J-- Največji slovenski tednik v Združenih državah Iskal* vsako sredo. "v- v- - -■■<-■ • - i -s. v ■ m » NASLOV uredništva in uprav-ništva: 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU. m r r OFFK3ALCRSAH ^THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday ft* OFFICE: 1*51 W. 22nd Place, Ckkago, IU. No. 24. Štev. 24. • * v _± * V, Chicago, 111., 19. junija (June) 1918. Leto IV. Volume IV. 4. julij se bliža! POZOR KRAJEVNA DRUŠTVA! Znano je, da se obhaja v Združenih državah vsako leto dan 4. julija kot največji narodni praznik; spominski dan Proglašenja neodvisnosti in rojstva svobode Združenih držav. Leten bo preteklo ta dan že 142 let, odkar je bila v Filadelfiji, Pa., prečitana pomembna deklaracija ameriške neodvisnosti (4. julija 1776). Ta dan bo zapisan v zgodovini naše mogočne Unije z zlatimi črkami še pozna, pozna stoletja, ali za večno. Letos bomo obhajali že petič ta praznik v dobi strašne svetovne vojne vihre, oziroma v drugič, od-' kar se borijo tudi Združene drža-j ve v najbolj pravični vojni, kar, jih pomni zgodovina; borijo se za! dosego svetovne demokracije, svo-l bode in stalnega svetovnega miru;J morda bo letošnjo praznovanje 4. julija zadnje za časa vojne t, vs-led tega se moramo tem živahnejše in agilnejše in primernejše pripraviti nanj, kajti letošnji 4. julij se bo obhajal tudi po raznih mestih naših zaveznikov, pred vsem. pa na raznil^ bojnih poljih. Minuli mesce je dobil predsed -nik Združenih držav prošnjo, da naj določi letošnji praznik Pro-glašenja neodvisnosti za tu živeče inozemee in naturalizirane državljane. Predsednik Wilson je tej prošnji rade volje ugodil tefbto*-pil z odsekom za javne informacije v razgovor. Člana tega odseka sta tudi vojni in mornariški tajnik. Označeni odsek je razposlal vsem guvernerjem in vsem mestnim županom potrebna navo-j dila, kako naj se praznuje letošnji 4. julij v krogu inozemeev in J naturalizi ranih državljanov, ži-, večih širom naše mogočne Unije.' Priporoča se, da naj se vsaka na-! rodnost ta dan zbere skupaj naj kakem javnem prostoru (v par-: kih). Slovesnost praznovanja le-| tošnjega 4. julija naj se prične t«*-' ("no od določenem času s sledečim sporedom: 1. Dvig ameriške zastave (Flag raising) in zapoje naj se ameriško narodno himno. 2. Čitanje pisma predsednika Wilsona, v katerem je določil ta dan, da naj ga veličastno in na -vdušeno praznujejo inozemci. o. Čitanje znane Deklaracije neodvisnosti. 4. Patrijotičen nagovor v angleščini. 5. Pozdrav in nagovor na novo natural iziranih državljanov. 6. Čitanje in odobritev reso -hicij. 7. Patrijotični nagovori v tujih jezikih. Pismo predsednika Wilsona, v katerem določa letošnji praznik 4. julija namenjenem tu živečim ino-zemcem, je nad vse pomenljivo in značilno. Priobčili bomo to pismo dobesedno tudi na tem mestu in sicer v št. 26, dne 3. julija. Predsednik Wilson omenja v tem pismu sledeče: 4'Moja iskrena želja je, da bi ta dan obnovili vsi tu živeči natu-ralizirani državljani svojo prisego in zvestobo do naše zvezdnate zastave; tako naj tudi izrazijo ta dan vsi tu živeči inozemci svoje spoštovanje in lojalnost do Združenih držav. Kakor je bil 4. julij 1776 dan proglašenja neodvisuosti za Združene države, naj bo 4. julij leta 1918 dan proglašenja svetovne neodvisnosti za vse zatirane narode!" Vlada Združenih držav hoče namreč ta dan pokazati vsemu svetu, da so njeni državljani in ne-državljani navdušeni za dosego svetovne demokracije in za odpravo nemškega imperializma. Ta dan bo skoraj polovica celokupnega ameriškega ljudstva, došlega semkaj iz vseh delov sveta — javno povedala in pokdzala, da se strinja z načeli našega ljubljene ga predsednika za dosego svetov-* ne demokracije in da se bo ž njim vred za isto tudi borilo. Rojaki, ameriški Slovenci! Se nikdar v naši zgodovini nismo imeli tako lepe prilike pokazati vladi Združenih držav svoje lojalnosti na direktni poziv samega predsednika. Vsled tega je naša sveta dolžnost, da stopimo letos, dne 4. julija, vsi na plan in povemo svetu: da so ameriški Slovenci lojalni svoji novi domovini, da gorijo za svetovno demokracijo, da se strinjajo s slovenskim narodom v domovini, ki se želi oprostiti verig Habsburžanob in da bomo stali trdni in zvesti na strani Združenih držav; saj želijo le-te tudi zatiranim Slovencem v starem kraju dobro. V vsaki manjši ali večji naselbini širom Amerike naj priredijo naši rojaki letos dne 4. julija patrijotično slavnost sami zase, ali v skupini kakega drugega inozemskega naroda. Skoro vsepovsod živijo s Slovenci vred tudi naši bratje Hrvatje in Srbi. V takih naselbinah naj bi nastopili ta dan Jugoslovani »k upa j. Temu zgledu bo sledila večina naše slovenske naselbine v Chicagu. Delajo se za to velikansko jugoslovansko manifestacijo velike predpri -prave. . .. u Pred vsem apeliramo s tem na krajevna drtmtva K. S. K. J. ši -rom Združenih držav. Ni jednega društva naj bi ne bilo, ki bi se letos dne 4. julija korporativno ne udeležilo v svoji naselbini praznovanja 4. julija. Časa in prilike za to praznovanje je še dovolj (15 dni). V tem času naj se sklicujejo seje; lahko tajniki krajevnih društev tudi v prihodnji številki Glasila obvestijo članstvo o praznovanju tega pomembnega pa -trijotičnega dneva! Dolžnost vsakega odbora krajevnega društva je, da kar na svojo roko sklene, da se bo društvo korporativno u-deležilo letošnje parade 4. julija, ki se vrši gotovo v vsakem mestu in kraju. Letošnji 4. julij je namenjen, kakor že povedano, praznovanju tu živečih inozemeev; vsled tega se moramo predsednikovemu klicu odzvati tudi vsi ameriški Slovenci, bodisi že spadajoči k tej ali onej organizaciji, bodisi že tega ali onega verskega ali političnega prepričanja. Menda se bomo letos dne 4. julija ja sprijaznili pod našo ljubljeno a-meriško zastavo, kajti patrijoti-zem ne pozna nobenega strankar-stva. Sveta dolžnost bi bila tudi /a vse naše slovenske liste, da naj še teh 15. dni do 4. julija, započnejo veliko reklamo, da naj* bi se po vseh slovenskih naselbinah obhajal dan 4. julija na najslovesnejši način. Ta dan naj bi izšlo naše časopisje v slavnostnih izdajah. To je skromen nasvet našega uredništva. V kolikor nam je znano, računa baš naše mesto Chicago na to, da bo zavzelo s sijajnim praz -novanjem letošnjega dneva Proglašenja neodvisnosti prvo mesto. V mestu Chicagu živi namreč pretežni del inozemeev, predvsem pa Slovanov. Vlada je odredila po -trebne korake, da se bo vzelo ta dan sliko vsake posamezne manifestacije inozemeev; iz teh slik se bo naredilo važne prizore (slike) za kino-gledišča; te slike si bo o-gledala zatem vlada Združenih držav in se bo poslalo slike tudi v Evropo na razne fronte ter v me -sta nevtralnih držav. Uverjenfc smo, da se bodo naši Slovenci po vseh večjih naselbinah letos dne 4. julija častno pokazali pred s^tom, da so lojalni in uda-ni vladi Združenih drž#v. Kdor bo ta dan ostal nalašč doma, ga bomo nazivali z izdajalcem ali "slacker jem". Torej ameriški Slovenci urno na delo za umestno prazno -vanje letošnjega 4. julija! Ameriške vesti. Svečano razvitje jugoslovanske zastave v Washingtonu. Dne 4. julija, na praznik Proglašenja ameriške neodvisnosti se bodo vršile v Washingtonu velike svečanosti pred državnim kapito-lom. Ta dan se bodo prišle poklonit predsedniku Wilsonu skupine in deputarfije skoro vsih inozemskih narodov, živečih v Združenih državah. Pri tej priliki bodo oso-bito častno nastopili Jugoslovani (Slovenci, Hrvatje in Srbi) ker bo vlada Združenih držav, letos dne 4. julija oficijelno priznala Jugoslovane svojim zaveznikom. Ta dan bo tudi prvič uradno pred Ameriko razvita naša nova jugo-slovenska zastava. Tozadevni pripravljalni odbor je ukrenil potrebne korake, da bode označeni dan nastopilo v jugoslovanski skupini 200 (dvesto) deklic uglednih ameriških družin, ki bodo prepevale razne jugoslovanske narodne pesmi in plesale v narodnih nošah slikoviti iug d ji. K. S. K. Jednote. S sQbratakim pozdravom Martin Težak, predsednik. Joliet, 111. Gospod urednik: Prosim, odstopite nii nekaj prostora in ponatisnite ta moj dopis, povodom redke slavnosti katera je doletela spoštovano rodbino A. Prir.čič v Clevelandu, O., ko je da-rova^ 2. junija t. 1. njih starejši sin č. g. A. Prinčič prvič daritev sv. maše v cerkvi sv. Vida v že o-inenjenem mestu, na katero slavnost je povabila omenjena rodbina tudi nas, kot stare prijatelje. Akoravno smo več sto milj oddaljeni, sem se zavedajoč njih cenj. zaslug in dobrot, katere so mi že pred 17 leti izkazali z veseljem z mojo hčerko Jozefino te slavnosti tudi vdeležil, in ni mi žal. Čeravno sem že prekoračil 50 let, pa me tej enaka slavnost še ni dohitela, in sicer se redko kedaj pripeti, da bi nekdanji sodelavec povabil svojega sodelavca na tako vzvišeno slavnost, katero jc doživela »omenjena spoštovana rodbin^. Pri cerkvenem opravilu je bila prostorna cerkev sv. Vida z vernim ljudstvom do zadnjega kotička polna. Slavnostni govor je imel č. g. Ponikvar župnik omenjene fare. V jedrnatih in pomenljivih besedah je razložil pomen slavnostnega dne, kakor tudi dolžnosti katere čakajo č. g. novomaš-nika v njegovem vzvišenem poklicu. Med sveto mašo so slavnost uoveličevali mojstersko izučoni cerkveni pevci in pevke in so s svojimi ubranimi glasovi tako izvrstno peli, da sem bil presenečen, posebno še ker je prostor na koru zelo nizek in je bila huda vročina. Zapeli so tudi običajni pozdrav novomašniku: "Novomašnik bo l' pozdravljen!" i. t. d. Po sv. opravilu nam je podelil č. g. novomašnik papežev blagoslov in poteši se je vršila po cerkvi veličastna procesija z Najsvetejšim; pri pro-cesiji so nesle med drugim tudi tri deklice vsaka po en napis ' a sicer. "Vera, Upanje, Ljubezen." Po cerkveni slavnosti smo se pj-dali v novo šolo, kjer so bile bogato obložene mize, z raznimi okusnimi jedili ip izvrstno pijačo pripravljene za povabljene goste. Pri tej priliki so se oglasili razni govorniki, med njimi je častno rešil svojo nalogo č. g. novomašnik; med govorom je omenil, kako ;a je bolezen mučila za časa njegovih študij in kako ga je njegova mati vedno Mariji in sv. Antonu priporočevala in zdravja prosila in ^e bila konečrio uslišana, das:- bo na« vrli predsednik sobr. Paul Schneller, dalje sobrat gl. tajnik Josip Zelar, sobr. Bev. K. Zakraj- šek in Mr. Louis Pire dne 2. julija letos predstavljen v avdijenci predsedniku Združenih držav. Bes, da moramo biti vsi člani in članice naše slavne K. S. K. J. ponosni na te vrle glavne uradnike, ozir. ugledne sobrate, ki bodo nas pri vladi naše mogočne republike zastopali. Zatorej kličem že vnaprej vsem tem možem: Živeli! Čast Vam in »lava l Živeli na mnoga letat Upam, da bomo o tej velepomembni avdijenci čez nekaj tednov bolj podrobno čitali v vseh naših slovenskih listih; pred vsem pa v našem lastnem Glasilu. Naj še omenim tem potom, da smo imeli v naši naselbini dne 9. t. m. lepo svatbo, na kateri smo se prav po domače zabavali do ranega jutra. Poročil se#je namreč naš znani rojak Frank Juvan-čič z gospodično Mirni Primožič. Nevesta, dasiravno je prišla semkaj v Ameriko še v mladih letih, je ostala vedno vrla Slovenka in se ni nikdar sramovala svoje narodnosti, ali svojega materinega jezika. Vsled tega je vživala v javnosti spoštovanje in ugled; bila je vedno lepega značaja ter priljubljena med tuk. Slovenci, tako je bil tudi njen ženin rojak Frank Juvančič vedno vzoren in pameten fant; upam da bo tudi vzorep in dober zakonski mož. Na svatbo so došli tudi ženinov brat in svakinja iz Girard, Ohio in njegov stric iz Jolieta; svatbo prijazno postrežena, posebno še .. , „ . Ker je č. g. J. Škur naročil "au- T10. Imeh V Med<*evi dvorani; to", da smo se malo na okrog pc- njel Če katero le količkaj veseli kmetija, pomagajte si prejkotno-goče. ldite na delelo — ha farme — tam boste našle veliko koi lastnega za vas, za vaše može in o-troke. Tam vam ne bo treba poslušati parne pifičali, ker na kmetih smo sami svoji gospodarji; čim bolj zgodaj vstanemo, tem več dela sami sebi napravimo. K sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, vse članstvo K. S. K. J., posebno pa sobrate in sose-stre dr. sv. Jožefa št. 7. Pueblo, Colo., katerega članica sem tudi jaz že okrog 17 let. Pozdravljam vse sorodnike in prijateljice v Pueblo, osobito pa mojega brata Anton Rupar-ja in njegovo ženo. Johana Pritekel, R. F D. 1. box 2. Neodesha, Kans. ljali in med drugim obiskali tudi pokopališče, kjer počiva več naših znancev in prijateljev, in sicer č. g. Smrekar, g. Al. Skebe, g. g. Krakar, in še več drugih ki imajo krasne spomenike in ki pričajo da Slovenec povsod brata ima. Drugi dan sva se v spremstvu g. Malovrh podala v sosedno mesto Lorain, kjer župnlkuje č. g. A Berk; sprejel in pogostil nas *e kot dobre prijatelje iz Jolieta. Pravijo da v tretje gre rado in ta-do in tako se je tudi zgodilo, na poti proti domu sva se vstavila za nekaj časa v Chicagi, kjer župiu-kuje fari sv. Štefana nam dobro znani skoraj bi rekel sosed, oziroma v sosedni fari Šiški*pri Lj»j-ljani rojeni č. g. A. Sojar; večkrat smo se videli že popred, vendar ni bila prilika, da bi zamogel osebno z njim govoriti, zato sva se odločila, da tudi njega obiščeva, v spremstvu naše