It. 6. Poštnina plačana v gotovini. V Lfubllanl, dnd 24. januarja 1923. Iskala vsako sredo !n petek. v. Glasilo ..Samostolna kmetijske stranke m $I©yeralJo ifi Naročnina: Din 20*~ . . Din celoletno polnletno četrtletno..................R!n ? Posamezna številka . ...................Din r— J Al I i f Kmet pomagal si savn, ln svoje staliife v državi uravnal si sam! Inserati: 1 mm Inseratnega stolpiča stane zat snale oglase nradne razglase ............ reklame po dogovora . . . Din 0-25 ... Din 0-50 Ivan Pueeii, Uredništvo in upravaištvo lista fe v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši t,Ekonoma". Iz Beograda, kakor tudi skoro iz vseh krajev nase države, prihajajo poročila o nezaslišanem preganjanju uradništva, ki ni voljno trobiti v radikalni rog aH ki si upa vsaj natiho-tna misliti, da se da za silo Izhajati tudi še s kakšnim drugim političnim prepričanjem. Clta se to, kakor svo-Ječasna poročila iz Mehike, ko so se poštenemu človeku ježili lasje na glavi. Vsak bivši slovenski minister bo rad priznal s kolikim trudom je iskal dobrih slov. alf hrvatskih uradnikov za svoj resor in če je kje katerega ujel, s kakšnimi mukami ga je obdržal na važnem mestu v korist dobre uprave. In t! Idealni siromaki, ki so se Žrtvovali za dobro stvar, v kako siromašnih razmerah so živeli, ponajveč ločeni od rodbin, brez stanovanja vrednega ljudi, davljeni od draginje in čakajoči boljših časov, a ponajveč še izpostavljeni zasmehu ožje domovine. A upali so, delali In čakali. Zdaj pa jih dviga val politične vihre in jih meče na ulico. Na stotine In stotine jih je že zletelo skozi vrata. Brez obdolžitve, brez preiskave in obsodbe! Na željo slepega partizana alf celo na n-igljaj osveteželjnega tovariša, ki je slučajno organiziran pristaš srečnejše politične struje. Znan mi ie slučaj pridnega Slovenca. Delal ie kot mravlja, politično si nI upal niti misliti, kaj še le, da bi kazal svoje mišlienje javno. Nekoč pa ie moral kot član komisije oceniti delo enega starejših gospodov in ker nf bilo uporabno, je to v svojem poročilu utemeljil in delo odklonil. Zdaj je postal avtor odklonjenega dela svetovalec novega ministra in omenjeni Slovenec zato sedaj »ne valja* ter mora Iti. Značilen je slučaj vinograd arske-ga Inšnektorja MHJutlna Stojanoviča. to je bil brez dvoma najboljši uradnik v poljedelskem ministrstvu. Stro- kovno na vrhuncu, agilen, požrtvovalen ter neumorno delaven in v vsakem položaju zanesljiv, za Beograd nerazumljivo zanesljiv. Nikdar nisem opazil, da bi kazal kakšno polit, na-gnenje, a vem, da se ni hotel organizirati pri radikalih. Prejšnji teden sem izvedel, da je že zletel v Vršeč, kjer se bo enkrat otvorlla vinogra-darska šola. Iz Zagreba od železniške direkcije poročajo najneverjetnejše stvari. Slovenci lete kar trumoma, dasirav-no je znano vsemu svetu, da so bili ti naši uradniki tam doli edini, ki so vsaj še za silo vzdržavali promet. In vse brez preiskave, brez obtožbe in obsodbe! In v Ljubljani? Pen?ijonirali so železniškega inšpektorja Negovetsča, seveda brez preiskave in vzroka. Zraven pa puste razširjati krvave zgodbe, namigavajo in šepetajo, da bi tako v publiki nasitili tisto boleha-vo radovednost, porojeno ponajveč-krat iz zavisti, ki slepo in dosledno požira še tako gorostasno laž, ki pa ni nikdar dostopna resnici, ker je ta vselej preveč preprosta. Pa slučaj Ribnikar? Pravijo ljubljanski krngi, da ne uživa mnogo Slmnatij. Tudi za moje se n! nikoli trudil alf tu ne gre za osebo, marveč za princio takega značaja, da bi mora! biti vsem svet. Premestili so ga v Zagreb, da bi pokazali polit, pro-tivniku: mi smo mi! Ribnikar gre in se ukloni. Ko se poslavlja in hoče na novo mesto, ga brzojavno unokoje. Brez preiskave, brez obtožbe in razsodbe! Pa tudi brez ogorčenja publike, brez protesta naših dnevnikov! V »Slovencu« sem celo čital ironični smeh Meiista. Ali ni mogoče, da bi nas vsaj ob takih prilikah srečalo iztreznenje? Ali se res ne moremo povsoeti nikoli več do zavesti, da so nekatere rane nam vsem skupne? Volilna Naši volilni sestanki. Živ dokaz naše naraščajoče sile so naši sestanki, ki se vrše po vsej Sloveniji in ki so povsodi sijajno obiskani. Še bolj ko vse drugo pa je treba pozdraviti enodušnost, ki vlada na vseh naših sestankih in ki kaže, da so naši tovariši zavedni pristaši lil odločeni storiti vse za zmago naše pravične stvarj. Kjer je zavednost, tam je tudi požrtvovalnost in to izpričujejo tudi naši sestanki, ki navadno končajo s požrtvovalnim nabiranjem prispevkov za naš tiskovni sklad. Pretekli teden so bili skoraj vsi naši sestanki posvečeni postavljanju kandidatov. S ponosom lahko zabeležimo, da je bilo na teh sestankih Sladko rešeno pereče vprašanje kan- Židatov, kar je nov dokaz naše no-ranje sile. Le malo strank je, ki bi mogle isto reči o sebi. Zaupni sestanki so eno najboljših agltačnih sredstev, ker se na njih ljudje porazgovore, kar je na shodih nemogoče. Zato je potrebno, da posvečajo tudi v bodoče vsi naši tovariši sestankom največjo pozornost in da jih prirede vsak teden. Ti sestanki morajo biti podlaga za poznejše shode, na katerih bomo javno manifestirali za našo idejo in ki bodo tudi manifestacije naše moči. Da izpade ta manifestacija čim najsijaj-nejše, je naloga sestankov! Pa še eno veliko nalogo imajo sestanki, na katero ne smemo nikdar pozabiti. Sestanki morajo utrditi disciplino v stranki, morajo pomnožiti borbenost tovarišev in morajo skrbeti za redno izvrševanje vsega vo- lilnega dela. Kontrola volilnega dela so sestanki in to upoštevajte! Gorejska je samostojna. Popolen preobrat je nastal na Gorenjskem. Nekdaj klerikalna trdnjava, je danes ponosna Gorenjska nepremagljiva trdnjava kmetske misli. Vas za vasjo vstopa v vrste borcev za zmago Stare pravde, vas za vasjo spoznava lažnivost klerikalcev. Resnica zmaguje, pravica je vedno močnejša in dne 18. marca bo Gorenjska strla one, ki so leta in leta izrabljali kmeta, sebi v korist, kmetu pa v škodo. Proti zlorabi uradništva. Ker so se raznesle govorice, da bo silil novi minister-krajan gosp. dr. Županič velike župane in okrajne glavarje s seboj v agitacijo, na volilne shode, zaupne sestanke, agitač-ne konference in kar je še takih pripomočkov, je naš tovariš Pucelj minuli teden v Beogradu pri notranjem ministru proti takim nameram, če bi v istini postojale, najodločnejše protestiral. Rekel je, da bi bilo takšno postopanje s strani vlade prevelika provokacija vseh Slovencev, ki bi pri odbijanju takega postopanja ne poznali pač nobenega strankarstva. Naše uradnlštvo je dobro, res nekoliko zbegano vsled slabih gmotnih razmer — je rekel nadalje tovariš Pucelj — ali do danes absolutno čisto in nekorumpirano in ga s takim postopanjem ne bomo pustili kvariti. Notranji minister gosp. Vujičič je izjavil, da tega ne bo pripustil, da je vesel, da je politično uradništvo nestrankarsko in ne želi, da bi se ga umešavalo v politične boje. Najnovejša sleparija klerikalcev. Niso srečni naši klerikalci, če ne najdejo vsak teden nove sleparije. Tako se nam poroča z dežele o njih najnovejši slepariji, kako da bi premotili naše tovariše. Vtihotapljajo se v družbo naših pristašev ter nastopajo kot naši pristaši. Da bi jim naši tovariši sigurno verjeli, napadajo v začetku klerikalno politiko, potem pa pričnejo nakrat z »odkritji« o naši stranki. Pa pravijo, da ne zaupajo več vodstvu SKS., ki da je gnilo in nezmožno, da so kmetje samo zavedeni itd. Tovariši, proti takim političnim lopovom je samo eno sredstvo. Zrahljajte jim malo kosti in postavite jih na zrak! Za hinavce ni mesta v pošteni družbi. Klerikalni kandidati. Silne težave Imajo naši klerikalci s postavljanjem svoje liste. Vse polno njihovih vodij bi bilo rado izvoljenih, pa je premalo