JLJTTEojeirjr H22S514 JANUAR 1986 • ŠT. 1-2 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVII ------—-----------------\ Ozrimo se v minulo leto Leto 1985 v številkah L ______________________ Ko stopamo v leto 1986, jubilejno za našo delovno organizacijo, je prav, da napravimo bežen pregled našega dela v prejšnjem letu. Leto je trajalo 365 dni, od katerih je bilo 265 rednih delovnih, dodatno pa smo delali še 9,66 dneva v nadurnem delu, ki je bilo nujno zaradi velikih potreb domačih in tujih partnerjev. Skupno smo delali torej 274,66 delovnih dni, kar pomeni. 75,25 % letnega časa. V letu 1985 smo proizvedli skupno 7.972.635 kg enojne preje, kar je za 105 ton več kot v letu 1984. Ta količina je bila proizvedena pri poprečni Nm 27,8. Ta količina predstavlja prejo dolžine 221,64 milijona kilometrov. Tako dolgo prejo bi lahko napeljali do Sonca in ostalo bi jo še za več kot pol poti nazaj; lahko bi jo 318-krat napeljali od Zemlje do Lune in nazaj; lahko bi jo kar 5.439-krat ovili okoli Zemlje. V letu 1985 smo nabavili približno 5.500 ton bombažnih in dobrih 3,000 ton sintetičnih vlaken. Rekordno dnevno proizvodnjo predilnice smo beležili pri 35.303 kg. Za ogrevanje proizvodnih in drugih prostorov, smo porabili 354 ton mazuta, vse električne energije pa 24.229.280 KWh, itn. Prodali smo 7.865056,3 kg preje, od tega direktno izvozili 929.505,9 kg, posredno pa še približno 300.000 kg. Za vse to smo zaslužili približno 7.175.000.000 din. Od tega zneska smo porabili za osebni dohodek 945.404.000 din bruto. Poprečni neto osebni dohodek znaša skoraj 57 000.— din. V začetku leta je bilo zaposlenih 1.017 delavcev, na koncu pa 1.028. Tako je v naši DO prišlo 11 delavcev več kot odšlo. Prišlo jih je 87, odšlo pa 76. Disciplinska komisija je obravnavala 87 kršitev in izrekla 18 opominov, 32 javnih opominov, 20 pogojnih izključitev (od 3 mesecev do enega leta) in 5 izključitev. Pri osmih delavcih so ugotovili krivdo, vendar ukrepa niso izrekli, 6 delavcev pa so oprostili. Najpogostejše kršitve so bile tudi v lanskem letu neopravičeni izostanki iz rednega in nadurnega dela ter gasilskih vaj, prinašanje oz. pitje alkohola na delovnem mestu, zapuščanje delovnega mesta, kraje ipd. Stanovanjska komisija je dodelila 31 stanovanj, od tega 4 trisobna, 11 dvosobnih, 8 enosobnih, 1 enoinpolsobno, 2 garsonjeri in 5 sob. Stanovanjsko pravico na nečlane so prenesli v enem enosobnem in enem dvosobnem stanovanju. Kupili smo 147,32 kv. m stanovanjske površine za Odkar po novoletnih praznikih prihajamo na delo, nas nad vratarnico pozdravlja gornji napis. Torej srečno v jubilejno, stoto leto delovanja naše tovarne. Ali bo tudi uspešno? Morda rekordno? Investicijska izgradnja je v polnem teku. Med letom bodo končane nekatere montaže strojev, kar bo omogočilo tudi večjo produkcijo. Seveda pa bodo zaradi neizogibnih demontaž in premeščanj strojev tudi izpadi proizvodnje. Vsekakor si ne moremo privoščiti izpadov plasmajev naših izdelkov na domači in tuji trg — zato bo še potrebno stisniti zobe in opraviti tudi nekaj nadurnega dela. Naj bo jubilejno, stoto leto naše tovarne, uspešno! j 3 stanovanja ter namenili 2.000.000 din za rešitev stanovanjskega problema zadnje mlade družine. Tri stanovanja smo zamenjali večje za manjše, 37 delavcem pa razdelili 10,65 milijonov dinar- jev posojila za nakup in gradnjo stanovanj. V letu je prvič vložilo prošnjo za rešitev stanovanjskega problema 19 delavcev, na prednostni listi pa je bilo uvrščeno še 56 delavcev. (Nadaljevanje na 3. strani) V tej številki • Smo pred obravnavo zaključnih računov 1985. O namenu teh obravnav in vsebini, ki jo predlaga republiški sindikat, nas seznanja Martina Kralj. S V prvi decembrski številki Predilca ste lahko prebrali skrajšana poročila o delu delavskega sveta, disciplinske komisije in samoupravne delavske kontrole ter odborov delavskega sveta. 