U. štev.
V Kranju, dne 18. marca 1916.
Leto IV.
fehaja\sako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. *a dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu^ poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Nemška ofenziva na Francoskem.
Saksonski polki so zajurišali pozicijo Ville Aux Bois pri Reimsu.
Berolin, 11. marca.
Saksonski polki so zajurišali s prav majhnimi izgubami močno izgrajene pozicije v gozdovih južnozapadno in južno od Ville aux Bois, 20 kilometrov severozapadno Reimsa, kakih 1400 m na široko in do 1 km na globoko. Neranjenih vjetni-kov nam je padlo v roke 12 častnikov, 725 mož, vplenili smo 1 revolverski top, 5 strojnic, 13 metalcev min.
Na zapadnem bregu Mase smo izčistili v Bois de Corbeaux in Bois de Cumieres zadnja gnezda, v katerih so se Francozi še držali. Sovražni proti-sunki, ki so jih poskušale izvršiti močne sile proti južnemu robu gozdov in proti nemškim pozicijam dalje proti zapadu, so se v našem obrambnem ognju zadušili. Na vzhodnem bregu je prišlo do zelo živahnega delovanja artiljerije, zlasti v okolici severovzhodno od Bras, zapadno vasi, okoli trdnjave Vaux in na več točkah ravnine Woevre. Odločilnih infanterijskih bojev ni bilo, ponoči smo krvavo zavrnili francoski poskus napasti vas Blazee.
V verdunski bitki so Nemci vjeli nad 26000 Francozov ter ugrabili 189 topov in 232 strojnih
pušk.
Berolin, 12. marca.
Severovzhodno od Neuville smo uspešno razdeljevali in vdrtine zasedli.
V okolici zapadno Mase se je sovražnik z velikimi izgubami popolnoma brezuspešno trudil napadati naše nove pozicije.
Na višinah vzhodno reke in v ravnini VVoev-re se je bojevanje omejilo na več ali manj ljute artiljerijske boje.
V poročilih od 29. fepruarja in 4. marca najdene številke vjetnikov in plena za čas od začetka dogodkov v okolišu Mase so se zvišale med
tem na 430 častnikov, 26.042 mož neranjenih vjetnikov, 189 topov med njimi 41 težkih, 232 strojnic.
Pri Oberseptu se Francozom navzlic opetovanim napadom tudi včeraj ni posrečilo se ustaliti v njihovi prejšnji poziciji. Bili so krvavo odbiti.
Manjši boji na francoski fronti.
Berolin, 13. marca.
Pri ugodnih razvidnih razmerah je bilo delovanje obojestranskih artiljerij na velikem delu fronte zelo živahno ter na obeh straneh Mase in tja do Mosle zelo silno. Poročati ni o nobenih dogodkih, razen o bojih patrulj ob Sommi in da se je majhen francoski napad v Pretrskem gozdu ponesrečil. Poleg izdatnemu izvidnemu delovanju so naši letalci uspešno napadli sovražne železniške naprave in zakope, zlasti ob železnici Clairmont-Verdun. Tri sovražna letala so bila uničena, dve v Champagni in eno v pokrajini ob Masi.
Ententni vojni svet.
Ententni vojni svet se sestane v nedeljo v glavnem stanu pod predsedstvom Joffra. Anglijo bo zastopal general Douglas Haig, Italijo general Porro, Rusijo general Silinskij, Belgijo šef generalnega štaba in Srbijo polkovnik Pašič.
Angleško poročilo iz Vzhodne Afrike.
London, 9. marca.
Čete generala Smutsa so prodrle proti nemškim četam v pokrajini ob Kilimandžaru. Smuts se je polastil 7. marca z neznatnimi izgubami prehodov čez reko Lumi. Več sovražnih protinapadov je bilo uspešno zavrnjenih.
Uspešni boji nemških letalcev.
Berolin, 14. marca.
V splošnem se položaj ni izpremenil.
Manjši boj pri VVieltje severovzhodno Yper-na se je končal s tem, da so bili Angleži vrženi nazaj.
Poročnik Immelmann je sestrelil vzhodno od Arrasa in zapadno Bapaume angleško letalo. Letalci so mrtvi. Poročnik B6lke. je zbil na tla dve
sovražni letali za francosko črto nad utrdbo Mar re in nad Malincourtom severozapadno Verduna. Zadnje je naša artiljerija uničila. S tem sta oba častnika napravila deseto in enajsto sovražno letalo za boj nerabno. Nadalje smo prisilili angleški dvokrovnik v zračnem boju zapadno od CambraL da se je moral spustiti na tla. Letalca sta vjefa.
Trgovinska debata v angleški zbornici. -
V debati o proračunu je izjavil liberalni poslanec Robertson 9. marca glede bližnjih finančno-političnih konferenc v Parizu, da sta vzbudila govora trgovskega in zakladnega ministra skrb, da se bo v angleškem finančnem sistemu predčasno uvedla izprememba. Pobijal je načrt, da bi se povojni bojkotirala nemška trgovina. Liberalni poslanec Hold je izjavil, da mora trajni mir sloneti na temelju, da se Nemčiji zopet odpusti, če bo zopet izravnala svoje zločine. Mir mora dati Nemčiji častno mesto med narodi. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril, da zastopniki angleške vlade v Parizu ne bodo storili ničesar, kar bi vezalo, prostost vlade ali zbornice. Vlada ne namerava storiti več, kakor oddati svoje mnenje.
V Nemški vzhodni Afriki.
General Smuts poroča: Podvzetja, ki so se pričela 3. marca zjut. proti nemški pripravljeni poziciji pri gori Titvo, vzhodno od Tavete, so imela za posledico trdovraten boj, ki je trajal do polnoči z menjujočim se uspehom. Tekom boja smo dele pozicij večkrat vzeli in jih je sovražnik zopet vzel. Končno smo izvršili pred polnočjo bajonetni naskok. Na obeh straneh se je zavarovala posest onega, kar smo mogli držati tako dolgo, da so prišla ojačenja. Drugo jutro je bilo videti, da so se Nemci in domači oddelki umikali proti jugozapadu. Med tem je očistila neka jahajoča brigada predgore severovzhodno od Kilimandžara sovražnih čet, ki jih je bil nedavno hiter angleški sunek odrezal. Umikanje proti zapadu zapira gibanje, kt je ravno izvršujemo. Istočasno prihaja neki angleški oddelek od Lingida sem nemški glavni poziciji za hrbet. Sovražnik se umika zato proti jugu proti Usambarski železnici. Zasledujemo ga naprej.