mest za oddati. Zato je že sedaj sklenjeno, da več prejšnjih poslancev odleti. Največje neprilike dela klerikalcem vprašanje nosilca liste. Postavili bi radi kmeta, pa ne vedo, kako bi to storili, da se nikomur ne zamerijo. Na drugi strani pa nasprotuje temu tudi klerikalna gospoda, ki hoče, da je nosilec, liste gospod. Pa o tem boju še prihodnjič kaj več! Proglas poslanca Angjeliča. Demokratski poslanec Angjelič je izdal na svoje volilce proglas, v katerem pravi, da je opetovano nagla-šal, da morajo demokrati tem bolj odstopati radikalom, č'm d?!je da so v vJadl«. Demokratski poslanec trdi torej o politiki demokratske stranke natančno to, kar smo mi zanisali o volilnem proglasu demokratov. »Jutro« bo reklo seveda vseeno, da to ni res. Toda dne 18. marca bodo rekli volilcf, da imamo ml In poslanec Angjelič prav. Naši demokrati. Eno je treba demokratom priznati: denarja imajo, ko nihče. Ogromne svote ga izdajajo za svoj tisk, ogromne svote za razne agitacije in še ogromnejše za Prekmurje. Pa kljub vsemu denarju spoznavajo, da stoji njih stvar slabo In nad vse klavrno. Zato so čfsto prepleskali svoj program in zato love kaline z najrazličnejšimi gesli. Tako so postali naenkrat strastni nasnrotniki bank, nakrat so snoznali, da je treba delati ljudsko politiko in bogvekje so našli tudi ljubezen do obrtnika in kmeta. Ampak prepozno so se spomnili na vse te lepe reči. kajti v presvežern spominu vseh je še, kako so delali, ko so imeli moč. Dejanja so močnega od. besedi ta to bodo potrdili volilci. Narodno-napredna stranka. Tako sijajno so se borili demokrati za napredni blok, da so skupino okoli »Slovenskega Naroda« popolnoma odbili od sebe. In niti sedaj pred volitvami niso podvzeli niti koraka, da bi nastali razkol v svoji stranki odpravili. Računali so, da morajo starini po deželi voliti mladinskega kandidata in zato starlnov pri svoji koncentraciji niti upoštevali niso. Sedaj je prišel odgovor skupine okoli »Slovenskega Naroda«, ki je oživela staro narodno-napred-iio stranko. Pri volitvah misli nastopiti samostojno. Tudi naši radikali se pridno gibljejo. Po Belokraiini hočejo pridobiti pristašev z razdeljevanjem odlikovanj, na Kočevskem s farbanjem o novi železnici, v Prekmurju s politično močjo, sploh z zadnjimi sredstvi Za utrditev značajev ima radikalna stranka v Sloveniji brezsporne zasluge, vsaj je upanje, da oprosti polagoma vse druge stranke od korltarjev in štre-berjev. Radič proti Novačanu. Še pred kratkim je pisal »Republikanec«, da naj pričnejo vsi pravi republikanci vsako zborovanje s klicem: Živijo Radič, živijo Novačan! Sedaj pa je Radič Novačana izključil iz svoje stranke, ker nI Novačan pristal na to, da bi bil nosilec republikanske stranke v Sloveniji kak Hrvat. Prav radovedni smo, če bodo Novačanovj republikanci še naprej kričali: Živijo Radič. Mogoče se spametujejo tudi oni in prično kričati: dol z Radičem! Gospod Novačan pa je tako zopet izpopolnil svojo politično karijero. Iz demokratske stranke v SKS, od tam v zemljoradnike, potem Radičevec, sedaj zopet enkrat osamljen — v resnici čudna so pota Novačanove politične dalekovidnostl. Kakor vse kaže, bo dne 18. marca konec politične karijere gospoda Novačana. Zemljoradniki. Razkol, ki sta ga povzročila Ko-madinič in Avramovič, ne bo zem-ljoradnlškl stranki v škodo, temveč samo v korist, ker jo bo oprostil Ko-madiniča, ki Je s svojo temno preteklostjo stranki samo v škodo. Danes je dokazano, da je Komadinlč agent radikalov in zato Je dvakrat dobro, da ga je zemljoradniška stranka rešena. Cisto si je pokvaril svoje stališče tudi Avramovič. ki sploh ne bo več kandidiral. Čiščenje v zemljoradniški stranki je torej izvršeno in stranka bo v volilnem boju zelo dobro odrezala. S tem pa bo dana možnost za ustvaritev zemljoradniškega bloka, ki edino more ozdraviti naše javno življenje. Enotna fronta socljsllstov. »Delavski list«, glasilo komunistov, poroča, da se bodo v Sloveniji združile vse socljalistične stranke za skupen nastop. Ta nastop pa se naj izvrši na podlagi skupnega političnega, socijalnega, gospodarskega in kulturnega programa. Komunisti in krščanski socijalisti z istim kulturnim programom! Večje farbarije pač še nI bilo v slovenski politični zgodovini. Bo} za nemške ln madžarske glasove. V Vojvodini se vodi ljuta borba med demokrati in radikali, kdo da bo pridobil za sebe nemške In madžarske volilce. Izgleda, da so v tej borbi zmagali radikalci. kajti radikalski ministrski svet je po daljšem posvetovanju načelno sklenil, da Imajo Nemci in Madžari volilno pravico. Kaka bo nova skupščina. Radikalna »Tribuna« priobčuje dvoje vposlanih mnenje o bodoči sestavi skuoščine. Po mnenju obeh dopisnikov bi posamezne stranke dobile pri volitvah sledeče Število mandatov: Radikali 74 manda demokrati 72 » zemljoradniki 43 » Radičevci 36 » mohamedanci obeh skupin 19 komunisti 17 klerikalci 17 » republikanci 12 > socialisti 6 > SKS S > Hrv. zajednica 4 » Srbska stranka 1 » razni 6 » 99 S1CS onemesoSla 99 To debelo laž beremo debelo tiskano v demokratski »Domovini«. Tovariši, če bi Vas hotel kdo begati s to lažjo, mu odgovorite sledeče: 1. Takozvani napredni blok je bil potreben v Ljubljani pri občinskih volitvah, ker je po kratkovidnem prizadevanju dr. Žerjava veljal za t& volitve nečist proporc. Kljub temu pa se napredne stranke v Ljubljani niso mogle zjediniti in tako je postala Ljubljana klerikalno-komunistična. Zakaj to? Ker nI nikomur resno bilo za napredno misel, temveč le za strankarstvo. 2. Tudi danes je v Ljubljani napredni blok potreben, ker dobi mandat tista skupina, ki ima najvišji količnik. Vseeno se o naprednem bloku v Ljubljani niti ne govori. Zakaj to? Ker je v Ljubljani vsled mladinskega psovanja na vse strani tak blok nemogoč. 3. Na deželi pa je napreden blok nepotreben, ker velja tu čist proporc. Ce dobi ena stranka na Kranjskem le eno enajstino glasov, na Štajerskem pa eno šestnajstino, že dobi poslanca. Ali je v resnici stranka, ki ne dobi niti toliko glasov, upravičena, da ima poslanca. 4. Napredni blok pa fe na deželi tudi nemogoč! Skleniti bi se moral med nami, demokrati in NSS. Niti demokrati in niti NSS niso dobili pri zadnjih volitvah in sedaj so kvečjemu nazadovali, niti na Štajerskem in niti na Kranjskem količnika, temveč šele združeni bi dobile obe stranke in to le morda, če ne bi namreč nazadovale, mandat. Mi bi tjp®ej morali vsaj eni teh strank en mandat popolnoma podariti, kajti vendar ne bo nihče misli, da bi sklepali narodni socijalisti ali demokrati kompromis zato, da bi bili brez mandatov. Vendar ni nihče tako naiven, da bi demokrati hoteli napredni blok ie zaradi napredne misli in brez ozira na mandate? Vsaj vemo, da so n. pr. demokrati na Štajerskem zahtevali nič manj ko tri mandate! Ali se more take politike smatrati še za resne! 5. Naorednl blok pa Je na deželi tudi škodljiv. Ne samo kmetski, temveč tudi naoredni misli. Če bi bil sklenjen tak blok, bi morali kandidirati na deželi dr. Kukovca ali dr. Žerjava. Naj nam pove kdo okraj, v katerem ljudstvo hoče, da ga zastopa eden od teh dveh politikov? S kompromisom ne bi dosegli drugo, ko da bi izgubili glasove klerikalni in da bi narasli. 6. Ni nasprotnika, ki bi nam ne pripoznal, da dobimo na Kranjskem in na Štajerskem več k'o količnik, da smo najmočnejša napredna stranka. Zato je gotovo, da ne bo niti en glas Izgubljen, ki bo oddan za SKS. Demokrati, da o narodnih socijalistib niti ne govorimo, pa vedo, da ne dobe na Kranjskem količnika In da ga dobe na Štajerskem le, če se jim posreči njihova kupčija v Prekmurju. Zato so izgubljeni glasovi, ki so oddani za demokrate in zato ni tistemu resno na srcu boj proti klerikalcem, kdor re glasuje z nami. 7. Zato recite vsakomur: Sklenite najprej v Ljubljani kompromis in potem pridite šele s kompromisom na deželi. 