sorodnike Terezije Šetina. Kakor običajno, tudi tukaj nismo na slabo naleteli temveč potrudil se je z veseljem naš č. g. A. Sojar kot sosed iz domovine in nam postregel z prigrizkom in pijačo tako, da sem si mislil : Gospod, dobro nam je tiikaj biti. Za vso zgoraj omenjeno neprecenljivo gostoljubnost se tem potoni vsim omenjenim č. g. duhovnikom, kakor tudi vsem drugim prav iz srca zahvaljujeva in jini kličeva: Bog Vam stotero povrni! Ker se nahaja veliko število rojakov v Clevelandu doma iz Vida nad Ljubljano, sva jih vec obiskala kakor tudi nekatere druge znance, in se vsim prav toplo zahvaljujeva za njih prijazen sprejem, gostoljubnost in postrežbo, med drugim so nama poročali, da so v kratki dobi zapustili to solzno dolino trije rojaki4 iz fare'Št. Vjd nad Ljubljano; vem da bo marsikaterega zanimalo ako jih z imeni omenim, in sicer smrtno se je ponesrečil pri delu mizar po domače Mrak iz Broda, Jakob Zobec je umrl naravne smrti, kakor tudi kamnosek Jožef Borštnar iz Gline. Bila jim lahka tuia zemlja in blag spomin! žalu joči m ostalim pa moje globoko sožalje. Pozdravljava vse cenj. rojake (kinje) široni Zdr. držav, posel no pa članstvo K. S. K. J. Glasilu pa mnogo vspeha, in da bi se tiskalo kmalo v Jolietu kamor po pravici spada. Simon in Jozefina Šetina. član št. 29. in članica št. 108 K S. K. J. dasiravno je ta dvorana velika, je bilo toliko svatov in povabljencev, da je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena. K sklepu se enkrat iskreno čestitamo novopoločencema in jima kličemo: Na mnoga, mnoga, srečna, zdrava in zadovoljna leta! Frank Gorenc. South Chicago, 111. Dragi ml sobrat urednik:—- Gotovo mislite, da so nam mor da prsti zmrznili tu v South Chicagu, ker-je le malokedaj citati kak dopis iz naše naselbine; zatorej vas ~rosim, da priobčite te moje kratke vrstice v priljubljenem glasilu naše dične Jednote. Ne da mi namreč srce miru, da na tem mestu ne izrazim velikega svojega veselja in navdušenja nad novico, katero ste zadnjič na prvi strani lista priobčili in sicer, da Neodesha, Kans. Cenjeni mi sobrat urednik:— Prosim, da mi dovolite malo prostora v našem priljubljenem listu, ker vam hočem malo sporočati iz tukajšnje naše farmerske naselbine. Tukaj nas je pet slovenskih družin, ki se vsi prav dobro medsebojno razumemo. Semkaj smo naselili pred šestimi leti; sprva nam je šlo prav slabo in trdo, ker nismo imeli velikih svot denarja; res je, da smo imeli kmetije plačane in par konj, ali kaj, ko je l#ilo potreba napraviti in kupiti še vsega drugega. In to je bil tudi vzrok, ker nismo nič znali, kako se ena ali druga reč obdeluje. Ali danes je drugače in danes smo vsi zadovoljni tukaj. Mi Slovenci imamo polja bolj okopana in v lepšem redu kot drugi far-merji; imamo vsi lepo število goveje živine, kon^ in kokošij. Sedaj je pri nas najlepše vrenn Tekoči teden se bo pričela že žetev; kakor sedaj kaže, bomo pridelali precej pšenice in ovsa; koruza tudi lepo kaže. Ako nam bo dal Bog potrebnega dežja, se bo iste tudi precej pridelalo Krompir je tudi lep, ga kopljemo že od zadnjega maja. Ako je zadosti dežja, raste tukaj vse izbor-no posebno paradižna jabolka (Tomatoes), sladak krompir, vsa kovrstne buče, kumare, jagode, grozje in "peanuts". Naj tudi jaz omenim, da nas je obiskal dne 21. maja č. g. lno Perše, slovenski župnik iz Kan sas City, Kans., da smo opravili svojo velikonočno dolžnost. Zato se temu skrbnemu dušnemu pastirju vsi skupaj prav iz srca in lepo zahvaljujemo za njegov trud in požrtvovalnost. Priporočamo se mu še vnaprej, ali tudi za bodoče leto. Če bomo še živi in zdravi, obiščite nas zopet! Srečni Slovenci v Kansas City, ki imate tako dobrega gospoda župnika! Milo se mi je storilq pri srcu, ko sem po 6 letih zopet enkrat slišala slovensko pridigo; kako bi bila vesela, ko bi jo slišala saj vsak mesec enkrat. Prav žal nam je bilo, ker nas ni mogel Rev. Perše obiskat vsehjia naših kmetijah. Kakor se je ta gospod sam izrazil, da imamo krasno cerkev in v kako lepem kraju, kakor v "paradižu". Zares je tukaj lep kraj in krasno mestece, čeravno ni tako veliko. ;fi smo oddaljeni eno in četrt milje od bližnjega mesta: Jaz sem se tako privadila v Kansasu, da ne bi šla nikamor od >ukaj. Dostikrat premišljujem, kaj bi počela z veliko družino v kakem mestu sedaj, ko je vse tako drago. Willard, Wis. Cenjeni sobrat urednik:— Prosim vas zopet malo prostora, da priobčim nekaj novic iz naše naselbine. Zadnjega maja smo imeli tukaj velik vihar, ali ciklon, ki je napravil mno^o škode. V Gormanu je porušil 3 poslopja, rojaku A. Janežiču, Josip Perko-tu in John Kaltingerju. Pri zadnjem so se dve osebi (žena in eno dekle) tako poškodovali, da so jih mogli prepeljati v bolnišnico, kjer bodo morale morda več mesecev ostati, ali še dlje časa. Razne vetrnica (Wind mills) je tudi polomilo pri gospodarskih poslopjih, kjer je razsajal vihar. Na Willardu je pa rojaku Math Bajuk-u vse odneslo, tako da ni skoraj znati, kje je kaj bilo prej. Mirko Pakiž ima škodo na seniku ter enem koncu hleva; rojaku Andreju Korenčan je hišo podrlo, da ni ostalo enega kosa skupaj; celo vodnjaka se je lotilo. Na drevju je tudi dosti.ško-de povzročene, ker je vse polomljeno; po drugod je pa hleve in hiše porušilo tako, da bodo morali nekateri vse prodati. No, meni pa vendar ni nobene škode ker sem ravno še pravočasno privezal svojo bajto za "stumpf" z neko žnonco. Zadnjič smo imeli sejo podr. S. N. Z. katere se je precej domoljubnih in zavednih rojakov udeležilo. Kateri niste bili navzoči na tej seji, se pa vdeležite prihodnje seje, ali pa naznanite pristop pri kakem uradniku te podružnice. U-pain tudi, da se bost v obilnem številu udeležili velikega piknika, katerega prircd> ta podružnica v korist našim bednim v stari domovini. Vsak nikelj je dobrodošel. — Morda bo tudi kaj "mokrote" na tem pikniku in kaj za pod zobe (prigrizka?) Gotovo sc bo ta dan žrtvovala kaka kura ali petelin dobri stvari na oltar, da nam ne bo treba žabjih bedric poliati. Veste g. urednik. One žabe, iz mojega parka o katerih sem vam zadnjič pisal in po katerih se vaiu Chikažani cedijo sline, so že precej stare, prav radi vam jih prepustimo, le pridite jih lovit ali streljat. Nekatere so take sorte, da no sijo "bakso" na sebi. Zaradi tistih velikih marelastih rož sem pa res zelo radoveden kje rastejo? IMšci bi sani ponje 1; vam, pa mi ne pustijo drugi, ker mislijo, da bi v kakem kanalu ali niiši ganskem jezeru utonil, ali celo za kako baro. — Pa jih raje sem pošljite po špešel deli veri. Najboljše je pa, da pridete semkaj na počitnice za par tednov in jih prinesite s sabo; bova šla skupaj gobe m jagode brat pa ribe lovit. Če ste dober lovec, še morda kaka gozdna zverina padla; zadnjič sem čul v neki šumi "divjega" psa lajati. Le pridite nas spet obiskat; tu je kraj, kjer so cedi smetana in mleko! t Pozdrav vsem skupaj Happy. Pisma naših članov vojakov. Plattsburgh, Barracks, Y. Y, "Glasilo K. S. K. J." Chicago. 111. Cenjeno uredništvo;— Dovolite mi zopet nekoliko prostora v našem vrlem Glasilu, da opišem našim čitateljem nekoliko naše vojaške vaje, ali podomače naše "manevre". Smo že skoro teden dni v infanterijskih zako-pih kateri merijo nekakih 11 milj dolžine v tukajšnem "U. S. Rifle range." Prisotno je nekakih--- — mož pehote in večji del poljskega topništva. Naš — —Field Signal Battalion sodeluje zraven in oskrbuje VSo brzojavno, tele-onično in brezžično-brzojavno Drage mi prijateljice in rojaki-1 službo. Življenju t lepem košatem zete. nem smrečju srno se tako privar dili, da ga bomo s težkim srcem zapustili. Kdo bi ne ljubil zelenega loga poraščenega z lepimi ru-dečimi jagodi, katerih je vse polno v tukajšnji bližini. Gostimo ž njiuii kolikor se *ploh nam ljubi. Kmalu bodo tudi zrele enkrat v juliju črne borovnice, katere so letos tako polne da kaj. Da, vre8nici si lep newyorš'u svet, tvojih krasnih goric ne bom pozabil nikdar! — V naše prejšne kosarne so do-speli semkaj prvi ranjenci s francoskega bojišča. Največ je med njimi zastrupljenih s strupenim plinom. Govoril sem s par takimi, toda jako težko govorijo. Reveži samo kimajo in odkimavajo. Usta imajo popolnoma zavezane in skozi neke vrste stroj vdihujejo v sebe neke vrste olje katero jim počasi blaži pljuča. Je pa tudi nekaj lakih ki trpe na pretresenju živcev, radi granatnih eksplozij. Ravno danes je dobil naš poveljnik "major" sledeče naročilo: "Vaš bataljon je prideljen k-. -armadnemu koru, kateri bode poslan čez morje. Oskrbile Vaše moštvo z vsem potrebnimi stvarmi za službo onkraj morja. Kdaj bomo odrinili seveda nihče ne ve. Toda dolgo ne bo ko bo •?adonelo iz naših grl: "Goodby Broadway, — hello France! "i. t. d." — Prej pa, ko odrinemo "ower there" ako to le mogoče, pa pridem Vas g. urednik pot rest, zi Vašo desnico, gredoč v moje prej-šno bivališče Lasalle! Stisnil jo bom, kakor "Krpan," — Berdav-zu! "Da! We are going over, and we won't be back "till the Kaiser Mill be over there"! »Sprejmite moje pozdrave Vi in vse članstvo K, S. K. J. Vaš uda ni John Jerich, U. S. Wireless operator, U. S. Army. Lokalne vesti. Bazar za cerkev svetega Štefana v Chicagu se nadaljuje v soboto in zaključi v nedeljo zvečer dne 23. junija v Herboerjeyi dvorani. V nedeljo večer se bodo izžrebale številke iz knjižic (ehancebook). Upamo in prosimo, da bi nas obiskali zlasti naši Slovenci iz chikaške okolice. Za tukajšnje Slovence pa znamo, da se bedo vsi udeležili, če se še niso in če jim je sploh blagor cerkve pri srcu. A. Sojar, župnik. — Chikaška Bratovščina Naj -svetejšega Imena je imela zopet skupno zborovanje v škofijski dvorani v nedeljo, dne 16. junija. Navzočih je bilo tudi pet Slovencev. Daljše poročilo sledi v pri -hodnji številki. — Umrl je dne 14. t. m. prvi član Mladinskega oddelka društva Ssv. Štefana št. 1. — 3-letni John Sajovic po 18 dni trajajoči bolezni — pljučnici. Sta riši (John Sajevic) stanujoči na 1322 W. 0-hio St., Chicago, so imeli mladega Johna nekaj dni doma ko je zbolel; zatem so ga pa dali vsled zdravnikovega nasveta v neko bolnišnico, kjer je umrl. Mladi John Sajovic je bil star 3 leta; k društvu sv. Štefana je spadal že dve leti. Sajevičevi družini je ostala sedaj še ena hčerka; gotovo hud udarec za neutolažljivo mater in očeta! Naše'iskreno sožalje! — V Chicagu svoječasno živeči rojak Mark Stare, član dr. sv. Štefana št. 1, ki je bil pred nekaj meseci odpoklican k vojakom nam poroča, da je srečno dospel on -stran oceana in pozdravlja vse svoje znance. Njegov sedanji pi -smeni naslov je: Mark Stare. Co. G. 130th Inf. A. E. F. via New York City, N. Y. — Rev. A. Sojar, župnik cerkve sv. Štefana v Chicagu je prejel le dni dopisnico od nekega sloveu-skega vojaka iz vjetništva na Francoskem. Dopisnica se glasi sledeče: Serres Carpentras, Francija, 21. aprila 1918. — Velečastiti gospod! Podpisani iz Štajerske v letu 1914 v Srbiji ujet in sedaj že črez 20 mesecev v Franciji se obračam z uljudno prošujo do Vas, ako bi bilo mogoče poslati kaj a-meriških slovenskih novin, ali mi naznaniti, če obstoji kako jugoslovansko (?!) društvo za podporo zarobljenikov — me istemu priporočiti. Je tukaj več Slovencev, ki bi radi čitali slovenske časnike, i ......t ter bi nam bilo to t teh težkih časih. Za bodem Vašemu hvaležen: Matfl_ dja. - Naslov: Matej Matjai, Zgf. No. 3958, Depot des Prisonniers de guerre, Serres Car pen tras (Vau- cluse-France)." — Mi smo poslati temu rojaku več funtov tešak za -vitek, vsebujoč skoro vse naše slovenske časopise. — Poroča se nam, da se vršijo že velike predpriprave med vsemi chikaškimi društvi za dostojno praznovanje letošnjega 4. julija. Slovenci se bodo pridružili ta dan paradi Hrv atov in Srbov ter na -stopijo vsi skupaj kot Jugoslovani. Slavnost se bo vršila točno ob 3. uri v Dworakovem parku. Pod-drobnosti o tej paradi in natančen spored priobčimo v prihodnji številki. Pojasnila za slovensko skupino daje urednik našega lista, ki je bil dne 11. t. m. imenovan od župana zastopnikom za Slovence pri označeni paradi. — Dne 30. junija priredijo v Chieagu živeči Jugoslovani pod pokroviteljstvom Srbske Nar. Odbrane, Hrv. Zaveza in Slov. Nar. Zveze veliki Jugoslovanski izlet v Brands parku, na Elston in Belmont Ave. Izlet se vrši v proslavo Vidovega dne. Na tej svečanosti se bo formirdlo novi bataljon jugoslovanskih prostovoljcev. Društva se zbirajo z zastavami ob 10. uri dop. na 2358 Clybourn Ave., odkoder odkorakajo skupno v park. Od 11.—1. pop. nastop govornikov posameznih društev. Od 1.