Slran 242. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Modno poročilo za jesen 1925. Dolga, ozka črta se začenja polagoma širiti navzdol. Krila so še vedno kratka, toda spodaj širja, oziroma vsaj razširjena z okroglim volanom v obliki tunike, ali z vloženimi plisiranimi ali zaokroženo ukrojenimi polarni- Kombinacija dveh različnih tkanin je še vedno zelo priljubljena; to nam bo dobrodošlo sedaj, ko bodemo širile lanske obleke. K enobarvni obleki ali plašču prišijemo kariran ali vzorčast volan ali uložimo takšne pole in obleka je spet moderna. Zraven drugovrstnega blaga vidimo kot okrasek neštevilne gumbe. Našiti so na gosto v dolgih vrstah podolg ali počez, večkrat od vratu pa do spodnjega roba, spredaj, ob strani, pod pazduho ali zadaj v sredi. Gumbi navadno niso veliki, so enostavni, koščeni ali stekleni, v vseh mogočih barvah. Na splošno ne zahteva sedanja moda preveč okraskov. Ves njen «šik» obstoja v finoči tkanine in v brezhibnosti kroja. To velja v prvi vrsti pri oblekah za na ulico, Čim enostavnejše je žena oblečena na ulici, tem finejsa je. Izogibati se je kričečih barv; moderne so pastelne barve v vseh tonih in nijansah. Slamniki so prišli v nemilost letošnje poletje. Nosijo se večinoma mali klobučki iz klobučevine, ki se dobe v vseh mogočih barvah in ker niso pretirano dragi, se lahko sortirajo k obleki. Klobuke navadno ne nosijo enake barve z obleko, vendar se morata barvi lepo ujemati. Zelo neokusno je, ako imamo klobuk enake barve, ampak v drugačnem tonu, iv pr, k modro-zelenkasti obleki rjavo-zelen klobuk. Klobuk je lahko svetlejši, ali temnejši kot obleka, mora pa biti v istem tonu, ako ne, naj bo raje popolnoma druge barve: n. pr. k modri obleki bel ali siv, itd. Lisice v vseh barvah pridejo letošnjo jesen spet na površje, bodo dopolnjevale kostime in obleke in bodo najbrž popolnoma izpodrinile šerpe iz krzna. Težko se je zamisliti v volnene kostime in dolge plašče v pasjih dneh, posebno je to težko onemu ki je primoran te dni tavati po razbeljenih tržaških ulicah. Zato podamo podrobnejše poročilo o jesenski modi v prihodnji prilogi. * * * Medtem bi bilo morebiti dobro pogovoriti se še malo o poletni modi, o načinu, kako smo ženske sedaj oblečene, ali bolje rečeno — slečene. Modni mojstri so v spomladi namigovali, da se bodo letošnje poletje precej nosili dolgi rokavi. Toda pritisnila je vročina in so še kratki rokavi postali predolgi, tako, da so še ti izginili. Kako naj bi ne bila obleka brez rokavov tudi globoko izrezana okrog vratu? In krilo, seveda, ne sme segati čez kolena. Tako ni na ženski danes nič več skritega, nič skrivnostnega. Vsak si jo lahko ogleda od vseh strani, ji lahko prešteje reberca, če je suha, ali pase lakomne oči po njenem salu, če je debela. — Danes gleda vsaka ženska, da je kolikor mogoče razgaljena. Dekle misli, da bo z goloto privabile snubača. Mogoče se ji to včasih posreči. A kaj misli žena, ki se po modi — slači, in kaj misli šele mož, ko spremlja svojo razgaljeno polovico na promenadd, v kavarno i. t. d.? Ali mu prija, da vsak prešteva koščice na rokah in plečih njegove žene, ali da ugiba za koliko kg masti ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 243. je preveč na njej? Splošno hvalimo današnjo modo, kako je praktična in enostavna. Vendar moramo priznati, da je bila nekdanja moda veliko bolj galantna z nami. Dopuščala je, da priložimo, kjer nam kaj manjka, a kar smo imele odveč, je bilo dobro stisnjeno v tesnem modrcu. Ali je bilo to prav ali ne, prepuščamo sodbo drugim; toda me smo vse imele (ali smo vsaj mislile, da