VETA U rod oliki la apravallkl prostori; MAT B. U«id*l« ar. CiLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Offtoo of pobUcatloa: J5W7 Bo. Uwn"i 1' r*U °f orovuUd for lo »ocltoo 1103, Act of Oct. 3. 1017, outhocloo«! oo Jun« 14, ISU._ NEMŠKA ZBORNICA ODLOČI V PETEK. Kemiki kabinet je razdvojen gle-de podpisanja pogodbe. NAPAD NA NEMŠKE DELEGATE V VERS AILLESU. ITALIJANI ANEKTI&ALI REKO. Weimar, Nemčija, 12. jim.—Po-«knci narodne zbornice odločijo najkasneje v petek^ da li Nemčj-ja »prejme mirovne $ogoie ali nc. _________r.- in revidirana pogodba je #e v rokah po-alancev. * Berlin, 18 .jun. — Najboljše informacije kažejo, da je Ehertov kabinet razcepljen glede na podganje miru. Osem članov je pfrv li podpisanju,. štirje so za pod-pi«anje in dv* se še nista izjavila. Proti podpisanju so demokrat je: Rantzau, Glothein, Dernburg in Preuss in socialisti: Landvberg, David, Noske in Bftuer; za podpiranje sta klerikalca Erzberger in Hell ter socialista Wissel in Sehmidt. Scheideniann in Gies-berts sta neodločna. "Vor\vaerts", glasilo večinskih socialistov, piše, da je odgovor zaveznikov "napoved nove vojne". Nato na.1alju.ie: "Nemško ljud«t vo je dovolj močno, da nadaljuje Ik)j za življenje in da od-Rovori zavezniškim kapitalistom z odločnim: Ne!" London, 18. jun. — V lukajš-njih finančnih krogih stavijo pet proti treni, da hodo Nemci podpirali pogodbo. Pariz, 18. jun. — Včeraj ji bil htvršeu napad na družbo nemških iitii-ftvaiih delegatov, ki so sc pr ■jali v avtomobilu od hotela Re-ntnofica jo »efa-'« kamenje na Nemce in delegat dr. Melchior in gospa Dormbluth, tajnic* delegacije, sta bila nekoli-k<» pobita Med napadalci je bilo največ ženrfk in mladine. Neha ^»*ka je držala otroka proti ^meem in vpila: "Vi ste mu n-hili očeta." Vojaki ao kmalu raz-Prtili demonstrante. Clemcnecau * takoj ukazal, da ae odslovita P<»li.'ijHki načelnik in komisar v Vernaillesu ker nista preprečila na P"dov in dalje je velel načelniku, da mora osebno prositi Nemec od *'enja. Pariz. 18. jun. — Svet desetih je včeraj konferiral eno uro s tur- *kiml delegati na Quai d'Ornai. Ženeva, 18. jun. — Italijani na Reki ne morejo čakati zaključka mirovne konference, ki še ni rešila jadranskega vprašanja, temveč so sami na svojo pest anekti« vali Reko. Italijanski Narodni svet je odredil mobilizacijo prostovoljcev. Prvi slučaj pric5va zoper razsodbo, ki jo je izreklo sodišče na Reki, je hil poslan višjemu sodišču v Rimu. TODfTEUf KANADSKE STAVKE ARETIRANI. OČE JE UMRL NA PRANCO-SKEM... Chicago, 111. — l»red par dnevi je oskrbnica otrok v neki vele-prodnjalnici našla otroka, deaet dni starega, ki je imel na ohleki pripet listek sledeče vsebine: "O-če tega otroka je hil vojak in je umrl pred petimi meseci na Fran-eoskem. Ker sem revna, ne morem skrbeti zanj. Prosim, naj ho kdo dober z mojim otrokom." Podpisa ni hilo. Otroka so Odnesli v najduišnico. Oče jc umrl na Francoskem... MEHIŠKI CETASl NA BEGU 00 MEJE, Generala" Angeles in Villa brusita pete proti jugu po porazu. Deset odbornikov delavskih unij potegnjenih s postelje ponoči in odvedenih v ječo. NA TA NAČIN HOČEJO ZDROBITI STAVKO. VILLA IZGUBIL 400 MOŽ. EI Paao, Tex. — Po porazu, ki so ga doživeli mehiški četaši pri Juaresu, h kateremu so največ pripomogle ameriške vojaške čete, ni četašem kazalo druzega, kot da se rešijo s hitrim begom. Kadar mehiški četaši odhajajo v bitko, niso njih "generali" med prvimi bojevniki. Ko je hilo treba hežati, je bila stva:* drugačna. "General" Felipc Angeles je bežal a svojo telesno stražo proti jugu in zapadu. "Oneral" Villa je zltežal kakšnih dvajset minut pred Angelesom proti jugu, da reši svojo dragoceno kožo. Ko je "Reneral" Angeles Izvedel, da ao Američani prekoračili mejo, je bil zelo iznenaden, kajti kaj takega ni pričakoval. Takoj obžalovat; Aa m Miši streljali Čez mejo. Seveda jc ta res prišel prepozno, kajti misliti je moral, cako se reši r. urnim hegom. Villa je imel okoli 1,600 mož. Od te čete je padlo štiri sto mož, med katerimi je 80 ranjencev, štiriindeset četašev jc pa ujel me hiški general Oonzalea. VOJAŠKI IZGREDI IN PONTI V ANGLIJI, Kanadski vojaki rebelirajo, ker jih nočejo poslati domov; zažgali ao taborišče, 4000 ANGLEŠKIH VOJAKOV ZA&TRAJKALO ZA VEČJO PLAČO. Brest, Franeija, 18. jun. — 200 francoskih pomoričakov, Id so nosili rdečo zastavo, je včeraj napadlo tukajšnje vojaške sapore, toda napad ja bil odbit. Pomorščaki so hoteli osvoboditi svoje tovariša z bojna ladja "Jiavtioe", ki se je vrnila is Sebas topola Pilota j v Brestu Jt napet. London, 18. jun. — Včeraj ao se sopet ponovili kgradl med kanadskimi vojaki. 400 Kanadčanov ja napadlo polieijako jote, v kateri je bil anprt kanadski vojak. Jat nik je bil izpuščen. Winnipeg, Man., 18. jun. .— Zvezni -konštahlcrji so včeraj oh dveh zjutrai. ko ie vse spalo, vlomili v ntanovanje desetih voditeljev tukajšnje generalne stavke in jih aretirali ter odgnali v Stony Mountain, kjer sc nahaja zvezna jctnišnica. Aretirani so: Aldennan John Queen. A. A. Hcaps, Rev. William Ivciih, (leorarc Armstrong, R. B. Russell, R. K. Bray in štirje doz-levni ruski agitatorji. — Russell jc tajnik kovinarske organizacije in smatra se za glavno moč v raj ko vem odboru. I vena je u-rednik delavskega buletina "We-stern Labor News". Bray je voditelj dosluženih vojakov, ki podpirajo štrajkarje. Zaporno povelje, ki ga je izdala zvezna vlada, dolži aretirane sarffrtelje, da so na javnih shodih večkrat izrekli "izdajalske beaede" in da so napadali oziroma hujskali k napadom na čuvaje javnega reda O-•nenjeni "čuvaji" so bivll vojaki, ki so nc pod pritiskom meščanske-ga odbora ponudili v policijsko nhižho nameato odalovljenih unij <«kih policistov. Istočasno so konštahlarji vlomi mili v Lal>or Temple. kjer je glav ni stan stavkovnega