8. Predvsem si pa zapomnite sledeče: Demokrati imajo težke milijone od bank, s katerimi vzdržujejo svoje časopisje. Zato morejo pisati vse mogoče, na kar mi niti sproti odgovarjati ne moremo. To prevdarite in ne dajte se premotiti. Vprašajte pa se tudi, zakaj da banke dajejo denar za demokratske liste in potem boste razumeli, da ni demokratski uspeh v. vašem, temveč v interesu bank. Taka je resnica o naprednem bloku, o čegar načelni vrednosti pa za enkrat niti spregovoriti nočemo. Končno pripominjamo le še, da bomo na vsak napad odgovorili brezobzirno in odkrili tudi take reči, da bodo še ljudje strmeli, na kak način se nekateri bore za napredno misel! ■OHMa Padec „lu8rovci". »Jutro« Je iznašlo že meseca avgusta duhovito besedo »veleagrarna politika«. Nikoli nismo culi definicije te čudodelne fraze in iz prakse je tudi ne poznamo. Kvečjemu, če je »veleagrarna politika« to, da ne dovolimo zabraniti izvoza mleka, da mislimo, da ni treba letos v Slovenijo češkega ali celo francoskega krompirja, da mora biti izvoz naše živine in svinj prost, da je tako dosežena cena enaka z ono na svetovnih tržiščih ter da v našo državo ne smejo uvažati tuja vina, da bo tudi našemu vinogradniku zasiguran človeka dostojen obstanek. Zahtevamo samo to, da imajo pridelki našega kmeta tisto ceno, kakor jih imajo pridelki kmečkih rok po drugih državah. Ne več, pa tudi ne manj! Mi ne maramo zaščitne carine, kakor so jo meščanske stranke stvorile za nekatere panoge naše industrije, da tako zavarovani po milosti meščanskih strank izkoriščajo situacijo in naravnost kradejo ljudstvu denar iz žepa. Hočemo torej samo to, kar je naše pravo. Ali Imenuje »Jutro« morda to »veleagrarno politiko«, s čemur je pričelo zopet zadnje čase pogostejše strašiti? Zadnji članki v »Jutru«, ki bi hoteli odvaliti krivdo z demokratskih ramen za zavožene državne finance, se celo trudijo dokazati, da je vzrok padcu dinarja izvoz našega blaga. Ne bo nič, gospodje! Fraza o »notranji kupovni sili dinarja« je bila že v oktobru in novembru osmeše-na. Vsako dete ve, da zamore valuto rboljšati ln draginjo zmanjšati le nadprodukclja, nadprodukcifo pa zamore povzročiti ie jamstvo, da se iste tudi Izplača. Da noče nihče delati zastonj, to bi morali vsaj advo-katje vedeti! Poleg nadprodukcije pa je treba tudi štedenja, štedenja v privatnem življenju, štedenja v državni upravi. Mi kmetje to vemo in kmet je od nekdaj imel ti dve lastnosti: mnogo delati in mnogo šparati. Ko se boste tudi vi od meščanskih strank vrnili na to davno spoznano ln preskušeno stališče, pa bo zopet valuta dobra in draginja manjša. S puhlicami o »velagrami politiki«, o »pretiranem izvozu«, o »notranji kupovni vrednosti dinarja« pa ne boste dosegli zaželjenega uspeha, ko niste niti hoteli zabraniti raznim bankirjem kvarenja naše valute takrat, ko ste imeli to moč sami v rokah. Danes vse vpitje na »bankirje« le vzbuja smeh in pomilovanje. Izvoz otrobov. Ze dolgo ni bil kmečki stan tako prizadet kakor z letošnjo dolgotrajno sušo. Zlasti pa je prizadeta Slovenija, ki je takorekoč v prvi vrsti navezana na živinorejo. Sena in otave polovico manj, paše nič in tudi drugi pridelki živalske krme so skoro popolnoma odpovedali. Skoro vsak hlev na Slovenskem je na polovico Izpraznjen, kar pa je še ostalo repov, je le za pleme ter je hranjeno le toliko, da se za silo preživi. Kmetovalci si pomagajo za silo s strni-ščem, vejovniki, steljo in manjvrednimi krmilnimi pripomočki, katere pa morajo vsaj nekoliko zboljšavati s tečnejšimi krmili. Zlasti važno krmilo so otrobi. Zato je bil tovariš Pucelj kot poljedelski minister za-branil Izvoz iz države poleg vseh drugih živinskih krmil tudi otrobe. V jeseni se jih res ni mnogo kupovalo, ker so velemlini — ki so kar-telirani — zlahka držali visoke cene, kmetje pa jih težko kupujejo, dokler ne prikipi sila do vrhunca. Sedaj se bližamo temu času na celi . Pa kaj stori skrbna radikalska vlada? Gre in dovoli prost izvoz otrobov, sladkornih rezancev in drugih industrijskih odpadkov, da ne bodo ubogi parni velemlini in drugi sirotni veleindustrijalci opešali, za 9 milijonov živinorejcev pa se ne briga. Taka je skrb meščanskih strank za kmečko ljudstvo! Darila skladi SKS. Neimenovani 12483 kron. Tov. Franc Kalan iz Suhe 90 kron. Tov. Plavšak je poslal 3380 kron, katere je nabral v Št. Jurju ob Taboru na nabiralni poli št. 40. Na volilnem sestanku v Črnomlju je bilo nabranih 625 kron. Tov. Alojzij Teršan iz Tacna 120 K. Na volilnem sestanku v Srednji vasi v Bohinju je bilo nabranih 238 kron. Tov. Tine Babnik, Zg. Šiška je daroval 380 kron. Tov. Ivan Varšsk, Raka, 356 kron. Tov. Lovro Telban, Podjelovo brdo, 200 kron. Šnuarsk! kmetje iz Šmarij pri Jelšah 1040 kron. Tov. Ignac Marinko, Brezovica, 40 kron. Tov. Franc Peklaj, Gruševo, 20 kron. Neimenovani 80 kron. Inž. Rado Lah, 120 kron. Tov. Jernej Grad, Dragomelj, 80 K. Na volilnem sestanku v Iški Loki— Matenja, je bilo nabranih 257 kron. Na volilnem sestanku v Boh. Bistrici, 240 kron. Skupaj 19749 kron! Tovariši! Časten znesek je bil nabran, toda treba je, da še stopnjujemo svojo požrtvovalnost, zakaj le tako bomo v vročem volilnem boju zmagali! Zato ne zamudite nobene prilike in nabirajte neumorno prispevke za naš tiskovni sklad! Vsem zavednim darovalcem pa r.ašo iskreno zahvalo! Pokrajinske vesti. (Deio za »Kmetijski list«) je sedaj najvažnejše opravilo. Zato nabirajte naročnikov, zato poročajte o vseh dogodkih v Vašem kraju, zato ne zamudite nobene prilike, da ne bi delali za naš tiskovni sklad. (V Gorenji vasi v Poljanski dolini) bo v nedeljo, dne 28. januarja ob 3. popoldne v Sokolskem domu shod SKS. Na shodu govorita tovariša Puceij in Ažman. (»Slovencu« v tolažbo in pomirjanje.) Pobožno glasilo SLS je zadnje čase nagromadilo toliko podlih »izvlečkov« iz beogradske barabistike, da izgleda j kot njegov edini poklic zbirati laži zoper tov. Puclja. Ker pa smatramo, da je za takšno nizkotnost škoda papirja in črnila, zato je tov. Pucelj mesto odgovora vložil proti »Slovencu« tožbo. Da ne bodo klerikalni junaki v zadregi za »dokaze«, jih pravočasno opozarjamo na to dejstvo. (V znamenju časa!) Krivična upokojitev inž. Klodiča, bivšega podravnate-lja železniškega ravnateljstva v Zagrebu. Eden naših prvih strokovnjakov, inž. Klodič, je bil nenadno upokojen in sicer vsled grde kampanje, ki se je vodila proti njemu. Vodja te kampanje je bil neki bivši železniški adjunkt, ki je bil svoječasno vsled »nervoznosti« upokojen. Do obznane je bil še strasten komunist, sedaj pa se je premislil in postal strasten radikalec. To neznačainost so mu sijajno plačali radikali in ga imenovali za »vršioca dužnosti administrativ-nog pomočnika in za načelnika pravnega oddelka«, čeprav nima Franič Pože-žanin kakor se imenuje ta mož, za to niti potrebne strokovne kvalifikacije. Pa danes so za radikale lepi časi in zato se baha Franič Požežanin, da more doseči vse, kar le hoče. Dne 18. marca bo že ta baharija minila. Da bo slika popolna, je treba povedati še to, da je bi! inž. Klodič upokojen predvsem zato, da more dobiti radikalec Jovanovič, član zloglasne komisije, plačo inž. Klodiča. (Neresno stranko) nas imenuje »Slovenec«. Dne 18. marca bo še »Slovenca« glava bolela od te neresne stranke, zato naj svoje neresnosti samo nadaljuje. (»Domovina«), ali »naš špuktrigl«, kakor jo imenujejo demokratski žurna-Iisti posveča nam posebno pozornost. Čisto v duhu rajnkega »Pondeljka« pa vmešava v svojo pozornost razne laži, s katerimi misli škodovati nam. Če bi znala »Domovina«, kako zelo koristni so za nas njeni napadi, ne bi nikdar več napisala besed Samostojna kmetijska stranka. Vse namreč dobro