imamo) postavo, kakoršnja je po tedanjih pojmih veljala za lepo. Danes je to drugače. Če smo suhe, se razgalimo in nič ne maramo, če nam štrle kosti na vseh koncih izpod obleke — saj je moderno biti suha. Če smo debele, se istotako razgalimo, da smo tako vsaj napol moderne; kajti: debela in še oblečena povrhu to bi bila kar dva glavna greha proti današnji modi. Nič več ne skušamo skrivati svojih nedostatkov: da smo le razgaljene, mislimo, da smo vse lepe, vse zapeljive! Zapeljive! Ali morejo biti zapeljive take-le suhe, z ogorelo kožo prevlečene ročice in nožice, ali morejo biti zapeljive rdeče, mortadeli slične roke, bičji vrat. — Mar naj moški občudujejo vso to grdobo na nas? Me ženske smo prve, ki tarnamo, kako je danes mladina pokvarjena. Ali smo že kdaj pomislile, koliko te mladine imamo na svoji vesti vsled svoje nedostojne obleke? Popis. Štev. 1. Obleka iz rezeda — zelenega, svilenega ali volnenega krepa, vezena z bledorumenkasto svilo. Štev. 2, Kostim, iz svellorujavega «kasha» ali volnenega repsa. Dolga jopa je spodaj razširjena z volanom, ima stoječ ovratnik in se zapenja z gosto našitimi koščenimi gumbi enake barve. Dolga, enostavna bluza je iz široko in pestro črtane isvile, s ka-koršno je obšit tudi ovratnik in zapestja. Štev. 3. Jesenski kostim iz temnejšega «kasha» ali drugega primernega volnenega blaga. Jopa je dolga in ob straneh položena v Z'A cm globoke gube; istotako krilo. Pri jopi sta pod gubami zgoraj všita žepa s tri-oglatim našivom in gumbom. Enako je okrašen rokav s trioglato manšeto in gumbom. Kroj na krojni poli. Štev. 4. Jesenska obleka je sestavljena iz dveh kosov. Enostavno ukrojena, temna, svilena obleka brez rokavov in dolga jopa iz nekoliko svetlejše volne. Všit pas iz enakega blaga. Svilena obleka se da vporabiti tudi za model št. 5. Ti dve obleki z eno samo spodnjo obleko sta posebno praktični za potovanje in za prenareditev stare obleke. Štev. 5. Popoldanska obleka za zgodnjo jesen. Temna, enostavno ukrojena svilena obleka brez rokavov (gl. štev. 4.); vrhnja obleka iz enakobarvanega, pestro vzor-častega svilenega krepa je spredaj odpeta, le ob vratu je speta s tremi malimi zanj-kami iz svilenega traku, ki naj bo iste barve, ki prevladuje v vzorčastem krepu. Pas iz enakega traku zvezan spredaj. Štev. 6. in 7. Enostaven jesenski kostim iz «kasha» je okrašen s šivi zadaj, spredaj in ob straneh, kjer je tudi našita gosta vrsta gumbov. Krilo enako okrašeno. Štev. 8. Ponočna srajca je enostavno ukrojena (na rami iz cela), je obrobljena ob vratu in ob rokavih z živim robom ter okrašena z živimi šivi in malo belo vezenino. Kroj se dobi na krojni poli za poletje 1924. Risba za vezenino v knjižici «Otroško pe-rilo», priloga II. A., risba štev. 18. Štev. 9. Srajca za odrasle vezena z vbodom rišelje po vzorcu iz kniižice «Otroško perilo, priloga št. 1. B. štev. 69, s primerno spremembo. Kroj št. 27 na krojni poli za poletje 1924. s primerno spremembo spodaj. Štev. 10. Ženske spodnje hlače enako okrašene z vezenjem, kakor srajca štev. 9. Kroj na krojni poli. Zapenjajo se na straneh z gumbom, lahko se pa tudi nabero ob pasu na gumijev trak, toda to je priporočljivo le za vitke postave. Pri našem modelu ima prednji del par všitih gub in je obrobljen z našitim robom od znotraj; zadnji del je pa nabran na ozek pas, ki je opremljen na obeh straneh z gumbnico. Štev. 11. Ženska srajca, okrašena z živim robom, živimi šivi in belim vezenjem po vzorcu št. 21. na prilogi I. A. knjižice «Otroško perilo*. Štev. 12. Modrček za močnejše ženske. Napravljen je iz trdnega belega blaga in se zapenja spredaj s tremi gumbi. Spredaj v sredini in na straneh od zgoraj sta všiti po dve mali gubi, spodaj je pa skozi rob pre-taknjen gumijev trak od točke a—b. (Glej kroi na krojni poli). Zadaj so luknjice na obeh straneh in skozi nje pretaknjena bela vrpca, da se mod,rček po potrebi lahko razširi ali stisne. Zgoraj in na naramnicah je modrček obšit s čipkami. Nobena močnejša ženska bi ne smela biti brez takšnega modrčka. Slran 246. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Štev. 13. Modcrn ovratnik s plisiranim volanom za bluze in obleke. Štev. 14. Modem okrasek ob vratu in zapestju za bluze in obleke. Štev. 15. Ovratnik in plisiran žabo iz belega organdija za bluze in obleke. Štev. 16. in 17. Dva moderna ženska telovnika za pod jesenske kostime in plašče. Prvi je iz zlatorumenega repsa z belim ovratnikom in malo črno vezenino na re-verjih, ob pasu gumijev trak. — Drugi je iz pestre vzorčaste svile, ima bel ovratnik in bel plisiran žabo; zapenja se zadaj z gumbi. Kroj za štev. 17 na krojni poli. Štev. 18. Karirana volnena oblekica za 6—7 letno deklico. Bel ovratnik in bel vložek na prsih. Svilen pas, zvezan zadaj v veliko zanjko. Štev. 19. Enostavna, temnomodra oblekica za 5—6 letnega dečka. Bel deški ovratnik in mala svilena ovratnica. Štev. 20. Obleka za 8—10 letnega dečka. Kratke hlačke so zapete na bluzo, usnjat pas. Bel deški ovratnik s široko svileno ovratnico. Štev. 21. Obleka za šolske deklice. Ob straneh po ena skupina zlikanih gub, ki so posebej našite na obleko. Ovratnik iz enakega blaga, temnejša svilena ovratnica. Štev. 22. Obleka za šolske deklice ima ob straneh všito plisirano polo iz enakega blaga, pri kateri so ob zgornjem robu našiti gumbi. Obleka se zapenja zadaj z gumbi, ki so našiti v celi dolžini. Deški ovratnik s svileno ovratnico, enak svilen pas, zvezan zadaj v petljo. Štev. 23. Svetla volnena oblekica za 2-letnega otroka. Spredaj tri votle gube, po njih olepševalni vbod s svilo poljubne barve. Rokavci kratki. Štev, 24. Dekliška obleka, primerna za prenareditev iz stare obleke, katero se lahko na ta način podaljša z okroglim volanom drugačne barve (kariran volan na enobarvno obleko, ali narobe). Enak, okroglo ukrojen ovratnik in ozek, z gumbi pošit, našivek spredaj ter na rokavih. Štev. 25. Jesenska suknjiča za 10-letnega dečka. Glej kroj na krojni poli. Štev. 26. Praktične igračke. Medved. Kroj za medveda. Urežeš ga iz trdnega temnorujavega blaga, sešiješ posamezne dele in napolniš z mehkim senom, slamo ali morsko travo. Glavo sešrješ posebej in jo prišiješ trdno na truplo. Na mestu oči prideta dva črna gumba za čevlje, ki jih močno pritrdiš predno natlačiš glavo. Gobec in kremplje označiš s črnim bombažem. Noge so gibljive. Na dveh mestih, eden od drugega približno 1 cm oddaljenih, vtakneš z iglo za žimnice dve ,močni vrvici skozi nogo, združeni vrvici skozi telo in ločeni zopet skozi drugo nogo. Tu zvežeš prav trdno. Noge se na tak način gibljejo in obstanejo v katerikoli legi. Če mu napraviš potem še priprosto oblekico, bo medved najljubša igrača tvojemu otrpku. Štev. 27. Bluza iz črtastega volnenega krepa z uloženim belim plastronom in enakim ovratnikom. — Kroj na krojni poli. Štev. 28. Enobarvna športna bluza. Kroj na krojni poli. Gube na vsaki strani prednika so po 1 cm globoke, samo zlikane. Gube je treba prej pripeti in zlikati, paziti je seveda na razdaljo spredaj, potem se položi kroj in ukroji prednik. Štev. 29. Bluza iz črtastega blaga s stoječim ovratnikom. Vporaben kroj št. 27 s primernimi spremembami, Ovratnik se ukroji ra\no. Štev. 30. Dolga