odbora ln od nesli razne listine in piams. Aretacija delavskih voditeljev hc je izvršila v največji tajnovi. Pred vsako hišo se Je vata vil av-tomohil s četo konštablerjev in obtoženci ao hili potegnjeni a po------ lejalt Kedaj se Villa zopet prikaže ob mehiški meji, je vprašanje bodoč noKti. Nekateri menijo, da i"»■ — ---- * - " _ Konferenca je bila tajna. Damad \ atelje, ko ao «e najmany na«ie, ^rid paša. turški veliki vezir, jc »retadje. Kakor oe čuje bodo predložil apomenieo. v kateri a-!t« način prijeli stavkovni vodite Hira za ohranitev turškega ce-||ji tudi v drngih kanidakih me Mr«tv«. Dejal je, da pohlepnost ;Kifh. kmler se vrši generalna stav ^are Kuaije po Carigradu in mla-!ka. . doturš>a atranka sla zakrivili, dej Ns ta način upajo delcMlajale. * > Turčija zvezala z Nemčijo v razbiti atavko. ko je na drugi na-vojni proti ententi. Vojno je P«;čin nh»o mogli. »ktuHno napovedal admiral nem *ke bojne ladje, ki je bila v rnri srnJlu ras diakutiranja s avstrijskimi ra.tekol in dr. Kfntter f*hieago in okolk-a: V četrtek nestalno, toda vroče Uhkl raz lični vetrovi. PREDSEDNIK BO STOPIL PRED LJUDSTVO. Waahington, D. 0. — Predaed nik WiUon je odklonil, da Izroči acnatu mirovno pogodbo v seda nji oldiki. kot zahteva Johnaono va rezolucija, ki je bila pred krat tem sprejeta. Njegovo odklonitev je sporočil izvršujoči državni tajnik Polk. Obenem je došla ir. Bele hiš*« vest, da ae predaednik vpte v ZdrnEc-ne države okoli 4. julija, da prične s kampanjo ml oceana do ocea< na, v kateri ho apcliisl tia amerl. ško ljudstvo, da podpira liic« narodov. Republikanci ae pripravljajo za debato o Knozovl rezoluciji. V senatu se udeleže ta razprave naj-boljše republikanake moči. Ke London, 18. jun. — Valed po-čaxuega procesa demnbilizacije in zavlačevanja miru se je pojavila velika nezadovoljnost med britl-ftkiini vojaki v mnogih taboriščih, 20,000 kanadskih vojakov v taborišču Whitfey nedaleč od Londona je v soboto zvečer vprizori-lo velike isgrede in ruzdjalo nekaj poslopij. Izgredi ao se ponovili v nedeljo zvečer. Vojaki so premagali strože in (spustili is zaporov vae zaprte tovariše. Nato so zažgali poslopje Y. M. O. A., taboriščno gledališče iu več drugih poslopij. Ker nI otpija nihče g isll, ae je naglo rariird ua onta-ta )H>sl.»pja, ki so bilu kmalu v pepelu. Častniki, ki ho pritekli na d-** meva. niso mogli n!.' opraviti proti :«MK) isgrednikam. Več vojakov je dobilo majhne poškod-V v boju in neki vol»i: je nevarno obstreljen. Kanadčani ao jezu!, ker so jih jsrid^^ili v taborUču zaradi de-invrkih štrajkov v I u pol ku u> $1.00 M tri niMc«; Chic^r« na UU, 1* 7» «• po CM »»o a. 1140 0 ui tri bmmci, ia m laoztastvo $7.00. NwU* a* k»# i«« »tik "PROSVETA" xaa7 S«. Ar——. Ckkaf, IM— — 'THE ENLICHTENMENT" Org— of tko SIt—U NotU—I bo—fH S»«**7-tho IUo.ii Noti—I b—«t Advortiaiog ratsa on agr—msnt. Um ud States Uzefpt Chkage) «4 Caaada $4 par rear d for«iyn conntriM $7.00 por ysar._ Datum v ohlajanju a. pr. (Junija S0-IS) pol., ».i«. imana in naaloir. poaani, im »a» j# • l*ai Smio« poUkla mmroimlnrn. Ponovita j« prava-Imh, Sa •• »»■ — mtavl llal. KDOR SEJE VETER, 2ANJE VIHAR. DOPISI. Deteljeva palma Pogostokrat se slišijo glasovi, da je edino bivša kaj-zerjeva Nemčija zakrivila svetovno vojno, pri tem se pa omenja nekdanja črnožolta monarhija, da je bila zape-ljena od nemškega kajzerja in njegovih svetovalcev. Na človeka, ki ni poznal razmer v nekdanji habsburški monarhiji, napravijo take besede vtis, da je nekdanja avstro-ogrska moiiajhija postala žrtev kajzerjeve politike proti volji in da ni sodelovala, da se je zanetil svetovni požar. Take sugestije so ae precej razširile, odkar so bili nemški avstrijski republiki izročeni mirovni pogoji. Predvsem moramo povedati, da take sugestije ne prihajajo iz krogov, ki qp naklonjeni republikanski formi vlade, ampak izvirajo iz krogov, ki sd se klanjali Habs-buržanom in so po avtokratiški metodi vladali narode v bivši črnožolti monarhiji. Ti krogi Hočejo pokazati Habs-buržane kot žrtve Hohenzollerneev. Komur so znane razmere v bivši habsburški državi in notranja in zunanja politika te države, ne more soglašati s takimi sugestijami. Zunanja politika habsburške države je bila imperialistična, avstro-ogrsko monarhijo je pa smatrala habsbur ška družina za svojo domeno, na kateri imajo ukazovati le Habsburžani in ne ljudski zastopniki, ki so jih izvolili narodi naseljeni v tej nesrečni državi, v postavodajne zbore. V Ko so počili streli v Sarajevu, ki so ubili avetrijikega nadvojvoda Ferdinanda, ni imela vlada bivše črnožolte monarhije najmanjšega vzrdka, da pošlje Srbiji tak ultimat, da ga Srbija ni mogla sprejeti, ako ni hotela sama-sebe ponižati za vazal ko Frjanejožefa. £ Črnožolta monarhija je imela svojo vojno stranko, v kateri so imeli imperijalisti in militaristi glavno besedo, kakor jo je imela kajzerjeva Nemčija. Ta stranka je bila najboljše zapisana na habsburškem dvoru, le semintje se je dogodilo, da je za nekaj časa izgubila svoj vpliv pri Francjožefu. Toda po nekaj tednih ali mescih je pa prišla vojna stranka zmerom v sedlo in v sedlu je bila, ko je bil nadvojvoda Ferdinand ustreljen v Sarajevu. Ta stranka je pa hotela imeti vojno s Srbijo in njo so pri tem prizadevanju podpirali vsi anekaisti in imperijalisti, ki so sa njali, da črnožolta monarhija zavlada do Soluna na Balkanu. Okoli te skupine so se zbirali plemeniti veleposestniki in črnožolti veleindustrijalci, ki je pričakovala, da politika vojne stranke pribori nove trge. Po napadu v Sarajevu, o katerem sodijo se danes nekateri, da je bil izvršen na željo črnožoltih militaristov in imperijalistov, se je nudila prilika, da izvrše, kar nosijo v svojem srcu. Na pritisk vojne stranke je bil odposlan tak ultimat Srbiji, ki ni mogel roditi druzega