prenesemo, le hvale »Domovine« ne. Zato udarite po nas in imejte svoje ve-selie, kadar pogruntate kako prav mastno laž! (Iz Stare pravde) se norčuje gospod Novačan. Ne čudimo se temu, kajti kako naj ceni kako stvar dotični, če stvari sploh ne pozna. Da nima dr. Novačan niti pojma o Stari pravdi sedaj, ko pripravlja Gubčevo številko svojega lista, je s tem dokazal. (Gospodu Novačanu in njegovemu »Republikancu«) bodi povedano, da ima tudi naša prizanesljivost svoje meje in da bomo prav pošteno udarili, če bi se »Republikanec« drznil še nadalje preširoko odpirati usta. (Merodajni oblasti.) Iz verodostojne strani smo izvedeli, da je g. Božič, upravitelj državnih gozdov v Bohinju, naroČil svojim lovcem, da ustrele vsako žival, ki bi se pasla po gozdovih. Če bi se zaradi tega kak posestnik pritožil, pa se bo reklo, da je žival ustrelil tihotapec —in mirna Bosna! Zahtevamo, da se to stvar preišče! Kmetsko ljudstvo ima pravico do pašnje in te pravice mu ne bo vzel nihče, najmanj pa gospod Božič! (Beda naših dijakov v tujini.) — Vsled naše slabe valute je marsikateri dijak v tujini primoran stradati ali pa študije prekiniti. Posebno slabo se godi onim dijakom, ki študirajo na Čehoslo-vaškem. Tem se godi najslabeje, po- sebno pa onim, ki so navezani le na državno podporo. Podpora 1000 Din letno je vredna 350 čehoslo vaških kron, katere zadostujejo k večjemu za boro življenje 2 mesecev. Če pa more dotični preživeti na Češkem 10 mesecev in nima lastnih sredstev, od kod naj vzame denar? Od usmiljenih src, ki se še na tem svetu dobijo, ampak teh je zelo malo. V Novem mestu se je nabralo s posredovanjem kmetijske šole na Grmu pri raznih meščanih, kmetijskih strokovnjakih in kmetih 500 dinarjev za Antona Rožeta stud. agron. v Taboru. V ta namen je podarila Trgovska banka v Ljubljani 200 Din. Vsem tem se nabiralec v imenu Rožeta javno in najprisrčneje zahvaljuje. — Malasek. (Odgovorno uredništvo »Murske Straže«) je odložil dosedanji njen urednik Roman Bende in sicer »iz razlogov, ki jih radi obzirnosti do gotovih osebnosti noče obelodaniti«, kakor pravi g. Bcndč. Odgovorno uredništvo je prevzel J. Kovačič. Občni zbor saveza dobrovoljaca za Slovenijo se vrši dne 2. februarja v Ljubljani. Dnevni red obsega poleg običajnih točk poročilo o pripravah za ustanovitev podružnice Dobrovoljačke banke v Ljubljani. Tovariši naj se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. — Odbor. (Sokolsko društvo v Radovljici) ima svoj redni letni občni zbor v pondeljek, dne 29. t. m. ob 20. uri z običajnim dnevnim redom. Kdor bi hotel med slučajnostmi staviti kak predlog, ki ne spada direktno k dnevnemu redu, ga mora do dne 25. januarja predložiti odboru, ker se sicer o njem ne bo razpravljalo. Posebnih vabil za ta občni zbor se ne bo razpošiljalo. (Dobrepolje.) Tudi pri nas se je pričela volilna borba. Začel pa jo je župan Zevnik in sicer kar z revolverjem. Na občinski seji je namreč predlagal župan, da bi se povečal davek na pse. Temu predlogu pa so se uprli naši odborniki in kasneje še klerikalni. Tako je župan s svojim predlogom pogorel. To ga je tako ujezilo, da je nahujskal svojega hlapca, da je ves večer razgrajal po vasi in spravil vso vas pokonci, Poklicali so zato župana, da ukroti svojega hlapca. Ko so se ljudje razšli, je prišel k hiši samostojnega odbornika župan. V hiši je bila domača družina in en sorodnik, ki je stal blizu okna. V tem poči strel, ki pa k sreči ni nikogar zadel, temveč je obtičala kroglja v okvirju okna. Ko je bežal, je oddal še drugi strel in sicer v drugo hišo, ki je tudi last samostojnega gospodarja in odbornika. — Zupan pravi, da ni streljal, priče pa pravijo, dd je streljal. Hlapca so odpeljali orožniki, toda bilo bi bolje, da so odpeljali župana. (Lovski klub Vel. Lašče) priredi v nedeljo, dne 28. januarja prvo veliko lovsko veselico v vseh prostorih Jakoba Hrovatina — preje Grebene — v Vel. Laščah. Svira godba dravske divizije. Spored: Koncert, prosta zabava, ples, šaljiva pošta. Začetek ob 4. uri popoldne. Maske dobrodošle. — K obilni udeležbi vabi vse lovce lovske prijatelje in prijateljice — Lovski klub. (Smrtna kosa.) V Ljutomeru je umrl na Štefanovo trgovec in posestnik Mihael Čir man. — V Bučecovcih je umrl dne 12. t. m. edini sin postajena-čelnika, Marko Pogorevc, v starosti 22 let. (Cven pri Ljutomera) Dne 6. januarja je imela tukajšnja krajevna organizacija svoj II. redni občni zbor in sicer pri tovarišu Joško Rajhu, Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik tov. Lipša Matija; podpredsednik: tov. Puconja Franc ml.; tajnik tov. Štibrc Mihael; blagajnik tov. Nemec Martin; kolporter tov. Trstenjak Alojz in za odbornike: tov. Brumen Alojz, Krajnc Franc, Babič Franc, Ozmec Jakob, Vargazon Franc, Makoter Anton. Delegati za glavni obč. zbor stranke so tovariši: Puconja Franc st., Nemec Jakob in Brumen Franc. V glavni izvrševalni odbor stranke je pa izvoljen tov. Joško Rajh. — Občni zbor se je vršil nad vse sijajno. Pristopilo je tudi več novih udov, kateri so si tudi naročili obenem »Kmetski list«. Tovariši, le tako naprej in zmaga mora biti naša! (Sv. Bolfenk pri Središču.) Čestitamo orlovskemu društvu na njihovi naobrazbl in dostojnem obnašanju, kadar kažejo na svojih sestankih fige skozi okno mimoidočim potnikom. V prvi vrsti pa se moramo zahvaliti za to olikanost njihovim voditeljem. Samo nadaljujte to svojo izobrazbo in dostojno obnašanje in potem bo ljudstvo samo spoznalo Vašo vrednost. vesti. (Vpadi bolgarskih komitašev na naše ozemlje) so v zadnjem času na dnevnem redu. Tako so pred kratkim napadli vas mirnih naseljencev in pobili vse do zadnjega, potem ko so jih zverinsko mučili. Končno so požgali vso vas. To svoje zverstvo so izvršili, ker so se jim zadnjič naseljenci postavili v bran. Ti vpadi bolgarskih četašev dobivajo vedno večji obseg in skrajni čas je že, da naredi država red. Med tem pa ko bolgarski komitaši ubijajo naše ljudi, pa razglašajo naši republikanci in klerikalci, da se je treba sporazumeti z Bolgari, ki da so najnedolžnejše ovčice. Bi res radi znali kak sporazum je mogoče skleniti z ubijalci. (Zasedba ruhrskega ozemlja) je končana in Francozi so odločeni, da prisilijo Nemce k izpolnitvi mirovnega dogovora. Ker je pri nas brezglava politika zelo priljubljena, se najde seveda vse polno ljudi, ki silno simpatizirajo z Nemci in ki kar za stavo kriče nad grabežljivostjo Francozov. Bodi tem ljudem na kratko pojasnjeno, v čem da je stvar. (Prvotno določeno vojno odškodnino), ki bi jo imela plačati Nemčija, so zavezniki sami silno znižali. Toda Nemčija je izjavila, da ne more plačati niti te znižane odškodnine in da to dokaže je pričela tiskati bankovce, in sicer v taki meri, da je potolkla celo Rusijo. Samo en dan so natiskali za preko 100 tisoč milijonov mark, torej 20 krat toliko, kolikor je pri nas vseh bankovcev. Posledica tega je bila, da je padla nemška valuta. Sedaj se je izgovarjala Nemčija, da ne more plačati odškodnine in da jo bo plačala le, če ji zavezniki posodijo tisoč milijonov zlatih mark. Mesto da bi plačevala Nemčija, hoče še ona prejemati denar. Vrhu tega ni oddajala Nemčija niti materialne odškodnine. Zaostala je v oddaji premoga in lesa. Francoska je od vojne silno trpela, Nemčija pa je kradla in ropala po Franciji in Belgiji. Ali je potem čudno, če hočejo priti Francozi do tega, v kar se je Nemčja zavezala. (Gre pa tudi za našo stvar.) Če ne dobi odškodnine Francija, potem je ne dobimo niti mi. Dobiti pa imamo preko 6 milijard zlatih mark, torej več kakor imamo papirnatih dinarjev. Zato je dvakrat neumno, če katerikoli naš dr žavljan simpatizira z Nemci. (Angleško časopisje) je po ogromni večini na strani Franoske in odločno zavrača govor minisra dr. Cuna, ki je