—2. ure bo banket s koncertom, temu pa sledi pozdrav jugoslo -vanskim dobrovoljcem o priliki odhoda na solunsko fronto. Vstopnina za osebo znaša 25c, svoto se bo vporabilo za jugoslovanske vojne sirote. Slovenci iz Chieaga! Udeležite se tega izleta v častnem številu! je naše slovansko drevo — o vzrastlo slovansko telo. te naša — še danes stoji In Nemec se naše Lipe boji. . . Nemški je hrast — s hrastom proč! Nemčijo Avstrijo veže hrastov obroč. . . Strimo oljroč — naj pade hriet! Stoletja, stoletja so varali nas: Otročički slovanski: mi ljubimo 1 vas! Lagali so! — In danes vemo: Vsaj Lipa je naša, ki še vedno stoji In Nemec se naše Lipe boji. . . Rekli so nam: hodi drugam! šli smo — s trebuhom za kruhom. . . Amerika pa je nam odprla oči, da zvedeli smo: Lipa je vaša! In še danes stoji! In Nemec se vaše Lipe boji. . . Dali smo vse — žrtvovali smo vse. .. . Tekla je kri za vero in dom. . . Dali zvonove za nemški kanon. . . A kje je naš dom? Tam kjer Lipa stoji, In Nemec se naše Lipe boji. . . Kadar umre moje telo Eden njij vzdihov še tale bo: "Ena se meni bo želja spolnila: V zemlji da tuji mi truplo leži." Tuja nam zemlja je dala pomoč, Da vesolno Slovanstvo triumfira pojoč: Lipa je naša! še danes stoji! Premagan je Nemec in se Lipe boji..... Chicago, ni. Dne 13. junija — na god svetega Antona Padovanskega — sfca v eerkvi svetega Štefana obhajala srebrno poroko'Mr Louis Duller in Mrs. Matilda Duller, rojena Otrin. Cela družina je med sveto mašo prejela sveto obhajilo. Jaz podpisani župnik, si šteje ti v prijetno dolžnost izreči javno zahvalo družini Duller v imenu vseh faranov in drugih Slovencev, ki poznajo dobra dela te družine. Zasluge družine Duller so sledeče: 1) Velika družina, veliko o-trok, veliko skrbi j, veliko trpljenja, veliko dela, veliko i preču-»ih nočij — a kljub temu — vsi so zdravi in krepki in močni! Čast Bogu za ta veliki blagoslov v tej družini! 2.) Mati, Mrs. Duller, je položila na oltar naše nove domovine — Amerike, prvo žrtev družine — svojega sinka Matička. Umrl je kot junak iz ljubezni do zemlje, ki ga je rodila — iz ljubezni do — Amerike. Toda junaška mati je krepko prestala to bolečino. . . 3.) Naša številna društva morajo biti hvaležna družini Duller, ker zasluge, ki so jih pridobili na clruštvenem polju, ne more opisati nobeno pero. # _ . 4.) Hvaležni morajo biti mnogi chikaški Slovenci in Slovenke, katerim je že družina Duller pomagala iz zadrege. 5.) Hvaležna je fara svetegh Štefana tej družini, ki je ostala zvesta cerkvi od prvega začetka do danes. 6.) Hvaležni smo jim vsi duhovniki, ki smo bili na tej fari, ker vemo, da tudi v največjih težavah in bojih pri tej fari nas družina Duller ni nikdar zapustila. Zato pa naj dobrotni Bog obilno poplača tej družini za vse, kar je dobrega storila! — Blagoslov božji je obilno rosil na vas že na tem svetu. . . Popolno plačilo bo ste pa prejeli vseh dobrih del, ki jih človek stori iz ljubezni do Boga in do bližnjega po smrti! Družina Duller: Na mnoga le ta! Rev. Anton So jar; Rev. John Plevnik; Rev. A. M. Krashowitz; Rev. Frank Ažbe. „ Zložil v spomin prvemu slovenskemu vojaku t Math Dullerju iz Chieaga, ki je padel iz l jubezni do svoje domovine — Amerike. Anton Sojar, ameriški državljan. S. N. Z. II. Zapisnik seje izvrševalnega odbora Slovenske Narodne Zveze. OPOMBA UREDNIŠTVA. V zadnjem "Glasilu" je rzo stalo iz chikaškega dopisa ime, da je tretji misijon vodil: Rev. Kazi mir Zakrajšek. To pomoto pripisujemo tiskar skemu škratu. Naj bo ta opazka v blagohotno opravičenje! Uredništvo. Druga seja izvrševalnega odbo-era se je vršila dne 28. maja ob 8:30 zv. v uradu tajnika. Navzoči so bili: Paul Schneller, Louis Pire, Fr. Hudovernik, Agnes Za-okar, Anton Grdina, Jakob Ambrož in Dr. Frank J. Kern. Odso'-na sta bila; Josip Svete m Dr. I. M. Seliškar. , ; Tajnik čita zapisnik I. seje dne« maja in se sprejeme. Prečita se pismo podružnice ic Chicago, 111. v katerem izraža podružnica svoje simpatije napram SNZ., da so njih člani zelo zadovoljni s sklepom zadnjega zborovanja. Vprašujejo glede pravil, znakov in brošure kedaj bo vse to gotovo, da se vse te stvari nujno rabi. Prečita se pismo od 1. podpredsednika Rev. J. Černe, da se je v, armerski naselbini Willard, Wis. ustanovila nova podr. SNZ., s 18 novimi člani. Živela! Tajnik poroča o novih članih, ki so bili sprejeti nri raznih podružnicah in sicer: Cleveland; Ohio., podružnica, št. .: —- Frank Jerman, Louis Kova-čič, Ignac Mrhar, John Rakar, Josip Marolt, Frank Pekol, Ignac Pokol, Ivan Babnik, Mike Pikš. Lorain, Ohio.: — Frank Petrič. Sheboygan, Wis.: — Rev. James Černe. McKinley, Minn.: — M. R. Ale-k-sieh, Anton Strah, Marko Bajuk, Andrej Crtalich, Joe Bajuk, Katarina Bajuk, Mike Bakovich, John Gnali, Lilian Aleksich, Jakob Bu tala, George Bajuk, Marko Pavle-;tič, Joe Petranovich, John Tomac Chicagi, 111.: — Terezija Skala, Rudolf Skala, John Markovich, Kathie Triler, k John Kosinaeh, John Bedenčič, Louis Dular, st., Louis Dular, ml., Leo Jurjovec, Karol Žabkar, Joe Merlak, Louis Žužek, Antonija Omerza, Frank Grill, Frank Retelj, Josip Omerza Frank Omerza. Skupaj novih članov in članic v maju 43 ostanek zadnjega mese ca 356 skupaj s prenosom vred 399 z 21 podružnicami. Predložijo se. računi za tiskovine in pisalne potrebščine v svoti $}4.10. Računi se odobre za i* plačitev. Predloži se dopisnica: od uprav ništva "Amerikanskega Sloven ca" Joliet, 111., da bomo na gl. u rad Zveze pošiljali list brez plač Predloži se dopisnica: od Public library, Order Det. 1875 Euclid ave, v katerem se zahvaljujejo Zvezi za poslane Jugoslovanske brošure, ki jih je Zveza darovala, da se točo stvar prinese med tuje narode. Tajnik poroča o svoti $40.00, ki je bilo za časa I. V. S. Z. dne 16. aprila nabrano med delegati za slovenske imigrante v Švici, da se bo moralo narediti notarsko zapriseženo izjavo,'da ta denar ni namenjen za propagando Nemčiji ali Avstriji ampak za naše ljudi, ki so za Jugoslavijo. Za 9S junija t. 1. se dajo tiskati gotova vabilna pisma za naše rojake v Clevelandu, za skupni sestanek, ki se ima vršiti ob 8:00 z v. isti dan v Knausovi dvorani, da začne Cleveland sistematično organizirati ljudstvo za našo idejo in borbo. Predložijo se dve prošnji od članov SNZ. podružnice;< Chicago, 111. Karol Žabkar in Cleveland, $1. Ignac Pekol, katera prosita za izdajo "Identification card" iz Jugoslovanske Kancelarije. Prošnje se odobre in predložijo naprej Kancelariji. Naročitev članskih nakaznic: ker prva naročitev se bliža h koncu. Ostanejo iste, samo angleške^ besedilo se prestavi na prvo mesto -in slovensko na drugo mesto. Naroči se jih i000 komadov .pri Cl. Ameriki. Serbian War Humanity kolek: naj tajnik poizve za ceno in na prih. seji poroča o tem, da bi -jih Zveza nabavila in razpečevali med svojimi člani. Inkorporacija Zveze: se sklene, da se da Zvezo inkorporirati v državi Ohio. Vse podružnice SNZ., so tem potom. obveščene, da če rabijo njih člani Identification (cards) naj vse prošnje in slike vred pošiljajo na glavni urad Zveze. Plača, oziroma nagrada za delo tajnika: Sedanji tajnik je ves čas od reorg. dne 11. nov. 1917 delal in opravljal to delo bpez kakšne nagrade, zatorej je gl. odbor sklenil, da od sedaj naprej ima tajnik mesečno $10.00 nagrade. Zapisnikarju I. V. S. Zbora, ki se je vršil mesčca aprila, se mu določi mala nagrada $10.00. Scrap book: dobijo vse podružnice, da bodo vse zapisnike izrezali iz svojih listov in prilepili v to knjigo, da bodo pozneje imeli vse v rokah, kaj se vse dela pri in zs Zvezo. Znaki: Glede znakov se je prepustilo glavnemu tajniku, F. H. da bo on preskrbel vzorec in ceno, ter na prihodnji seji poročal, ker jodružniee jih zahtevajo. Financa: Tajnik čita račun za maj: Dohodki: Podružnica iz Black Diamont, Wash. . . .$ 7.38 2. Podružnica iz Collin- wood, Ohio......... 15.00 Podružnica iz Lorain, Ohio............... 15.00 Podružnica iz Cleveland, Ohio........... 10.00 Izvanredni dohodki .. 200.00 6. Josip Svete, gl. blagajnik SNZ. Lorain O. dar............... 25.00 Podružnica, McKinley, Mini*. . ............ 3.33 — Skupaj..............$275.71 Jugoslovanska Kancelarija: Washington, D. C. se sklene, da se od te svote pošlje v imenu SNZ. $200.00. Seja J. N. Sveta: se prečita va-bilno pismo od predsednika Dr. A. Biankini, da se bo vršila v Washington, D. C. dne 2. julija t. 1. ob 10:00 dop. Zastopnikov SNZ. so izvoljeni; Louis J. Pire, Rev. K. Zakrajšek, Josip Zalar in Paul Schneller. Committee on Public Information, Washington, D. C. se izpopolni tozadevno polo. Prihodnja seja bo v torek 25. junija 1918 ob 8:30 zv, v uradu tajnika. Frank Hudovernik, tajnik, 1052 East 62nd Str. Cleveland, O. PODRUŽNICAM IN ČLANOM SLOV. NAR. ZVEZE: no. Vsa preteklost in sedanjost nam dokazuje, kako sorodna je bila u-soda vseh Jugoslovanov. Pri vseh treh vejah jugoslovanskega naroda vidimo isto trpljenje, isti obupni boj za svobodo in neodvisnost, isto jakost narodne zavesti in od ločnega prizadevanja. Tako Slovenci, kakor Hrvati in Srbi so imeli v preteklosti fevoje lastne države, toda kmalo so po- sose-" dov ter prišli ped fljifcjirem, pod katerim »o ječali stoletja dolgo, kateri tla« nas Slovence in Hrvate še danes. Nikdar p ani umrla v nas nezlomljiva želja, priboriti si zopet samostojnost, otresti se tujega jarma in gospodovati sam na svoji zemlji. To stremljenje je'To-dilo vse one obupne boje Jugoslovanov proti narodnim sovražnikom, ki označujejo celokupen jugoslovanski narod kot enega najbolj svobodoljubnih. Slovencem in Hrvatom so zagospodovali že zgodaj Nemci in Madžari, medtem ko so prišli Srbi pod teŠki turški jarem. Usoda teh slednjih je bila ena najbolj tragičnih, in ravno oni so bili najbolj obupne boje z svojo svobodo. Njih hrabrost in doprinašanje najtežjih žrtev skozi vsa stoletja je zabeležena v zgodovini kot naj-častnejši in glavni znak srbskega dela našega naroda. Usoda junaške Srbije se je odločila za dolga stoletja na Koso-vem polju pred več kot petsto leti na Vidovo, katero praznujejo Srbi in z njimi ostali Jugoslovani kot dokaz srbske hrabrosti in svo-bodoljubnosti. Tega dne je dokazal ves srbski narod,% kako zna ceniti svojo svobodo in neodvisnost, da raje da svoje življenje, kakor pa da bi živel v sramotnem suženjstvu. 28. junija 1389. leta je zmagala srbska čast nad smrtjo. S svojimi telfesi so zagradili Srbi in za njimi Hrvati in Slovenci pot divjih barbarov v osrčje krščanske Evrope. Stoletja je stal naš troimeni narod na braniku kulture, časti in napredka, umiral je in trpel, a vedno je imel pred očmi sveto geslo, da je bolje častno umreti, kakor sramotno živeti. Tudi danes stoje Srbi in z njimi mi Jugoslovani v prvih redih v borbi proti modernim f^unom in barbarom iz zapada in Vzhoda. Tu di danes se vpraša med nami, kakor na dan Kosovske bitke: "Tko je vjera, tko li je nevjera?" Obupna je ta borba, ki se bije proti sovražnikom človečanstva. Naš narod je pretrpel v nje, kakor nobeden drugi. Naš tržaški poslanec dr. Otokar Rybar je v svojem govoru dne 28. junija 1917, toraj na Vidov dan, v državnem zboru na Dunaju tozadevno rtkel stedeče: "Grozote vojne niso nikogar težje pogodile, kakor nas Jugoslovanov : Poljska in ukrajinska mesta še 'stoje, v njih se razvija še živahneješe življenje, kakor pred o j no. Toda pojdite na Balkan, v Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, in videli bodete, kako so od nekdaj cvetočih pokrajin ostale vasi in mesta v samih razvalinah. To se ni delalo, ker bi tako zahtevale potrebne vojne. Nasprotno, pri nas so oblasti pustošile svojevoljno: divjale so proti vsemu, kar nosi slovansko ime, in to na način, kakoršnega še ni videla Evropa od bitke na Kosovem. Od Kosova še ni naš narod videl in doživel slične katastrofe. Naš bedni narod je razkropljen, iz posameznih krajev so odgnali otroke in žene in starčke v suž-nost, kakor nekoč stari Rimljani in Grki prebivalstvo podjarmelje-nih dežel. Samo iz okolice Niša so odgnali 30.000 naših ljudij v maloazijske pustinje. Borba, ki gre za našim uničenjem in iztrebljenjem, so vodi proti nam." Mi to vemo, ali smo pripravljeni na vse. Dokler so med nami ljudje, ki narodno čutijo, hočemo to borbo, ki nam je usiljena, dobojc-vati do konca, brez kompromisov, brez strahu, ker je to sveta borba proti podlemu tiranstvu. Zato naj bo Vidov dan živi simbol neomahljive borbe za uresničenje podlemu tiranstvu. Izid te borbe pomeni za naš narod vstajenje, svobodo in srečo. Ali zmago ideje, ki vodi v tej obupni borbi, moremo slaviti že danes, kajti brez ozira na izid znamo, da zgodovina ne bo pozabila zabeležiti, da so Srbi položili vse, kar so imeli — premoženje, življenje in celo svobodo — za čast svojo m jugoslovanskega naroda. Ravno tako mora biti zabeleženo, da so vsi Jugoslovani po vzglednu svojega Pijemonta«pripravljeni žrtvovati vse — brez ozira na surovost in moč sovražnikov, brez ozira na preganjanja, ki so jih pretrpeli m ki jih še čakajo — za to, da resi jo čast svojemu imenu. Duh vitezov s Kosovega poljji naj navdaja danes ves naš narod, naj ga vodi v boju in podžiga k najtežjim žrtvam za čast, svobodo» [i svoje sreče kovač! *t«M u vsikiaije živl|eije. - Spisal lev. Jvrfj Truk. (Nadaljevanje.) Na tem potu jih je že tisočero prišlo v pekel in v pogubljenje." S pretresljivimi besedami označuje ta svetnik, kateri nosi zaradi svoje veličastne zgovornosti priimek "Zlatoust", ostudno strast mamljenje počutkov, popolna zmešnjava mislij, zmedenost razuma in izguba pameti. Pamet pahne v najnižje suženstvo in jo sili, da mora bre? premisleka izprazniti vse svoje misli. Pijanec ne ve, kaj naj govori in kaj naj zamolči; njegove ustnice ne poznajo niti zaklepa niti zapaha. Svojih besed ne zna presoditi; s svojim razumom ne zna gospodariti; on ne zna, eno prihraniti in drugo povedati; skratka, on vse zbije, vse pokvari. Pijanost je prostovoljna norost, izdajica mislij, hudo kateremu se