kot svetovno vojno. To resnico so poznali tudi militaristi in imperijalisti. Svetovno vojno so hoteli imeti, ker> so sodili, da bo končana v šestih mescih z zmago za avtokracijo centralnih držav. Da se niso spol-nile sanje teh avtokratov, je zakrivil precej general von Kluk s svojo nerodno strategijo. Ce ne ni načrt nvtokracije centralnih sil obnesel, še ni dokaz, da ni bil njen cilj izvojevati zmago v nekaj mescih in po zmagi zapovedovati vsemu svetu. Z odpošiljatvijo ultimata Srbiji je črnožolta avtokra-ci ja zase j a la veter v juliju 1914, žela je pa vihar, ki jo dne 11. novembra 1918 docela položil na tla. Stare avstro-ogrske monarhije ni več in iz nje so se rodile nove mlade republike kot posledica viharja, ki je pokopal črnožoltr monarhijo. Kdor sodi trezno, ne more za nekdanjo habsburške monarhijo potočiti ene solze, kajti bila je slaba mačeha vsem narodom, kl so proti svoji volji živeli v nji, za de-lavce in male kmete pa ni imela nikdar kaj druzega kot kovano pest. Sejala je veter in žela je vihar. \ Bandit Villa je t«»kom zadnjih pet let izgubil najmanj deset rok, petnajst nog, tri hrbte in parkrat je bil že grobu. Sedanje vesti iz Mehike pa dokazujejo, da je Villa zdaj izgubil glavo in 7. njo vred še tisti drobec pameti, kolikor jt> je sploh imel. Bearcreek, Mont. — 8 junij jo bil kolikor toliko pomemben za ukujšujo slovensko naselbino o-/iroma za društva "Blovenski »i. novi", it. 112 SNPJ. Drultvo je namreč proslavljalo deset letnico svojega obstanka iu ob ti prilfki hiiio priredili veselico, katera jc najbolje izpadla v vseh ozirih in udeleženci so bili je ko zadovoljni programom, kafleri je obsegal raznovrstne točke ki so pripomo gie do izvrstne zabave in ludi do boljšega finančnega vspeha vc sClice. Da se je cela veselica iivr sila tako dobro, kar je v prvi vr sti v veliko korist društveni b'a gajni, katera se je nahajala že zadnjem Stadiju, "finančne je^i ke", se moram najiskreneje za h/valiti članom druitva ".Slovenski sinovi" za njihovo tako požrtvovalno delo iu člaubtn društva "it. 81 SNPJ iz Red Lodge, Mont., in sploh vsem rojakom iu bratom Hrvatom iz tukajšnje naselbine kakor »tudi h bližnjih naselbin za tako obilo udeležbo. Delavske razmere niso posebno dobre v tukajšnji okolici kot sploh nikjer ne. Delamo po eden do dva dni v tednu in prigodi sc pa celo, da cel teden nič. Cene ra znitn življeuskim potrebščinam pa plezajo vedno navzgor. V "Prosveti" z dne 7. junija nem opazil dopis iz Neffs, O., \ katerem dopisnik kritizira mlač uost rojakov, ker se tako malo brigajo za državljanstvo in s tem ne tudi jaz popolnoma strinjam. Nikakor se pa ne strinjam z dopisnikom, ker napada bivše delegate lz države Montana, kateri so bili na zadnji konvenciji v .Spring-field, 111., kar *e posebno povdar-ja: "To ae je pokazalo na sedmi redni konvenciji SN^J v Spring fieldu, HI. Posebno ie delegati iz Montane". Ker sem bil tudi ja/ delegat omenjene konvencije iz "Montane" se čutim užaljenega, ker sem državljan Združenih držav. Od 21. leta nisem zamudil niti enih volitev ter sem Vedno Vo lil ob vsakih volitvah. Toda kljub temu je postala država Montafa *dry", akgravno cent volil nasprotno. Kar se tiče zanimanja za IrŽavijanstvo rojakov v državi Vfontani, posebno ie v naši našel bini, odkrito povem, da še nisem nikjer opazil toliko Slovericev državljanov Združenih držHv kakor ravno tukaj, akoravno sem prepo toval precej vzhodnih držav, t Toliko v pojasnilo dotičnemu dopisniku, da v drugič ne bo take nesmiselnosti poročal v javnost. Jon VVlditz, bivši delegat SNPJ Boj spohim boleznim. Zvezni poljedelski department •e vedno trudi, da kolikor mogo-e izpopolni poljedelstvo v Združenih državah. Vradniki tega depart menta so vedno na delu, da se kolikor mogoče veliko dosedaj ie ne obdelane zemlje, katere je ie tisoče in tisoče akrov pt^pekio tua neobdelane, izrabi v kme(ij ske svrhe. Pokrajine, katere so nerodovitne radi pomanjkanja moče poskuša kultivirati s pomočjo irigacijej močvirja pa z osuševanjem. Pokrajine, v katerih ue uspeva žito ali Brugi poljedelski pridelki, skuša, izrabiti na ta način, da poKkuaa uvesti druge rastline, katere vapevajo v pokrajinah e-uake tem. Na ta način so posadili že veliko tisoč akrov zemlje z popolnoma tujimi rastlinami, od katerih imajo ie precejšen dobi-ček. Na ta način so presadili tufti dateljnovo palmo. Kakor je ^e mogoče znano marsikateremu iz- Boj, katerega sp povzele Združene države ae ni končan, ako ravno je demobilizacija že delo ma končana. Vojna se vodi sedaj proti »polnim boleznim, katere so največji sovražnik splošnega človeštva. Nikdar prej v*vzgodovini Zdru žene države niso ile v 6oj proti kakemu sovražniku z tako Privatni interesi to si y laseh kajti tovarnarji, ki izdelujejo opeko iz magnezije, nasprotujejo visoki colnini na sirovine, iz katerih izdelujejo opeko. Podjetniki, ki zalagajo tovarnarje a sirovina-rai, pa zahtevajo vi/oko colnlno ker producirajo sirovine cenejš Avstriji kot v Ameriki. e v POSLEDICE INFLUENCE Olarkaburg, W. Va. - Influen- ca je v Zapadni Virgiuiji puhrala Veliko žen, kar je povzročilo, da odločnostjo kakor ravno proti t. ima mmm kur \hi zdravntkt, vae okrajne (> vdovci tffa obasti in splošno ljudstvo je do- V V. , 1 »sce. bil« poziv Od vl.de, da naj poma- E^Tfc vdovJ ga zatreti to bol".en. In ako l>« H' T • . , 'T'" fjuds,vo alifialo in ae „dZva,o Jj-J^ - £ M,m. „. v .» spodinjo, da lahko t/vrše de o n» vepjega aovražnika. ,„,lj„. Nekateri farmarji ,o »e Zveznim državnim nradmkom 1,^.,. ?a i4jaX n bilo prej znano, da so spolne bo- , .. . . ' *w»ja poije. lezni tako zelo razlirjene med department, da J ljudstvom, dokler niao pričeli kil- ™ " Wodmj.. ki bi akrbel. uiti mbdeni.V v ......... Še tudi ,udi z" »Irok^^B prej se niso toliko brigali za vojake v redni