dejal, da je početje Francozov krivično in protizakonito. Angleško časopisje povdarja, da je bil ravno dr. Cuno tisti, ki je vodil uničevanje belgijskih strojev in sicer premogokopnih rudnikov. Zato je smešno, če protestira sedaj, ko Franozi ničesar ne uničujejo, temveč hočejo le od Nemcev priznano odškodnino. (Boj med Nemci In Francozi) je skrajno napet in priznati je treba, da so Nemci v tem boju enodušni. Toda tudi Francozi so odločeni in se ne ustrašijo pred nobenim korakom. Ker so jim nasprotovali lastniki premogokopov, so jih kratkomalo zaprli in jih postavijo pred vojno sodišče. Delavce, ki mislijo stavkati, bodo nadomestili s svojimi in enako tudi železnčarje. Skratka, Francozi so odločeni iti do skrajnosti in ker imajo moč, bodo tudi zmagali. FRAN TRČEK: II. II. Oddelek skladiščnih in nakupovalnih zadrug se peča predvsem z nakupom in prodajo, oziroma posredovanjem nakupa in prodaje kmetijskih pridelkov in potrebščin in tvori tako centralo gospodarskih zadrug, ki se pečajo z nakupom in prodajo zgoraj omenjenih predmetov. Oddelek je v svrho večje gibljivosti in preglednosti ■ razdeljen v 10 pododdelkov za posamezne vrste predmetov, kakor: pododsek za gnojila, za semena, za žita, za krmila, za že-leznino, za les in kuriva itd. Dasi je bil ustanovljen oddelek šele leta 1917, je vendar dosegel leta 1921 že preko tisoč milijonov prometa in stoji v trgovskih stikih z tu in inozemskimi velepodjetji. Tako ima generalno zastopstvo Kalisyn-dikata v Berlinu za dobavo kalijevih umetnih gnojil, z trustom angleških to-varen za dobavo dušičnatih gnojil, dalje je v kartelu nemških tovaren, ki izdelujejo mlečne posnemalnike itd. Oddelek, kateri združuje par sto nakupovalnih in prodajnih zadrug, obvlada skorai vso trgovino z kmetijskimi pridelki. Lansko leto n. pr. je kupil potom svojih zadrug 6353 vagonov pšenico, 6650 vagonov rži, 8419 vagonov ječmena In 5468 vagonov ovsa. Dalje dobavlja oddelek vse žito in krmila za čsL armado in državne ter mestne apro-vizacije. Poleg tega je dobavil lansko leto svojim zadrugam 2400 vagonov Thomasove žlindre, 4319 vagonov su-perfosfata, 22513 vagonov premoga, 1071 vagonov apna In 2149 vagonov drugih umetnih gnojil, par tisoč vagonov krmil itd. V svrho olajšave prometa in čim-večje izločitve prekupcev in predelovalcev ]e sezidal oddelek lansko leto v Pragi veliko skladišče, ki ima prostora za 380 vagonov žita, in ga opremil z najmodernejšimi pripravami za čiščenje, sortiranje in shranjevanje žita ter tvorni- ce za meloso in razna mazila. Tako se prodaja v čeških zadrugah izborna *dru« žstevni krema« (zadružno Črnilo za čevlje). Vmesno organizacijo med oddelkom in posameznimi kmetovalci tvorijo gospodarske zadruge, ki imajo, kar je predvojnih, različna imena in so različne po svojem notranjem ustroju. Večinoma nosijo ime »Rolnicke družstvo« (kmetska zadruga) in so podobne našim podeželskim kmetijskim društvom ali konzumom. Po dosedanjih izkušnjah pa se kon-zumno zadrugarstvo med kmetskim ljudstvom ni obneslo in zato po malem likvidira, kar ni že pred vojno propadlo. Vzroki za to so različni. Glavni vzrok je pač pomanjkanje zadružne vzgoje med kmeti. Trgovina, s katero se pečajo konsumne zadruge, je zelo riskantna stvar, ki zahteva mnogo časa, trgovske spretnosti in agilnosti. Kratko, trgovina je umetnost, ki mora biti človeku že prirojena in z študijem m dolgoletno prakso razvita do potrebne popolnosti. Trgovec brez teh lastnosti je v normalnih časih vsled velike konkurence nemogoč. Zato v vojnem in povojnem času, ko je vse nesolidno in je vsled stalnega naraščanja cen konjunktura sijajna, nešolani in neizkušeni tr* govci in konsumne zadruge pač dobro uspevajo, toda bližajoče se ozdravljenje gospodarskih prilik bo pometlo z vsem, kar ni konkurence zmožno. In konkurence zmožno ne more biti konsumno zadružništvo na kmetih, kjer ni res pridnih, požrtvovalnih, trgovsko izobraženih ljudi za varstvo konsumov. In taki ljudje so bele vrane, kar nam najlepše dokazuje, da je uspevalo v Sloveniji pred vojno samo par kmetskih konsumov, vse drugo pa je hiralo, deloma tudi propadlo, deloma pa se je rešilo s pomočjo vojne konjunkture, ki pa ne more biti večna, zato bodo nastopili za kmetske konsume kmalu zopet slabi časi. Nadaljni vzrok, da kmetsko konsu« marstvo ne uspeva, je pomanjkanje zadostnega in cenega lastnega kapitala. Podjetje, ki dela samo s tujim in dragim kapitalom, ne more biti konkurenčno. Končno je zvezana drobna trgovina z visokimi režijskimi stroški, tako da kon-sumna zadruga, ki nima spretnega vodstva, zadosti lastnega kapitala, dobro vzgojenih zadružnikov, ki hočejo kaj žrtvovati in podpirati zadrugo v boju z privatno trgovino, če tudi imajo pri tem morda trenotno zgubo, ne more konkurirati s privatnimi trgovci, ki razpo* lagajo z trgovsko spretnostjo, cenim lastnim kapitalom, amortiziranimi investicijami, dobrimi zvezami in solidnim odjemalstvom. Še toliko manj morejo vršiti svojo pravo nalogo: plačevati dražje in prodajati cenejše kot privatni trgovci. In če zadruga tega ne more delati, potem je pač ni treba, ker nesolidno in življenja nezmožno zadružništvo je samo coklja v narodnogospodarskem življenju. Ako se nekoliko ozremo okrog sebe,. opazimo, da tudi privatna trgovina navzlic konkurenci ni poštena, kaj šele idealna, marveč je špekulativna in umazana, kar nam pač dokazujejo drage palače, luksusni avtomobili in z svilo in zlatom obložene »dame« trgovcev. In to je nezdravo in za mase naroda silno škodljivo, zato je treba nastopiti proti temu. In pobijati izkoriščevalno trgovino je mogoče samo s konkurenco, ki bo ščitila gospodarsko šibke sloje, in ta je mogoča zopet samo zadružnim potem. Da se češki kmetje zaščitijo proti privatni trgovini, so zamislili potem, ko so se izkazale konsumne zadruge za nekonkurenčne, posebne gospodarske zadruge, ki so bistveno konsumnim zadrugam podobne, a vendar po svojem ustroju odstranjujejo zgoraj omenjene nedostatke konsumov in se skušajo s svojo trgovsko politiko prilagoditi zahtevam moderne trgovine. (Dalje prih.) pri- vaftno-pravnlh terjatev mecl našimi Po došlih vesteh so pogajanja med našo in avstr. vlado glede medsebojnih zasebno-pravnih terjatev in glede dviga sekvestrov neposredno pred zaključkom. Za poravnavo bi se sprejel sledeč ključ: Za 1 staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute )i naši državljani dobili za svoje ter-atve v naših kronah nekako desetino, sfaši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolžnega zneska. Sporazum na temelju navedenega ključa bi pomenil za vse interesirane gospodarske kroge Slovenije in Dalmacije gospodarsko nesrečo. S tem bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker je vlada dne 1. februarja 1919 vsled žigosanja staro-avstrijskih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron iz Avstrije bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in s ________ RazSlrjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka"!! iS f tem zavodom onemogočila, da pridejo Čo svojih terjatev. V primeru zaključitve teh pogajanj na temelju navedenega ključa bi bilo predvsem silno prizadetih 26 zadrug na južnem Štajerskem, ki so po svojih pravilih morale ves odvisni denar nalagati pri »Verbandu« v Gradcu, pri katerem so bih že v novembru 1918 vpeljani odpovedni roki, vsled katerih je tem 26 hranilnicam in posojilnicam ostalo pri »Verbandu« čez 6,000.000 K naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode bi zadela s takim sporazumom ogromna moralna in materijalna škoda. V isti meri kakor zadruge, so prizadete tudi regulativne hranilnice v Sloveniji in Dalmaciji, 31 po številu, ki so istotako nalagale svoj denar pri svojih denarnih središčih bivše Avstrije in vsled že