9 L/an^, nadaljujemo s poročili . .predsednikov nekaterih komisij. • Za nami so programsko-vo-lilne konference OO ZK in OO ZSMS naše tovarne. Seznanite se z novimi sekretarji in predsedniki ter z njihovimi stališči. • V tej številki lahko preberete tudi o delu sindikata naše dejavnosti. • Na seji delavskega sveta konec decembra so delegati sprejeli program svojega dela; objavljamo pa tudi vsebinsko zasnovo našega glasila, ki so jo tudi sprejeli delegati DS. • Stane Črne bo v več nadaljevanjih opisal požarnovarnostni načrt naše delovne organizacije. Vsebuje osnove organiziranja operativne dejavnosti v delovni organizaciji, to je ravnanje vseh nas ob morebitni intervenciji, prav zaradi tega pa je dobro, da načrt pozna čimveč naših delavcev kot tudi tisti, ki bi se udeležili intervencije v tovarni. Uvod objavljamo v tej številki. To pa ni vse! Glavni direktor Jože Mirtič, Kraigherjev nagrajenec Dve leti po smrti narodnega heroja Borisa Kraigherja je gospodarska zbornica SR Slovenije, 6. junija 1969 prvič podelila Kraigherjeve nagrade. Od takrat vsako leto podelijo to nagrado petim poslovodnim delavcem iz Slovenije, ki so s svojim dolgoletnim delom bistveno in dolgoročno pripomogli k trajnejšim uspehom njihovih delovnih organizacij. Med letošnjimi nagrajenci je tudi naš glavni direktor Jože Mirtič. Objavljamo skrajšano obrazložitev predlagateljev tov. Mirtiča za nagrado, ki je bila objavljena v Delu, o tem pa so pisali tudi v drugih časnikih ter objavili po radiu in televiziji. Jože Mirtič je postal direktor Predilnice Litija leta 1962. Pod njegovim vodstvom se je delovna organizacija razvila iz povprečne, v eno največjih predilnic v Jugoslaviji. Njegovo delo se izraža v razvoju delovne organizacije in ga je mogoče razdeliti v štiri obdobja: v letih 1968 do 1970 je bila opravljena posodobitev proizvodnega procesa in razširitev predpredilnice, ki je zavirala proizvodni proces. Od leta 1969 je prišlo do razširitve pre-dilnih zmogljivosti in te so omogočile povečano proizvodnjo, od 1972 do 1974 so zaradi povečanega povpraševanja po sukani in previti preji zgradili nov objekt, v katerem so montirali previjal-ne avtomate. V letih 1977 do 1980 pa so dokončno posodobili predpredilnico in predilnico, za kar so porabili pretežno lastna sredstva. Proces modernizacije so uresničevali tudi v letih 1981 do 1985, ko je prišlo do tekoče zamenjave izrabljenih predilnih strojev. Na temelju modernizacije se je proizvodnja od 1962. do 1982. leta povečala za 200 odstotkov, ob tem proizvodnja sukane preje za 7-krat, previte preje pa kar za 28-krat. Na novo so vpeljali tudi proizvodnjo efektnih sukancev. Vzporedno z rastjo proizvodnje se je povečala tudi vrednost proizvodnje in to za 230 odstotkov. S tem se je pomembno povečala tudi pro- duktivnost, saj so te rezultate dosegli le z 49-odstotnim povečanjem zaposlenosti (od 683 v letu 1962 na 1.020 zaposlenih v letu 1985). Ustrezno so se uveljavili tudi v vključevanju v mednarodno delitev dela. Izvoz na konvertibilno področje je namreč v letu 1984 dosegel 3.300,000 dolarjev. Delavci Predilnice smo ponosni na visoko priznanje našemu direktorju in mu zanj iskreno čestitamo. Delovni organizaciji, katere poslovodni delavec je nagrajenec Kraigherjeve nagrade, podeli gospodarska zbornica Slovenije častno diplomo