armadi in v milici. Toda, ko so pričeli prihajati mlade-ninči v armado, narodno namrc SPLOŠEN POLOŽAJ V SREDIC JI EVBOPI. ' V teh dveh deželah uapeva ta .o raziirjene te bolezni med ama no a£ K«»« '»J»T»dta. arma,1« rastlina jako dobro. Pridelovanje I riSkim ljudatvom. Podvzeli ^.d I Ken^alom Kaninom. Zaduj, je v aprilu prifel /. ofenzivo dateljnov je zelo dobifkanoano in|ločne korake in v karalkm, .'asi . radi egi ao že nanadili nekaj ato ao že laliko belježili, lepe »^ ^' ^ flj™ "gel je v akrov "emlje z njo, na kateri ne Bdlne ao popolnoma izolirali, d.fc^ŽT^T uspeva nobena druKa r.Htlina. aploh niao več priili v dotiko, z ««jJ^J«^Tf1'" Cr , .i. I zdravim liudmi in oo eir so iih V^ v (eTV^rum zapaone armade m Vse druge rastline ae navadno|^avim u^poi^Jjobenern so todili živahno kaiapa- sploh niso nikamor v pokrajin^ kyirh jc zasedel 'Kangin. V vrstah Canginove ar- zdrav, tega poslali. Združene države so poslale naj bolj zdrave armado na bojišče in made je mnogo boljševikov. Posledica je bila, da je bila zapadna pridobivajo s pomočjo semena Toda dateljeva palma se mora presaditi kot mladika ali pa kore-nise .Poskušali so že s semenom, toda dosegli niso rezultata. Radi tega sO se napotili pred nekaj desetletji uradnfkj imeno- HJ IHH v^nega departmenta v severoza- ' Nobedcn'vojflk ni prej odpuš-|druRi ^rani reke Bielaje, katero prenesli | ^^ armade;dokler 1(i popolno.| »ameravajo boljševiki prekorači- ma zdrav in naj boleha na ka- padno Affriko, odkjer so mladike dateljnove palme in jih posadili v Kaliforniji. Gotovo, da je tretia pri tem jako paziti, da se dobijo še popolnoma sveže in zdrave mladike. Pri tem je treba e treba jako paziti. Toda dom| čim v Tunino in Algiro so jako I ^ zakon ____________ nasprotni temu in kolikor mogoče v§eh lnih boleznij> In v drugih ovirajo tujce kateri ^namera- držftvah ge pa tudi že deluje, da vajo odnesti mladike. Iranclja, ^odtrzamSjo slične korake. LISTNICA UREDNIŠTVA PredplaČnik, Edison, Kana. Svbska vlada jc bila gotovo'p<>d učena n tajni londonski pogodb ker je bila zaveznica entente. 1 koliko sc jc sedaj drži, ako je bila kaj vezana nanjo, se pa ne ve. Karadjodrjevičeva dinastija al kralj Peter sploh nima nobene pravice do nobenega ozemlja. Ime dinastije ali izvršujočega vladar ja se imenuje mesto vlade. Seda njo vladajoča srbska dinastija pa *ploh dosedaj Sc ni dobila nobene pra\yce do nobenega ozemlja prejšnje avstrijske monarhije. To se Im odločilo ua skupščini, kate ra bo sklicana menda šest mese cev jm) sklenjenem miru, na kate ri sc bo določila forma vlade, N< danje pravice do dežel spadajočih k prejšnji avstrijski monarhiji ln kakor na ta naCin omej| žavah zelo drage. Pri prevaianju teh mladik mo ra biti vsakdo zelo previden, da se mu ne pokvarijo. Zaviti jih je treba v mokre cunje in vsejto zo »et v moker mah in še to potem v mokre cunje. Ko jih prepeljejo skladišča, sc morajo tudi tu kaj zelo čuvati, da ne vsahnejo. In to traja včasih cele tedne, pre in zatre vsaka kužna bolezen, ako se ozira na zdravstvene predpise, istotako se tudi vse spolne bolez ni. Odpraviti je treba prostitucijo in zloglasne hiie, kjer se goji prostitucija, in prvi korak je že stor jen za odpravo spolnih bolezni Podučevati je treba ljudstvo o po sledicSh, katere nastanejo pri o dno jih nakupijo toliko, da se la- kuženju s kakoršnokoli spolno ho „_ linijo in kake posledice za vsa kogar kdor nride v dritiko s Člo hko naloži en železniški voz. Kadar jih je dovolj se vlože v zaboje, v katerih je dovolj vlažne zemlje in mahu. Toda velikokrat "je velika težava dobiti zadostno število zabojev. Tako se je pripe tilo nekemu trgovcu, kateri je na kupil zadostno število mladik, da nr«j>ostaji ni mogel dobiti za bojev. Radt tega sc je obrnil na. nekega domačina, ki je bil mizar,|I,red ■P0,m™ iirz nJim sklenil pogodliri, da mu pripravi določeno število zabojev. Toda, ko mu je ta trgove« orne nil, da morajo biti ti zaboji goto vi v enem tednu, mu je odgovoril, da mu je nemogoče pred enim me vcein izgotoviti jev. vekom, kateri boleha za spolno boleznijo. Zvezni zdravstveni urad ray)o šilja cirkutarje širom Združenih držav, v kaferih poživlja ljudstvo da'naj skrbi za svoje zdravje in da naj se varuje pred vsemi na lezljivimi bolezni _ posebno šc Avstrijci iščejo zvezo s Ruiijo. Ženeva, 18. jun. — Boljševiškl plakati, poziva joči ljudstvo na vstajo, so se pojaviii ne samo na Dunaju, temveč tudt v mestih n» deželi. Tako poročajo iz Inomosta. Poročilo se ^lasi. da ljudstvo >daj več ne zahteva združitve t Nemčijo/pač pa z Rusijo. Zastopniki ogrske sovjetske vlade so n« delu po vsej Avstriji. Švedski socialisti it boljševizem. Stookholm, IS jn. — Kongre* ivedskih neodvisnih socialistov J<> sklenil s 186 glasovi proti 22. &a se atranka pridniži "Tretji mter-nacionali v Moskvi". Kongres je tudi sprejel rcrolucijo, ki zahtev* da delavci na Svcdfkem prevzamejo vso produkcij,, v svoje roke, se oborože in rnzoroliio buržoa-*ijo. WASH KRATKE VRSTI IZ INOTONA. Waahington, D. 0. - Geheral Mareh, šef ameriškega generalnega štaba, je Izjavil pred senatnim dvanajst žabo- ISnikni' za . vojaške zadeve, da ftdruženim državam zadostuje Kakor hitro se prepeljejo te|Rrmada pet sto tis. č mož, da Tz-mladike v Združene države, DEZERTER PRIJET; OSUM v UEN JE UMORA Indianapolia, Ind. — John Oni l>'ja, dezerterj« kl ^e omimljen da jc umoril Ma.v Wllklnsovo. so prljrli v Kansas H t.rja. Willkln. sovo so našli v vodnjaku še 31. maja. ' (le«»rge O. Keshler. ki se ja sam orijavil na polieiji, ko je izve<1el, «b» ga išč»jo radi um« ra Wilkinso. ve. je i/javil, dr je I al Ouillj zad- kolikor mogoče hitro prepeljejo do določenega prostora. Nato se takoj vlože v jarke, po katerih te. Če vedno voda. da se ožlve. Potem se presadijo v zemljo, katera je ugodna