PODLISTEK.
V'adimir Korolenko.
Brez besede.
Diilje.
Pa se je začela v vasi govorica: Osip Lo-Sjinskij je postal v Ameriki bogat in tako ugleden, ^a ga vprašujejo za svet, koga naj postavijo za Predsednika. Mladi ljudje so postajali redni gostil-"ls|<i gostje. Pili so pivo in medico, kadili pipe in sedeli čez polnoč ter kričali, kregali so se in ba-.• Ce si poslušal te govorice, si moral biti pre-}vr,can, da v božiču ne bo več najti mladega mo-Zc1 V Loziščih. „Ce so že Osipa vprašali," tako so m^nili, „koga hoče za predsednika, kaj bi postali *pe drugi, ki so malo več vredni kakor Osip! — *aJti, tamkaj je svoboda!"
Svoboda! Vedno nanovo se je začula ta beseda v gostilni mirno za svojo točilno mizo sede-Cega žida Sliome. Resnici na ljubo, naj omenimo, aa ni vsak Loziščan razumel, kaj pomeni ta be-?eda. Ali tako lahko je zdrknila z jezika in donela ^ nekako tako, da je človek kar vzrasel in da je P'avalo pred njim nekaj kakor nejasen a vendar Pleten spomin. Nekako nekaj takega, kar so sta-rejši ljudje v onem kraju že nekoč poznali in ^troci so se delali, kakor da imajo ta občutek tudi sami.
. . Ali kaj se vse na svetu ne govoriči! Govorili in •jr|Čali so nekaj časa, potem so pa utihnili. In mor-^a so že tudi pozabili na vse to in vlečejo dalje na svojem jarmu Uakor vol pred plugom, ali pa e širokoustijo še danes, ne da bi se odločili za kal< korak.
A vendar sta se nasla med njimi človeka, ki nista rada mnogo govorila, dokler se nista odločila. Prevdarjala sta, medseboj sta se na tihem posvetovala ter začela prodajati posestva in koči. Razprodati pač ni bilo mnogo, a ko sta to storila, sta izjavila: „1 midva se popeljeva s Katarino, da se naposled ne izgubi sama na potovanju."
Prvi obeh je bil ožji Katarinin sorodnik, njen brat Matvej Dyšlo, pravi pravnuk Lozinskija-Suli-jaka, nekdanjega Hajdamaka — človek orjaške rasti. Cez pleča je bil skoraj meter širok, z dolgimi, krepkimi rokami in plavokodraste glave, pravi pravcati medved iz goščave. Pravili so, da je na vnanje podoben pradedu. A oči in srce je imel otročje. Oženjen še ni bil, hiša se mu je podirala in zemlje je imel toliko, da so bile noge že na tujih tleh, če se je ulegel počez. Malo je govoril in redkokdaj se je smejal. Podedoval je od starega očeta biblijo in rad je v njej čital ter marsikdaj otožen nekaj premišljeval. V Loziščih ga niso smatrali nikdar za posebno pametnega in večkrat so ga fantje zasramovali, morda zato, ker se vzlic svoji izredni moči ni nikdar hotel pretepati.
Imel je prijatelja, Ivana Lozinskega-Dymo, ki je bil človek popolnoma druge narave. Ni bil velik, ne močan, ali vesel, zgovoren in dovtipen. Dyma je bil suhljat in gibčen, imel je ščetinaste lase, čiste živahne oči, hiter in iznajdljiv jeziček ter dolge povešene kozaške brke. Tega ni nikdo smatral za neumneža in od nikogar se ni dal zasmehovati. Ce je pa koga napadel s svojo ostro besedo, je pazil, da je prišel v Matvejevo bližino. Zakaj močan ril bil in pri pretepu je vedno podlegel.
Ko so v Loziščih zvedeli, da gresta tudi ta dva v Ameriko, so bili vsi nekako neprijetno iznenađeni.
„Čemu se hočeš, Matvej, tako daleč odpeljati?" so govorili dobri prijatelji. „Ti si neumen in Ivan je slaboten, saj vas bodo v Ameriki pohodile goske."
A Matvej jim je odgovoril:
„Kar bo Bog dal, to bo. A jaz se ne ločim od sestre in Dyme."
Tako so se torej odpravili vsi trije na daljno potovanje. Kako so se vozili čez mejo in po nemški deželi, ni vredno pripovedovati, saj to ni bilo združeno s težkočami. V Nemčiji je mnogo rojakov, ki človeku lahko pokažejo pot. Došli so v Hamburg, pospravili svojo prtljago ter se podali, ne da bi dolgo premišljevali, k reki v pristanišče, da tamkaj poizvedo, kdaj se imajo odpraviti naprej.
Nemško mesto Hamburg leži ob veliki reki, ne daleč od morja in odtod odplovejo ladje na vse strani. Tu zagledajo naši Loziščani na nekem kraju ob reki nebroj ljudi, ki prihajajo od vseh strani in hite, se drenjajo in sujejo, kakor da bi človek ne bil drugega, kakor ob cesti ležeč tram. Od brega pa, od vkrcevališča prepeljavata ljudi dva mala parnika k veliki ladji. Zakaj ladje, ki vozijo po oceanu, so v mali razdalji zasidrane sredi globoke vode. Pa zapazijo Loziščani, kako izpuhteva neka ladja venomer dim in kako mala parnika vedno ob nji pristajata. Vkrcavala sta ljudi, zvežnje, zaboje, kovčeke in potem sta se takoj zopet vračala po nov tovor.
Ivan Dyma je bil prvi, ki je takoj umel, kaj to pomeni, ko si je stvar nekoliko ogledal.
„Vesta, kaj vama hočem povedati", je pravil, »to mora biti parnik, ki vozi v Ameriko, kajti zelo velika ladja je. Ravnoprav smo prišli. Potišala se bova malo naprej, Matvej!" (Dalje.)
S krepkim elanom so se polastile šlezijske čete višine Mort Homme pri Verdunu.
Berolin, 15. marca.
Pri Neuve Chapelle smo razstrelili eksponirano angleško obrambno napravo, da je s posadko vred zletela v zrak. Angleška artiljerija je naperila težek ogenj na Lens. Francoska artiljerija je bila zelo delavna proti naši novi poziciji pri Ville au Bois in proti raznim odsekom v Champagni.