imenovane prepovedi uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku 6,000.000 K. Kreditne zadruge, kakor tudi regulativne hranilnice imajo itak težke skrbi, ker so v znatni meri obremenjeni z vojnimi posojili. Tudi drugi gospodarski krogi, zlasti pa banke, imajo napram Avstriji jako velike terjatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voditi in končati na lastno roko pogajanja glede terjatev z avstrijskimi dolžniki le vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičnem času pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku, generalnemu inšpektorju dr. M. Nedelj-koviču, zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morah avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker Je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odka-zila starih naložb v našo kraljevino. Spričo tega stvarnega poiožaja je sklicala za dan 12. januarja 1923 trgovska in obrtniška zbornica v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporacij. Posvetovanje je voclil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih dr. Windischerja in dr. Frana černeta, se je po izčrpni debati, katere so se udeležili dr. Fran Paulin, dr. Ba-saj, dr. Kersnik, Avgust Tosti in dr. Kisovec sklenilo, da se protestira proti zaključitvi uvodoma navedenih pogajanj na temelju nesprejemljivega ključa 1:20. Temu sporazumu je tembolj ugovarjati, ker so še leta 1922 ponujali avstrijski delegati poravnavo na podlagi ključa 100 avstr. kron proti 60 našim kronam. Protest se je poslal ministrstvu. pravde. Obenem se je naprosilo ministra dr. Zupaniča, dr. RibaFa in pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da podpirajo gospodarske organizacije v njihovih upravičenih zahtevah. Protestu trgovske in obrtniške zbor-nice se pridružujemo v polni meri. Razstava kranlskih vin. Kakor povsod, so tudi Belokranjci pridelali lansko jesen mnogo več vina od predidočih let in kar je važno, ni vladalo jeseni v Belokrajini tako deževje kot drugod. Belokranjci so zato spravili, t. j. trgali grozdje večinoma v lepem vremenu, vsled česar je mošt dobro pokipel in se je vino dosedaj tudi dobro shranilo, tako, da ta letnik glede kakovosti ne zaostaja veliko za letniki 1920 in 1921. V nekaterem oziru je celo prijetnejši. Ker se pa kupčija z belokranjskimi vini kljub temu ne razvija v zasluženi meri in ker ravno ljudstvo potrebuje denarja za preskrbo zimskih potrebščin, priredi novoustanovljena vinarska zadruga v Metliki v nedeljo, dne 4. februarja t J. ob 11. uri dop. vinski sejem v Metliki, kjer bo na razpolago na stotine vinskih vzorcev iz vsega metliškega okraja. Želeti bi bilo, da naši vinski trgovci in gostilničarji v čim večjem številu posetijo sejem, da se prepričajo o kvaliteti belokranjskega vina ter po možnosti tudi nekaj večjih kupčij sklenejo. Odhod lz Ljubljane z jutranjim vlakom ob pol 8. uri, povratek iz Metlike zvečer, Fr. Gombač, viš- klet. nadzornik. (Pozor kmetovalci!) Vsled silnega padca našega denarja je nujno potrebno, da pazi vsak kmetovalec, da ne proda svojih pridelkov in svoje živine tujcu pod ceno. Zato ravnajte se po tržnih cenah v Gradcu, Dunaju in Pragi, ki jih danes objavljamo ter ozirajte se tudi na cene na goriškem trgu, ki smo jih objavili prejšnji teden. (Vrednost denarja.) Zadnji teden je naš denar naravnost katastrofalno padel. Krona ni bila v Curihu vredna niti vinar. Tako nizko naš denar še ni padel nikoli. Ta padec je popolnoma neupravičen. Mi imamo bankovcev okoli 5 milijard. Če je vredna krona le en vinar, potem imamo bankovcev le za okoli 200 mil. zlatih kron. Naša kovinska podlaga pa znaša skoraj dvakrat toliko. Z drugimi besedami se pravi to, da je vsak naš bankovec po njegovi kurzni vrednosti dvakrat krit z zlatom. Da je naša valuta tako zelo padla, temu je v glavnem vzrok napet zunanji položaj, vsled česar Amerika ne da Evropi niti vinarja in pa razni špekulanti, ki pritiskajo, naš denar navzdol. Ne bo bolje, da bo par teh špekulantov obešenih in mi bi tak odločen korak prav odkritosrčno pozdravili. Pribiti pa je tudi treba, da so bili med tistimi, ki so potiskali naš dinar nazvdol tudi Čehi. Lepi zavezniki to! Ameriški dolar velja od 448 do 456 kron, angleški funt šterling od 2200 do 2216 kron, laška lira 21.60, francoski frank okoli 30 kron in češka krona do 13.60; avstrijska krona 0.46 vinarjev, nemška marka dva in pol vinarja in madžarska krona do 19 vinarjev. (Plačila v tujem denarju.) Opozarjamo vsakogar, da je prepovedano za- \ litevati plačila v tujem denarju. Kdor bi to storil, bo občutno kaznovan. (Pametni kmetje, ki jih ja treba posnemati) so dalmatinski kmetje. V Dalmacijo je prišlo zelo mnogo ljudi iz vseh krajev, ki kupujejo izvrstno dalmatinsko olje. Toda kmet olja neče prodati, ker je olje vedno vzporejal z zlatom. Ne da ga pa tudi zategadelj, ker je v povojnih letih spoznal, da so začetne cene olja vedno poskočile. To se je zgodilo tudi sedaj. Olje, ki je veljalo v začetku sezone od 40 do 44 kron kilogram, velja sedaj že 56 kron. Vseeno pravi kmet, da je ta cena prenizka, ker je v mirnem času dobil za kilogram olja 4 kilograme pšenice. Zato hrani kmet olje in ga prodaja le, v kolikor rabi denar za najnujnejšo potrebo. (»Jutrova« modrost.) Po »Jutru« je povzročilo padec dinarja povišanje cen na ljubljanskem 'trgu. To božansko smešno iznajdbo si da v resnici sicer tako učeno »Jutro« lahko v okvir. Niti »Domoljub« še ni napisal take brihtno-sti. (Izvoz svinj iz naše države) je po »Jutru« nadalje kriv, da pada naša valuta. Dnevno gre 150 vagonov svinj Qreko Maribora v tujino in to je vzrok, da pada valuta. Tako kriči uvodničar »Jutra« in vsi meščanski sloji ploskajo tej očfvidni neumnosti. Naj si zapomni »Jutro«: »Teh stopetdeset vagonov svinj ne velja niti toliko kot en vagon angleškega sukna. In ker prihaja takega blaga preveč v deželo, zato pada naš dinar. Ljubljanski trg (20. t. m.) Cene v kronah: Goveje meso prve vrste 56 do 60 K, druge vrste 48 do 52 K, tretje vrste 36 K; loj 70 K; teletina 64 do 66 K; svinjsko meso prve vrste 94 K, druge vrste 84 K, trebušna slanina 110 do 116 K; riba in sal 128 do 135 K, mešana slanina 120 do 126 K; piščanec 60 do 90 K, kokoš 120 do 150 K; jajce 7.50 do 8 K. Pemtnine in jajc nekoliko primanjkuje. Ribe se dovažajo v večji množini na trg; ščuke in karpi 80 K kg. Mleko 14 K liter, sirovo maslo 200 K, čajno 280 K. Kruh: kg belega 28 K, črnega 24 K, žemelj 84 K. Špecerijsko blago: kava od 160 do 220 K po kvaliteti, kristalni sladkor 88 K, v kockah 96 K. Riž prve vrste 52 K, druge vrste 36 K, liter namiznega olja 128 K, jedilnega 96 K. Moka »0« 30 K, bela krušna 24 K, črna 22 K, kaša 26 K, ješprenj 36 K, otrobi 12 K, koruzna moka 18 K, ajdova moka 40 K. 100 kg pšenice 2000 K, rži 1800 K, ječmena 1500 K, ovsa 1450 K, prosa 1500 K, koruze 1400 K, fižola ribničana 1700 K, prepeličarja 1800 K. Kubični meter trdih drv 600 do 700 K, 100 kg premoga 140 do 150 K. Glede zelenjave je potreba krita. Zelj-nate glave 6 do 8 K kg, kislo zelje 10 do 12 K kg, ohrovt 12 do 14 K, karfi-jole 40 do 44 K, kolerabe 20 do 25 K, čebula 20 do 22 K, češenj 40 K, krompir 7 K, repa 3 do 4 K, kisla repa 8 K. Prognoza za razvoj cen v bližnji bodočnosti je neugodna. • Živinski trg. Zagreb, 19. januarja. Za kg žive teže notirajo v dinarjih: svinje prve vrste mesnate 19, druge vrste 18, tretje vrste 16.50. Svinjska mast 35, salo 32, slanina 28. Tendenca čvrsta, povpraševanje veliko, dogon slab. — Varaždin, 19. januarja. Na današnjem svinjskem trgu so notirale za kg žive teže v dinarjih svinje mesnate prve vrste 20 do 21, druge vrste 19, tretje vrste 18. Svinjska mast 35, salo 32, slanina 28. Tendenca čvrsta, povpraševanje veliko, dogon radi burje in hudega mraza slab. Zagrebški žitn) trg. Zagreb, 20. januarja. Radi paAia dinarja je bila tendenca zelo čvrsta. Cene žitu za kruh so stalno naraščale in v nedeljo je v splošno izostala vsaka ponudba. Velike količine moke so kupljene za inozemstvo (Avstrija), vendar je drugo vprašanje, da se lahko ta izvoz vrši, ker je promet popolnoma zastal. Cene so notirale: pšenica, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja, 430 do 440 Din v začetku, koncem 440 do 465 j Din, rž 400 Din, oves Slavonija ali Voj- ! vodina 295 Din, Bosna 275 do 280 Din, j ječmen za pivo 325 do 400 dinarjev, koruza nova 215 do 235 Din, sušena pariteta Sisak 310 do 320 Din, moka »0« 6.75 do 7.