športna bluza z deškim ovratnikom in mehkim usnjatim pasom. Štev. 31. Enakobarvna bluza s pasom, ovratnikom in našivki ob zapestjih in žepih iz kariranega blaga. Štev. 32. Bluza iz svilenega krepa ali eta-mina. Rokavi so na rami podaljšani do vratu in je bluza krog vratu nabrana. Štev. 33. Jutranjka iz svetlega batista ali volnenega blaga je ukrojena v obliki štiri-kotnika in je le pod pazduho malo speta skupaj. Oblači se čez glavo. Štev. 34. Jutranjka, ukrojena v obliki dolge bluze; spredaj vložena plisirana pola. Pas tvori svilen trak. Štev. 35. Jutranjka v obliki «kimono», obrobljena ob vratu, spredaj in na rokavih s pisano borduro. Spredaj na prsih zvezana s svilenim trakom. Štev. 36___38. nam razlagajo način, kako popravimo jopo, bluzo ali plašč, ki imajo predolg hrbet, tako da se gubanči ob pasu. In sicer nam kaže štev. 36 takšno nagubano jopo, katero moramo obleči ter toliko gladiti z roko navzgor, da izginejo vse gube ob pasu in da stoji jopa popolnoma ravno. Kar je blaga odveč, spnemo na plečih skupaj najprej z iglami, potem pa pripnemo s sukancem (gl. sliko štev. 37). Nato odpa-ramo gorenji del hrbta, ga položimo na mizo na polo papirja ter ga dobro pripnemo z iglami na papir (gl. sliko štev. 38). Zdaj zaznamujemo natančno obris na papirju, ukrojimo najprej kroj iz papirja, izpulimo igle ob robu (na drugi strani gube morajo ostati igle, ker se papir ne sme odstraniti od hrbta jope). Ko imamo izgotovljen kroj in smo se prepričali, da spodnje igle dobro drže, poderemo pripeto gubo, naravnamo blago, obrnemo in odrežemo vse, kar gleda izpod papirnatega kroja, Na ta način smo ukrojile hrbet točno po životu, da ne bo delal več gub in je to edini pravilen način, da odstranimo to napako. Štev. 39. Športna kapa za odraslega dečka (glej risbo in kroj na krojni poli). Kapa se~toji iz 8 delov in sprednje strešice. Ukrojiti je treba toraj od vsakega dela na krojni poli po dva komada. Gornje blago se sešrje skupaj posebej, podloga posebej. Za strešico je treba vložiti trdega nalimanega platna in se prišije na kapo, predno se pritrdi podloga. ŽENSKI SVET - MODNA PRILOGA Stran 247. Izmed obilice pisem, ki nam jih pišejo naše naročnice, priobčujemo danes zopet dve in dodajamo takoj tudi odgovor. Zvesta naročnica iz kobariške okolice nam piše: Spoštovana g. urednica! Z velikim veseljem prebiram «Ženski Svet . Skoraj vsako številko preberem dvakrat. Zelo rada bi prišla tudi jaz v Vaš krog. Občudovanja vredno je delo vseh so-trudnic, katere dajejo toliko poduka mlademu ženstvu. Že dolgo časa gojim željo, da bi mogla slišati vsaj nekoliko tega poduka. Veliko deklet nas je tukaj, ki ne znamo drugega, kakor delati na polju, pri živini, v hlevu itd. Vzrastle smo kakor rože v trnju, ki se nihče zanje ne zmeni. Večkrat premišljujem, kako bi se mogla naša dekleta učiti večje izobrazbe. Ali, žal, preveč smo oddaljene od mesta. Po drugih krajih imajo razne tečaje, kakor za ročna dela, gospodinjske tečaje, pri nas pa ničesar. Kar so znale naše stare matere, to znamo me. Jaz pa ne morem tega prenašati, da bi ne znala ničesar drugega vzeti v roke kakor motiko. Zato se obračam na Vas, da bi mi Vi, ako Vam je mogoče, pomagale k temu. Ker pa nimam sredstev, da bi naravnost stopila v kak zavod, se mi zdi bolje, da dobim kako službo v Trstu in potem ob prostih urah hodim k poduku. Veliko veselje imam do vezenja, kar že nekoliko znam in še večje zanimanje za glasbo in jezikoslovje. Vem, da se Vam bo zdelo vse to moje pi-sarjenje jako smešno, vendar Vas vljudno prosim, ako mi morete kaj pomagati ali dati dober svet. Trdno