Levo od Mase so pomaknile šlezijske čete s krepkim elanom svojo črto iz okolice zapadno Bois de Corbeaux na višino Mort Homme. 27 sovražnih častnikov in nad 1000 mož smo vjeli neranjenih. Francoski protinapadi niso imeli nobenega uspeha, pač pa so povzročili Francozom občutne izgube.
Na desnem bregu Mase in ob vzhodnjih obronkih Cote Lorraine se obojestranski artiljeriji ljuto borita naprej.
V Vogezih in južno od tam so izvršili Francozi več izvidnih sunkov, ki so bili odbiti.
Poročnik Lessers je sestreli! severno Bapau-me svoje čete sovražno letalo, angleški dvokrov-nik. Pri Vimy, severovzhodno od Arras, pri Sivry ob Masi severozapadno od Verduna, so naši obrambni topovi zbili po eno frankosko letalo. Nad Hau-montom, severno Verduna, je padlo francosko ve-leletalo po zračnem boju na tla. Letalci tega aparata so vjeti, ostali so mrtvi.
Pred novim nemškim naskokom na Verdun.
„Lokalanzeiger" poroča iz Ženeve: V odsotnosti vojnega ministra je dal prvi sekcijski šef za- i stopnikom časopisja oficijalni komentar k francoskim dnevnim poročilom. Nagjašal je, da ni misliti, da bi moralo biti slabotnejše delovanje infanterije trajno. Nedvomno znamenje novega nemškega naskoka v masah je, da so Nemci čez dan na več taktično važnih točkah obstreljevali francosko fronto.
Nemci zopet zasedli vas Vaux.
Podpolkovnik Rousset piše v zadnji številki „Petit Parisiena": Nemci so včeraj z močnimi četami napadli obe francoski krili in se jim je posrečilo zopet zasesti razdejano vas Vaux ter fort Vaux deloma obkoliti. Ofenzivza proti Moulincoutu bo po močnih artiljerijskih pripravah morda napravila zvezo med sovražnimi črtami, dasiravno ta napad ni tako važen. Pripomniti moram, da je tudi neki drugi napad lahko pomemben, če nas prisili, da potegnemo svoje sile z važnejših točk.
Bpezuspešni napadi Francozov.
Berolin, 16. marca.
Na Flanderskem, zlasti v bližini obale so postali artiljerijski boji čutno silnejši. Stopnjevali so se tudi v okolici Royda in Ville aux Bois severovzhodno od Reimsa. V Champagni so izvršili Francozi po močni toda brezuspešni artiljerijski pripravi popolnoma brezuspešne napade na naše pozicije južno od Saint Soupieta in zapadno od ceste Somme PySouain, ki so nas stali malo, nje pa mnogo mož. Razen tega smo vjeli 2 častni!« in 150 neranjenih mož ter vplenili 2 strojni puški.
Na levo od Mase so se v kali udušili nadalj-ni sovražni poskusi iztrgati nam višino Mort Homme in gozdno pozicijo severovzhodno od tam.
Med Maso in Mozelo sc položaj ni izpremenil. Južno od Nieder Aspacha so vdrle naše patrulje po učinkovitem obstreljevanju sovražnih jarkov v te jarke, razdejale obrambne naprave ter se vrnile z nekaj vjetimi in plenom.
V zračnem boju je bilo neko francosko letalo jugovzhodno od Baineja (Champagne) zbito. Letelci so zgoreli. Sovražni letalci so obnovili danes ponoči napad na nemške lazarete v Labrisu (vzhodno od Conflansa). Prvi napad so bili izvršili v noči na 12. marec. Vojaške škode niso napravili. Od prebivalstva je bila ena žena težko, ena žena in 2 otroka lahko ranjena.
Odstop francoskega vojnega ministra.
„Agenc Havas" javlja 17. marca: Vojni minister Gallieni je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Za njegovega naslednika je imenovan divizijski general Roques.
Verdun in kabinet.
Francoski minister Maloy je izjavil, da računa z vso gotovostjo z odstopom francoskega kabineta, če pade Verdun.
Nemčija in Portugalska.
Kako namerava ententa vporabiti portugalsko armado.
„Journal de Geneve" poroča iz Pariza: Ententa namerava vporabiti portugalsko armado ta-ko-le: Portugalske čete naj predvsem nadomestijo vsa v kolonijah se nahajajoča francoska in angleška krdela, ki odidejo na zapadno fronto. Glavna sila portugalske armade — govori se o 100.000 možeh — ter cela portugalska artiljerija, se vpo-rabi tudi na zapadnem bojišču.
Anglija prevzame vse vojne stroške Portugalske.
Ustanovitev narodnega ministrstva na Portugalskem.
Iz Lizbone se poroča 11. marca: V kongresu je priznal zunanji minister da je Anglija zahtevala konfiskacijo nemških ladij ter je prečital nemško vojno napoved Ministrski predsednik je izjavil, da je ministrstvo pripravljeno odstopiti da omogoči ustanovitev koncentracijskega narodnega kabineta sestoječega iz zastopnikov vseh strank. Predlagal je, da naj se vladi podelijo potrebna vojna pooblastila. Voditelji vseh strank so izjavili, da hočejo vlado podpirati in kongres je odobril ustanovitev nacijonalnega kabineta.
Avstrija prekinila diplomatične zveze s Portugalsko.
Dunaj, 14. marca.
Vsled vojnega stanja med Nemčijo in Portugalsko je dobil c. in kr. poslanik v Lizboni naro- j čilo, da zahteva od vlade portugalske republike svoje listine in zapusti z osobjem poslaništva de- ! želo. Istočasno so bile izročene tukajšnjemu portu- 1 galskemu poslovodji listine.
Na Balkanu.
Prodiranje v Albaniji.
Dunaj, 11. marca.
Italijanske čete, ki so ostale še na doljnem toku Semenija, so se predvčerajšnjem, ogrožene na vzhodnem krilu, po malo topovskih strelih, ki so jih oddale, hitro umaknile. Mimogrede so se ustavili še na višinah severno od Ferasa, kmalu pa so zapustili tudi te ter so se umaknili na južni breg Vojuse ter razdrli za seboj vse prehode. V severni Albaniji in v Crni gori vlada slej kot prej mir.
Ruska torpedovka pri Varni potopljena.
Sofija, 10. marca.
