primorske novice Koper, 19. jutija 1991 URADNE OBJAVE OBČtN !L!RSKA BtSTMCA, !ZOLA, KOPER, PtRAN !N SEŽANA Št.28 Občina Izola - ODLOK o spremembi imena trga »Trg JLA« v Izoli Občina Ilirska Bistrica - ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora ter pristojbin za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo - ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higijenske službe Občina Piran - SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta »Vojkov dom - Obala TS 5/15, del CT 5/14 in T 5/8 - Portorož - PRAVILNIK o odvozu in hrambi nepravilno parkiranih vozil Občina Sežana - ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1991 - ODLOK o krajevni taksi v občini Sežana ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Sežana - SKLEP o določitvi naj višjih cen OBČtNA tZOLA Na podlag! 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in 8/90) pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic stavb (Ur. list SRS, št. 11/90) ter 151. člena statuta občine Izola (Ur. objave, št. 21/87 in 26/87) ter 5. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov občinske skupščine ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (ur. objave, št. 16/90) je Skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnostii, družbenopolitičnega zbora in Skupščine samoupravne narodnostne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti, dne 11. julija 1991 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IMENA TRGA »TRG JLA« V IZOLI 1. Spremeni se dosedanje ime trga »Trg JLA« v Izoli v »Veliki trg -Piazza Grande«. 2. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 016-1/91 Predsednik skupščine Datum: 11. julija 1991 Zvonko Grahek 1. člen V Odredbi o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora ter pristojbin za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo (Uradne objave, št. 2/9!) se pristojbine, navedene v 1. členu, 4. členu in 5. členu povečajo za 21 %. Vrednost za izračun pristojbine je nova režijska ura diplomiranega veterinarja, to je 350,00 din. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 323-2/91-4/5 Predsednik izvršnega sveta Ilirska Bistrica, 19. junija 1991 JOŽE ROL1H, oec., l.r. Na podlagi 3. ostavka 45. člena in 2. točke 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list RS, št. 37/85) in 221. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica, na svoji seji dne 19. junija 199! sprejal naslednjo ODREDBO O SPREMEMBI ODREDBE O PRISTOJBINAH ZA KRITJE STROŠKOV VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE 1. člen V Odredbi o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe (Uradne bojave, št. 1/91) se pristojbine, navedene v 2. členu povečajo za 21%. Vrdnost za izračun pristojbine je nova režijska ura diplomiranega veterinarja, to je 350,00 din. 2. člen Ta Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. / Št. 323-2/91-4/5 Predsednik izvršnega sveta Ilirska Bistrica, 19. junija 199! JOŽE ROLIH, oec., l.r. OBČtNA PiRAN OBČtNA tLtRSKA BtSTRtCA Na podlagi 29. čiena Zakona o zdravstvenem varstvu zivah (Uradni tist RS, St 40/85) ter 22!. čiena statuta občine Iiirska Bistrica,je Izvršni svet Skupščine občine Iiirska Bistrica na svoji seji dne 19 junija 1991 sprejel naslednjo ODREDBO REMEMBI ODREDBE O ^'STO^INAH ZA OBVEZNE -RtNARSKO SANITARNE PREGLEDE ŽIVALI IN ŽIVIL r^KFCA IZBORA TER PRISTOJBiN ZA IZDAJO DOVO-zTpROIZVODNJO MLEKA ZA JAVNO POTROŠNJO Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 21/86 in 26/90) in 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 18. 6 199! sprejel naslednji SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA "VOJKOV DOM - OBALA TS 5/15, DEL CT 5/14 IN T 5/8 -PORTOROŽ L Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta "Vojkov dom - Obala T3 5715, DEL CT 5/14 IN T 5/8 - Portorož", ki sta ga izdelali podjetji GIP Stavbenik Koper in T1L1A Ljubljana maja 199! pod št. projekta 89-28. 