— Din, fižol 3.625 do 3.75 Din za kilogram belega. (Cene kruhu so padle v Gorici.) Zadruga gostilniških pekov je določila sledeče cene: Kruh prve vrste, v štrucah iz bele moke po 1.70 lir za 1 kg, navaden bel kruh po 1.50 lir in žemlje, hlebčki in rogljiči po 20 centesimov. (Graški trg.) Gradec, dne 18. januar ja. Kilogram žive teže se je plačeval sledeče: voli od 7500 do 13.000, biki od 7000 do 12000, krave od 6500 do 11000, teleta od 7000 do 12000 in krave za klobase po 4000 do 6000 avstrijskih kron. (Dunajski trg.) Cena goveji živini je narasla od 500 do 1000 avstrijskih kron za kilogram. Svinj je bilo na trgu precej in je cena padla od 2000 do 3000 av. kron za kilogram. (Praški trg) dne 20. januarja. (Cene v čeških kronah.) Teleta od 8 do 12, nekatera celo po 13 kron; domače svinje, katerih je bilo 77 po 13 do 17 kron; jugoslovanske po 14 do 16, madžarske po 14 do 15, argentinske (v zmrzlem stanju) po 13.50 kron. Meso: Inozemsko goveje meso (sprednje) po 8.50 do 10, zadnji deli po 10 do 13, bikovo meso od 9 do 12, kravje sprednje od 7 do 9 in kravje zadnje od 9 do 11 kron. (Carina na uvoz moke je v Italiji) že vnovič znatno znižana. Tako je znižana carina na pšenično moko od 4 lir na 1.50, na rženo in ovseno na 1.35 in na zdrobe od 15-50 na 3.50. (Uvoz vina v Veliko Britanijo.) Po statističnih podatkih se je potočilo na Angleškem v prvih enajst mesecih letošnjega leta 500 hI vina več ko v istem Času lanskega leta. List »Daily Mail«, ki prinaša te podatke pravi, da je to zelo razveseljivo znamenje, ker so prebivalci južne Evrope, ki pijejo vino, zdravo in veselo pleme. Naj torej prično Angleži samo piti vino in pri nas dobe za svoje funte dobro in plemenito kapljico skoraj zastonj. (Redna letna skupščina Sadjarskega društva za Slovenijo) bo nepreklicno na Svečnico, dne 2. februarja (ne pa, kakor je. bilo pomotoma objavljeno v »Kmetovalcu« dne 4. februarja) in sicer ob pol 11. uri dopoldne pri Kmetijski družbi na Turjaškem trgu št. 3 v Ljubljani. Na tej skupščini je najvažnejša točka preustroj društva v Sadjarsko in Vrtnarsko društvo. Ker gre torej za važ^ ne odločitve, se člani Sadjarskega društva opozarjajo, da se v čim večjem številu udeleže te skupšične. Obenem pa vabimo tudi vse druge sadjarske in vrtnarske interesente, ki doslej še niso bili člani Sadjarskega društva, da s svojo navzočnostjo ia s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo naše stremljenje: postaviti sedanjo organizacijo na širši In trdnejši temelj. — Odbor. (Mestna hranilnica v Mariboru) bo od 1. januarja 1923 dalje obrestovala hranilne vloge po 5 %, večje in stal-nejše pa po dogovoru tudi višje. Opozarjamo na današnji inserat. Raznoterosti« (Slovenski jezik pregnan iz tržaških cerkva.) Prejšnjo nedeljo se je vršila kakor običajno v cerkvi sv. Antona Pa-dovanskega ob koncu Velikega kanala v Trstu služba božja, pri kateri so peli v slovenskem jeziku. Na koncu maše pa je bilo cerkvenim pevcem naročeno, da jim popoldne ni treba priti k litanijam, ker je slovenski jezili v tržaških cerkvah prepovedan. To nasilje je naravnost naše ljudi silno ogorčilo, vsaj so se že stoletja dolgo vršile v cerkvi sv. Antona Padovanskega pridige in petje v Slovenskem jeziku. Tržačani so poslali zaradi tega deputacijo k škofu Bartolo-massiju, ki jih je sicer prijazno sprejel, ki pa je izjavil, da slovenskega jezika v tržaških cerkvah ne more dovoliti, ker prepoveduje to laška vlada. Da s tem odgovorom Slovenci niso bih zadovoljni, je jasno. (Izseljevanje v Ameriko.) V Združene države Sev. Amerike je priseljevanje do 30. junija sploh zaprto. Ker je število brezposelnih znatno, ni nobenega izgleda, da bi priseljenec dobil dela. — V državah Paraguay, Uruguay in Argen-tinija ni dela. Celo domačini so brez posla. — V Brazilijo sili na tisoče italijanskih delavcev. Brazilska država San Paolo išče namreč družine, ki bi obdelovali zemljo kot kolonL Vsaka družina mora šteti najmanj tri moške, ki so takoj po -dohodu v Brazilijo zmožni dela. Vsi moški morajo biti člani iste družine in ni dovolj, če se trije prijatelji zmenijo za isto delo. Le takim družinam plača brazilska, vlada v naprej pot čez morje. Delo je silno naporno, podnebje nezdravo in vsak kolon je večno obsojen, da bo. samo delal za gospodarja. Kdor hoče biti sam svoj gospodar si mora zemljo kupiti, za kar treba imeti najmanj 2 milijona kron denarja. Zato ne v Ameriko, pa naj vam obetajo zlate gradove. (Ruske številke.) Od Moskve do Opatije velja vožnja v tretjem razredu nič manj ko 3000 milijonov rubljev. Sa- mo potni listi in razni vizumi veljajo okoli 1000 milijonov. Kočijaž na postajo računa 10 milijonov rubljev. Kako brez vsake cene je rubelj se vidi iz tega, da je bil vreden pred vojno en dolar dva rublja, sedaj pa velja en dolar 20 milijonov. Najpriprostejše kosilo za tri osebe velja v Moskvi 5 milijonov, dobro kosilo, ki si ga pa morejo privoščiti edinole tujci in visoki komunistični uradniki pa od 30 do 40 milijonov. Bela kava in dva kruha veljata 1,200.000 rubljev Za par nogavic se plača 250 milijonov, kar je celo za brezvreden sovjetski denar silno veliko. Za stanovanje, ki je razkošno, se plača mesečno po 300 milijonov. Kilogram kruha velja poldrug milijon, pol kilograma masla 20 milijonov in 10 jajc 12 milijonov. Gledališča so enako silno draga, vseeno pa vedno polna. Boljše mesto velja od 40 do 50 milijonov, najslabše pa od 1 do 2 milijona. Pri tej ogromni draginji pa dobe najvišji uradniki le 300 do 700 milijonov mesečno, s katero vsoto seveda ne morejo živeti. Zato si vsi pomagajo s špekulacijo, pa tudi s podkupovanjem. Take so ruske cene. Kar je pri nas stotak, to je pri Rusih milijon bi se moglo na kratico reči. In te razmere bi hoteli nekateri uvesti še pri nas! (Strašna osveta ljubosumne ženske.) Okoli polnoči pretekle sobote; sta pritekla v bolnico v mestu Walthamsow v Angliji neki možki in ženska. Oba sta imela prerezane vratove in na pragu bolnice sta se zgrudila vsled velike izgube krvi. Tedaj jima je bila dana zdravniška pomoč in je zato upanje, da okrevata, čeprav šele čez dolge mesece. Danes pa ne moreta dati nobenega glasu od sebe. Policija je takoj šla za sledovi krvi in prišla v bližnji gozd, kjer so našli britvo. Lastnika te britve so takoj ugotovili in potem njega tudi oba nesrečneža. On se imenuje Samuel Da-nacher, ona pa Venefred Reedova. Samuel Danacher je poročen. Njegova žena živi precej prosto in ga je že večkrat varala. Vseeno je nanj silno ljubosumna. Ko je doznala, da ima njen mož razmerje z Reedovo, je oba zalezovala in ko ju je zasačila v gozdu, je obema prerezala vrat. Tako pojasnjuje dogodek policija. Zločina osumljena žena pa je temu nasprotno dokazala, d!a kritične noči sploh ni bila v gozdu, temveč pri neki prijateljici. Ker obe žrtvi še ne moreta govoriti, je zato vsa stvar silno zagonetna in vlada vsled tega za ta strašen zločin po vsej Angleški največje zanimanje. (Ruska svoboda.) Naši komunisti bi silno radi prikazali komunistično Rusijo kot deželo svobode in enakosti. Toda to je grda laž, kajti v Rusiji ni