Včeraj je zadela ruska torpepovka „Poročnik Puščin" južno od Varne ob mino in se potopila. 4 častniki in 11 mož posadke so bolgarski vojaki.
Torpedni rušilec „Poročnik Puščin" je bi! po mornariškem seznamu že leta 1915 potopljen. Oči-vidno je bil lani samo močno poškodovan ter se je posrečilo Rusom ladjo zopet popraviti.
Kaj se je godilo pri Varni?
Preko Bukarešte poročajo iz Konstance, dne 11. t. tn. Včeraj zjutraj je plulo več ruskih vojnih ladij mimo Konstance v smeri na Varno. Kmalu nato je bilo slišati živahno streljanje topov, ki je trajalo eno uro. Eno poročilo pravi, da se je vršila pomorska bitka med ruskimi in sovražnimi ladjami in da je bilo baje 7 ruskih ladij potopljenih. Drugo poročilo pravi, da so Rusi potopili več tur-| ških transportnih ladij. Zopet tretje poročilo pravi, J da so Rusi začeli ob 5. popoldne obstreljevati i Varno.
Položaj v Romuniji.
Berolinska „Vossische Zeitung" javlja 12. marca iz Sofije: Tukajšnji diplomatični krogi so dobili informacije, ki pravijo, da je hujskanje četve-rozveznih diplomatov v Romuniji mnogo intenzivnejše in učinkovitejše, kakor se je dosedaj mislilo. Prihodnje dni se vrne tukajšnji romunski poslanik Derussi v Sofijo. Pričakuje se, da prinese seboj I važne instrukcije, na podlagi katerih bo morda na-I stala odločilna faza v odnošajih med obema sosed-' nima državama.
Vpoklic letnika 1916 v Bolgariji.
Sofija, 12. marca.
Letnik 1916 je poklican na dan 18. marca pod orožje. V nasprotju z drugimi državami je ta letnik v Bolgariji pozvan pod orožje v normalnem terminu.
Potovanje srbskega prestolonaslednika in ministrskega predsednika.
Kakor poroča „Secolo", prihajata srbski prestolonaslednik Aleksander in ministrski predsednik Pašič v spremstvu državnega tajnika Jovanoviča in polkovnika Rašica v Rim, da dobita predvsem finančnih sredstev, ki so srbski vladi popolnoma pošla. Z istim namenom se podajo Srbi iz Rima v Pariz in v London. S srbske strani se očividno v agitačne namene razširja, da šteje srbska armada še 170 tisoč mož.
Grški Dodekanesos.
„Morningpost" poroča iz Aten, da so ententne države prepovedale Grški pošiljati živila na svojih 12 otokov v Egejskem morju. Izjavile so, da bo storila v bodoče to Italija.
Srbske čete na solunski fronti.
„Frankfurter Ztg." javlja: Prevažanje srbskih čet v Solun se že vrši. Srbe bodo predvsem vpo-rabljali pri gorski artiljeriji. Cetverozveza upa, da
; bo srbska armada do srede aprila popolnoma re-
I organizirana.
„Politiken" poroča iz Petrograda: „Berževija Vjedomosti" izvedo iz Aten: Srbski ministrski predsednik Pašič, ki se mudi v Atenah, je naznanil, da je reorganizacija srbske vojske na Krfu končana. Srbska vojska šteje 150.000 mož in bo kmalu posegla v boj.
Pretep med grškimi in francoskimi vojaki.
Iz Aten poročajo: Na Mitilenah je prišlo med francoskimi in grškimi vojaki do krvavega pretepa. Eden Francoz je bil ubit, eden ranjen. Končno so francoski vojaki Grke obkolili in jih zaprli v svojo vojašnico. Francoski poveljnik je prepovedal vsako občevanje francoskih vojakov z grškimi.
Vpoklici v Romuniji.
Švicarski listi poročajo: V Italiji se nahajajoči romunski rezervni častniki so bili telegrafično pozvani domov ter so odpotovali večinoma preko Švice v Romunijo.
Vojna z Italijo.
Artiljerijski boji na italijanski fronti.
Dunaj, 11. marca.
Sovražni artiljerijski ogenj je bil včeraj ob primorski fronti proti navadnim točkam zopet bolj živahen. V odseku Doberdobske visoke planete je prišlo do bojev z metali min in bojev z ročnimi granatami.
Dunaj, 12. marca.
Včerai dopoldne je pričela sovražna artiljerija živahno obstreljevati pozicijo goriškega mostišča, južni del mesta Gorice in Doberdobsko visoko planoto. Ta ogenj je trajal čez noč.
Tudi ob koroški fronti je italijanska artiljerija živahnejše delovala, zlasti proti Lancovim severozapadno od Paulara. Do infanterijskih bojev ni prišlo nikjer.
Italijanske laži o zračnem napadu na Ljubljano.
Iz vojnoporočevalskega stana: „Gazzetta del Popolo" je pisala, da število žrtev napada italijanskih letalcev na Ljubljano, znaša po uradnih avstrijskih poročilih 800 med temi dva oficirja generalnega štaba. „Secolo" je poročal, da italijansko bojno letalo, ki je bilo prisiljeno spustiti se na tla, je strmoglavilo poprej jeden naših aparatov z dvema oficirjema. Najprvo se moramo začuditi, kako je dobila Gazzetta1* v roke taka avstrijska uradna poročila, ki so nam popolnoma neznana. Polurad-no se je poročalo, poleg uradnega poročila o ponesrečenem italijanskem poletu, da je bomba v Ljubljani ubila jednega dečka, z drobci so bili ranjeni konji, vpreženi v voz in da se je na cuk-rarni razpočilo par šip. Italijansko bojno letalo ni strmoglavilo nikakega našega aparata.
Artiljerijski boji na celi soški fronti.
Dunaj, 13. marca.
Večja delavnost italijanske artiljerije se je raztegnila na celo soško fronto. Popoldne smo odbili sovražni napad na Selce.
Naše junaške čete odbile vse italijanske navale.
Dunaj, 14. marca.
Ob soški fronti se razvijajo silni boji. Od včeraj napadajo Italijani z močnimi četami. Povsod I smo jih zavrnili.
Ob tolminskem mostišču se je sovražno delovanje omejilo na zelo živahen ogenj.
V odseku pri Plaveh so se ponesrečili njegovi poskusi razdejati naše ovire.
Ob goriškem mostišču smo odbili dva napada na pozicijo pri Podgori in en napad na mostni okop pri Ločniku.