za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. To je ob podelitvi Kraigherjevih nagrad, 6. januarja 1986, prevzel naš dosedanji predsednik delavskega sveta, Mirko Lovše. Letošnji Kraigherjevi nagrajenci so bili še: Miran Goslar, predsednik poslovodnega odbora sozda Merkator — KIT iz Ljubljane, Zmago Trampuž, glavni direktor Trinajst kongresov jugoslovanskih komunistov III. Leto velikih preizkušenj Tretji kongres KPJ je bil od 17. do 22. maja 1928 na Dunaju. To je bil prvi kongres naše partije v tujini. V tem času so bile partijske vrste resno razredčene. Od 60.000 članov, kolikor jih je imela partija v času vukovarskega kongresa, jih je ostalo le še 2.300. Te člane je na kongresu zastopalo 48 delegatov. Na Dunaj so prispeli iz vseh krajev Jugoslavije. Do sklica kongresa je prišlo po sklepu izvršnega komiteja komunistične internacionale. Kongres naj bi našel rešilno pot iz težavnega položaja, v katerem se je zaradi notranjih razmer znašla KPJ. Po vukovarskem kongresu je Partija doživljala velike uspehe. Za primer naj navedemo, da je na parlamentarnih volitvah dobila 59 mandatov, in tako zavzela tretje mesto v skupščini. Za takratni režim je bil to znak za preplah, za začetek energičnih ukrepov proti KPJ. V noči med 29. in 30. decembrom 1920 je režim objavil Obznano, s katero je prepovedana vsaka komunistična aktivnost. Začelo se je neusmiljeno preganjanje komunistov in delavskih aktivistov. V sredini leta 1921 je bil izglasovan Zakon o zaščiti države s katerim je bila komunistična aktivnost okvalificirana kot zločin. Tako se je KPJ nasilno znašla izven političnega življenja. Po tem ukrepu je bila večina partijskih organizacij razbitih, veliko vidnih komunistov pa se je znašlo v zaporih takratnega režima. Na začetku je večina komunistov v vrhu Partije menila, da ni potrebe po formiranju ilegalne organizacije. Tako stališče je zagovarjala tudi prva pokrajinska konferenca, ki je bila v juniju 1922 na Dunaju. Toda ta opredelitev je bila korigirana že na drugi pokrajinski konferenci, Fructal iz Ajdovščine, Dolfe gunj na Gorenjskem in Jože Vojsk, glavni direktor delo- Žagar, generalni direktor de-vne organizacije Elan iz Be- lovne organizacije Smelt. -f IS LJUBLJANA,DNE A.JANUARJA 1984 PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZDOttMiCE SLOVENIJE • Xi- ~ E >LOVfc.«M ko je bilo sprejeto stališče, da se KPJ gradi kot ilegalna kadrovska partija, organizirana po principu demokratičnega centralizma. No, ta zahteva ni šla skozi brez spopadov v sami Partiji, leva frakcija se je zavzemala, da najde prave odgovore na ključna vprašanja, ki so obstajala pred delavskim razredom, desna frakcija pa se nikakor ni mogla otresti podedovane preteklosti, odnosno pomanjkljivih stališč socialdemokratov o metodah borbe. Na tretjem kongresu KPJ so se ta in še druga vprašanja znašla v žarišču zanimanja. Mnogo delegatov je odločno obsodilo osebne spore in frakcijsko borbo. Zato so zagovorniki »levice« in »desnice« morali priznati lastne napake. Splošni sklep kongresa je bil, da KPJ ni mogla doseči nekih vidnih uspehov zaradi notranjih pretresov. Tretji kongres je sprejel več pomembnih dokumentov, med katerimi vsekakor izstopa resolucija o narodnostnem vprašanju. »KPJ je edina partija v Jugoslaviji, ki se najdosledneje bori za neomejeno pravico samoodločbe do odcepitve do današ- nje države«. To pravilno stališče odpira Partiji pot k masam tlačenih narodov, ki so sedaj pod pretežnim vplivom buržoazije, je bilo.rečeno na kongresu. Pomembna odločitev kongresa je tudi sklep o spremembi organiziranja partije. Da bi se KPJ usposobila za dneve, ki