niti enakosti, niti svobode in še manj bratstva. Sedaj so v Rusiji na novo uvedli vlake I., II. In III. razreda. V tretjem razredu, ki je silno zanemarjen se vozi ruski narod. V I. in II. razredu, ki je drag in nad vse razkošen se vozijo tujci, sovjetski komisarji in špekulanti. Ti so tudi edini, ki dobro žive. Vse drugo pa životari in je preganjano. Pribiti je namreč treba, da preganjanje še ni prestalo, dasi se ne vrši v tej meri, ko preje. Toda že danes se redno dogodi, da vzame koga nakrat noč, ker se je neugodno izrazil o komunistični vladi. Tako pojmujejo komunisti svobodo, kadar imajo moč! (Nova zverstva Ku-kluks-klana.) Poročali smo že o organizaciji ameriškega Ku-kluks-klana, ki je podobna laškim fašistom. Pred kratkim je dala ta sekta ubiti na prav zverski način dva človeka v Luzijani. Sedaj javljajo novo zver-stvo, ki ga je zagrešila ta organizacija. V mestecu Tillamovk v državi Oregon je bila pred sodiščem dvakrat oproščena neka ženska, ki je bila obtožena, da je tihotapila alkohol. Ku kluks-kan s to sodbo očividno ni bil zadovoljen. Prijeli so ženo, jo slekli do golega in jo nato po telesu in licu žigosali z žarečim železom. Spremljevalci žene pa so bili te-peni do smrti. Ameriške oblasti so proti tem divjaštvom ku kluks-kana brez moči. (Ujeta madžarska razbojniška tolpa.) Že tri tedne so se dogajale v Subotici tatvine in vlomi. Do sedaj je bilo ukradeno blaga za preko pol milijona dinarjev. Končno pa se je posrečilo policiji, da je prišla na sled lopovom in sicer s pomočjo neke palice, ki so jo zlikovci pozabili »pri svojem delu«. Vodja te razbojniške tolpe je bil neki Salaj, ki je pobegnil iz subotiškega zapora. Salaja so ujeli na meji, ravno ko je hotel pobegniti na Madžarsko. Pri njem so našli še večji del ukradenega blaga. (Žena je zgorela.) V pondeljek je izbruhnil v hiši Pavla Mihajloviča, kmeta iz Gaje v Bosni, nenadoma velik požar, ki je zajel vso hišo. Požar je bil tako silen, da je v pol uri zgorela vsa hiša. Pri tem je zgorela Pavlova žena Stana. (Mesto poroke — smrt.) Marič Ju-sufovič iz Giljane v Srbiji je šel v vas Kočul, da prosi Abdula Derviša za roko njegove hčerke. Derviš pa je med tem organiziral na Mariča napad iz zasede. Napadalci so Mariča ubili, potem ps pobegnili v gozdove. (Debelost ln politika.) Nek francoski pisatelj je napisal zanimivo knjigo, v kateri popisuje življenje debeluharja, k| je imel lepo mlado ženo in ki je imela svojega domačega prijatelja, ker da jo je debelost moža odbijala. Vsled te knjige se je v javnosti mnogo govorilo o debeluharjih in nek francoski časnikar je zato vprašal več poznanih debelih! ljudi če jih debelost pri njihovem dela ovira. Večinoma vsi so to zanikali in izjavili, da so s svojo debelostjo celo za« dovoljni. Najbolje pa se je odrezal poslanec renskega departmana, ki je izjavil: »Moja debelost ne samo, da me ne ovira, ampak mi je naravnost v korist Mi, ki smo v politiki, rabimo sil«v da moremo triumfirati. Ali ste me ie videli na govorniškem odru v zbornici, ko gre vse proti meni in ko se me naj-Ijuteje zapada? Mirno sklenem tedaj svoje roke na trebuhu in se smejim mojim nasprotnikom, zakaj na mojem trebuhu se odbijejo vsi njihovi napadi« niiiuiiiiiunniiHiniutmiuiiuiuiiiimiiUHninmunuiiuuiiuiij 1 o (Kakšni prijatelji obrtnikov so Ml demokrati?) Ker se naši demokrati v zadnjem času postavljajo kot največji prijatelji obrtnikov in seveda tudi največji nasprotniki bankarstva, si usojar mo jih opozoriti na izjavo inženirja Carneluttija, ki Jo prinaša »Jutranji Ust« z dne 15. januarja. V tej izjavi beremo; med drugim sledeče: »Gospod Bukšeg, (ki je v Zagrebu to, kar g. Kocmur v Ljublj.), se je dal imenovati v novo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, pod predtvezo, da je zastopnik delavcev, čeprav nima po za* konu za to nobene pravice, ker ni delar vec, še manj delodajalec. Dal se je izvoliti tudi za predsednika v ravnateljstvo Osrednjega urada. Toda tudi to mo ni zadosti. Postavil Je sebe za kandidata za glavnega ravnatelja Osrednjega urada z mesečno plačo 40-000 kron, čeprav za to nima nobene kvalifikacije^ Bivši minister soc. politike g. Žerjav jQ bil za potrditev Bukšega pod pogojen*, da pridejo njegovi prijatelji v ravnateljstvo zavoda. In v resnici snuje g. Bukšeg 4 oddelke v Osrednjem uradu, da spravi Zerjavove prijatelje za načelnike teh oddelkov z visoko plačo. In tako so postali razni Matjašiči, Jakliči, Glaserjl, načelniki v tem uradu. Intencije ministra Žerjava pa so globlje. Računal je^ da bi imel Osrednji urad že prvo leto okoli 400-000 kron gotove razpoložnine iz raznih prispevkov, ker je hotel ta denar uložiti v svojo »Slovensko banko«. — Tako inž. Carnelutti, ki je seveda za vse svoje trditve odgovoren. Velikanske in naravnost ogromne vsote požira Osrednji urad za zavarovanje delavcev in sicer tako ogromne, da Je izračunal inž. Carnelutti, da znaša pri novih stavbah prispevek za osrednji zavod eno desetino vseh stroškov. — Kljub temu pa je delavec slabo plačan in ves dobiček od zavarovanja ima samo par višjih uradnikov in pa banke, ki se bogate na račun odiranja obrtnikov. Enako pesem bi mogli zapeti obrtniki tudi o bolniški blagajni in čeprav so jo že večkrat in opetovano zapeli, vendar niso ravno naši demokrati, ki so imeli ves čas v roki ministrstvo zai soialno . politiko, ničesar štorih. Vseeno si bodo drznili predstavljati sebe kot največje prijatelje obrtnikov. Ves denar so centralizirali, vse so spravili v Z ar-greb, obrtniki vi pa pomislite, kakšno korist imate vi od tega! To prevdarite, potem pa — volite proti svojim interesom demokratske kandidate! SLABOST? SLABO SPANJE? Ner-voznost? Neveselje do dela? Ah se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fel-lerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmeti-kum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 344 Hrvatsko. IBOČ6 svojo družino dobro obuti naj kupi usnje na sejmu Rajhenburg, Rakek, Črnomelj, Krško, Žužemberk, na stojnici Franc Peric©. Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8 telefon št 220. Nakup gozdov. —• Prodaja vsakovrstnega lesa. ftnik. Noftena ideja iti nooena mtsei m zmagala Pret žrtve, zato ooflite, Rmetre, požrtvovalni! B39I TRGOVSKA BANKA L PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek SlovenJgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (PRE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA DANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-* Izvršuje vse bančne posle najtoč* rnrrn neje in najkulanfneje. Brzo javi; Trgovska Telefoni i 139, 146, 458 9 w EKSPOZITURE: Konjice Meža-Dravograd LJubljana (menjalnica v Kolo« dvorski ulici) Najbolj varno naložite Oaše prihranke pri Mestni hranilnici v Maribora, ker jamči za vloge mesto MARIBOR t vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru. Mestna hranilnica je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinski denar sodišča: MARIBOR, GORNJA RADGONA, MURSKA SOBOTA in DOLNJA LENDAVA Istotako tudi morebitne pologe okrajna glavarstva. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata narastle od 38 na 75,000.000 kron. Od 1. januarja dalje bode obrestovala vloge po ;.. cv 0 vetje In stalneiSe pa po dogovoru tudi viSje. CUH9RD LINE Najhitrejši parniki sveta. Direktni potniSki, tovorni in ekspr. promet Iz HAMBURGA In CHERBOURGA s v AMERIKO In KANADO. :: | 4 dimniki, 5 in pol dni. Lastne kabine za potnike HI. razr. Potnike spremljajo izkušeni urad-. niki do luke ukrcanja, ki so jim i med potio v vsakem pogledu v ' pomoč. Pojasnila: Cunard Line. dr,bo zastopstvo za Jogos avijo: * tt Brzojavni naslov: ,.Cunard" Ljubljana. Glanro astiipsto) za Slovonijo: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. I lamjM \: