzorol lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah. ™ Dobiva ho v IJublJanl pri FRAN CHRISTOPH, w Ivana Lnokmann-a nasledniku : UomlteU iu jedini izdelovatelj pristnega < 'p Alltoilll *tlM*lll-ll. svotlega laka za tla, PltA( đm*+n$*4m^* Gesarsko-jubilejske cerkveno-1 Zadnji zgradbene srečke a 1 gld. I mesec. inarjev (1057—3) Glavni dobitek Srečlce priporoča T- O. Mayer tt Xi3-a.-t>ljan.I. 30.000» rednosti, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"