prihajajo, odnosno, da bi se osvobodila sektaštva in frakcionaštva, je bilo sklenjeno, da je potrebno bistveno spremeniti njen socialni sestav, odnosno povečati njen vpliv na množice. V duhu teh stališč so bile izvršene tudi spremembe v statutu. Partijske celice so bile oblikovane na dveh osnovah — tam kjer ljudje živijo in tam kjer delajo. Člane sprejemajo v partijskih celicah na podlagi priporočila dveh članov KPJ. Tretji kongres je skušal postaviti piko na nesporazume in frakcijske borbe. Zato so se v novem centralnem komiteju znašli pripadniki ene in druge frakcije. Za sekretarja CK je bil izvoljen Sima Markovič. (SE NADALJUJE D. Majstorovič Pred obravnavo zaključnega računa Čeprav med letom dokaj skrbno obravnavamo trimesečne obračune poslovanja, je obravnava zaključnega računa še posebej odgovorno opravilo samoupravnega odločanja. Namen obravnave rezultatov gospodarjenja na podlagi zaključnih računov je spodbuditi in usposobiti delavce za to, da na samoupravnih organih ocenijo gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi, tako, da jih primerjajo z rezultati sorodnih organizacij združenega dela in na tej podlagi sprejmejo ukrepe za učinkovitejše gospodarjenje. Preverjanje rezultatov mora biti namenjeno tudi pripravi kakovostnih ukrepov za izvajanje letnega in srednjeročnega plana. Organizacije združenega dela morajo tudi proučiti, kako so izpolnile ne le svoje, temveč skupno dogovorjene naloge iz resolucije za preteklo leto in kako so v načrtih organizacij združenega dela vgrajeni cilji ekonomske politike za tekoče leto. Za uspešno obravnavo je poleg pravočasnih priprav in dobre organizacije pomembna predvsem priprava poslovnih poročil tako v organizacijah združenega dela, kot tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer združujejo sredstva. Zveza sindikatov Slovenije s svojimi stališči usmerja delavce h kakovostni vsebinski obravnavi, predvsem naj bi delavci v teh obravnavah ocenili: — če je doseženi dohodek na delavca in angažirana poslovna sredstva zadovoljiv, v kolikšni meri je odraz povečane proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izrabljanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja gmotnih stroškov, posodabljanja tehnološkega procesa, koliko pa je posledica zgolj doseženih cen lastnih proizvodov in storitev; — kakšna so razmerja med bruto osebnimi dohodki in akumulacijo, ali so razporejena v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in resolucijskimi usmeritvami, ter vzroke odstopanj, če to ni doseženo; — oceniti ali so za združena sredstva v svobodni menjavi dela z izvajalci storitev doseženi načrtovani in pričakovani učinki; — kakšen je likvidnostni položaj delovne organizacije; — kakšen je količnik obračanja obratnih sredstev, kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi; — kako so se izpolnjevali ukrepi za zmanjševanje stroškov in povečevanje dohodka in njihov vpliv na dohodek; — kakšni so učinki razbremenjevanja v organizacijah združenega dela za splošne in skupne potrebe; — kakšno osnovo predstavljajo doseženi rezultati gospo- darjenja za doseganje razvojnih ciljev v letu 1986; — razprave naj ocenijo tudi, na podlagi pripravljenih ocen, če so poslovodni delavci pri vodenju uresničevali postavljene smotre in skrbeli za izvajanje planskih nalog in sklepov samoupravnih organov. Naloge za razpravo izgledajo zapletene, od vsebine poslovnih poročil pa je odvisno, če nam bodo predstavljene pravočasno in razumljivo. Predvsem pa je potrebno, da istočasno razpravljamo tudi o predloženih ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje v tekočem letu, ki naj bi jih vzporedno s sprejemom zaklju- čnega računa sprejel tudi delavski svet. Pripravljena poročila nam lahko osvetlijo problematiko za razpravo, seveda pa se moramo sami potruditi in se poglobiti v vsebino predloženih gradiv. Kot upravljale! družbenega premoženja, od katerega uspešnosti je odvisna tudi naša socialna varnost, smo se dolžni aktivno vključiti v obravnave, se seznaniti s problematiko in tudi sami v lastnih okoljih predlagati ukrepe za doseganje boljših učinkov poslovanja v letošnjem letu. M. Kralj Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev ter osnovne organizacije sindikata naše tovarne vas vabijo na TRADICIONALNI PLES PREDILCEV v soboto, 1. februarja 1986 ob 20. uri v dvorani na Stavbah. Igral bo ansambel »Maj«, s pevko Ireno Tratnik. Leto 1985 v številkah (Nadaljevanje s 1. stranij Skupno se je pripetilo 40 delovnih poškodb, od tega 29 na delu, 8 na poti, 3 pa na športnih in gasilskih tekmovanjih. V 20 primerih poškodb delavci niso uporabili pravice do bolniškega staleža. Zabeležili smo kar 68 požarov, od katerih so bili trije hujši (sukalnica, transformatorska postaja poleg sukalnice in sukalnica ter kompenzacijska postaja). V minulem letu smo imeli 50 delovnih invalidov, od tega 6 II. kategorije, 44 III. kategorije, eni delavki pa je SPIZ priznal spremenjeno delovno zmožnost. Na podlagi zdravniških potrdil je bilo na lažje delo za nedoločen čas razporejenih 27 delavcev, za določen čas pa 6 delavcev. Samoupravne delovne skupine so se sestale na 9 sestankih, na katerih je bilo porabljenih približno 4.500 del. ur, del tega med odmori. Delegati delavskega sveta so se sestali na 12 sejah, kaj je približno toliko kot 1984 1. Člani samoupravne delavske kontrole so na dveh sestankih poleg poročil o izvedbi popisa sredstev in njihovih virov, ter zaključnega obračuna obravnavali dve pobudi. Komisija za inovacije je obravnavala 13 predlogov in predlagala izplačilo pavšalnih odškodnin avtorjem v skupni vrednosti 27.000 din. V obratu družbene prehrane smo pojedli 138.000 toplih in 117.000 hladnih obrokov ter 4.700 kosil. Poleg tega so nam pri točilni mizi prodali še za ca. 2,5 miljarde S din ostalih dobrin. Na Veliki Planini je letovalo 269 gostov, od katerih je bilo 69 članov, 29 zakoncev, 7 upokojencev, 69 nečlanov in 95 otrok. Vsi ti so »ustvarili« 959 nočitev. V 8 ekskurzijah nas je obiskalo 460 učencev, proizvodno prakso pa je opravilo 69 srednješolcev. Poleg tega so se v raznih oblikah izobraževanja v DO usposabljali 1004 delavci, izven DO pa 50 delavcev, štipendirali pa smo 15 dijakov. V tem članku bi lahko še dolgo nizal vse vrste podatkov, vendar mislim, da je zaenkrat dovolj. Prepričan sem, da bomo čez približno leto dni nanizali še drugačne podatke, ki bodo dokazovali, da je bilo jubilejno leto 1986 še veliko bolj uspešno od minulega, 1985. leta, katerega pa prav tako lahko štejemo kot uspešno za našo DO. A. Štritof Cena vstopnic z rezervacijo sedeža je 400.— dinarjev. Vstopnice so v prodaji pri Miji Šistek, finančni sektor. Pohitite, število sedežev je omejeno! Za postavitev treh daljših sukalnih strojev je potrebno opraviti precej prestavitev strojev. Od dveh dvojilk so eno postavili na mesto, kjer je bila mojstrska pisarna (na sliki) drugo pa na mesto, kjer je stal previjalni stroj Hirsburger. Več o prestavitvah strojev v sukalni-ci bo v eni prihodnjih številk Predilca. Poročila Zanimivejša poročila komisij delavskega sveta. Komisija za varstvo pri delu Na vseh petih sejah v tem mandatnem obdobju je bila udeležba na sejah dobra. Komisija je tako sestavljena, da so