posmehu-jejo, strašna bolezen, prostovoljni satan, in hujša in strašnejša od besnosti. Hočeš li spoznati, da je pijanec strašnejši kakor obsedenec? Obsedenec se nam smili, pijanca pa studimo; nad obsedencem zdihujemo, nad pijancem se pa razjezimo in razkačimo. Zakaj bolezen odsedenca je nezadolže-na, pijanost je pa prostovoljna bolezen. Pijanec trpi ravno to, kar obsedene. Ravno tako ga vije in meče, svojih občutkov nima v o-blasti, ravno tako pada, tako leži na zemlji in bije z nogami, usta se penijo in so poljna neznosnega lu-nca. Pijanec pe nadležen prijateljem, v srpeh sovražnikom, poslom zaničljiv ,ženi in vsem ljudem osoren, vsem nestrpljivejši od živali. Žival pije, dokler ji veleva žeja, pijanec pa prekorači mero in ima na videz manj razuma kakor brezumna žival. Ali še nevarnejše je, da se ta nezmer-nost, katera ima toliko strašnih posledic, še za greh ne smatra; da, pri pojedinah bogatinov 1e- Ambrozij: "Pijanost je netilo za nesramnost." In sv. Bazilij označuje to strast: "Pijanost je prostovoljna obsedenost. Pijanost je mati zlobnosti in sovražnica čednosti." Ravno tako govori sv. Avguštin: "Manjše hudo bi bilo koga raniti z mečem, kakor umoriti njegovo dušo v pijanosti. . . Kdor zaradi pijosti ne dela pokore, temveč ostane v njej do smrti, bo gotovo vekomaj pogubljen." In na dragem mestu: "Kdor ima pijanost za mali greh in se ne poboljša in se ne spokori, bo z prešestniki in ubijavci brez rešitve kaznovan in mučen." Po starih cerkvenih določilih se je moral vsak, kdor se je upijanil, ali druge zapeljal, po meri svojega zadolženje, sedem, štirinajst ali ali tudi trideset in še več dni postiti pri kruhu in vodi. Ob času Karola Velikega je določil nek monguški cerkveni zbor: "Zapovemo, da se mora vsak varovati pijanosti, iz katere izvira toliko raznovrstnih grehov; ifl odredimo, da naj bo vsak kateri se noče te strasti obvarovati, do pobolj-šanja izključen (od sv. zakramentov)." Tu vidimo, s kakšno bolestjo skrbi sv. cerkev za svoje nesrečne otroke, kateri so se vdali nesrečni strasti. Pretresljiv prizor je bil videti pred nekaj leti v kaznilnici Mo-abit pri Berolinu. Morilca Kuhne, kateri je ubil nekega kupca, je prvokrat obiskala njegova mati. Sešla sta ve vpričo sodnika. Ko stopi morilec v izbo, zavpije stara žena: "Moj sin, moj sin, kaj si storil? Pustiš se zapeljati zaradi denarja, da ubiješ človeka??" .Morilec ne zine ničesar, ravno tako zdihuje kakor mati, tako da je bilo čuti vzdihovanje in jok po vseh hodnikih. Ko se mati pomiri, ga opominja, naj ostane strogo pri resnici, prosi Iioga odpuš&- nakopal božjo jezo. To je v resnici peklensko tekmovanje. Pijan človek je revnejši od mrliča. Ta je brez občutka in ne more storiti nič dobrega in nič hudega; oni je pa le zmožen za hudobije in duša, ki je nekako v grobu, vlači za seboj mrtvo truplo. Naj ti imenujem še najhujše in najnevarnejše gorje! Pijanec ne more priti v nebeško kraljestvo. Kdo pravi to? Sv. Pavel, zakaj befemo: "Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešeštniki, ne mehkužni, ne nečisti s svojim spolom, ne tatje, ne lakomniti, ne pijanec, ne pre-klinjevavci, ne roparji ne bodo posedli kraljestva božjega. (I. Kor. 6, 8.—10) Vidiš li, med katero tropo, ničvrednežev prišteva sv. Pavel pijance? Tu b? mogel kdo vprašati: Ali sta pijanec in malikovalec eno in isto? Ne ugovarjaj mi, navedel sem izrek božji, vprašaj sv. Pavla; on ti bo odgovoril. Ali 'bo pijanec z navedenimi zločinci obsojen k isti kazni, ne vem povedati, ali to morem zatrjevati, da bode ravno tako malo kakor malikovalec mogel v božje kraljestvo. Iz tega je razvidno, kako hud greh je pijanost, da nakaj strašno nevarnega je, izmed najhujših grehov in največje gorje ." . Sv. Hieronim uči: "Kjerkoli je pijanost, tam je tudi nečistost. . Pijanca nikoli ne bom smatral čistim. . Z njim se strinja sv. in neodvi^)st celokupnega jugoslovanskega naroda. Celokupen del našega naroda srbskega imena se pripravlja, da letos posebno slovesno proslavi spomin onih, ki so na Kosovem žrtvovali življenje za svobodo naro-da Ali tudi Slovenci in Hrvati l-mamo največ povoda, da praznujemo z njimi vred ta naš narodni praznik ,da spominjamo vseh velikih žrtev, katere je doprineset srbski narod v sedanji vojni za našo vzajemno svobodo. Slovenci, naj ne manjka toraj nikogar izmed Vas pri proslavi Vidovega dne, s čemur hočemo znova dokazati našo narodno c-dinstvo in odločno voljo za svobodo naroda. Združeni smo v trpljenju in v borbi, združeni hočemo biti v proslavi naših narodnih velikanov in muČenikov, srbskih, hrvatskih, slovenskih. (Cleveland, O., v juniju 1918. Pavel Schneller, predsednik SI. Nar. Zveze. jo mora podpirati soseda, katera je prišla z njo. Pri sinovem slovesu prime obupno za duri in vpije, da odmeva po celem poslopju: "Jaz nesrečna mati, oh, jaz nesrečna mati!" Ali naj bi ne tožila tudi naša mati, sv. katoliška cerkev, ko gleda, kako drvi dan na dan tisočero njenih otrok v častni in večni pogin! Na protialkoholičnem shodu na Dunaji meseca aprila 1. 1901 so pred vseni tudi povdarjali, da alkoholizem ni samo fizična (telesna), temveč tudi naravna bolezen. V boju zoper tega sovražnika naj bi pomagala cerkev in duhovniki. Iz navedenega je razvidno, da je to nalogo cerkev že izvrševala, ko se strast pijančevanje še ni kazala v današnji strašni podobi. Na to delo obrača in bo vselej obračala svojo pozornost, kar se vidi iz zgodovine zmernostne-ga gibanja, pri katerem so služabniki cerkve stali vedno vprvih vrstah. Z ozirom na čednost zmernosti smo velikokrat le po imenu kristjani in osramotijo nas stari pogani, ki so cenili zmernost za najvišjo čednost. Žal, da se nočemo ustaviti pustošenju tega zla; a nasledki so tudi dandanes hujši kakor le kdaj, ker so prišle pijače v občno rabo in se alkohola poslužujejo v največji meri nižji in širni sloji delavskega ljudstva, se naša hvalisana omika ne more zabraniti, da izvira iz pijančevanja neštevilni broj grehov in cela tropa strašnega gorja. # Na jutroyem pripovedujejo staro basen o hudem duhu, kateri se je prikazal nekemu možu ter mu pustil zbrati med grehi krive prisege, očetomora in pijanostjo. Mož si je izvolil zadnji greh, ker ga je smatral najmanjšim. Ko pa je postal pijanec, je kmalu tudi krivo prisegel in umoril svojega očeta. — Zato piše Alban Stolz: "Žganje je dober prijatelj vseh grehov. Zlomi verige in jim odpre duri ter jih našuntaj, da strašno divjajo. Ako je le še iskrea vere v srcu, je žganje ona voda, katera jo popolnoma poduši; Pijanec noče več moliti, in mkjer se ne udriha toliko po veri kakor pri žganju." . (Dalje prihodnjič.) Moški obhajajo radi rojstni dan dokler živijo; ženske pa samo, dokler so mlade. ^---- ~ ~ ■ '" V Zdr oi enih država« _f__amwUttdh._ j Uredništvo in npramiltvo: . 1961 Wert 2 2nd Plac* Chicago, UL ___Telefon; Canml 2487._____ Naročala«: . Za člane, na leto.................*...........................*?•?« Za nečlane.................................................|j>g Za inogematvo..............».....,........................ z.oo OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA__ " leaned every Wednesday.______ Owned by the Grand Camiolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.______ ~~ OFFICE: 1961 Wert 22nd Place, „ , CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2487.__•_ Subscription rate: . For Members, per year......,................................IJ«®® For Nonmembers ............................................ l.ftu For Foreign Countries........................................ »81 Ustoica uredništva. Rodoljubnemu Ivanu, San Diego, Cal. Torej oni naš članek vas je tako zanimal, da ste ga večkrat pi»zlji-/o prečitali, končno ste pri,.' pa do zaključka, obJav' hko utopi, ali povsem predrugači. Razni evropski listi poročajo jreko Amsterdama, da se je nem ški kajzer dne 15. t. m. izrazil, da lja v svojih številkah od 11., 12., 13. februarja 1918 dolg izvleček govora, ki ga tukaj prinašamo. Ta govor je tak strašna bo donesel Nemčiji mir ediiole kafr je bjl ^ pruski militarizem? Seveda je ce- f6ga P0l3lanca T™sic-Pavecica carju Viljemu ta dan čestital nem-šli kancler von Hertling, razni generali, pred vsem pa bedasti nem ški prestolonaslednik. lansko leto. Iz tega izvlečka, ki ga je pustil cenzor v javnost, se more videti, kake strahote so morali pretrpeti Jugoslovani. Lahko w „ i je pa tudi predstavljati si, kake , te cestitke je nemški cesar gr0zovitosti morajo biti opisova-odgovonl kanclerju Hertlingu ne v onem delu govora, ki ga je sledeče: Srčna hvala ter prizna - zaplenila cenzura. . . nje Vasi ekscelenci in državnim "Dočim sta obe vojujoči se ministrom, ker so mi čestitali po- stranki vodili skoz tri. in pol leta vodom 30-letnega vladarskega ju- to strašno vojno na najstrašnejše bileja. Ko sem obhajal tozadevni načine in z uporabo surove sile, srebrni jubilej kot vladar, sem te - obe stranki z namenom, da dosedaj s posebno hvaležnostjo nagla- žeta končno zmago nad drugim, šal, da sem bil vešč svojega dela je vstala iz močvirja krvi, ki je kot princ in vladar. bila prelita, ter iz nepopisnega Od onega £asa se je pa svetov- taljenja, prestanega v tem klana slika ali položaj povsem pre - r.ju ideja za . svobodo vseli naro-drugačil. Skoro že cela štiri leta dov. Ta ideja ne pripoznava niti so nas sovražniki silili, da se naha-1 zmagovalcev niti premaganih, ni- da zakrivijo najgrše zločine gro-zovitosti proti podjarmljenim narodom. Samo zgodovina bo izrekla obsodbo nad temi zločini in tirani narodov. S preganjanjem Jugoslovanov ter z zločini, ki so se vršili nad njimi. In najpri-pravnejši naslov tega poglavja je: * * Tiran in njegove žrtve." Da podkrepimo ono, kar sem rekel, naj mi bo dovoljeno našteti nekaj zgledov iz strašne kroni ke, ki so jo pričeli moji tovariši. Da bo mogel vsakdo videti, da je bilo to metodično organizirano in da se je poslyževalo vseh mi-gočnih sredstev, da se izstrebi in telektualne razrede, bom navedel dva zgleda iz Dalmacije. Dr. Mirko Dejanovič, pomožni ^profesor na vladni gimnaziji v Splitu, je bil nenadoma odslov-ljen iz službe dne 22. februarja 1915, na brzojavno povelje šol skega sveta v Zadru. Plačo so mu ustavili takoj. Nikakega vzroka za njegovo odslovljenje mu niso dali ter mu povedali pozvedovati o tem. V letu 1916 je Dr. M. Beg vložil pritožbo proti c. kr. detektivu Santiču in tekom procesa se je izvedelo, da je na povelje splitskega glavarja Santič lažnjivo obtožil Dr. Dejanoviča nepatrijo-tskega obnašanja. Za to delo je dobil Santič 60 kron od glavarja. Med preiskavo tega slučaja so Santič in druge priče, ki jih je i-menoval, potrdile neutemeljenost obtožbe in tako se je ugotovila nedolžnost Dr. Dejanoviča. Od marca 1915 pa vseeno Dr. Dejanovič ni prejel niti vinarja svoie plače. Leta 1916 je Dr. Dejanovič prosil, da se ga imenuje profesorjem na tehnični šoli v Splitu. toda kljub vsem njegovim zmožnostim je šolsko ministrstvo odbilo prošnjo, sklicavajoč se na odolok Šolskega sveta za časa njegovega odpuščenja iz slu -žbe. Drugi slučaj: Bogati bankir, Stevo Perovic, je živel v Splitu. Nemudoma po izbruhu vojne je ponudil krajevnim oblastim 500 kron kot darilo za Rdeči Križ. Denar so oblasti sprejele z zahvalo, toda darovalec je bil takoj brez vzroka vržen v ječo. Čez ns-kaj časa je Dr. Beljak, poslanec in naš tovariš, interveniral zanj pri zadrskih oblasteh. Bilo je splošno znano, da je zaprti človek ni nikdar umeševal v politi- ko, in podnamestnik. Dr. Bandel je odgovoril, da ni nič kompro-mitujočega proti Peroviču, raz-ven, da je bilo dejstvo, da je Pe. rovič tako hitro ponudil tako veliko svoto za Rdeči Križ, znamenje ^abe vesti f Če so ti gospodje in njihova družba smatrali za dovoljeno upotrebljati taka sredstva proti Dr. Dejanoviču in Ste-vu Peroviču, ki se nista nikdar umešavala v politiko, vas vprašam, kaka sredstva bi smatrali dovoljenim za upotrebljenje proti ljudem, ki so priznani politiki?! Sila vojnega soda ni bila naperjena proti svobodi, temveč tudi proti življenju državljanov. Nedolžni in razočarani ljudje so se znašli pod vlado strahot. Samo strahote španske inkvizicije ter one iz st. Bartolomejeve noči se morejo primerjati z našimi. Da naslikam to stanje, se hočem o-mejiti samo na par zgledov. Pred izbruhom vojne je zapustil Jovo Radonovic Kairo, kjer je bil ^i-vrne v svoj rojstni kraj v Kotor. Ko je dospel v Trst, ni imel niti oojma, da je vojna izbruhnila. Ko je bil pokazal svoje papirje ter mu je bila pregledana prtljaga, je odšel proti Hercegovini. Tam, ravno tako,.kakor v Tivatu se je našlo njegove papirje v redu, dovolje-ho mu je bilo nadaljevati potovanje. Toda na potu je bil aretiran od neke vojaške patrole, ki je zopet pregledala njegovo prtljago. Našli so revolver in petdeset nabojev, ki jih je kupil v Ka-iri za svojo osebno varnost, kakor tudi 1000 napoleondorov, kar je predstavljalo njegove prihranke 14-letnega dela v Kairi. Rada-novic je bil aretiran. Revolver, naboji in inozemski denar je zadostovalo, da se ga je pripeljalo pred vojni sod v Tivatu. Vse njegovo razlaganje je bilo zaman — Bil je ustreljen! Izstrebljenje Srbov v Bosni. Pred vojno je bila v Bosno organizirana neka organizacija pod imenom 'Schutzkorps', ki