za te vrste rastline. V zadnjih dveh letih pred -vojno se je uvozilo nad dva tisoč s* vrše svoje dolžnosti, ki jih nalaga deseti člen v ustavi lige narodov. Seveda morajo tndi druge države izvršiti svoje dolinorti, da Ameriki zadostuje ta armada. General March in vojni tajnik sta vztra-jala pri zahtevi, da mora armada šteti pet ato tisoč mol, daairavtlo jn kongresna zborni -a znižala moč teh mladik. Uvažalo jih bo toliko grmade na štiri sto *isoč mol. Pri časa, dokler jih ne IkmIo imeli to liko, kolikor jih zadostuje za do-mače potrebe. Na isti način so vdomačili tudi drevo kinina, iz katerega se pridobiva kinin. Ta rastlina v«pe iji molki, ki Je bil v družbi Wi|Jva v južni Ameriki. Toda presa- kinsove, nrrden je I ila umorjena Tukajšnje oblasti se bodo tdaj dill so jo sknro v vse dele sveta. V zadnjem Časti no vdomačili dltnile u v«jaških oblasti, ki hrezšterila rastlin v Ameriki, ka. drle Gnillvja kot deierterja. da.tere so dobili iz inozemstva. In še ta privedejo v Indhnapolis, da ae vedno preskušajo vpeljati drug« zagovarja na obtoibo umora. 1 rastlina. >< «. zaslišanju so dognali, da bo armada Velike Britanije itela 952,000 mož, ali itirikrat toHko kot pred vojno. Zadeva glede Speedaayjeve bolnišnice v Oaicagn fc. nj Rkon. čana Zbornični konferenčniki nočejo priznati senati^ga predloga, ki naroča zakladniškemu tajniku, da prevzame bolnišnico, senatni konferenčniki pa in.ajo nalog od senata, da ne smo j t popusiiti od predloga. « Cehi vrgH naznj ograke komn-" niatc. Ženeva, 18. jun. — Iz Prage javljajo, da so .Češke čete pod vodatvotn francoskega generali Hennecqueja reokupi^ale več slovaških vasi pn |juti de BMT M a. Uwa4ala Av, Cktafa BLAGAJNIKI Aatoa J. Tack.v«. Bm I, Ck.ra. UL UPRAVITELJ GLASILA i ruto omu.. aaST-aa la LavaSal* Ava. ca UM«, UL pohotni ODSEK. JaSa Sitri»«, pr.to.Mtk. Bm SSI, Caaaaakur«, Pa. Jaka Ui Sira i iS, MS Mm Si. a»rto«ri*WL iu. M«rtto lili n a M, bm are B**t*rtaa. ost*. Jaa >i*iiL Bm aaa. BmIism. p*. a***Mk. aaaa Pra***r a«*, čuvata* oau. BOLNIŠKI ODSEK. I Ša«T-as t. La«a4ala Av.. CkWa«a UL VZHODNO OKROtJE. Rirfalf rt.toH.li, Bm 4BTBrM«.vMK Pa Aatoa B*4Mak, Bm TL WUk H**m. Pa ZAFADNO OKROŽJE. Aatoa ftahr, Bm 104. Gmm. Km*, m Jmmm* Lm Kak ar, Bm NL Olikan Mtaa, m ll»wn^>i Nadsomi odbor. Mat« P.«ravM. »iBiBi, 14S1S Nato Ava. Calllaaaa*. Okla iakak M lil Nil. 41S PWm St.. B«*Mk. Mtoa. Tiskovni odbor. ONE ČUDOVITO DELUJEJO. P OvM. 841 KB|tlvBa4i haliolt, Mkk. »a Skak. 1101 E. Sa St. Ctonlui Okla . Ma* IMavM. IS44 fa. R*.to* Ava. Cklaat*. UL RAVNIKI Br F. J. Kara, SSSS St. Cltfr Ava, Ctov UBEONIK HraoaVETE"i JO. Zavartaik i Naročniki Pozor! MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ammiso in Stani Knaj 5227 Butfer it Pittabursh, Pil Nemčija se odloČi v pe tek. • (Nadaljevanje s 1. strani.) UNa (PAlOftK) | latlrja dolf ovo lukaj lm V *lairaat kraju. Icvrltdo Vil A v Nataraka atraka »padala* a dala lo palalk 10 lol na Mom ■>*»*■ "Proavata" pilo eb blagoatanja ljudstva. Ako aa striajal a njimi ni Idajaml, podpiraj trgovca, ki oglalajo v ProavaiL — V salogi Ima« vsa sa vsakdanja potrabMl-na po smerni eani. AVTOV E08VK. Rojakom m priporoča JOBN NEMETH STATE Ii97-9nd Av«., N«w Vork Corner 2nd Av«. in 88. ulica. naprodaj je 411 »krov obtegsjočs fsrms ns IVillsrd, Wis. v veliki olovepakij naselbini, r raven ' šelerniške pro Ite .pol milje d opoataje. 13 skrov 1«. irciičeneffs, 2 skrs je isorsneir* In poaejano * vsakovrstni pridelki. Ako ksterefa veseli naj w hitro i/g lesi. /a vas nadaljša pojasnila »e je obrniti ns: Frank Mstkovič. I*. O. B«i W.llsrd. v\u (J«ne 18-1») Pošiljamo denaf v staro domovino in odpravljamo potnike ia v staro domovino. Pilita na sa vaa poj aml lt. Naznanilo nam kedaj In a katerim vlakom pridete v New York, da vas lahko nai človek počaka na postaji (Dipl). . . Ne pota bi te natega naslova: JOHN NKMCTH STATI BANK 1897 — Sad Ave., Carter 2. Ave. ia 83. alfca, Naw York, N. Y. NA PEODAJ JE lepa fsnna SO akrov dobre zemlja, polovica je obdelana in »aaejane r rarnovrst nirni pridelki. l*f»> sadno drevje na vrtu, vae poslopja, iivins 111 kmetljako orodje. Prodam vae ako pa j kot •rtaeujeiio sli pa tudi »smo zemljo In poalopje kakor kdo šel i. Farm« la il ml I jo ml meata Peabligo, 7 milj "d >1 a rineta in le 7»/j milj« ml M«-oommine, Wia. Prodaja« vw to I* IMselmegs razloga Za natančaaf ša pojaanila In «1 ee»w pišite laaL Mn. K KodH/. K No. I. 1'eahtigo, Wia. OE SE ZANIMATE aa svaUvns dogodka delava* palaftaj, iogod k« v stari domovini In Aa^rildia ka v bodoč« radao 4aataiU«L s *V 'i i MILIJONAR OBSOJEN MA $800 DENARNE OLOBE RADI TIHOTAPSTVA teh a Denver, Colo. — Herman B. (1*1«*, bivši blagajnik držove Wyoming in milijonar, je bil ob-M)jcn na tri sto dolarjev denarne globe, ker ao v njegovi gorati na-ili 3fj0 k »Ion žganja. Žganje, vredno štirinajst tisoč dolarjev, je bilo zaplenjeno. K j je bil flates pozvan pred ao diiče, je prišel njegov advokat Henry K. Lutz, ki je izjavil, da njegov klijent ni kriv. Edina dr žavna priča je bil detektiv Klein ki je izpovedal, da je zipleoil Žganje v goraži, ki ae nahaja na (iatesovem svetu in poleg njego vega doma. Dejal je, da so bili na aodih listki z imenom Charles J NValla, bivšega poveljnika, držav ne konstablernke čete. V kleti na (Jatesovem domu je pa zaplenil inanjlo množino žganja. Ko je detektiv nehal govoriti je (iMiesov advokal odklonil iz praševanje priče. (»aies je plačal denarno globo in slišijo se glasovi, da ne nasto pijo oblasti napram njemu na državnih sodiščih, dasiravno na, rajše kaznujejo grešnike, ki so grešili proti prohibieijoniftkim po slsvsm na državnih sodiščih. Afe ra je zanj zaključena na policij hkem sodišču. Nekaj ur pred zaplAnbo žga nja na (Jatesovem domu, je župan Hailey imenoval Charles J. Walla ravnateljem