v njej delavci iz vseh proizvodnih oddelkov in strokovni delavci. Pomembnejše obravnavane teme so: letno in polletno obravnavanje poročil o varstvu pri delu in požarnem varstvu; preventivni zdravstveni pregledi; delovni pogoji v proizvodnih oddelkih; nočno delo žensk aktivnosti za beneficirano delovno dobo; spremembe in dopolnitve pravilnikov o varstvu pred požarom in varstvu pri delu; obravnavanje poročil o bolniškem staležu in problematika delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. Komisija je bila redno seznanjena s stanjem varstva pri delu in požarnega varstva, gibanja poškodb, bolniških izostankov in požarov v tekočem letu oz. polletju. Sprejeti so bili tudi ustrezni sklepi. Sklenili smo tudi, da vse preventivne zdravstvene preglede opravlja specialist za medicino dela, kot zahteva pravilnik. To je bilo preko ZD Litija tudi realizirano. Koncem leta se je komisija tudi seznanila s problematiko nočnega dela žensk in tudi predlagala DS, da sprejme nočno delo žensk. V zvezi s tem je komisija obravnavala tudi pogoje za nočno delo žensk. Obravnavane in predlagane v sprejem DS so bile tudi dopolnitve pravilnika o varstvu pri delu (pravice in odgovornosti vodilnih in vodstvenih delavcev glede varstva pri delu) in pravilnika o požarni varnosti (požarno varstvo v počitniških domovih). Na seji komisije so bile obravnavane tudi aktivnosti za beneficirano delovno dobo tekstilnih delavk. Zaradi velike vročine v nekaterih proizvodnih oddelkih poleti je komisija sprejela sklep, da vse strokovne službe problem proučijo in predlagajo rešitve za izboljšanje razmer. Na vseh sejah je bila obravnavana tudi problematika osebnih zaščitnih sredstev, oz. zahtevki za dodelitev novih sredstev. Tako se je po sklepu komisije začelo uporabljati: majice in hlače za delavke v proizvodnji; zaščitna obutev v čistilnici odpadkov in zabojarni in še nekatere druge izboljšave osebnih zaščitnih sredstev. Menim, da je bilo delo komisije uspešno in plodno. Tudi sama sestava komisije je pripomogla k temu. Vsi prisotni so praviloma aktivno sodelovali pri obravnavi problemov in oblikovanju sklepov. Alojz Koprivnikar Komisija za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke Člani komisije so se v minulem mandatnem obdobju sestali na 28. sejah, na katerih so tekoče razpravljali o doseženi proizvodnji, prodaji in izračunanih sredstvih za osebne dohodke. Poleg tega vsakomesečnega dela so: — na 1. seji dne 26. 12. 1983 pripravili predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke (uskladitev našega sporazuma z določili zakona o invalid-sko-pokojninskem zavarovanju in samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu); — usklajevali osebne dohodke pripravnikov; — pripravljali predloge za povečanje akontacijske vrednosti točke, cenika vloženega dela in stimulacije za izkoriščanje delovnega časa (na osnovi doseženih poslovnih rezultatov); — obravnavali zahtevke za varstvo pravic idr. Po določilih novih pravilnikov s področja nagrajevanja, ki so pričeli veljati s 1. 9. 1984, lahko komisija za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke sprejme sklep o znižanju oz. zvišanju osebnega dohodka delavcu, glede na posredno ugotovlje- no delovno uspešnost. Sklep sprejme komisija na osnovi predloga neposrednega organizacijskega vodje in komisije v sektorju. Po sprejetju novih pravilnikov (pravilnika o razvidu del in nalog, pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in pravilnika o ugotavljanju zahtevnosti, delovne uspešnosti in obračunavanja minulega dela) in izdanih odločb ter delovnih programov za posamezne