je bila dosledno in sistemično vzdr-žavana v duhu sovražnosti napram srbskemu prebivalstvu v deželi. Posebno pozornost so o-bračali domačinom, mohamedan-cem, nevednim možem, koje so naščuvali s sovraštvom do Srbov, z zagotovilom, da bodo tembolj ugajali svojim višjim, čim okrutne je se bodo napram Srbom obnašali. Ko je izbruhnila vojna, ni trebalo mnogo časa, da so se pokazale posledice teh inštrukcij. Prebivalstvo ob meji je bilo izročeno na milost in nemilost 'Schu-tzkorpsa' in žandarniov. Na deset in deset tisoče v nedolžnih ljudi je padlo kot žrtve teh tiranov. V Palah je bilo po odhodu Črnogorcev vse ostalo prebivalstvo u-ničeno dasi bi mogli varno oditi s Črnogorci, če bi bili kaj zakrivili. Dr. Savo Ljubibratic in Dr. Jovo Lavinic morata pričati, ker sta bila talca v Palah, da šo člani 'Schutzkorpsa' masakrirali slede-če ljudi brez preiskave, sodbe ali vzroka: Krsta Popovič, Pop Ri-sta Cecar, Stjepan Simič, Pero Karavdija, Pero Fantič, Rista Kosfcič, Laza Jurok, Mile Kus-muk, z dvema sinoma, ter gotovo nad sto let starega Dzordze Klo-čarja. Poleg ter so umorili še sledeče žene: Ljubica Terzič, Milka Custiko, Milka Karardija, Mara Simatovič, Djuka Belobrk. Spa-soje Sibonja je bil obešen. V okolici Romanije sta dva vojaka naenkrat masakrirala sedem mož: Milan Furtul, Jovan, Krsta, Vasilije, Miloš in Pero Kluhatovič, kakor tudi Stojana Puzič, vse brez kake preiskave, enostavno ker niso mogli ponuditi nikake odkupnine, dočim so Mdle Minkovič, Jovo Gluhovič, Spasoje Vukovič in Krsto Sojkič iz Romanije rešili svoja življenja s te, ker je vsak od njih ponudil vsakemu vojaku po 100 kron. Pop Timotije Popovič, oče šeste-rih nedoraslih otrok, je bil v m-četku vojne odpeljan pod vojaškim spremstvom, ter obsojen na smrt od nekega stotnika brez najmanjše preiskave. SISTEM TALCEV. V začetku vojne so aretirali popolnoma nedolžne ljudi ter jih vzeli za talce. To so delali v Dalmaciji, Bosni-Hercegovini, na Hrvatskem v Banahi ter drugje. Ae nikdar v zgodovini sveta ni bilo znano, da bi kaka država jemala svoje lastne državljane za talce! Talcem so povedali, da bodo oni odgovorni za vsak prestopek pro-in da bodo takoj usmrčeni v slu -(Dalje na 6. str., 1. kol.) K« S. KL < WW ■ . m H |fitlgfTlilitlt»i'ii Jednota f rrifon Ustanovljen* ▼ JoUstn, DL, dno 2. aprila 1894. Inkorporiraaa ▼ JoH«tu, državi Illinois, dns 12. januarja, 1808. GLAVNI UKADt JOLIET, ILL. TaWfoa 1048 od ustanovitve do 1. junija 1918 skupna izplačana podpora $M7t,lSM2 GLAVNI UBADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clsir Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 X. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. ... Pooblaščenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, HI. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet. 111. NADZORNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, I1L Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mopt. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. PBAVNIODBOB: • , Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Pr&uk Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1931 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglasu iu naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Finančno poročilo K. S K. Jednote za mesec ma| 1918. Dr. itev. Prejeli n* račun »■S«, »t. §-u tm meaec maj „191g,___ 1 2 3 4 5 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 20 21 23 24 ............. 364.47 587.23 218.90 144.20 230.62 662.00 166.46 26.86 93.54 424.77 81.10 287.73 237.70 200.45 28.18 73.97 100.44 60.89 17.39 05 .......... 694.99 00............................... 477.07 30:::....... 431.84 URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. POZIV NA VSA KRAJEVNA DRUŠTVA K. S. K. JEDNOTE. Uradnim potom se ponovno zahteva od vsakega posameznega društva K. S. K. Jednote, da v najkrajšem času naznani na glavni urad, za koliko svoto je kupilo eno ali drugo društvo vladnih obveznic prvega, drugega in tretjega vojnega POSOJILA SVOBODE (Liberty Bonds). Istotako se tudi prosi uradnike (ice) vseh krajevnih društev, da po izvejo od vsakega posameznega člana (ice), če ima investiranega kaj denarja v obveznicah Svobode oziroma, za koliko ima kupljenih bondov Svobode. To je zelo važnega pomena in je priporočati, da se uradniki(ice) potrudijo in dobijo natančne informacije od članstva, ter da o tem bkupno poročajo na glavni urad Jednote. Celokupno članstvo pa prosim, da naj se ne huduje nad uradniki (icami), ki bodo zahtevali od vsakega posebej pojasnila. Nobeden naj ne prikriva svote, ki jo ima investirano v obveznicah Svobode. Nobeden ne bode vsled tega oškodovan. Vsak naj s ponosom naznani društvenemu odboru popolno svotp,. kar bode v največjo čast in ponos vsakteremu izmed članov, ki je kupil obveznice, bodisi enega t li drugega vojnega posojila. Vsak član(lca) K. S. K. J. naj izpolne in izreže dolenji kupon, ter ga naj pošlje ali izroči tajniku(ici) svojega društva. Vsi oni pa, ki do danes še niso kupili teh obveznic, se tem potom prosijo, da to store, kar bode vsakemu posamezniku v korist. Vlada ne zahteva od nas nič drugega, nego le ono, do česar je popolnoma opravičena, in to je: lojalnost, ljubezen in zaupanje do nove domovine. Kako pa se skažemo najbolj hvaležne naši novi domovini? S tem, da investiramo vsak po svoji moči nekaj denarja v bonde Svobode, (Liberty bonds). Pokažimo torej, dragi sobratje in sosestre, da se zavedamo svojih dolžnosti napram naši novi domovini. K sklepu še enkrat prosim cenjeno članstvo, da predstoječo prošnjo vpošteva; uradniki (ice) pa naj mi kakor hitro mogoče pošljejo zahtevane podatke in naznanijo skupno svoto prvič: Za koliko se je kupilo teh bondov iz društvene blagajne? Drugič: Za koliko so kupili teh bondov vsi člani društva skupaj? Posameznih imen ni treba navajati, temveč le skupno svoto. Z bratskim pozdravom. Za glavni urad K. S. K. Jednote: JOS. ZALAR, glavni tajnik. 32 33 38 39 40 41 42 95.42 231.71 133.92 30.28 159.92 138.90 185.70 4 3..............................................218.71 44 ..................345.74 4 5......... ..............89.27 40 ............. ..........63.26 47........... ......................141.04 49............ ........91.66 »o.".;1;!..........415.11 51 ...........................84.66 52 ................ ..........86.04 53 ! ............284.70 54 .....88.81 r)5.............I..................132.15 56 ! ! . ..........................275.96 57 ....................157.55 5 8...... ......................105.05 59 ' ' " ............326.20 60 ' !!!! ..............80.47 61 ........... ..................209.76 62 ............................36.92 63 .......................262.80 64......... ........................149.10 6", ' ' ..........................204.71 67 .*.*.* .........................77.96 69 ................................................33.(53 70 ..............................................150.63 71 ..................... 7 2...................... 7 3...................... 7 4...................... 78 2.8.56 124.98 68.62 b7.51 93.32 290.47 281.23 7 9..................................113.31 80 ....................... 247.52 81 ..............................................230.20 83 ..............................................67.20 84 ..............................................68.36 8 5......................7 3.3.t 86 ..............................................66.46 8 7..............................................181.10 8 8...................... • 74.71 89 ....................... 205.59 90 ..............................................30.05 91 ..............................................191.07» 92....................... 105.9TW KUPON. KUPON. IZPOLNITE, IZREŽITE TER ODDAJTE ALI POŠLJITE TA KUPON tajniku društva, h kateremu spadate. Ime, štev. in kraj društva................................ Ime člana(ice) .......................................... S tem naznanjam in potrjujem, da sem kupil in podpisal bondov Svobode I. izdaje za $.......... bondov Svobode II. izdaje za $.......... bondov Svobode III. izdaje za $.......... Skupaj...........$ Podpis člana (ice) S 30. junijem se zaključi prvo polovico poslovnega leta 1918 K. S. K. Jednote, Radi tega prosim cenjene uradnike(iee) krajevnih društev, da blagovolijo pravočasno poslati mesečna poročila in denar v pokritje asesmentov na urad Jednote, tako, da bodem za-mogel z zadnjim dnem tega meseca zaključiti »knjige in izdelati šestmesečni račun za predložitev bratom nadzornikom. Ker so nekatera društva še vedno jako počasna v plačevanju mesečnih asesmentov, naj služi to naznanilo vsem onim v zadnji opomin, da poravnajo vse dolžne vsote najkasneje do zadnjega dne v mesecu, ker drugače zapadejo kazni suspendacije. Društva, ki bodo vsled neplačila asesmentov suspendirana, naj krivdo sama sebi pripišejo, kajti vsakega društva dolžnost je, da se ravna po pravilih in, če katero društvo zadene kazen vsled nespolnovanja Jednotinih pravil, ne 'bode temu kriv glavni urad. Upajoč, da bodo cenjena društva to vpoštevala in se po tem ravnala, ostajam z bratskim pozdravom, Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Glavni urad, 12. junija 1918. 93 94 95 97 98 100 101 103 104 105 108 109 110 111 112 113 114 115 118 119 120 121 123 124 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 139 140 143 144 145 146 147 148 150 151 152 153 154 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 20fi.4X <02.13 111.82 67.22 105.75 14.30 84.21 134.94 89.64 79.11 146.16 56.! j 74.23 46.07 129.06 91.80 44.66 134.11 38.39 61.65 175.65 58.21 35.90 86.91 6.63 33.60 134.18 64.00 24.95 11.21 223.58 94.56 39.78 42.28 133.91 81.41 52.94 45.23 47.90 162.62 49.55 126.23 75.34 102.49 70.27 38.69 133.36 69.53 17.01 101.79 71.17 28.30 14.50 38.70 27.80 221.74 115.81 39.33 24.90 94.72 Izplačali Smrtnina | Poškod. I Boln. podp. Skupaj...........$18112.64 Preostanek 1. maja 1918. ♦ — 1000.00 50.00 100.00 1000.00 400.00 500.00 50.00 1000.00 50.00 250.00 650.00 50.00 75.00 50.00 50.00 250.00 50.00 800.00 500.00 50.00 50.00 50.00 100.00 $5850.00 $1275.00 $560.213.57 _H| DRUGI IZKAZ izplačil, nakaxanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian (oskrbniku sovražnikovega premoženja) Washington, D. C., dne 14. junija 1918. ' Prvo nakazano izplačilo..............................$10,295.00 Cert. št. Ime umrlega (e) št. dr. Nakazana svota. 3430 . ....Josip Lavrič........ 2........$ 550.00 4330 ......Frank Zakrajšek.... 13 ........ 800.00 4573 ......Frank Jeras........ 32 ........ 790.00 ----Anton Laurich...... 93........ 725.00 ----John Kaplja........ 97........ 200.00 ... .Bernard Kelin......103........ 1000.00 $ 4,065.00 17676 9985 17746 Do sedaj skupaj nakazana svota....................$14,360.00 Cenjene zastopnike (ice) zgoraj omenjenih društev prosim, da blagovolijo to vpoštevati in izplačila v zastopniško knjigo vknjižiti. Z bratskim pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik. Glavni urad 15. junija 1918. Nemški častnik za Jugoslovane. — Po zaključku seje v poslanski zbornici dne 28. februarja t. 1. je vstal na levi strani galerije v parlamentu neki nadporočnik, stopil k ograji in začel govoriti: 'Ali bi ne bilo mogoče, da v ljudski zbornici izpregoyori tudi vojak? Nočem govoriti o stvareh, o katerih še je razpravljalo tu. Govoriti hočem o splošnem položaju. Prihajam s plavske fronte, ali smem govoriti?' — V dvorani navzoči slovanski poslanci kličejo: Da, da! — "Bojujem se četrto leto v nekem srbsko-hrvatskem polku. Nemec sem in ponosen na svojo narodnost in vendar me zelo skrbi bodočnost. Čutim potrebo, da izjavim, da sem v Srbo-Hrvatih našel narod, poln najsijajnejših lastnosti v najresničnejšem pomenu besede. Že leto in dan me muči zavest, da stališče mojega naroda napram temu narodnemu plemenu ni pravo. Že dolgo sem čakal trenutka, da poreko Nemci, da srbo-hrvatski narod zasluži prav posebno naprotijivost. Srbo-Hrvati so pač na najslabšem med vsemi avstrijskimi narodnimi plemeni. Nemci jim morajo podpirati. (Klici v dvorani: "Bravo!") Gospoda moja! Posmchujte se mi; pričakoval sem tega. (Nekatero poslanci kličejo v dvorani: "Ne!" Mene ne vodi objestnost, in še smem tipati n$ koga, pričakujem od svojega naroda, da stori napram Sr-bo-Hrvatom, kar zahteva pravica, Če. smem govoriti kje, je mesto za fo tu, kjer se me mora poslušati. Po svoji uniformi sem izključen od javnega delovanje. Zabranjeno mi je, da bi se pečal s politiko. Nehajmo se pa vendar bojevati Zahtevam predvsem od svojega naroda, da prednjači v tem. .-l Preostanek 31. maja 1918. . Glavni urad, 8. junija 1918. $571.705.53 Josip Zalar, gl. tajnik. Ekonomija. Varčevanje, Ali hočete pomagati? Vlada Združenih Držav Vas prosi da se poslužujete Ekonomije in Varčevanja Tega naj se privadijo vse osebe v vseh rečeh. Če boste sledili tej prošnji, boste pokazali čut Patrijotizma in Vdanosti Hranite in kupujte torej Vofno varčevalne znamke Združenih držav t S tem pomagate sebi in Vaši domovini. Ali boste pomagali? Vprašajte svojega župnika, poštarja, predsednika društva, p'smonoso ali vsakega bankirja. TI Vam bodo več o tem pojasnili. Patrijotizem. Vdanost. čaju, da bi prebivalstvo, oziroma da bi posamezniki podvseli kaj takega. Talce so javno zlorabljali na najgrše načine in večina je bilo asakriranih brez najmanjšega vzroka. Komaj je mogoče verjeti, s kako divjostjo so se oblasti obnašale napram tem tujcem in s kako hladnokrvno zlobnostjo so večino cd njih obešali in streljali. Duhoven Dzordze Petrovič, iz okraja Dervent v Bosni, popolnoma miren človek, ki se nikdar ni utikal v politiko, je bil aretiran kot talec leta 1914 vmesecu avgustu. Za stražo so mu dali nekega cigana ki ga je umoril takoj prvo noč brez kakega povoda. Arhimandrit Grgurevič iz Zenice v Bosni, je bil prisiljen čakati na postaji za prihod vsakega vlaka, na ta način niso dovolili ubogemu starcu niti pol ure oddiha. Ob i-stem času so aretirali tudi njegovega sina. Enkrat, ko je prišlo več vlakov naenkrat na postajo, so prisilili njegovega sina, pod smrtnimi grožnjami, da je zagrabil svojega očeta za brado ter ga na ta način vodil po postaji pred vsemi navzočimi. (Čuj! Čuj! To je škandalozno!) Drugo-krat^so istega moža mučili, ko i-e je vozil v odprtem železniškem vozu iz Zenice v Alipasin-Most; z grožnjami, da ga takoj usireie, če ne bo ubogal, so mu zapoved«*-li, naj poklekne ter ostane v tem položaju tri cele ure, dokler ni omedlel od bolečin in izmučenja. Talec Pero Niklič, uslužbenec v ječi v Zenici, je bil vržen v okove in vojak, ki ga je spremljal, ga je umoril brez vsakega vzroka. Za ta zločin je dobil morilec celo nagrado od svojih višjih, ker ;e lažni j vo pričal, da je hotel Ni-kič ubežati, očividno pozabljajoč, da je starec mogel komaj hoditi s svojimi okovi. . . V Foči, v Bosni, so bile aretirane najuplivnej-še osebe kot talci. Šest od njih so postavili na mostove čez Drino. Na prvem mostu so bili postavljeni pop Vlado Popovič, arhimandrit Kočovič in trgovec Vigo Ilajdukovič. Ob zori dne 9. avgusta 1914 je prišel oddelek ter ustrelil vse tri. Ostali trije talci so bili prisiljeni ostati na mostu. Eden od vojakov je ustal okrog polnoči ter zabodel z bajonetom Djordje Hajdukoviča, ki se je zgrudil mrtev na mestu. Potem je isti vojak zabodel popa Kandiča in trgovca Milana Hajdukoviča, vsakega dvakrat v prša in trebuh, da sta bila oba smrtno ranjena. Ostali od straže so vse to klanje z zadovoljstvom sledili. Niso še dovolili, da bi bili umorjeni pokopani na pokopališču. Smrtno nevarno ranjene so odpeljali v nekem vozu in spremljajoči častniki so se z posebnim zadovoljstvom pomenkovali, kdo bo ustrelil enega in kdo drugega. To so govorili tako lasno, da so jih ranjeni slišali. Pop Dimitrije Jevdjevič je bil aretiran 28. julija, 1914. Odpeljali so ga kot talca' na železniško postajo v Sijetlini. Šest mož pod poveljstvom nekega prapor-ščeka ga je obkolilo ter napolnilo svoje puške. Zvezali so mu roke ter mu ukazali naj koraka. Ker je korakal v navadnem koraku, je zavpil nek vojak, da takoj ustreli, če se ne požuri. Ko so ga pripeljali do Rače, mu je ukazal nek vojak, da mora stati na eni nogi ter mu zagrozil, da ga bo takoj ustrelil, če se mu druga noga dotakne tal. To je trajaio toliko časa, dokler ni padel mož ves onemogel na tla. Drugič je i-sti vojak pritrdil njegove okove tako tesno, da je nesrečnež kričal od bolečin ter ga prosil in rotil, naj preneha s svojimi mukami. Vojak je odvrnil: "Poginil boš vseeno prihodnje dni. čim prej, tem boljše za ?ebe." Ko je prišel vlak na postajo, ga je eden vojakov vlačil na vrvici t>d vagona do vagona ( dočim so mu drugi vojaki pljuvali v obras. Vse to se je dogajalo pred očmi njihovih višjih častnikov. Na ta način so ga mučili do 6. avgusta 1914. Ker se je dogajalo potem, je bilo še bolj barbarsko.' Tega dne mu je naznanil poročnik Ko-zmič, da ie prišlo povelje, da se tem položaju so ga pusVdi Sest ur. Kar naenkrat se zaleti poveljujoči poročnik v popa> čne kričati kakor divjak ter nameri puško v nesrečneža, ki je v tem Času šivel strašne muke bojazni in strahu. . . Podobni in -e grozovitejši dogodki so se dogajali vsak dan. Pop Simo Begovic, je bil areii ran pred svojo cerkvijo v Mosiču in ni mu bilo dovoljeno, da bi se poslovil od svoje žene in otrok. Tudi njega so si izbrali za talca. Njegov prijatelj in sotrpin, pop Anton Kosorie, je bil odveden klet, kjer so ga strašno pretepati. Z vžigalicami so požgali brke A-leksu Vučinoviču ;ter Savi Ko-previču, nakar so jim zvezali roke. Nista si upala premakniti ni ti za palec, ker so vojaki imeii ves čas svoje banojete na njihovih vratovih. Mučili so ranjkega popa Trisa Maksimoviča na naj grše načine. Doktor je odredil, naj se ga prepelje v bolnišnico, toda povedljnik je prekršil to odredbo ter odvedel nesrečneža mesto v bolnišnico v Seminovac, kjer je bil umorjen. Istočasno so umorili več kmetov, koje so najprej pretepali in tako mučili, da so obležali na tleh v nezavesti in v svoji lastni krvi. Vse to pa samo radi tega, ker niso ničesar povedali proti duhovnu Eranoviču iz Nišiča in šolskemu učitelju Vo j vodiču iz Iljaša. . ODISEJA G. VUKOTIČA. Jaz sem bil talec. Naj mi dovolijo spoštovani poslanci, da jim nakratko povem svoje lastne doživljaje. Koncem julija 1914 sem bil a-retiran kot talec, kar je bilo pred izbruhom vojne, da s tem garantiram s svojim lastnim življenjem lojayno obnašanje prebivalstva v Boki Kotorski. Z zvezanimi očmi sem bil prepeljan v trdnjavo sv. Ivana (St. Giovanni) blizu Črnogorske meje. J^ar dni kasneje so pripeljali nekaj več talcev, med drugimi tudi poslanca iz dalmatinskega Sabora, arhimandrita Jovan Bučina. Čez nekaj neizre«"-no težavnih dni, tekom katerih smo bili v negotovosti med življenjem in smrtjo, so nas prepeljali v trdnjavo Manulo. Naše trpljenje je dosegalo svoj višek v avgustu 1. 1914, ko je francosko brodovje bombardiralo trdnjavo. Pre vezali so naše roke in noge tako tesno, da je v mnogih slučajih brizgala kri. Vo-jal«; z nasajenimi bajoneti in nek narednik z revolverjem v roki so nam grozili, da nas ustrele brez obotavljenja, kakor hitro bi kdo upal pritoževati se nad bolečinami. . . Nekaj časa po tem so mi dovolili, da grem na Dunaj na operacijo ter sem bil zaprt v tem mestu. Bil sem spoznan zmožnim za vojaško službo pri nex-nadnem naboru koncem leta 1915, toda pri zopetni prezenta-ciji sem bil spoznan nezmožnim za vsako vojaško službo, celo do-mobrambo. Dolgotrajno intemi-ranje z vsemi neizrecnimi trpljenji je popolnoma izpodkopalo moje zdravje. Kljub vsemu temu pa so mi takoj zopet zapovedali, da se javim na policiji, kjer so mi naznanili, da je prišlo povelje, da se takoj javim pred c. kr. vojaško domobransko komando. Tam sem bil brez vsakega nadaljnega vprašanja prisiljen v vojaško uniformo. To je bilo dne 13. marca 1916. Kmalu potem sem bil poslan na vojaško zdravniško komisijo in potem na revizijo. Kljub temu pa sem dobil dne 28. istega meseca povelje, da sem bil prideljen marškompaniji, ne da bi poprej počakali certifikata in ne da bi se ozirali na izrek komisije in mojih vojaških inštrukcij. Istočasno mi je bil odvzet tndi znak e-noletnega prostovoljstva. Na vprašanje, zakaj da z menoj postopajo na tak način, so mi odvrnili: Brigand! Morilec! Izdajalec! Nek narednik mi je rekel: "Jaz vas bom spremljal na fronto in.tam boste videli, kaj ne se vam bo zgodilo. Regulacije se ne morejo upoštevati napram takim, kakoršni ste vi. " Kot posledica slabega ravnanja sem zbolel dne 3. maja 1916 in pri zopetni preiskavi sem bil od zdravnikov spoznan samo za lahko deio v uradih. Toda mesto v uradno službo, sem bil poslan v Komoren nister, je mislil tedanji čas za ne-pripraven, da se upira kršitvam postav in1 regulacij* (Poslahee Laghvja je rekei: Ali se ne glasi pesem: Dan za Nemce, noč za Slovane?) Ko je bil skli&m dunajski parlament v maju 1917 ter je bilo izdano cesarsko povelje, da se morajo častno odpustiti vsi poslanci v vojaški službi, so se obnašali moji pred'postavljeni tako, kakor bi se ta dekret ne tikal mene, in samo po sklicanju parlamenta se mi je končno dbvolilo, da sem bil oproščen iz vojaške službe. Če se je tako ravnalo z držav-nimi poslanci, si je lahko misliti, kako se je ravnalo z navadnimi državljani!. . Jugoslovansko gibanje v stari domovini. Od Jugosl. časnikarskega urada, Washington, "D. C. ravna z njim še strožje, kakor po prej. Istega večera okoli polnoči BPHPH[^H so Jevdjeviča potegnili z ležišči, J v posebni-oddelek za politične o-noge in roke so mi bile povezano ter so ga privedli do nekega gozda, ki je bil oddaljen kake tri kilometre. Tam so privezali do sumljence. Tam sem bil nastav Ijen s svojimi sotrpini pri čisto navadnem težaštvu. Tedanji generalni polkovnik domobransko- nekega plotu ter mu zagrozili, da ga ministrstva, Oeorgi, je bil o AVSTRIJSKI NEMCI PROTI JUGOSLOVANOM. Nemec grof Barf)o Wuchetsteiu je hotel s svojim velikim govorom o jugoslovanskem vprašanju pokazati, kakšne posledice bi imelo za državo in za dinastijo, ako bi bilo jugoslovansko gibanje vspe-šno. Po njegovih izvajanjih se ne more niti prejšnji zmernejši dunajski jugoslovanski program, od 30. maja, kateri se omejuje na o-zemlje monarhije, sprejeti brez nevarnosti za monarhijo. "Resnično dejstvo, da so zavezniki pridobljeni za ta načrt, kaže dovolj jasno in očitno vsakemu, ki nalašč ne zapira oči, da bodo posledice nevarne. Besed o samo-odločevanju narodov, o svobodi malih narodov, o večni pravično sti, katero imajo Wilson, Lloyd George, Clemenceau in drugi vedno na jeziku, ne bo smatral ni-lče resnim, ako ni zapeljan po i>: javah naših sovražnikov, zakaj da nadaljuje vojno. Naši sovražniki vedo prav dobro, da bi Avstrija . Glas pravice ne more biti zadušen, pa naj bi se tudi cela Nemčija in sam peke združila proti nam.' ' KEDO JE ODGOVOREN ZA VOJNO. ,£sti list piše v isti številki slede ce: "V splošnem se priznava, odk'a:1 je izbruhnila sedanja vojna, ui so Nemci odgovorni za njo. Samo moralično slep in gluh Človek mo re dvomiti o tem." Princ Lichnovsky_, bivši nemški poslanik v St. Jamesu, je to kone-čno dokazal. Govoreč o odkritju, katero je podal ta diplomat v svojem memorandumu, nadaljuje Slovenski Gospodar: "Po bibliji je stari Nabukadne zar sklical velik vojni svet, ker je sklenil, "braniti se proti svetu, v resnici pa želeč podjarmiti vse narode. (Dve vrsti zaplenjeni) To je zli duh, ki si je napisal i i svoio zastavo: "Dan za Nemce in noč za Slovane, "Smrt Franciji za vedno!" (Tri vrste zaplenjene.) Kljub temu pa potrjuje vsa zgodovina Človeštva resnico, da bo zora kmalu napočila. Najbolj brutalna sila, ki je zgrajena le m-krivičnostl, bo uničena. Kar je o-snovano na laži, krivičnosti in nasilju, ne more dolgo trajati. Brutalni, moderni Farao, ki hoče obdržati vse narode v svojem ujetništvu, predvsem pa naš močno preizkušeni narod, bo konečno. . . (konec stavka konf.) Zavedajmo se tega. Delujmo in prizadevajmo si, in vstajenje pravice mora konečno triumfirati. Slovenci in Slovenke! Jugoslo vani! Ohranimo svojo vero in zaupanje v teh nad vse usodepol-nih časih v Boga! Kljub vsemu je veselo vstajenje našega naroda na poti in z njim svoboda in neodvisnost. Živela Jugoslavija!" V PI- JUGOSLOVANI IN BOJ ^ KARDIJI. Zanimivo je povdariti, da so ju goslovanski listi, razpravljajoč o vojaških dogodkih v Pikardiji, močno cenzurirani. Iz onega,, kar je pustil cenzor, se da razbrati izraz velike simpatije do Angležev in Francozov ter silna in očitna želja, da bi senemški upad izjalovil. Slovenec od 30. III. govori, ker ne more pisati odkrito, o tej gigantski borbi na način, kakor je opisano v znanem Sienkiewieze-vem romanu "Quo vadiš", to je, o obupnem boju med Ursom in divjem biku v rimskem amfit ,a-rru. Po notranjem pomenu te me tafore pomenja Urs zaveznike, bik pa Nemce. "Konec boja, tako zaključuje list, je dobro znan; po nadčloveškem naporu je zmagal krščanski borec, zlomivši biku vrat, in divja žival se je oblita s svojo lastno krvjo, zgrudila na zemljo. . . (69 vrst zaplenjenih.) NEMŠKI SHOD V GRADCU PROTI JUGOSLOVANOM. Dunajska Neue Freie Presse piše 20. marca: "Na nemškem narodnem zborovanju v Gradcu dne 15. marca je bila enodušno sprejeta nasled- se ne sme, da bi prišla zopet do življenja vsled notranjih spletk gibanje za "Veli ko Srbijo." 2. Osnovanje separatne slovenske province je predhodnj i stopnja do jugoslovanske države. Oddelitev Štajarske in južnih nemških kronovin se mora na vsak način preprečiti. Zahtevamo od vlade, da takoj zaduši z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago vse izdajalske spletke v prilog jugoslovanske države. Pot do morja mora ostati prosta za nas. Prosta pot do Trsta se mora zago toviti z uravnanjem meje in s kolonizacijo. 3. Vrnitev jugoslovanskih in jtaiijapskih izdajalcev je nasprotna temeljnim pogojem za miren .razvoj. 