152 URADNE OBJAVE Koper, 19. ju!ija 1991 - Št. 28 2. Osnutek bo razgrnjen v av!i Skupščine občine Piran in v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. Og!cd bo možen v delovnem času upravnih organov občine Piran in Krajevne skupnosti Portorož en mesec od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah. 3. Med razgrnitvijo se mora osnutek prostorskih ureditvenih pogojev javno obravnavati. Javna obravnava in strokovna razlaga razgrnjenega osnutka bo v prostorih Krajevne skupnosti Portorož dne 18. 7. !99! ob 18. uri. 4. Podjetja, druge organizacije in občani lahko podajo pisne pripombe na gradivo v času javne razgrnitve na kraju razgrnitve ali pa jih posredujejo Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora občine Piran. Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. 5. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Predsednik !S ANDREJ GRAHOR, I r Izvršni svet skupščine občine Piran izdaja na podlagi 23. člena odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran in 251. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86) PRAVILNIK O ODVOZU IN HRAMBI NEPRAVILNO PARKIRANIH VOZIL I SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo pogoji odvoza nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil ter hrambe, varovanja in izdajanja teh vozil. 2. člen Pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve odredi odvoz vozila, če je to parkirano tako, da predstavlja neposredno nevarnost ali oviro za promet. Pooblaščena uradna oseba komunalne inšpekcije lahko odredi odvoz vozila: 1. če je vozilo parkirano na rezerviranem parkirnem prostoru za invalide, 2. če je vozilo parkirano na površinah, namenjenih pešcem, 3. če je vozilo parkirano na zelenicah in v parkih, 4. če je vozilo parkirano pred vhodom v stavbo ali garažo, pred okni stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov, 5. če je vozilo parkirano na avtobusnih postajališčih in označenih avtobusnih postajah javnega prometa, 6. če je vozilo parkirano na prostorih, določenih za razkladanje dostavnih vozil, ob dovozih in odvozih z gradbišč, na ali pred komunalnimi napravami (hidranti, jaški, kontejnerji za smeti,...), 7. Če je vozilo zapuščeno in parkirano na katerikoli javni površini. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Piran sklene posebno pogodbo z izvajalcem odvoza nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil in izvajalcem shranjevanja in varovanja odpeljanih vozil. II ODVOZ VOZIL 4. člen Izvajalec odvoza vozil iz 3. člena pravilnika opravlja storitve odvoza nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil iz 2. člena pravilnika s posebnim tovornim vozilom ("pajkom") na območju cele občine Piran na podlagi klica Postaje milice Piran ali pooblaščene uradne osebe komunalne inšpekcije. 5. člen Storitev odvoza lahko izvajalec opravlja le ob sodelovanju delavcev Postaje milice ali komunalne inšpekcije, ki izpeljejo postopek za odvoz vozila in izdajo odredbo o odvozu. 6. Člen Izvajalec vsak odvoz vozila vpiše v potni nalog: reg. štev. vozila, kraj, datum in uro odvoza. 7. člen Kopijo odredbe o odvozu vozila izvajalec izroči delavcu, kjer se hranijo odpeljana vozila. To je podlaga za izdajo računa. Upravljalec depoja oziroma prisotni delavec mora potrditi prevzem vozila na potnem nalogu. III HRAMBA VOZIL 8. člen Izvajalec hrambe vozil iz 3. člena tega pravilnika opravlja dejavnost prevzema, hrambe, varovanja in vračanja vozi! na za to določenem in urejenem prostoru. Poslovni objekt mora biti vidno označen s firmo, umikom poslovanja oziroma umikom izdajanja vozil. 9. člen Izvajalec vodi evidenco pripeljanih vozil: tip vozila, registracija, datum in ura prevzema ter eventuelne opazne poškodbe vozila. 10. člen Izvajalec zagotavlja celodnevno (24 ur) hrambo in varovanje prevzetih vozi! pred poškodbami in tatvinami ter škodno zavarovanje vozi! za čas hrambe. 11. člen Izvajalec je dolžan na zahtevo lastnika oz. uporabnika vozila proti plačilu stroškov izročiti vozilo. Pri prevzemu vozila se vpiše v evidenčno knjigo: datum in uro prevzema ter kdo je prevzel vozilo (izkaz na podlagi osebnega dokumenta). 