mestnega odbora za varnost. V tej službi je bila Wol-lova naloga, da nastopi najstrožje napram ljudem, ki vtihotapljajo žganje v državo. Wall je bil preje načelnik državne konstablerske čete in je imel tudi nalogo, da gleda na prste tihotapcem. Ko so zaplenili žganje in je ljudstvo izvedelo, da je bilo na sodih VVallovo ime, so prihajale iz ljudakih ust neprijetne opazke. Nekdo je rekel, da atvar izgleda, kakor da postavijo kozla za atrsl-nika v zelnik, ali pa lisjaka za ču-vaja kurnika. Kn dan po zaplembi je Wall poslal svojo resignaeijo guvernerju kot načelnik konstablerske čete. Oates je izjavil, da je vse žganje njegova lastnina. Ta izjava je povzročila, da ne pride Wall pred sodišče. )|t Ooverner je sprejel Wallov0 rezignaeijo, kljub temu je pa uve del preiskavo, da dožene, na kakšen način so. uvažali žganje. Ooverner se hoče prepričati, če se govorice resnične, ki pripovedujejo, na kakšen način so vtihotae pili žganje v državo. Neka taka govorica pripoveduje, da je Uandolph H. Hagerman, konsta-hlerski lajtnant, spremil žganje na ukaz Walla, da je dospelo varno ln brez nezgode v Oatesovo goražo. Hagerman se je po tej govorici peljal pred dvema tovornima avtomobiloma, na katerih ja bilo naloženo žganje. Imel je u-kaz, da ustavi šerifa ali njegovega pomočnika, ki bi hotel preiskati tovorna avtomobila. Hagerman aeveda trdi, da je govorica izmišljena in da ni spre-mil tovornih avtomobilov. ("Mani knnstahlerake čete izjav Ijajo, da je bil Hagerman omapjf ga dne, ko so vtihotapili žganje, runa j mesta. Če je bil res v spremstvu obeh avtomobilov, te daj je bilo zanj nepotrebno vedeti, dn je žganje skrito pod po hiitvnm. Oni trdijo, da so kon-atablerji večkrat spremili avto inobile, na katerih je hilo naloie no pohištvo, če so lastniki prosil v a varstvo. Ljudstvo sodi drugače o tej l*-i«vi konslablerjev iu pravi, če je hotel bogatin vtihotapiti žganje mu ni bilo treba drnzega storiti k nt prositi m konrtahlersko var sivo, češ, dn pripelje pohištvo mesto. Ljudstvo pravi, da bi hilo zanimivo izvedeti, koliko airomn kov je bilo deležnih tega vamtva Neka druga govorica pravi, dn j«- imel neki šofer, ki je peljal nitje in pohištvo v metlo, pri pomčilnn plimo ml SVnlls. v kste rnn \Vnll pravi oblastvenim or Ksnum, naj ne prciakujejo avto mnbilov To pismo je imel H L Voorhees, ki ga je izročil oficirji/ konstnhlerske «'ete. Lo sta tovorna aMumobils d«»apela v Denver sekcij. Sedaj je pričel svojim delom v državi Michi-gan, da organizira aocijalistično stranko po zaključkih zadnje izredne eeje . Olavni tajnik ameriške socialistične stranke. Adolf Germer, je razposlal okrožnice na vse soei-jaliatičue klube, kateri niso suspendirani ,da naj gredo takoj na delo in da naj pridobivajo nove :iane. V ri okrožnici je tudi natanjko pojaHiteno, zakaj ho bile eele sekcije izključene iz stranke. l>or se obrača na vse prebivalstvo, ds pokupi vojuohranilnib tuisai!', kolikor je le mogoče. Kajti vsako mur je ie znano, da je denar naložen v* teh znamkah najvarnejše naložen in tudi na najboljše obresti. Vojnohrglnine znamke se glase istotako na zelo kratek termin, kupi jih skoro vsakdo lahko ker se se glase na majhno vsoto> in njih cena nikdar ne pade v ceni. Poacbno lepo priliko imajo otroci, da se privadijo varčevati že v mladosti. Mesto da bi znosili vaal; nikelj ali dime za sladkarije, naj raje sprsvljalo in ko imajo dovolj, nr#: kupijo eno vojnohranii no znamko. Na ta način si bodo prihranili lepo vsoto in veseli bodo, ko hodo znali peniti denar. Z AMERI&KO TRGOVSKO BRO-DOVJE. Z ognjem in mečem, ' Zgodovinski roman. Polski spisal SimnUmtimic*. -r Poslovenil Mr«*eftt. Nadaljevanja. S temi besedami Zagloba prvi poklekne in za njim drugi. Vsi so dolgo molili in hvalili Boga, da kneginjica še živi. Četrti del. t PLOiCATA ZEMLJA PLAVA NA VODI," UCl VOLIVA. Chieago, 111. — Neki časnikar ski poročevalce je zapustil vlak v Zioti Cityju, da si ogleda mesto čsstilcev Klija II/ Komaj je stopil na tla, ga je nekdo pozdravil: "Mir tebi." O brnil sc je in zagleda) je sivola sega moža, oblečenega v duhov sko obleko. "Brst, ali ste na ob isku?" je nadaljeval neananee. "Da, videti hočem Zion Olty,' je odgovoril časnikarski poroče valeč, "Pojdite z menoj," je dejal ne znanec. I manjšine, ki v mnogih točkah ne fiel je v njegovi družbi v mes*o|a0gIaša s poročilom večine, in si ogledal šole, prodajalne, cer* kev, hotele itd. V mestu je prepo-vedano pušenje tobaka, vporaba zdravil, zdravniki ne imejo bivati, H#w y __ r prQW, v mestu m prepovedana so tudiLijoni|kih kroglh g0v*>re, da de- Waahing-ton, D. C. — Plovbeni odbor je priporočil senatnemu od seku za trgovino, da ustavi gred njo in obratovanje trgovskih la dij tako hitro, kot to dopuste razmere. Ladje, ki se ne morejo prodati, naj se oddajo v najem. Ste-vens, podpredsednik plovbenega odbora, je predložil poročilo VPRAŠANJE VINA IN PIVA gledališča. Navadno ljudsko šolo imenuj« jo učilišče, Nank v šoli se vr< strogo po naukih krManskekito-. b|lklT)c| za prohib,,ljo ^prav « liške in apostolske cerkva Po teh jzg0varjaj0> da lahUo predeedni monstracija ni napravila velikega UJ*||vtisa na voditelje republikanske vr 'stranke. To pomeni, da so repu- naukib se uče otroci, da je zem 1 ja ploščatji. . "Zakaj verjamete, da je zem lja ploščata!" je vprašal časni karski poročevalec apostola Taj lora. "Znanost uči, da je okrog la." "Naš nadzornik Voliva ne ver jame, kar ni v svetem pismu,"- je odgovoril naivno apostol. "Dru ga zapoved na pr. uči, da je ne se predsednik prekliče vojno prohibieijo, ne da bi mu dal kongres posebno dovoljenje. Pivovarnarji upajo, da predsednik prekliče vojno prohibieijo. Voditelji republikancev pravijo, da so se informirali pri osebi, ki nekaj šteje v pravnih zadevah, če ima predsednik pravied" preklicati