upam, da storite po svoji moči, zato se Vam najtopleje zahvaljujem. Vedno Vam udana R. I. V odgovor; Iz vseh krajev Primorske se oglašajo dekleta in žene s številnimi pismi, iz katerih zveni iskrena, globoka želja po izobrazbi. — Prosijo raznih tečajev, predavanj, podučnega čtiva. Kakor so ta pisma za nas razveseljiva, tako nas z druge strani žalosti, da ne moremo ustreči vsem, da ne moremo prihiteti na pomoč vsem, ki nas vabijo in želijo. Izpolnitev teh želja je naš cilj. Toda težka je naša pot in daleč je naš cilj, ker manjka razumevanje večkrat ravno tam, kjer bi ga bilo najprej pričakovati. V naših načrtih je vse to, kar si želite, drage žene in dekleta, a manjka nam poglavitno' manjka nam to, brez česar se ne da izpeljati noben načrt: denar. Naše delo ne zahteva velikih svot; z malimi žrtvami bi se dalo obilo doseči. En sam primer: ako bi vse naše naročnice plačale piavcčas"o svojo naročnino, bi upravi našega lista preostalo r.ekai fsočakov, ki bi se vsi obrnili v kulturne namene. S tem bi lahko priredile že letos 3—4 tečaje na deželi. — Zadnjič nam je ljubezniva naročnica poslala s svojo naročnino vred še par lir «za korajžo>. In res smo dobile «korajžo». Mislile smo si: evo, če bi vsaka naročnica, ki to . lahko stori, posnemala omenjeno našo prijateljico, bi dobile toliko, da bi zadostovalo zopet za par enomesečnih tečajev, v katerih bi dobila naša dekleta in žene na deželi primernega poduka. — Želimo, da bi naše prijateljice premišljale malo o tem, da bi se zavedle resničnosti starega našega pregovora, ki pravi: «Pomagaj si sam in Bog ti pomore!« Vas pa, drage rožice v trnju, prosimo: vztrajajte v svojem trnju. Če Vas enkrat zagrabi mestni vrtinec, kdove, če bodete utegnile misliti na izobrazbo, kdove, če se Vam bo nudila prilika, da izpeljete svoje načrte. Ali ste res tako gotove, da bi tu, v velikem mestu, zaposlene cel božji dan v zaduhlem stanovanju, po prašnih sobah, ob ognjišču, ob kadah vmazanega tujega perila, večkrat sužnje trdosrčnih gospodarjev in razvajenih otrok, da bi si tu za doigb ohranile svoje ideale, ki so Vam vzklili zunaj v prosti naravi, na Vaših pestrih poljih, v Vaših zelenih hribih, pod prijazno streho Vašh očetov? — Vemo, težko je Vaše delo, toda če ga bodete opravljale z ljubeznijo, Vam bo postalo lahko. Zimski čas Vam da precej prostosti in dobra, pod-učna knjiga Vam lahko nadomesti druge vire izobrazbe, ki tudi v mestih niso vedno vsem dostopni. Ne selite se brez potrebe iz svojega rodnega kraja. Doma štejete nekaj, ste rožice, četudi večkrat v trnju; toda v mestu se čestokrat dogaja, da najlepša rožica postane le — smet v vrtincu. Pišite nam, vprašujte o čemer Vas zanima; «Ženski Svet> je Vaš najboljši prijatelj, ki se bo vedno trudil nuditi Vam zabave in poduka, kolikor bo v njegovi moči. • Druga naša naročnica iz goriške okolice nam piše: Velecenjena g. urednica! Tem potom dovolite, g. urednica, da Vam izrazim svoje priznanje in pohvalo v^led napredka lista. Zelo me veseli namreč pouk o «Kozmetiki in k tej spodajoča razna vprašanja in odgovori. Le natisnite tudi vsako vprašanje, ker marsikateri ravno isto prav pride! Zelo koristno je tudi o kuhinji in higijeni. Tudi «Obrazi in duše« se mi zelo dopadejo. Sploh mi list »Ženski Svet neizrečno ugaja. Rada ga prebiram in priporočam na vse strani, ker je poučljiv in koristen, posebno za preprostejše na deželi, ker se lahko izobražujemo. A kaj naj rečem pa o »Modni prilogi ' s kroji in prilogi za ročna dela! Za to ne dobim primernega izraza za pohvalo in presenečenje. Njej gre vsa čast! Pisma naših naročnic.