Na severnem delu Doberdobske visoke planote so opetovano napadi z močnimi silami. Pri Sv. Martinu je krvavo odbil pešpolk št. 43. iz Szcgedina 7 naskokov.
Boji pri Podgori in Sv. Martinu. — Bombe na Trst.
Dunaj, 15. marca.
Napadi Italijanov na soški fronti trajajo. Včeraj popoldne so se vršili ljuti boji na višini pri Podgori. Naše čete so vrgle sovražnika, ki je tu mestoma prodrl, v bližinskem boju nazaj. Ravno tako brezuspešen je ostal sovražni nočni napad po večurni artiljerijski pripravi proti prostoru jugozapadno od Sv. Martina. Pred tem krajem leži iz bojev prejšnjih dni še nad tisoč mrtvih sovražnikov. Na več točkah primorske fronte je prišlo do živahnih bojev artiljerije in z minami.
V koroškem obmejnem ozemlju je stal naš odsek pri Felli, na Tirolskem prostor Col di Lana pod živahnim sovražnim ognjem.
Italijanski letalci so metali bombe na Trst« niso pa napravili nobene škode.
Artiljerijski boji na italijanski fronti.
Dunaj, 16. marca.
Napadalno delovanje Italijanov ob soš fronti je bilo včeraj slabotnejše. Artiljerijski oge je preprečil 2 poskusa močnih sil, prodreti pro
poziciji pri Podgori. Na severnem pobočju hriba Sv. Mihaela smo sovražni napad krvavo zavrnili. Topovski boji so pogosto trajali tudi po noči. Tudi ob koroški fronti je trajal artiljerijski ogenj v odseku Fella.
Peta bitka ob Soči.
Peta bitka ob Soči se še ni razvila do največje' ljutosti. Italijanski navali so bili včeraj celo slabotnejši. Vsi italijanski naskoki so bili odbiti. — Sovražna artiljerija obstreljuje naše pozicije z enako intenzivnostjo kakor v prejšnjih bitkah, kar služi v dokaz, da se je italijanskemu vojnemu vodstvu posrečilo, pripraviti ne le zadostne množine municije, marveč tudi zboljšati artiljerijsko opremo. Pri presojevanju položaja moramo vpo-števati, da so naše pozicije-sedaj še bolj sposobne za odpor kakor tekom četrte soške bitke, kajti takrat je bilo za popravo in boljšo zgradbo le malo časa na razpolago. Ta okolnost nas navdaja z upanjem in gotovostjo, da tudi sedanji sovražnikovi napori ostanejo brezuspešni.
Prestolonaslednik na koroški fronti.
Kakor poroča „Karntner Tagblatt", je prispel prestolonaslednik v sredo, 15. t. m., v Beljak ter se bo več dni mudil na koroški fronti.
Ruska ofenziva.
Odbiti ruski sunki.
Dunaj, 13. marca.
Ob besarabski fronti in ob Dnjestru smo zavrnili ruske sunke. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Stirmer-Panin dobi namestnika.
Iz Kodanja poročajo : Notranji minister Chvo-stov je bil od carja imenovan za namestnika ministrskega predsednika Stirmer-Panina.
Boji pri Uščiječku.
Dunaj, 15. marca.
Posadka mostnega okopa severozapadno od Uščiječka je zavrnila silne napade. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
General Pau v Reniju.
Bukareški listi poročajo iz Galaca: General Pau, ki je dobil vodstvo nove ruske ofenzive v Besarabiji, je dospel v Reni.
Gibanje na ruski fronti.
Dunaj, 16. marca.
Pri armadi Pflanzer-Baltin in pri armadni skupini Bohm-Ermolli na obeh straneh močnejše delovanje artiljerije. Severovzhodno od Kozlova ob Stripi so zavrnile naše varstvene čete ruske sunke.
Rusija pripravljena?
„Pali Mali Gazette" poroča, da je Rusija končala svoje priprave in bo istočasno prešla na vseh frontah v ofenzivo; napada je pričakovati vsak hip.
„Timesu poročajo iz Petrograda: Novi delavnosti sovražnika ob ruski fronti posvečajo tu največjo pozornost. Neoficijalni ruski vojaški krogi trde, da so vse kretnje na krilih vojna zvijača, da bi se napravil vtisk splošne ofenzive. Nasprotno so nekateri poznavalci razmer mnenja, da bo moral pričeti Hindenburg na severnem sektorju z ofenzivo, da izboljša svojo sedanjo negotovo črto in pomiri ljudstvo.
V Orijentu.
Carigrad, 12. marca.
Fronta v Iraku. V bitki, ki se je vršila v odseku pri Felahiju in končala s sovražnikovim porazom je izgubil ta najmanj 5000 mož. Vjeli smo 60 mož med njimi 2 častnika. — Dardanelska fronta. Dva monitorja sta pričela iz zelo velike razdalje brezuspešno obstreljevati naše. baterije. Videlo se je nepotrebno odgovarjati na ogenj. Uspešno smo obstreljevali nato neko križarko, ki se je pokazala, ter jo prisilili, da se je umaknila. Tri letala, ki so poletela drugo za drugim preko morske ožine, je ogenj naših baterij in strojnih pušk prepodil. — Fronta v Yemenu. Neka angleška kolona, obstoječa iz 6000 pešcev in 600 konjenikov, ojačena z 12 topovi, ki je bila 17. januarja zjutraj prodrla v smeri iz Sjek Osmana, je zasedla kraj Afioh in 4 km jugozapadno od tam ležeči vrh. Napad te kolone smo ustavili. Boj, ki je trajal 3 ure, se le končal z umaknitvijo sovražnika. S svojimi dalekostrelnimi topovi se je posrečilo sovražniku preprečiti, da se to umikanje ni izpremeni-lo v beg brez reda. Sovražnik je poskusil se zo-
Ret ustaviti v svojih pripravljenih pozicijah v El lajhalu 4 km južno od Afioha. Ni se mu pa posrečilo vzdržati junaškega napaja naših čet. Končno smo ga prisilili, da je zbežal v svoje utrjeno taborišče v Sejk Osmanu. Naše čete so razdejale sovražne utrdbe v El Mejhali ter istoimenski kraj
ter vplenile nekaj materijala genijskih čet. Mnogo mrtvih, ki jih sovražnik ni jnogel pokopati, je ležalo na bojišču. Neka izvidna kolona, ki smo jo 3 dni pozneje poslali proti El Sailu, je zadela ob močno sovražno konjenico. Sovražnik je zbežal, imel je 20 mrtvih in ranjenih.
Rusko poročilo iz Perzije.
Petrograd, 12. marca.
V smeri na Bagdad smo zasedli mesto Ke-rind, 200 kilometrov severovzhodno od Bagdada.
General Townshend pred kapitulacijo?
Carigradski „Tasvir i Efkiar" naglasa, da bo zadnja zmaga turških čet nad Angleži pri Felahiju ob fronti v Iraku položaj angleške garnizije v Kut el Amari pod generalom Townshendom se poslabšal. Tovvnshend bo baje končno prisiljen kapitulirati, kar bi bil velik turški uspeh v Iraku.
Vojni polo/aj Turčije.
„Az Est" poroča, da je ruska ofenziva pri Erzerumu ustavljena. Veliki knez Nikolaj je nameraval pred vsem z zavzetjem Erzeruma, ki ga je stalo velike žrtve, pomagati Angležem, katerim je v Mezopotaniji in Iraku grozila katastrofa. Tega ne bo dosegel, ker Turki svoje sile ob Tigrisu in Evfratu še vedno ojačujejo. Usoda čet, obkoljenih v Kut el Amari, je zapečatena. Ce bo dospela tja turška artjljerija, more rešiti Angleže pred poginom le brezpogojna kapitulacija. Težišče turških operacij se bo kmalu preneslo na kavkaško fronto, kjer je nameravana protiofenziva.
Amerika in Nemčija.
Amerika in „Syrius".
Washington, 12. marca.
Državni tajnik Lansing je odredil, da naj se kakor hitro dobe izpovedbe Amerikancev, ki so se nahajali na, dne 12. marca potopljeni norveški barki „Syrius"', da naj' ti na svoje izpovedbe prisežejo in da naj se brez dvoma konstatira, ali se je barka potopila vsled torpednega strela ali pa je zadela ob mino.
Amerika mobilizira.
Reuter poroča iz VVashingtona: Reprezentant-ska zbornica je sprejela z vsemi glasovi proti enemu .glasu resolucijo, ki pooblašča predsednika, spraviti regularno armado na polno višino 120.000 mož.
Kakih 500 do 1000 mehikanskih roparjev je prekoračilo te dni pod poveljništvom generala Ville, znanega izza zadnje mehikanske vstaje, mejo Zedinjenih držav ter napadlo mesto Columbus v Novi Mehiki, katero je šeleleta 1912. vlada Zedinjenih držav inkorporirala svojemu teritoriju. Ameriške čete so dobile povelje, da prepode roparje ter so na zasledovanju te čete prekoračile tudi mehikansko mejo.
Mehikanci so baje izgubili nad sto mrtvih in 200 ranjenih, na drugi strani pa je bilo ubitih 16 ameriških vojakov in civilnih oseb. Ameriški vojaki so se vrnili zopet na mejo, ko so bili pregnali Mehikance kakih pet milj od meje Zedinjenih držav. Na povratku so imeli še trikrat boje z roparji, ki so dobili ojačenja. Kakih 200 pristašev generala Ville je ropalo tudi v Ostburnu v Arizoni, šest eskadronov konjenice je pripravljenih, da zasledujejo Villo.
Vprašanje Mehike danes posebno razburja javno mnenje v Zedinjenih državah. Sicer gre za enkrat samo za zasledovanje roparskih čet, vendar se je z vprašanjem bavil tudi že kongres. Senator Falk iz Nove Mehike je namreč predlagal, da se dovoli vladi 500.000 mož, da poseže v neurejene mehikanske razmere ter pomaga vladi mehikanske republike napraviti v svojih deželah red. Baje je predsednik VVilson za enkrat še proti odločnejšemu nastopu proti Mehiki, ki bi imel namen pomiriti vso deželo, kaj pa bodo prinesli najbližji dnevi, se zlasti vzpričo padanja ugleda mehikanskega predsednika Caranze, ne da povedati.
Zatrjuje se, da nameravajo Zedinjene države zaprositi Caranzo, da dovoli Zedinjenim državam poslati v Mehiko ameriške čete, da vjamejo roparje generala Ville.
Listi poročajo, da je kazenska ekspedicija v Mehiko že odšla. Vojni urad pa še ni objavil nobenega sporočila. Trije polki so dobili ukaz, da takoj odrinejo na mejo. Državni tajnik za vojno označuje ekspedicijo v Mehiko kot obramben ukrep.
Pred vojno Zedinjenih držav in Mehiko.
Dne 13. t. m. je poročal zastopnik V/olffovega urada iz New Vorka: VVashingtonske brzojavke današnjih jutranjih listov izrekajo mnenje, da pomeni ekspedicija v Mehiko začetek intervencije. Sprejetje Caranzovega predloga ne bo imelo praktično nobenega učinka, ker bo dosti ameriških čet na mejah, da bi mehikanske čete meje ne mogle prekoračiti.
„Tlmesu poročajo iz Washingtona: Naziranje, da se bodo zapletle Zedinjene države s kazensko ekspedicijo proti Villi v dalekosežno vojno z Mehiko, in da bodo postavljene Zedinjene države pred nalogo, da bodo morale deželo pomiriti, do-
biva vedno več tal. Čete, ki jih hočejo Zedinjene države.postaviti na mejo, baje ne bodo štele manj, kakor 8000 mož. Poleg teh bodo postavili na stra-tegične točke rezervne čete.
„Mornigpost* poroča: Za enkrat je v Mehiki sklicanih pod orožje 28.000 mož.
DNEVNE VESTI.
Nadvojvoda Evgen častni doktor inomoške univerze. Univerza v Inomostu je imenovala nadvojvodo Evgena za častnega doktorja. Isto čast je podelila tudi generaloberstu Conradu.
Nadvojvoda Friderik in Evgen častna doktorja poljedelske visoke šole. Dunajska poljedelska visoka šola je s cesarjevim dovoljenjem izvolila vrhovnega poveljnika celokupne armade feld-maršala nadvojvodo Friderika in vrhovnega poveljnika na jugozapadni fronti, generalobersta nadvojvodo Evgena za častna doktorja. Častni doktorat je podelila poljedelska visoka šola tudi feldmaršalu Mackensenu.
Grof Berchtold najvišji dvorjanik prestolonaslednika. Z Dunaja poročajo: Cesar je imenoval bivšega zunanjega ministra grofa Berchtolda za najvišjega dvorjanika prestolonaslednika Karola Franca Jožefa.
Demisija velikega admirala Tirpitza, nemškega mornariškega ministra in posebnega zaupnika cesarja Viljema, je povzročila v berolinskem in dunajskem časopisju komentarje o poliiičnem pomenu tega dogodka. Iz komentatjev se da sklepati to-le: V nemških merodajnih krogih obstojate dve skupini, ki si glede akcije podmorskih čolnov nista povsem edini. Državni kancelar zastopa mnenje, da se naj ta akcija vrši sicer z vso doslednostjo, vendar pa strogo v mejah dosedanjih nemških izjav in da naj se torej omeji pred vsem le na oborožene trgovske ladje, ki jih je uničevati brez predhodnega svarila. Državni kancelar smatra, da je to stališče potrebno z ozirom na odnošaje napram nevtralnim državam in zlasti z ozirom na možnost mirnega sporazuma z Ameriko. V nasprotju s tem stališčem državnega kancelarja zagovarja struja, ki so jo berolinski listi krstili za „strujo neomejenega torpeda" najostrejšo in na.brezobzir-nejšo uporabo podmorskih čolnov proti vsem trgovskim v službi sovražnih interesov se nahajajo-čim ladjam. Odstop velikega admirala Tirpitza je dokaz, da so zmagala Bethman-Holwegova načela. Z akcijo podmorskih čolnov se bo v ostalem, pečal tudi nemški državni zbor, kjer ima struja neo> mejenega torpeda precej pristašev.
Četrto avstrijsko vojno posojilo. Kakor javlja „Fremdenblatt", se bo odločilo vprašanje četrtega avstrijskega vojnega posojila v prvi polovici aprila. Modalitete vojnega posojila pa še niso določene. Z ozirom na sijajne uspehe zavezniških armad in z ozirom na ugodni gospodarski ter finančni splošni položaj, je pričakovati, da bo novo vojno posojilo imelo še lepše uspehe kakor prejšnja.
V pokoj je šel podpredsednik namestništva v Lincu dr. Andrej grof Schaffgotsch in je bil tem povodom odlikovan z redom železne krone 2. razreda. Grof Schaffgotsch je na Kranjskem v dobrem spominu izza časa, ko je bil predsedstveni tajnik pri deželnem predsedništvu barona Winklerja.
Nabori letnika 1898. Vsled razširjenja črno-vojniške dolžnosti, zaukazanega s cesarsko naredbo, oziroma za Tirolsko in Predalsko s cesarskim patentom z dne l.maja 1915, je stopil rojstveni Jetnik 1898 s 1. januarjem 1916 v črnovojniško dolžnost. Kakor izve c. kr. brzojavni korespon-denčni urad, je sedaj odločeno, da se vpokličejo ti letniki k naborom. To se je zglasilo na Ogrskem že 15. marca, v Avstriji pa v nekaterih dneh. Nabori se bodo vršili v obeh državah monarhije v času med 14. aprilom in 3. majem. Leta 1898. rojenim se more pod gotovimi pogoji priznati pravica do enoletne prezenčne službe, če dokažejo, da so v letu 1915./16. najmanj v takem razredu kakega učilišča, ki daje po dokončanju glasom določil brambnega zakona pravico do pripustitve k dopolnilnemu izpitu. Crnovojniški obvezana, letnika 1898., ki obiskujejo v šolskem letu 1915./16. peti razred kake javne gimnazije ali gimnazije s pravico javnosti (realne gimnazije), kake take realke ali pa 1. razred kakega učilišča, ki je staviti z ozirom na enoletno prostovoljsko pravico s temi zavodi v isto vrsto, smejo nositi med črnovojniš-kim službovanjem z orožjem za enoletne prostovoljce določene trakove na rokavih. Za častnike se ti ne bodo izvežbali, marveč bodo v celotno 12tedenskem vežbanju izvežbani za podčastnike. V vseh drugih ozirih stoje te osebe na enaki stopnji, kakor vsi oni crnovojniški obvezana, ki imajo pravico nositi trak enoletnih prostovoljcev. Prostovoljni vstop v skupno armado ali domobranstvo je omenjenim vojnim obvezancem dovoljen samo za 3letno prezenčno in 7letno rezervno službo. V tem slučaju ugasne pravica nositi trak za enoletne prostovoljce. Poleg tega se bodo leta 1898. rojeni vojni obvezanci, ki bodo pri naboru spoznani za črnovojniško službo z orožjem za zmožne, če obiskujejo kot redni dijaki v šolskem letu 1915. 16. tak letnik v brambnem zakonu omenjenega učilišča, čegar dokončanje dovoljuje pripustitev k do-
polnemu izpitu, pripustiti k temu izpitu, pri čemer pa napredovanje v študijah ne sme biti merodaj-no. Prošnje za predčasno pripustitev k dopolnilnemu izpitu je vlagati pri vojaškem poveljništvu, v čegar okrožju se prosilec stalno mudi.
Izjemne določbe za črnovojnike — srednješolce rojstnega letnika 1898. Povodom naborov črnovojniškega letnika 1898, ki se. prično 14. aprila 1.1. je dovolil naučni minister v odredbi na vse deželne šolske oblasti, da se morajo uporabljati pri vseh dijakih srednjih šol (gimnazij, realnih gimnazij in realk, učiteljišč, komercijalnih in nautičnih šol), ki so bili spoznani za vojaško službo za sposobne, izjemne določbe, ki so bile prej izdane za rojstvene letnike od vštetega letnika 1897 teh uči-lišč glede predčasne izročitve letnih spričeval njihovega razreda in predčasne pripustitve k zrelostnim izpitom.
Potres, ki se je minulo nedeljo precej močno čutil tudi na Gorenjskem, je ljubljanska potresna opazovalnica zaznamovala ob 4. uri, 24 minut in 19 sekund zjutraj s središčem v oddaljenosti kakih 200 km. Dočim potres na Kranjskem ni imel zlih posledic, je zlasti v hrvatskem Primorju povzročil mnogo škode. Na Reki je izbruhnila prava panika, vse je bežalo na cesto in potresni sunek je bil tako moča rt, da so ljudje vsak hip pričakovali grozne katastrofe. V S e n j u je potresne sunke spremljalo grozno bobnenje. Strah prebivalstva je bil nepopisen. Podirali so se dimniki ter strehe in pokalo je zidovje. Nekaj ljudi je bilo lahko ranjenih. L,ez dan v nedeljo so občutili še 40 lahkih sunkov. — Najhujše so prizadete občine v okolici Cirkvenice. V Grižana h-B e 1 g r a d u je porušenih 110 hiš, več sto hiš je poškodovanih, 115 jih je popolnoma nerabnih, 500 ljudi je brez strehe. Občinska hiša je porušena, zvonik se je napol podrl. — VBribiruseje podrlo 12 hiš, ljudska šola je močno poškodovana. — V B r i -n j a h je poškodovana cerkev, grad, okrajni urad in mnogo hiš. — V Cirkvenici so občutili v nedeljo popoldne nov potresni sunek. — Na kvarnerskih otokih je izbruhnila panika. Zlasti strašen je bil pogled na morje, ki je ob votlem gromenju visoko valovalo in fluoresciralo.
Načrti za bodočnost. Projektov za bodočo notranjo uredbo naše države je čedalje več. Zdaj se je oglasil znani nemški socijaldemokratični voditelj Austerlitz v „Kampfu", kjer pojasnjuje, da je predpogoj za vse notranje reforme in vse delo sploh parlament, a ne stari parlament, nego nov parlament, ki bi mogel uspešno delati samo, če bi bil izvoljen na podlagi proporcionalne volilne pravice.
Vojaške pokojnine. Znano je, da so se komisije za superarbitriranje postavile na stališče: Samo tisti dobi pokojnino kot invalid in morebitno državno podporo, ki si je med vojno pridobil one
Eoškodbe ali bolezni, zaradi katerih ni več pora-en za vojaško službo; če pa je bil že pri nastopu vojaške sluabe nekoliko bolan, ne dobi nič. — Vojno ministrstvo je zdaj spoznalo, da je to stališče krivično in je priznalo, da imajo pravico do pokojnine tisti vojaki, oziroma crnovojniški delavci, ki so bili že pred vpoklicem bolni, pa so bili vendar spoznani za sposobne za službovanje.
Generalštabni zdravnik dr. Anton Stare f.
V starosti 67. let je umrl v Ljubljani vpokojeni generalnoštabni zdravnik gospod dr. Anton Stare. Pokojnik je bil ljudomil mož, ki ga je poznala in spoštovala vsa Ljubljana in vsa okolica, pomočnik in tolažnik bolnih, podpornik revnih, zlata duša v najpopolnejšem pomenu te besede. Pokojnik si je vedno ohranil svoje narodno srce in iskreno ljubil slovenski narod ter se veselil vsakega narodnega napredka. Pokojniku ostane v neštetih srcih ohranjen hvaležen spomin.
Krompir in kava. Ministrstvo je odredilo popis vseh zalog krompirja po stanju z dne 20. mar-
ca, kar jih imajo kmetovalci, trgovci, javni zavodi, aprovizacijske komisije in konsumna društva ter kar ga je v javnih in v železniških skladiščih. Kdor bi kaj utajil, bo kaznovan z zaporom od enega meseca do enega leta in z globo do 20 tisoč kron. Dalje je ministrstvo odredilo popis vseh zalog žgane in nežgane kave po stanju z dne 20. marca in sicer vseh zalog, ki jih imajo veliki in mali trgovci, kavarnarji. gostilničarji, občine, apro-vizacijski odbori in konsumna društva.
Razglas. Ker je oblačenje malih dečkov v obleke, ki so popolnoma ponareje častniškim uniformam, v stanu žaliti ugled častnika in je zlasti popolnoma nedopustno, da se nosi zlatemu častniškemu portopeju podoben obesek na sablji in častniške znake, je c. kr. ministrstvo za notranje zadeve to razvado splošno prepovedalo.
Zasego usnja in omejitev prometa z usnjem je armadno višje poveljstvo razveljavilo. S tem izgubi tudi tuk. razglas z dne 1. decembra 1915 št. 27.990 svojo veljavo.
O o
o*°
fi)
•o
3
(D
7? O
3
D)
o
<
Mno Jdeal", Sjubljana.
C
ce uf
o*
os
-Zrn
si
w C •• N
.-5 2
•X C
>
"■d
i. u
■o s
oo
Senzacijski spored za 3 dneve:    Od sobote 18.—20. marca:
= Razrušena Gorica. =
Žrtev onemogle italijanske besnosti. Zelo interesantna aktualnost.
= Mračni grad. =
Kriminalen roman v 3 delih. — Primerno. Spored učinkovitosti za 3 dneve:   Od lorka 21-—23. marca:
Senzacija v jutranjem listu.
Tragedija zakona v 3 dejanjih z Ebbo Thomsen, Karlom Lau-ritzenom in Karlom Wiethom v glavnih vlogah. Danebrog-fiim.
Muckendorfski trinog.
Učinkovita burka v 3 dejanjih.
Za mladino neprimerno!
V petek 24. marca:      Posebni večer:
Župnija v gorskem zakotju.
Žaloigra s planin. Sestavil dvorni svetnik prof. dr. Anton Ohorn, v 4 dejanjih. — Za mladino neprimerno.
10
I
Prednaznanilo
oo
erer
3 D.
C (9
D. S1 . m
— <
■a B 23=
;. o
o*
D.
O _
? 3
I
a ce
Cez
Za zdravje " želodca! =5
Zahtevajte izrecno
FLORIAN"
ga ni!
Po njem ti jed diši,
v
Želodec ne opeša
In glava ne boli!   naredbe!
Zavračajte po-
VIII. 9-50 8
kovina8
<4> Ferd. Saiovic \
v Kranju
(poprej J- C Pleiweiss)
2 52—11
priporoča
svojo bogato zalogo
sukna, zimskih modnih blagov, barhentov za ženske bluze in obleke, pike, belih in višnjevih barhentov, ševijotov, kamgarnov in lodnov za pelerine, sifona, bele kotenine in platna za rjuhe, cvilha za zimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske moške in ženske srajce, jopice in hlače.
Snežne kape, trebušnike. naročnike, rokavice in nogavice za vojake.
Svilnati robci najnovejših vzorcev.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
T3
N
'5
> u
<W N
<U
registrovana zadruga x neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
(i 52—i)
33
N
a
N
ta
5 o.
8
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. v odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.        Tisk tiskarne „Sava" v Kranj
04