vojno prohibičljo. Prejeli so odgovor, da predsednik lahko ho nad nami, voda pa pod nami. ■ .... lil" m tr i ir ., , ... ' . . » prekliče vojno prohibieijo. V de-Voliva je bil zunaj mesta, toda ____' - njegovi nauki uče, kakor da jc doma. mokratičnih krogih govore, če bi predsednik preklical samodsebe a . , , . i'J vojno prohibieijo, da bi mu rav- Svojo razlago, da je no Hiti očHali, da ni imel pravice plošča, podpirajo z izreki iz sve- Drekii(,a Ui Kedai iHavliaJo tfga pisma, k f'govori, da ima I? . " ,ieaa> zemlja štiri vogale. V šoli imajo zemljevid, ki ka ie, da je zemlja plošča, krog in trog jo pa obdaja voda, na kateri plava. Severni tečaj je zaznamovan z ledenimi hribi, ki so tukaj, da človek ne pave v vodo, če pride do kraja zemlje. Solnce se po teh naukih suče okoli svoje osi, zemlja stoji na miru, in ker se solnce suče okoli sebe, dela noč n dan. Hnkrat pokaže zemlji svetlo stran, drugič pa temno. In take hedaatoče so dovoljene, ds jih uče v šoli. da lahko prekliče vojno pr ojiibi cijnrr Ce je kongres proti vojni pro hihiciji, tedaj jo lahko prekliče, ne da bi čakal, da jo prekliče predsednik. Tako govore v krogih, ki so nasprotni prohihiciji. PONAREJENJE ČEKOV ZA JETNliKIM ZIDOVJEM CESTNOŽELEZNIŠKE PPED LOOA POKOPANA. Ohioago, DI. — Oblasti ao pri šle na sled, da ao tiskali čeke v kaznilniški tiskarni v Leavemvor thu. V afero je zapletenih pet in dvajset oseb. Takih sleparskih če kov je bilo izdanih za približno sto tisoč dolarjev. Krivec so aretirali v raznih me stih. Nekega lajtnanta so prijeli v Netv Yorku, ki je ušel iz kaznilni Springfield, IU. — Zbornica je odklonila predlog, da pridej3|,.* v majorski uniformi, cestnoželezniške predloge na dnevni red. Predlog je stavil po slanec Dahlbfrg. Predlog je bil odklonjen z 51 proti 43. glasovom. Nihče ni ata vil predloga, da se glasuje po imenih. Ta odklonitev pomeni, da ne pridejo cest nože TOVARNARJI ZAHTEVAJO OBRAMBNO OOLNINO ZA 8TEKLO. Washington, D. 0 — Tovarnarji iz New Jersev ju zahtevajo, da se uvede obrambna eolnina za lezniške predloge vgč na dnevni I »teklo, ki služi kemičarjem. Ame- rlškn steklarsko industrijo ugro Mogoče bodo cestnoželezniški Ua po inpovedi tovarnarjev baj-interesi Nedaj poskusili na drug bolj steklo lz Japonske. Za obram način, da se spol ni jo njih želje. h)no eolnino je tudi organizacija steklarskih delavcev. OSEMNAJST OTROK JE UTONILO. Tusoaloosa, Ala. — Mala ladji-ca "Mary Prancis," v kateri je bilo tri in petdeset oseh, večjidel otrok. *e je prekucnila v reki NVarrlor. Za osemnajst oseb vedo. | ds ao utonile, petnajst drugih o-set» ps Ae pogrešajo. MIRNE STAVKOVNE STRAtE ARETIRANE. ao i- ukrsdenem avtomobilu. Atir je banditje so strailH ualulbence. peti je pa nagrabil plen. KAMPANJA ZA RASPECAVA NJE VOJNO HRANILNI H ZNAMK SE PRIČNE 29 JUNIJA T. L Chicago, Ul Porocano je ir bilo. da je todredil odbor ts raz pei avanje vojnnhranilnih vnamk v drlavi Illinois, ds je teden, ka leri «e prn ne t junijem dolo i «'en t a veliko kampanjo ra rarpc v onih drlavtth, k>r je največ anje teh mamk Omenjeni od BANDITJE SO ODNESLI $17,00C Clevelaad, O. — Pet oboroženih bsnditnv je oropalo West Bank ing kompanljo za $17,000 ZbežaliLoilnijsko prepoved, ki je seveda Ohioago, 111. — Pred znano de-partmentno trgovino, poznano pod imenom "Boston Store", je bilo aretiranih oaemnajst mirnih stav kovnih straž, da ovirajo promet. Prodajalci in prodajalke stavka jo, ker je tvrdka odpustila ualuž-henee, ker so bili Člani organizacije. Uprave prodajalne se je takoj obrnila ua aodnika SuHivana za REORGANIZACIJA SOCIJALI 8T1CNK STRANKE V DR ZAVI MICRIOAN Chicago, m. - Ker, so bile ne krtii-r«- »e Ur i je minpendiraiie U n metiikc NorijalUtlčre stranke, je jiriiVt irvKevalnl odSor amrriške wwlj»li«IPlif stranke tskoj t re organlcatort«'tii>n d«-lom pt»«eloio ngmlil družbi začasno . Policija sama pravi, da ao stav kovne straže le hodile gorindol in nosile hapise, na katerih je bilo zapiaano; Pomagajte nam zmagati v stavki. V krogih strokovno organizira nega delavstva je aretacija po-T»>*Ha Tfttko razburjenje, ker ker pnkazuje, da ao oblasti na strani kompanije Atrajkarji so bili mirni, hodili so gorindol in niao z besedami nadlegovali nikogar. Kljub temu ao bHi areti rani. Pred nekoliko dnevi je knez res šel v Za-mostje, da si pridobi novih krdel; niso pričakovali, da se kmalo vrne. Zato so Volodijevski, Zagloba in Kedzijan šli na pot brez knezovega dovoljenja in prav skrivaj, vedel je samo, gospod Longin, ki pa je molčal kakor mrlič, ker ga je vezala dana beseda. Veršulj in drugi častniki, znajoč za smrt kneginjice, niso si mogli niti misliti, da bi bil odhod Volodijevskega in Zaglobe v kaki zvezi z nevesto nesrečnega Skretuskega. Pač pa so ai mislili, da so ga šli iskat; zlasti ker je bil tudi-Redzijan pri njih, o katerem so vedeli, da je služabnik Skretuskega. Naši znanci so šli naravnost v Hlebanovko in se tam pripravili za pot. Pred vsem je Zagloba kupil za novce, katere mu je posodil Podbipeta, pet lepih podoljs-skih konj, spodobnih za daljše potovanje, katere so radi imeli v poljskej, pa tudi v kozaškej vojski. Tak konj je mogel po cele dni teči za tatarsko kljuso, v urnosti pa je prekosil še celo turške konje, od katerih je bil vstrajnejši za vremenske premembe, privajen na hladne noči in deževje. Potem je še kupil zase, kakor tudi za tovariša in kneginjieo potrebne kozaške obleke. Ko je bilo vse gotovo, so še vsi skupaj nekoliko molili ler potem šli na pot. Tako preoblečene si lahko smatral za kake kozaške atgmane in večkrat se je pripetilo, da so jih ustavljali vojaki in poljske straže, razpostavljene tja do Kamenca; toda ž njimi ae je la hko pomenil Zagloba. Delj časa ao potovali po pokrajini, popolnoma varno, zasedeno po vojaki polkov poveljnika Lanckoronakegg, ki