12. člen Prevzemniku vozila se zaračunajo stroški hrambe in odvoza vozila na podlagi kopije odredbe odvoza vozila. Za obračunane stroške mu izda izvajalec račun. Ta vsebuje: - ime in priimek prevzemnika, - registrsko številko vozila, - datum prevzema vozila, - datum izdaje vozila, - strošek prevoza in strošek hrambe, - podpis prevzemnika. Cenik odvoza in hrambe vozi! mora biti v poslovnem objektu izobešen na vidnem mestu. 13. člen Po preteku dveh tednov (14 dni) hrambe vozila je izvajalec dolžan prijaviti na Oddelek za notranje zadeve občine Piran zapuščenost vozila in hkrati pozvati lastnika vozila, da ga prevzame proti plačilu vseh stroškov. Istočasno mora opozoriti lastnika zapuščenega vozila, da bo vsako nadaljnje nudenje storitev - hrambe bremenilo lastnika in da se bo Štelo, da se lastnik vozila po preteku 6 (šestih) mesecev hrambe vozila odpoveduje lastništvu vozila in se bo to prodalo na javni dražbi kot zapuščen predmet. IV. SKUPNE DOLOČBE 14. člen Izvajalec ima pridržno pravico na odpeljanih vozilih, dokler ni plačan račun za opravljeno storitev. Če je posta! lastnik vozila plačilno nesposoben, ima izvajalec storitev odvoza in hrambe vozil pridržno pravico, čeprav njegova terjatev še ni zapadla. Koper, 19. julija 1991 - $t. 28 URADNE OBJAVE 153 15. č!en V kolikor opravljata storitev odvoza vozil in storitev hrambe, varovanja in izdajanja vozil različna izvajalca, sta ta dolina skleniti medsebojm dogovor o načinu, rokih in postopku obračunavanja stroškov za opravljene storitve. 16. člen Izvajalca storitev iz 3. člena pravilnika sta dolžna dejavnost zavarovati pri zavarovalnici. 17. člen Cena za opravljen enkratni odvoz vozila zajema: - stroške stanja pripravljenosti, - stroške prihoda do vozila, nakladanja, odvoza in razkladanja, - stroške zavarovanja prevoza. Vrednost enkratnega odvoza vozila znaša 600 točk Vrednost prihoda do vozila brez odvoza znaša 300 točk Vrednost točke določi Izvršni svet Skupščine občine Piran. 18. člen cena hrambe vozila zajema: - funkcionalne stroške poslovnega prostora (najem), - stroške 24-urnega varovanja in zavarovanja vozila in - stroške izdajanja - vračanja vozil. Hramba vozi! znaša: - za prvi dan 200 točk, - do 2 (dva) dni 600 točk, - do 3 (tri) dni) 800 točk, - do en teden (7 dni) 1400 točk, - do 2 tedna (14 dni) 2500 točk, - do 1 (en) mesec 4800 točk, - do 2 (dva) meseca 9000 točk, - od 2 - 6 mesecev 15000 točk. Vrednost točke določi Izvršni svet SO Piran. 19. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 343-12/91 Predsednik Piran, 18. junija 1991 ANDREJ GRAHOR, l.r. Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o turistični taksi (Uradni list RS, št. 18/91) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega de!a, zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 25. junija 1991 sprejela ODLOK O KRAJEVNI TAKSI V OBČINI SEŽANA 1. člen S tem odlokom se predpiše krajevna taksa na območju občine Sežana. 2. člen Krajevna taksa se določa v točkah. V rednost točke znaša 1,50 din. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije usklajuje vrednost točke, določene v prejšnjem odstavku. 3. člen Krajevna taksa se vrednoti: - na demografsko ogroženih območjih občine s 4 točkami, - na ostalem območju občine z 8 točkami. Višina krajevne takse se izračuna tako, da se točkovna vrednost pomnoži z vrednostjo točke. Demografsko ogrožena območja občine so opredeljena v Odloku o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1991 - 1993 (Uradni list RS, št. 6/91). 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o komunalnih taksah v občini Sežana (Uradne objave, št. 8/80, 8/82, 7/84, 8/85, 33/85, 18/86, 28/87, 7/89, 2/90 in 4/91). 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 7. 1991 dalje. Št.: 417-16/91-5 Predsednik Sežana, 25. junija 1991 IVAN VODOPIVEC OBČ!NA SEŽANA MW ' Na podtagi 14. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1991 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1991 Na podlagi 25., 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 21/86 in 26/90) ter 5. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. junija 1991 sprejela ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH V OBČINI SEŽANA 1. člen I SPLOŠNE DOLOČBE ipremeni se 1. odstavek 2. člena Odloka o proračunu občine Sežana leto 1991 (Uradne objave, št. 9/91) in se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1991 znašajo t 283^8393)0 dinarjev in se razporedijo v skladu s prejeto bilanco hodkov in odhodkov, ki je sestavni del tega odloka 2. člen Ta odlok začne velajti naslednji dan p. objavi v Uradnih objevah. St. 403-165/90 Sežana, 15. junija 1991 Predsednik IVAN VODOPIVEC 1. člen S tem odlokom so podrobneje obdelane odločitve o širitvi, graditvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor na območju občine Sežana, razen za območja, za katera je sprejet veljavni zazidalni načrt oziroma detaljni prostorski ureditveni pogoji. V tem odloku je izvzeta katastrska občina Podgorje, za katero se bodo izdelali detaljni prostorski ureditveni pogoji. Območja občine, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom. Sestavni de! odloka je grafična priloga, ki zajema 146 kart PKN v merilu 1:5000. 154 URADNE OBJAVE Koper. 19. ju!ija 1991 - §t. 28 2. č!en Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje urbanističnih, ob!ikova!skih, ekoloških in drugih pogojev za posege v prostor (izdelava iokacijske dokumentacije) ter pogojev za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih v rednot človekovega okolja. Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z usmeritvami prostorskega plana občine Sežana ter s plansko tipologijo naselij, določeno z dolgoročnim planom občine Sežana za obdobje 1986 - 2000. krajinska valorizacija), se posegi v prostor izvajajo na podlagi smernic za aktivno varovanje, ki j.h predpiše Zavod za varstvo naravne ,n 8. Člen Na območjih, kjer je s prostorskim planom občine predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta niso dopustne novogradnje objektov, razen v zvezi s komunalnim urejanjem. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in ostali posegi, ki ne ovirajo realizacije predvidenega izvedbenega načrta. 3. člen 9. člen Meja območja, ki se ureja s tem odlokom, je identična z administrativno mejo območja občine Sežana in je razvidna iz grafičnih prilog. !!. TIPOLOGIJA NASELIJ IN POSTOPKI ZA ODOBRITEV POSEGOV V PROSTOR V POSAMEZNIH UREDITVENIH OB MOČJIH NASELIJ V območju kmetijskih površin so dovoljena: - kmetijsko prostorske ureditvene operacije - gradnja objektov in naprav namenjena kmetijski dejavnosti - ureditev športno rekreacijskih poti 10. člen 4. člen Ureditvena območja naselij so v skladu s prostorskim planom občine Sežana razvrščena v naslednje tipe: - tip A - agrarna naselja, kjer sta kmetijska in stanovanjska funkcija prevladujoči - tip AB - naselja, kjer se kot dopolnilna funkcija pojavlja uslužnostna obrt - tip B - oskrbna ali agrarna središča najnižje stopnje brez večjega števila delovnih mest - tip BC - lokalna ali agrarna oskrbna središča - tip C - lokalna, oskrbna in zaposlitvena središča - tip CD - pomembnejša lokalna, oskrbna in zaposlitvena središča, kjer urbana funkcija prevladuje nad agrarno - tip D - prevladujoče urbano naselje občinskega pomena - tip X - naselja različnih tipov, kjer se kaže intenzivni trend neagrarne poselitve. Pri določanju urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege v prostor ter ukrepov za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, se prostorski ureditveni pogoji razlikujejo glede na tako opredeljeno tipologijo. 5. člen V vseh tipih naselij je gradnja dovoljena znotraj ureditvenih območij. Za lokacije, ki mejijo na mejo ureditvenih območij, naselij oziroma odmaknjenih od strnjenega naselja je potrebno pridobiti mnenja Zavoda za urbanistično načrtovanje, ZVNKD Gorica, Sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo - odsek za kmetijstvo oziroma drugih institucij, ki jih zadeva problematika konkretne lokacije. Dislocirana gradnja je možna samo v primeru, ko gre za objekte, ki bodo neposredno namenjeni proizvodnji in je odmik potreben zaradi sanitarno higienskih standardov. Lokacije takšnih objektov ne smejo biti vizuelno izpostavljene. Za vse dislocirane gradnje se mora pridobiti mnenje zgoraj navedenih institucij in izvršnega sveta občine. Znotraj ureditvenih območij naselij se nova pozidava usmerja v priedele, ki so že začeti z pozidavo. 