4. Zveza z nomškim cesarstvom se mora enačiti v političnem, Oos podarskem in vojaškem oziru Ako vlada zanemarja svojo dol/ nost in ako ne bodo naši nemšk; poslanci postopali bolj energično, bomb primdrani storiti sami tako in stopiti v opozicijo proti vladi in proti našim poslancem." •TRAJNA ZVEZA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO. Graška Tagespost je priobčila 21. marca naslednji Članek.4 "Manifestacija, ki se je -vršila .zadnji petek v Gradcu, je jasno pokazala razpoloženje, ki vlada v vseh nemških krajih južne Avstrije. Narodni zbor je stavil kot eno glavnih svojih zahtev, da se mo ra ojačiti zveza z nemškim cesarstvom. Ni so samo zunanji sovražniki osrednjih vlasrti, ki skušajo razrušili tako zvezo, temveč tudi sovražniki znotraj monarhije. Med slovanskimi narodi obstoja že dolgo časa globoka antipatiji proti tej zvezi, ker veejo, da je nje obstoj ovira za uresničenje njihovih zahtev, in da imajo Nemci v Avstriji, kakor tudi avstrijska država sama v njej največjo podporo. Zaradi tega se mora staviti enkrat za vselej ta zvaza brez vsa ke diskusije kot temelj državne poditike. To se ny)re ugoditi le, ako se prejme ta zveza v "prag matično sankcijo", v temeljni državni zakon, ki mora biti neopo-rekljiv in veljaven za vse čase. "Naši poslanci morajo imeti to eno politiko, zlasti z ozirom na vprašanje jugoslovanske država. Pot do Jadranskega morja mora biti zagotovljena državi in Nemcem. Vsled tega se mora nemški element ojačiti s kolonizacijo, to da državni faktorji morajo sami podpirati to kolonizacijo v korist države z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago. Nemški jezik na la dijali, nemške mornarske šole, nemška trgovina in nemško brodovje mOra imeti svoje središče »n najmočnejšo podporo v Trstu. Narediti se mora konec nehvaležni praktiki na avstrijskih ladijah,; kjer se rabijo vsi jeziki, samo nemški ne. Pot do Trsta pa mori biti zagotovljena na dvojni način: prvič, da se pobija slovanski vpliv na Južni železnici (Dunaj, Gradec Ljubljana — Trst), in drugič, da se spravi v nemške roke železnice Celovec—Gorica, Tržič Trst. "Pravijo, da bo jugoslovansko vprašanje rešeno to leto. Toda "to leto" bo trajalo dalje, kakor ustavodajna perijoda državnega zbora. Nove volitve bodo najbrže zavrnjene, ako Že ne iz drugega razloga zaradi tega, ker žfle Če hi spraviti svojega Kramara in tovariše v državni zbor in ker hočejo Jugoslovani nadomestiti nekatere zmernejše elemente z od ločilnimi pristaši jugoslovanske ideje Novi državni zbor mora postati pojnišljenju Slovanov radikalen, česar pa Nemci ne smejo trpeti. Vsled tega je treba raču nati z obstoječimi strankami in poslanci. "Ali bodo zahteve Neme»v sprejete in izvršene, ali pa bomo pustili, da bodo razmere zavzele svoj- usodepolni tek." "JUG V PLAMENIH. — JUGOSLOVANSKA DRŽAVNA IDfcJA." Graška Tagespost, glasilo sta jerskih pangermanov, je priobčila pod gorenjim naslovom V». marca članek proti jugoslovanskemu gibanju v monarhiji: "Avstrijski Jugoslovani, kale rim na čelu so slovenski duhovni, poslanec dr. Korošec hi škof dr. Jeglič, so razširili gibanje mod vsemi Jugoslovani, katero zasledujejo z največjo pazljivostjo ne samo v monarhiji, temveč tudi njeni sovražniki. V Rimu, na pri. mer,so Uvideli, kakor se zdi, po polnoma značaj tega gibanja; kajti poseben oddelek italijanskega ministrstva za zunanje zadeve i-ma nalogo, doseči sporazum z Ju goslovani glede posedovanja Jadrana in podpirati to gibanje kot tako na vso nvoč; to bo zelo oslabilo sovražnike. . . Po čem stre mi to gibanje in kako se izraža? Njega program vsebuje majska deklaracija Jugoslovanov, kateri zahteva jugoslovansko državo z vsemi pravicami svobodne državne organizacije. Važno je pov-darjati, da pričakujejo uresniče nje te nove države od splošne mirovne konference, to je, ne od Avstrije niti od Ogrske, niti od sku pne dinastije obeh teh držav, temveč od skupine vlasti, ki se bodo nekega dne zbrale na mirovni konferenci, to se pravi, od Angli je, Francije, Italije, Srbije in Čr-negore. Dalje je važno ugotoviti, da so ravno katoliški duhovni, ki vodijo in razširjajo to gibanje, in da zahtevajo na podlagi zagrebške resolucije od 5. marca tako državo brez omejitve in ne izključeno kot del avstroogrske monarhije, kakor je bil to slučaj p t i prvi deklaraciji. Voditelji s> avstrijski Slovenci in Srbi, ki se kljub razliki v veri strinjajo v svoji želji po enotni jugoslovanski državi. Popolnoma je razumljivo, zakaj Srbi tako odločno žele biti združeni s svojimi rojaki onostran Save m Donave. Z eno besedo: jugoslovanska država naj bi segala od Drave do Jadrana in od tu do Eegejskega morja. Agitacija dr. Korošca je udarila, kakor potrjujejo zadnje vesti, globoke korenine med Hrvati z razlogov, ki se deloma nanašajo na preteklost in deloma na sedanjost. Isto se tiče tudi Bosne. Poleg agitacije v poslanski zbornici se vrši propaganda od moža do moža, od žene do žene in celo od otroka do otroka. V šoli in izven šole je katekizem jugoslovanske države vera in verno prebivalstvo prisega na te principe. Celi jug je poln te blaznosti. To "Borba proti tendencam ju««., ' « ^ ^ y ,nem evptu slovanskega prebivalstva ni lahka, j ® J ♦ oda ni še izgubljena vsaka prilika za vspeh." in kaže vedno bolj jasno svoj značaj, ki je naravnost nezdružljiv z avstrijsko in ogrsko državo."* Članek povdarja, da morajo Nemci zahtevati od vlade uresni, j čenje vseh nemških zahtev, zlasti i Moder in previden ženin bo pa trajno zvezo z Nemčijo, brez; zasnubil svojo nevesto osebno; vsakega kompromisa, ključuje z grožnjo: Članek za- njenega očeta bo pa naprosil za hčerino roko po — telefonu. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in ne|stare|ša domača tvrdka F. že Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago M. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Izvrstno zdravilo za želodec. Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. Še posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite Severov Želodčni grenčec (Severa's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil. Posebno »e priporoča starim ia slabotnim ljudem in bolaikom kot za lahko odvajalno zdravilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do časa imeti po malo tefa ' zdravila. Jemlje naj se vedno pred jedjo. Na prodaj se dobi v lekarnah. Cena j« 76 eentsv in $1.60. Ako i>a slučajno vsi lekarnar nima tega zdravila, mu recite, ta j za naroči za va». Ako pa on noče teza izvršiti, tedaj pa vam za mi poiljemo sa omenjeno vnoto. & W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. 5 Tedenski Breohi Jugoslovanskega časnikarskega Urada, Washington. Zgoraj omenjeni možje, Fran-cozi in Angleži, so vsi strokovnjaki v vprašanju zatiranih narodov ter zvezani ž njim že dolgo easa. Vsi brez izjeme so odkriti in prisrčni prijatelji posebno Jugoslovanov, o katerih pišejo znanstvene razprave, knjige in članke v prvih svetovnih listih ter predavajo o Jugoslovanih o raznih prilikah. Ti možje ne delajo tega iz sebičnih namenov, temveč iz globokega prepričanja, da so bili Jugoslovani najbolj zatiran narod na svetu. • Do maja 1917 so bila usta Jugoslovanov ter drugih avstrijskih Slovanov tesno zaprta. Takrat pa je bil sklican parlament, nakar je Jugoslovanski Klub izdal ono znamenito "majsko deklaracijo" od 30. maja 1917, ki je danes tako o-živila narodno mišljenje vseh Jugoslovanov. Jugoslovanski poslanci,' mnogi od katerih so bili preganjani in zaprti, so zopet dobili priložnost, da neusmiljeno ožigosajo preganjanje Jugoslovanov po sarajevskem umoru. Lani je govoril v dunajskem parlamentu znameniti svoj govor dalmatinski poslanec v dunajskem državnem zboru, Trc-sič-Pavičic. S podrobnim pripovedovanjem svojega trpljenja ter mukah tisoče v drugih nedolžnih Jugoslovanov, mož, žena in otrolt, ki so bili podvrženi nepopisnim težavam in grozovitostim ter zaničevanjem s strani nemškega in madžarskega prebivalstva, je do dna razburil jugoslovanske duhove, ki so že itak bili siti nemške-ga nadgospodstva. ustrelili, ker je imel revolver, ki si ga je kupil za svojo osebno vai*-nost in ker je imel pri sebi inozemski denar. • - Od avstrijske vlade našuntani žandafji in člani zloglasnega " Sqhutzkorpsa' \ med katerimi .so bili cigani in izvržki človeštva, $o poklali brez sodbe m preiskave na tisoče ljudi, m?ž, žena, otrok. Rešil se jc samo, kdor jo imel mnogo denarja, da se je mogel odkupiti. • Talce so izbirali navadno intelektualne ljudi ker so vedeli, da s tem zadajo Jugoslovanom največji udarec, če jim odvzamejo inteligenco. Ti talci so bili opljuva-ni, strašno pretepani in, mučeni na najstrašnejše načine. • Sani poslanec Vukotie je bil SJ5 PRED IZBRUHOM VOJNE izbran talcem ter aretiran. Po strašnem trpljenju, ki ga je telesno skoro uničilo; je bil dovoljen iti na Dunaj k operaciji, nakar so g r; vtaknili proti vsem regulacijam poslanske imunitete v vojaško suknjo, dasi je bil za tako službo nezmožen. Potem je moral opravljati navadna težaška dela. Zmerjali so ga z banditom, morilcom in izdajalcem. Komaj so mu dovolili, da je smel iz vojaške službe, ko je bil vsak poslanec častno odpuščen iz službe ob otvoritvi pav lamenta v 1917. • ČE SE JE DELALO TAKO Z DRŽAVNIMI POSLANCI, SI JE LAHKO MISLITI, KAKO SE JE RAVNALO Z NAVADNIMI DRŽAVLJANI!... . Zadnji dnevi so prinesli Jugoslovanom precej prijetnih presenečenj ter bodo zapisani z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanov. Vlada Združenih držav Amerike ie po svojem državnem tajniku, Februarja meseca tega leta pa L(an^ngUj izrazila svoje žive sim-je jugoslovanski poslanec, Vuko- patije z naro(jnirai aspiracijaini tic, v dunajskem parlamentu zo- j jugosioyanov. V Kongresu in Šepet razburil duhove ter presenetil natu sta bili vi0ženi dve resoluci-pailament s svojim znamenitim ^ oziroma interpelaciji, ki izražt-govorom, kjer odkriva neverjetne j0 ne Mmo živ0 simpatijo, temveč grozovit osti, ki so se vršile nad 7„htpvain tudi "zasluženo no- jugoslovanskimi državljani monarhije, ne samo po izbruhu vojne, temveč tudi že prej, t. j. takoj po sarajevskem umoru. Med svojim groznim pripovedovanjem, ki pa je bilo deloma po cenzorju zaplenjeno, konstatira, da se je v Bosni in Hercegovini sistematično istrebljevalo Srbe, da so vojaške oblr\ti jemale navadne mirne in popolnoma nedolžne lju zahtevajo tudi "zasluženo pomoč" v borbi Jugoslovanov za njihovo osvobojenje in združenje. Interpelacije povdarjajo duševne in telesne vrline Jugoslovanov ter jih imenujejo "kulturen, držav-notvoreu in za vsaki nap rede i zmožen narod." • Dva zastopnika Jugoslovanskega Narodnega Sveta sta bila pozvana, da se udeležita seje Scnat- di za talce ter izjavlja, da je v'skega Odbora za zunanje zadeve svetovni zgodovini to prvi slučaj, da bi kaka država jemala svoje lastne državljane za talce. * m Vukotič je rekel, da je večletno trpljenje privedlo na površje princip samoodlocevanja narodov. Na tem principu bo sklenjen prir hodnjj mir, ki ne bo mir med posameznimi državami, temyeč mir med narodi, ki so prosti ter imajo enake pravice. "Jugoslovani zahtevajo, da bodo združeni v svoji lastni državi." • Avstro-ogrski državniki pa delajo »a čisto drugi podlagi. Protestirati je treba — pravi Vukotič — proti temu, kar trdijo ti državniki, da narodi, zastopani v parlamentu, uživajo vse ugodnosti ter imajo na ta način možnost, da uresničijo svoje narodne aspira-cije, ker to ne odgovarja dejstvom. 4 NAJSTRAŠNEJŠE POGLAVJE TE STRAŠNE ^ZGODOVINE BO BREZDVOMNO ONO, KI SE BO PEČALO S PREGANJANJEM JUGOSLOVANOV, ter s zločini, KI SO SE VRŠILI NAD NJIMI. NAJPRIMERNEJŠI NASLOV TEGA POGLAVJA PA BO: 'TIRAN IN NJEGOVE ŽRTVE/ V začetku vojne so odstavljali profesorje na lažnjivo pričanja detektivov, ki so dobivali za to nagrade. Bankir Stevo Perovič, iz Splita v Dalmaciji, je bil vržen v ječo, dasi se nikdar ni umešaval v politika samo zato, ker je takoi ob izbruhu vojne PODARIL 500 KR ter razložita težnje in želje Jugoslovanov. Senatorji so se živo zanimali za naše vprašanje ter ol>-ljubili, da mu bodo posvetili vso potrebno pozornost, kar "smatrajo za svojo dolžnost, ker edini način, po katerem se more prepr čiti nemško prodiranje na Vzhol, je osnovanje velike in močne Jugoslavije na Balkanu!" kakor je izrazil Senator Lodge iz države Massachusets, vodja republikancev v Senatu. • V Parizu se je vršilo te dni sku->no vojno zborovanje in posvetovanje zavezniških vlad, kojega vj se udeležili ministrski predsedniki Anglije, Francije in Italije. Kljub nujnim vojnim poslom v sedanji vojni krizi so zavezniški zastopniki našli dovolj časa, da izrazijo tudi svoje simpatije z narodnimi aspiracijaini Jugoslovanov, Čehov-Slovakov in Poljakov, ki si hoetjo ustanoviti svoje lastne neodvisne države, ter so pozdravili izjavo ameriškega državnega tajnika Lansinga, ki je storil v imenu Združenih držav Amerike to že popre je. •. Ta dejstva morajo odpreti oM vsem onim, ki še vedno gledajo skoz očala avstrijske žandarmeri-je. Na eni strani enodušna sloga rojakov domovini, — na drugi u-radno priznanje narodnih aspira-eij zatiranih narodov s strani vseh zavezniških vlad. • Ameriško časopisje, kakor vse zavezniško, z veseljem pozdravlja korake zavezniških vlad„da so slednjič vendarle priznali upravičene klice po svobodi vseh zatiranih narodov. Do sedaj so priznavali ta gibanja le poluradno, odo- Rojaki v domovini v J r * Telefon: Canal 80 \ Martin ISJemanleti \ SLOVENSKA GOSTILNA \ \ IN RESTAVRACIJA J j. 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, I U. £ Rojaki Slovenci vedno dobro doSIi! \ Is časov francosko revolucije. (Opomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) Ntmiko spisal Jot. Bpillmann & J. Poslovenil ••• r=ii===iwi===iy=if^ , V. KNIJGA. V PREDMESTJIH IN NA MAR-TO VEM POLJU. XXIII. i Beg. Dva tedna sta minula, o katerih nič ne ve mpovedati. Silna možganska vročica se me je bila lotila ter mi skoz celi čas ni pustila nobenega jasnega trenotka. Blazne predstave so se mi podile po glavi noč in dan; preganjal sem se z Židom Frankfurterjem; vozaril se s kraljico skoz temne gozde, po strmem stenovju gori in doli, čez reke in jezera in naposled po brezkončnem morju, ln za nama je šlo vedno nekaj strašnega. Nisem tega videl; a vedel sem, da je za nama, in niti ozreti se nisem upal, ampak na vso moč sem gonil naprej, pokal z bičem in vpil: "Halo, hi, hi!" Tako je šlo prve dni, kakor so mi pozneje pravili. Potem pa se me je polastilo nekako brezčutje in zaspanost, tako da so mi le stežka vlivali zdravil in malo mesne juhe. Ko sem prvikrat nekoliko osveščen odprl oči, je sedel major Bachmann z o. Sekundom ob moji postelji. Major me je prijazno pogledal, pobožal mi roko, ležečo na posteljni odeji ter odšel. O. Sekundus je rekel: "Pogum! pogum!" Hotel sem le reči v mislih zbrati; a moja glava je bila za to še mnogo prešibka, in spomin je odrekel. Zaprl sem oči ter samo to še slišal, da je vstopil polkovnit; še slišal, da je vstopil polkovni zdravnik Trioson, zaukazal p 3-poln mir in kapucina ne preveč prijazno poslal proč. Hotel se;>i nekaj reči, a dočim sem se po-mišljal, sem že zopet zasnul. Ko sem se prebudil — ne vem, če je bilo istega ali naslednjega dne — sem bil sam v izbi. Pogledal sem skozi okno in videl, da zunaj naletava sneg. Vsi Sveti ao bili minuli, m zgodnja zima prišla. Skušal sem se domisliti, kje sem in kaj se mi je zgodilo. A k sreči mi je opešana narava mojo preteklost še vedno zastirala z dobrotnim zagrinjalom. Od časa do časa sem se prebujal ter se obično nahajal sam. Tedaj sem se oziral zdaj na okno in v metež snežink, zdaj na čudno zavojkast rokoko-okra-sek nad svojo posteljo. Kje sem vendar že nekaj podobnega videl? Naposled sem se domislil: doma, v Zurlan-benu! Zdaj sem ujel nit, ob kateri so se mogli snovati moji spomini ter poč asu, poč asu v teku več dni zasledovati celo v Pariz in doli do zadnjih dni. A tu sem zopet zadel na točko, čez katero k sreči nisem mogel. Potem sem zopet gledal skoz okmo, in počasno padanje snežnih kosmiče v me jc pomirilo ter nanovo uspavalo. Dr. Trioson, majhen, gibčen možiček, je bil vsak dan bolj zadovoljen ter me naposled pustil nekoliko vstati. Zdaj sem marsikatero uro presedel v naslanjaču ter se pogovarjal z bolniškim pomočnikom, dobrosrčnim mladeničem. Tudi zdravnik je včasih sedel k meni, govoril z menoj o tem in onem, in ko je potem odhajal, je majal svojo sivo glavo ter mrmral nekaj latinskega o cerebrum, česar pa nisem razumel. Nekoč pa je odhajaje rekel sani pri sebi: "Ne spominja se še tiste-ga! Česa se še nisem spominjal? , Mej tem sem bil telesno že dobro okreval. Dobra hrana in dolgo spanje sta mi bila zopet spravila rdečico na lica. Tu je nekega dne vstopil k meni major Bachmann; prijazno mi je dal roko in rekel: "Veseli me, da vam je zopet tako dobro. Ob lepem zimskem vremenu baste zdaj kmalu1 smeli ven na sveži zrak. Bali smo se da tistega žalostnega dogodka ne prebijete." Kakšnega žalostnega dogodka ne prebijem ? Tu je zadel moj pogled zlate epaulete majorjeve, ki jih je pravkar obsijal žarek zimskega solnca, in hipoma je stala v mojem spominu podoba profosa, ki mi je strgal z ramen epaulette! Opotekel sem se vznak v bolniški naslanjač. Zdravnik, ki je v sosednji sobi čakal na uspeh poskusa, je prihitel in prijel za mojo žilo. Ko je videl, da so se mi oči zalile s solzami ter me je streslo močno ihftenje, se je oddahnil in reki: "Hvala Bogu! Rešen je!" Pustila sta me mirno izjokati prvo bolečino. Major je bil pri tem očetovsko dober. Ponavljal je: "Ubogi dečko! Pogum! Bo Ž3 zopet bolje!" In pri tem je sam i-mel solze v očeh. Sledeči dan je zopet prišel ter me povabil na majhen sprehod, le čez dvor vojašnice na vrt, če-gar poti so bile otrebljene od snega. Svojo bolniško jopo iz plavC flanele naj bi zamenjal z uniformo grenadirja-prostaka. A k temu se liiseni dal pregovoriti; ne — ta zahteva je bila prevelika! Major je sočutno zmajal z glavo in poslal bolniškega pomočnika po mojo civilno obleko. Opravil sem se; a ko sem bil že na tem, da zapustim z majorjem sobo, me je splašila misel, da bi morda srečal kakega častnika. Brezčasten stopiti tovarišu pred oči— ne, t ) se mi je zdelo neznosno! Prosil sem torej dobrega majorja, naj me ne sili na sprehod. Sedla sva, in on je vpraša i: "Moj ljubi mladi prijatelj, kaj pa naj bo zdaj z vami?" "Ne vem!" sem odgovoril. "A kot prostak ne morem ostati pri polku. Tega ne prenesem! Tako brez časti domov iti, Zurlaubcnu, svoji materi in — ne tudi to je neznosno! Al ne bi mogel biti premeščen k drugemu Švicarskemu polku? Na primer k polku iSalis-Samaden?" "To bi pač dosegel — a ne kot častnik, ubogi moj dečko! Toda zdaj ne govoriva dalje o tem. Hočemo vendar stvar še bolje premisliti. Mej tem pa bodite prepričani, da sem jaz za svojo osebo popolnoma uverjen o noštenju vašega ravnanja. Pokoncu glavo! Pride čas, ko se bodo tudi drugim Xn«tnikom in mojemu staremu, nekoliko svojeglavnomu prijatelju Iveyserju oči_odprle." Razume se, da je bil o. Sekundus vsled najinega dogovora majorju razodel Augeardov načrt. Vprašal sem ga torej, če ni kraljičin tajnik poslal nobene daljne vesti. Bachnian je rekel tiho, da načrt še ni opuščen. Potem sva govorila o Redingu, o čegar usodi še vedno ni bilo nobene vesti. Njegov bratranec, Reding von A this, je z eno četo kar najskrbneje pre-iskal vso cesto od Pariza do E-tampes-a ter vse vasi in sela ob njej, a ni našel nobene sledi. Gotovo je padel v roke cestnim roparjem, ki jih zdaj mrgoli po vsi Franciji," je končal major. Moral sem mu prit?-diti, a na tihem sem si rekel: "Njegov delež je boljši od mojega." Kmalu ko se je bil Bachmann poslovil, mi je Brunner prinesel pismo. ' Spoznal sem Keyserjevo pisavo in nisem bil toliko pogumen, da bi ga koj odprl. Brunner je bil vrlo zrastel, odkar je bil pri polku. Rekel je, da upa, da bo zdaj boben kmalu zamenjal za puški. Pogovarjala sva se nekaj časa, in skušal me je tolažiti po svoje. "Vi ste imeli še srečo," je dejal. "Če so vam odtrgali tiste epaulette, ni tako hudo; te se že lahko nazaj prišijejo. To nič ne boli! A, ko bi morali skoz šibe teči, kakor oni dan tisti ubogi vrag iz Urija, ki je bil od domotožja pobegnil! Tedaj bi bili še vse drugače vpili, kakor tačas, ko so vam odtrgali epauletti; vendar pa ste se nam vsem hudo smilili," je končal. Fant je imel dobro misel. Segel sem v žep, da bi mu po stari navadi dal malo postrežnino. Tedaj sem videl, da nimam primernega denarja pri sebi, ter sem ga prosil, naj bi šel v mojo prejšnjo sobo in mi prinesel mošnjiček, ki je v levem predalu moje pisalne mize. Dal sem mu ključ za k predalu, in ko je bil že v vratih, sem mu še zaklical, naj prinese tudi knjigo za risbe, ki jo je dobro poznal, in par svinčnikov s sabo; prišlo mi je namreč na misel, da bi si lahko z risanjem nekoliko kratil čas. Ko je bil odšel, sem odprl Keyserjevo pismo. V zavitku je bil Zurlabenov list — prav kakor sem bil pričakoval. Z mrzlim ogo-vorom. "Gospod!" mi je v treh vrsticah javil, da je po gospodu nju m pravični kasni vas popolnem rjpdediaim ter vam še kdaj bodi pismeno ali ustno najstrožje prepovem, posihmal še kdaj bodi pismeno ali ustno stopiti pred moje oči." Dan in podpis. Dasi nisem bil drugega pričakoval, so me te vrstice poštenega moža vendar močno pretresle. Lahko sem videl iz črk, s tresočo roko napisanih, kako veliko žalost sem napravil vrlemu možu. (Dalje prihodnji!.) Vojno varčevalne znamke! Kupujte Vojno varčevalne znamke! Hrbtobol je boltzsn, kateri m kai rad« pridružijo 2» drug« bolazra. V obče ' nastane hrbtobol valad kak« n#-radnoati na lsdicah, ali v mehurju in m zahteva pri tam takojšna pozornosti in dobrega zdravila. < V vseh takih slučajih vam toplo priporočamo S evera's Klinej tU Llnr Riatij l (Severovo Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri pogostem in bolestnem spuščanju vode in pri otrocih, Id močijo po noči postelja To zdravilo pomaga tudi pri zlatenici ali če imate zoprn želodec. To zdravilo odpravlja oteklina dolenjih delov života. Cena 76c in $1.28. Na prodaj v vseh lekarnah. - W. F. CEDAR ' S F V f R A CO. K API D S, IOWA i.. Najboljše zdravilo. Prava in umetna je trditev, cu jc izčiščenje v številnih boleznih najboljše zdravilo. Ako imate prevlečen jezik, izgubo teka, ako vas muči zaprto črevesevje, ako se vas oprijemlje omotica, vsi ti znaki bolezni dokazujejo, da se morate poslužiti kakega zdravih, ki vam bo izčistilo črevesesje, ter vas na ta način varovalo pred kako nevarno boleznijo. V takih slu čajih vani bo najbolj koristilo in pomagalo Triuerjevo a me rišk > grenko zdravilno vino, da boste i njim gotovo zadovoljni. To vino izčišča popolnoma notranji sistem, ga vzdržuje v pravem stanju i»i pomaga prebavnim organom, da pravilno delujejo. Cena $1.10. V lekarnahnah. — Doba polet nili počitnic je pred nami; na Triner-jev Liniment bi ne smeli tedaj nikakor pozabiti; imejte ga vedn«; pripravljenega. Če boste trpeli vsled izpahkov, otiskov, hrbtobo-la, nevralgije, okorelih mišic, u-tdujenih nog, i. t. (1. Vam bo T finer jev Liniment vse to odpravil. Cena 35 in 65c v lekarnah; po pošti 45 in 75c — Joseph T rine r Company, 133:3—1345 S. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertis.) POZORl bivši slovenski in hrvatski gostilniški podjetniki v suhih državah! Ne zamudite lepe prilike, ki se Vam nudi. Imam na prodaj Prodajalno smodk, cigaret in slašeič (Cigars, Cigarettes and Oandy Store). in trgovino z domačim vinoni. Najbolje idoča trgovina na glavni ccsti sredi jugoslovanske naselbine v Chicagu, 111. Vsa natančna pojasnila daje Martin Laurich, 1900 W. 22. PI, Chicago, 111. Phone: Canal 5777. (Adv. No. 23—24.) NAZNANILO IN PKIPOKOČII^) Znano je, da je dandanes nemogoče dobiti slovenske knjige iz starega kraja; vsled tega je nastalo splošno pomanjkanje teh knjig, pred vsem pa slovenskih molitvenikov. Jaz imam v zalogi od preje še veliko množino občeznanega in krasnega molitvenika pod imenom VEČNA MOLITEV. Te mašne knjižice so 4 palce široke, 6 palcev visoke in 1 palec debele; tiskane so z vidnimi, debelimi črkami in lepo v usnje vezane z zlato obrezo. Cena knjigi znaša $2.00 s poštnino vred. Naročilu naj se priloži denar. Rojaki in rojakinje! Sezite po tem krasnem molitveniku, dokler zaloga ne poide! Naročite ga takoj! Joseph Sitar, 805 V. Chicago. Str. Joliet, 111. TELEFON CANAL 9027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko- hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 2Snd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar ><»WMI»fM»MI|##» Tiskovine stanejo denar in mi vam ga prihranimo, Če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, itd. AMHUKANSKI SLtVENEC 1006 N. Chicago Street JOLIET,.....ILLINOIS Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskoviue, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vso tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane iit članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi BolnlSke liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko .vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedeuih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". MARIJA SLUGA 1828 W 22nd SI. Ckleaf lil. TIM«H Cuul 47ST Izkušena in z driar-aim dovoljenjem potrjena BABICA M ttljadno pripornf« v«n»kiro io hrvaikita A*. nmm tat oarrakiai Slovenkam. Tvrdka L Bachman, inkorp. ZASTAVE, REGALUE IN RA-ZNE DRUŠTVENE POTREB-SČTOE. 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: Lawndala 441. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Bkoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislan je od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na ffceh številnih potrobščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trtaerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino ===== torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezxi jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščiue drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren, bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, ojtrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjša liv _ . f „ ». _ dnu in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. J'osebno za izpiranje grla iu ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS EH^' ■ as ■ O^I ■ H tJIfM POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena let« 1857 Naclfonallzlrana leta 1864 z; E 6 O LET je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 nlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje anaia nad $8,000.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček sna&a nad $660.000.00, kar se drži ▼ postnem saftčitnem skladu« ■aložite torej Vaie prihranka v t »AJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOL YTU. 9QL Narastls obresti se polletno pripisujejo k glavnici, OvU ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00, naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET Illinois* 2% I