se je po lagoma bližal Baru, da bi pažil na zbirajoča se tam vojaška krdela. Splošno je bilo že znano, da z dogovori ne bo nič in da vojska visi le na lasu, kakor pravijo, dasi se glavne moči še niso ganile z mesta. Perejaslavsko premirje se je končalo o binkoštih in na obth straneh so čakali samo povelja. Med tem pa je vojska prav za -prav že yre la. ter obetala biti še dosti hujša, nego poprej. ^ konjskimi kopiti poteptana zemlja se je pokri la z zeleno travo in cvetke so rastle po gomilah ubitih vojakov. Nad bojnim poljem so krožili škrjanri, še višje pa so se podile trope žrjavov in drugih ptic. Razlite vode so delale valčke pri toplem pihu vetra; ob večerih pa žabe v kalužah in potokih imele svoje presedajoče razgovore. , Zdelo se je, da priroda sama želi zaceliti bo lečine naroda, ozdraveli bol ter ozaljšeti gomile pobitih na vojski z* različnimi dišečimi cvetkami. Bilo je jasno nebo, zrak je bil svež in duhteč in vsa stepa kakor bi jo naslikal, se je bliščala kakor zlata preproga, spreminjala barve, kakor mavrica. Stepa je bila polna\ ptic; veter je toplo pihljal po njej, sušil vode ter dajal človeškemu licu črnorjavo barvo. Človeška srca so kipela veselja pri pogledu na to krasno sliko širokih step. Gospod Volodijevski je neprestano prepeval. Zagloba pa se je zleknil večkrat na konju ter nastavljal solncu svoja široka pleča. Ko ga je že dobro ogrelo, obrne se k Volodijevskemu ter re- -j " ; t"' m 'Kako dobro se počutim pod aolnčnimi žarki po izpitem medu in vinu. Zdi se mi, da ne ^nore biti nič boljšega za moje stare kosti." "To se vsem prilega", odgovori Volodijev-skl. "Na pomlad se vsaka Žival rada greje na solncu." * • - "Sreča, da imamo tako lepo vreme, ko grc> mo po kneginjieo", nadaljuje Zagloba. "Po zimi ob hudem mrazu bi bilo težavno bežati z dekletom." "Naj jo le dobim enkrat v svoje roke, naj bom nečimernik, če jo nam šc kdo izpuli iz rok," reče Volodievski. "Povem ti odkritosrčno, gospod Mihael", reče Zagloba, "bojim se samo ene reči, da se v slučaju vojske ne dvignejo Tatarji, ki bi nam Vtegnili hiti nevarni. S Kozaki si že vemo pomagati. Saj si *.c opazil, da nas unatrajo za kozaške starešine; Zaporožci tudi spoštujejo pemač, ime Bohunovo pa nam je še najboljša zaslomha proti vsem neprijetnostim." ,"Oj, jaz poznam Tatarje; jaz in Veršulj sva imela ž njimi včdno dovolj opravkg." "Dn tudi jaz jih poznam," omeni Zagloba. "Saj sem ti že pravil, kako aem bival tbed njimi nekaj let ia bil prišel l&hktj do visoke časti. Ker pa ae nisem hotel poturčlti ter jih začel prezirati, so me hoteli ubiti, ker sem spreobrnil najsts-rejšega njihovega duhovnika k pravi veri." "Pa ste dejali nekoč, da se je to godilo v Oslsti." "V (lalati je bilo drugo, v Krimu pa drugo. <"> misliš, da j{ v (lalati že konec sveta, pa še ne veš. kje poper raste. Več je na svetu sinov Be-lijevih, nego kristjanov." Tu se vmešs v razgovor Redzijan. "Ne le Tatarji nas morejo ovirati", reče. "Nisem še povedal tega, kar mi je pra*4l Bohun, da ta jarek straži jo ostudne po&aati. Čarovnica, ki oskrbuje kneginjieo, ima tvezo z vragi, kateri ji vtegnejo naznaniti naš prihod. Imam sicer pri sebt blagoslovljeno iirogljo, tatefl edina jo lahko ubije, ker ae je druga ne prime; toda re-zun nje je baje tam ie cel legijon zlodjev ln vampirjev, ki straži jo vhod v jarek. Vidve gospoda sta razumnejša od mene; pazita torej, da me tam ne doleti kaj hudega, sicer pridem še ob na "Ti ai ree pravi trot!" reče Zagloba "s» je ravno najina glavna akrb, da misliva na tvoji zdravje. Zlod te ne vzame, Bogu pa tudi nisi pol treben. Ce te pa vzame, bo le kazen za tvojo iT komnost. Prestar vrabec sem, ne bom se dal pr* ve jat i za pleve. . . To si zapomni in zapiši nos. . . Če je tvoja Horpina strašna vražariei nisem jaz nič manj strašen od nje, ker sem bil i Perziji, Ider sem-se naučil čarodejstva. Ona kIu ži vragoJ, vragi pa služijo meni; lahko bi ora z njimi na polju, kakor z voli, ko bi hotel ter M ne bal pogubiti svoje duše." To je jako dobro, to pot le porabile gospod vso avojo moč, ker je vedno bolje, če je t-love) pred vsem varen." "Jaz pa imam največ zaupanja v varstva Božje", reče Volodijevski. "Če Bohuna in Hor pino sam črni čuva, čuvajo nas nebeški angelji katerim najhujši peklenšček nasprotovati ne m re. Za vsaki slučaj pa obljubljam prižgati sveti mu Mihaelu sedem sveč iz čistega voska za sreči potovanje." , .. "Tudi jaz pridenem svoje darilce za eno reče Redzijan, "da me gospod Zagloba ne k strašil z večnim pogubljenjem." "Sam te prvi pošljem v peklo", reče ZagL ha, "če bom videl, da ne veš za kraj, kjer je skP la kneginjica." "Kako b; ne vedeli f)a le dospemo enkrai Valadinki, najdem ga celo z zavezanimi Pojdemo po levem Dneatrovem bregu, jarek :c na desni strani, »lahko (a je »poznati ker je vlu* vanj zadelan a kamenjem. Na prvi pogled « nam bo zdelo, da 1 je priti ni mogoče, toda v ska li je preseka, da gresta lahko dva konja vltri skozi. Ko bomo enkrat tam, nam nobeden več uide, ker je to edini vhod in izhod iz jarka, okrog pa so tako visoke stene, da jih komaj ca preleteti more. Čarovnica grozno muči lji ki pridejo tje brez z njenega dovoljenja; tam k ži dokaj kosti in ogrodij, toda Bohun je dejal, < ne smemo marati za nje. . . Ko pridemo tja, mo ramo samo kričati: "Bohun! Bohun! Bohun! ir pride nam z razprostrtimi rokami vesela napro ti. Hazun Horpine je tam še Čeremis, ki gronn strelja iz puške. Oba moram usmrtiti!" "Onega Čeremisa ne maram, le babo bo ha zveza ti." - Ni Pti g»4o." "Da bi jo zvezali, gospod? Je tako močni da raztrga oklep kakor srajco, podkev pa se k« zdrobi v njeni roki. Ko bi bil Šel gospod Podpi beta z nami, bi jo znal ustrahovati, mi — težko Edino svoje upanje stavim v svojo blagoslovlji no krogljo, . . Naj jo pogoltne enkrat vražari