6. člen V naseljih opredeljenih kot pomembnejša lokalna središča in prevladujoče urbano naselje (tip CD in D) mora Sklad stavbnih zemljišč skrbeti za pravočasno urejanje stavbnih zemljišč za kompleksno gradnjo. Območja kompleksnega urejanja se urejajo s tem odlokom do spejema prostorskih izvedbenih načrtov samo za primarne infrastrukturne objekte in naprave. 7. člen V naseljih in območjih, opredeljenih z Evidenco naravne in kulturne dediščine občine Sežana kot naselbinska dediščina in naselbinski spomeniki, je za dovolitev posegov v prostor potrebno poleg splošnih, izpolniti še naslednje pogoje: - V naseljih in v območjih vplivnih vedutnih pasov ob naselbinskih spomenikih, varovanih s 1. varstvenim režimom je dovoljena le prenova in rekonstrukcija obstoječega stavbnega sklada s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica. - V primerih 2. in 3. varstvenega režima je možna rast naselij po načelu oblikovanja, ki izhaja iz historičnega poselitvenega modela. Dokler niso za posamezna naselja izdelani posebni elaborati (kultumo- V območju gozdnih površin so dovoljeni naslednji posegi: - gozdno gospodarske ureditvene operacije - gradnja objektov in naprav namenjenih gozdno gospodarski dejavnosti - gradnja in ureditev gozdnih cest in ureditev športno rekreacijskih poti - za morebitno gradnjo drugih objektov se mora pridobiti soglasje Izvršnega sveta. III MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH V PROSTOR 11. člen Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje določenega območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo: - velikost funkcionalnega zemljišča - lego objektov - oblikovanje objektov - novogradnje - dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela - pomožne objekte - začasne objekte - rušitve in odstranitve objektov - urejanje okolice - urejanje kmetijskih površin - urejanje gozdnih površin 12. člen Funkcionalno zemljišče Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti, z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja. Za stanovanjske objekte mora biti širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe (odmik objekta od parcelne meje) minimalno 4 m. V strnjeni pozidavi vaških naselij se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje objekte. Vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine najmanj 2,50 m. Na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto predviden najmanj po en parkirni prostor. Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov. Širina dovoza z javne ceste mora biti najmanj 3,50 m. Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja znaša širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta min. 4 m, širina dovozne poti pa najmanj 3,5 m. Na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori skladno s številom zaposlenih, najmanj pa 3 parkirna mesta. V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost. Lega objektov 13. člen Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Za odmik manjši od 4 m si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel do oddaljenosti 4 m. Enako velja za prizidke in adaptacije. Koper, 19. julija 1991 - Št. 28 URADNE OBJAVE 155 V spornih primerih pozidav in nadzidav iahko upravni organ naioii da mora investttor pridobiti študijo osončenosti, izdetano od strokovne orgamzactje, na osnovi katere se doioči v tokacijski dokumentaciji max. višinski gabarit. Odmiki od javnih cest so določeni v 23. členu. Javni objekti morajo biti locirani tako, da omogočajo urejanje novih zunanjih javnih površin (trgov, ulic ...) ali pa se morajo navezovati na obstoječe. Stanovanjski in proizvodni objekti se morajo (glede na dane možnosti) locirati v severovzhodni vogal stavbne parcele s čimer pridobimo večje zaveterne in sončne površine na jugo zahodni strani objektov. Pomožni objekti morajo biti locirani tako, da skupaj s primarnimi objekti tvorijo dvorišče. Oblikovanje objektov 14. člen Pri oblikovanju objektov se mora upoštevati: - reliefne danosti - makro in mikro klimatske razmere - značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva - gabarite sosednjih stavb - dostopnost - smeri kvalitetnih vedut - ekološke razmere, - druge danosti, odvisne od posameznega primera Novogradnje 15. člen Stanovanjski objekti so pritlični, enonadstropni ali enonadstropni z mansardo, podkleteni ali delno vkopani. Reliefnim danostim se lahko prilagajajo z medetažnim zamikanjem. Njihova velikost se mora prilagajati vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave v obravnavanem naselju ter režimom tipologije, v katero sodi obravnavano območje. Arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim stavbne dediščine v obravnavanem prostoru, tako glede gabaritov, volumskih razmerij kot tudi detajlov, materialov in barv. Izhodišče v oblikovanju strešin mora biti tradicionalna kraška dvokapnica krita z opečno kritino v naklonu 18o - 25 o. Okenske odprtine naj bodo praviloma pokončni pravokotniki s polkni. Fasade morajo biti slikane v svetlih tonih. Gospodarski objekti morajo biti praviloma pravokotnega tlorisa, velikost objektov je odvisna od njegove funkcije. Po višini smejo obsegati največ 2. etaži, pri čemer višine venca praviloma ne sme biti večja od 6 m nad koto okoliškega terena. Streha je simetrična dvokapnica, naklona 18° - 25°, praviloma krita z kritinno opečnate barve. Dozidave, nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna deia 16. člen Začasni objekti 18. člen Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju potreb za storitve dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer s prostorskim planom občine ni predviden trajen poseg v prostor. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda na osnovi naslednjih kriterijev: - dejavnost mora biti na danem območju opredeljena kot deficitarna ali dopolnilna, - lokacija ne sme biti krajinsko izpostavljana - oblikovalska zasnova mora biti usklajena s karakterjem okolja (mestno, vaško, kajinsko). Lokacije za gostinsko-turistično ponudbo so opredeljene v grafičnih prilogah tega odloka. Za lokacije začasnih objektov - kioskov v naseljih tipa D in CD se mora pridobiti soglasje Izvršnega sveta. Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas enega leta, z možnostjo podaljšanja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku. Rušitve in odstranitve objektov 19. člen Dotrajani objekti ob cestah in javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja se lahko odstranijo z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in odstranitve objektov se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje. Urejanje okoiice 20. člen Obiikovanje okolice objektov mora biti v sklai^^K^blikovnimi značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večiH^^Mvalitetnim rešitvam v prostoru. Odprte površine, ki imajo javen značaj morajo biti urjene skiadno z ambientalo podobo ožjega in širšega območja. Podporni zidovi so dovoljeni do višine 2 m praviioma izdeianih v kamnometu. , Ograje ob parceini meji se izvedejo kot: - kamniti zidovi do višine 0,5 m z montažno ieseno aii kovinsko ograjo ter zasajeno živo mejo do skupne višine 2,0 m - živa meja. V primerih ko ograja moti pregiednost v cestnem prometu iahko pristojni upravni organ odredi, da se ta zniža oziroma odstrani. Vsaka novogradnja si mora urediti okoiico vsaj v minimainem obsegu v roku 3 iet po izvršeni 4. gradbeni fazi. Dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb. Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov določenih v 15. členu tega odloka. Možne so nadzidave objektov do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, Če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote. Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanje kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica. Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente. Pomožni objekti 17. č!en Na območju, ki ga ureja ta odiok, je gradnja pomožnih objektov 51. čtenom Zakona o urejanju naseiij (Uradni )ist SRS, St. M/84) z veijavnim občinskim odtokom o dotočitvi pomozn,h objektov za totrebe občanov in njihovih družin (Uradne objave, št. 30/86) merili in pogoji za obiikovapje objektov in naprav