delavce, je bilo vloženih na delavski svet 114 zahtevkov (več skupinskih) s področja nagrajevanja. V zahtevkih se delavci v glavnem niso strinjali s sestavo delovnih programov in opredelitvijo delovnih pogojev. Delavski svet je zahtevke, katere je predhodno obravnavala posebna delovna skupina, ki je pripravljala pravilnike o nagrajevanju, sindikalna organizacija in odbor za delovna razmerja, zavrnil. Vinko Keržan Popravilo dvigala, z nosilnostjo 1000 kg, ki povezuje predpredilnico sinteti-ke in predilnico bombaža. Zaradi tega dvigalo nekaj časa ni obratovalo. Na dvigalu bodo zamenjali vsa dvokrilna drsna vrata, jeklene nosilne vrvi, stikalne plošče in drugo. Vse to je potrebno zaradi podaljšanja dovoljenja za obratovanje. Vsa dela bodo stala približno 2 milijona din. Komisija za izobraževanje Komisija za izobraževanje se je v pretekli dveletni mandatni dobi sestala 8 krat in tekoče obravnavala vsa vprašanja povezana z izobraževanjem. Na svojih sejah je obravnavala predvsem: letni plan izobraževanja, prošnje za kritje stroškov šolanja, prošnje za odobritev študijskih dopustov, imenovanje izpitnih komisij za pripravnike, proizvodno delo in delovno prakso, spremembe in dopolnitev pravilnika o vzgoj noizobraževal-nem delu, prošnje za dodelitev štipendij, spremembe višine kadrovskih štipendij, imenovanje mentorjev za pripravnike, kritje stroškov tečajev tujih jezikov, osnutek pravilnika o ugotavljanju z delom pridobljene delovne zmožnosti, program in uvedbo usposabljanja za pomožnega tekstilca, uspehe naših štipendi- stov .vračanje štipendij, pripombe samoupravnih delovnih skupin k osnutku pravilnika o načinu in postopku ugotavljanja z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, izbiro štipendistov in odobritev štipendij, problematiko povezano z usposabljanjem za pomožnega tekstilca ter cikluse predavanj in ostalih izobraževalnih akcij v pripravi. Mimo navedene problematike je komisija obravnavala še vso ostalo izobraževalno problematiko povezano z organiziranjem in obiskom seminarjev in tečajev ter ostalih izobraževalnih akcij. Janez Bric Komisija za letovanje in družbeno prehrano Člani komisije za letovanje in družbeno prehrano smo se v mandatnem obdobju 1983—1985 sestali 15 krat. Udeležba na sestankih je bila sorazmeroma slaba, saj je bila komaj 64 %, predvsem se sej niso udeleževale članice iz proizvodnih oddelkov, kljub temu, da smo poskušali sklic sej prilagoditi njihovemu delovnemu času. O slabi udeležbi na sejah smo obvestili tudi sindikalno organizacijo. Reševali smo problematiko letovanja naših delavcev in družbene prehrane. V letu 1984 smo sklenili, da nabavimo dva kontejnerja — postavili smo ju na podlagi želja delavcev na otok Krk. V skladu z določili pravilnika o letovanju v počitniških domovih Predilnice Litija smo razporejali delavce za letovanje v naših domovih. Delavce, ki so želeli letovati v Čateških Toplicah smo razporejali na podlagi prijav. Za prihodnje leto bomo poskušali izdelati tudi za razporejanje v Čateške Toplice določene kriterije. V zimski sezoni 1983/1984 smo se z našimi kooperanti Slovenijales dogovorili o možnosti razporejanja naših delavcev v njihov dom v Gozd Martuljku. Za čas do konca zimskih počitnic pa do konca zimske sezone so nam odstopili 1/4 sobo. V letošnjem letu smo tudi prestavili 2 prikolici iz Runk, v avtokamp Stupice. Eno prikolico smo pustili v Runkah. Prikolice smo prestavili, ker smo na podlagi prijav ugotovili, da se delavci neradi odločijo za letovanje v Runkah Obravnavali smo poročila o izvajanju del v koči na Veliki pla- nini. Obravnavali pa smo tudi cene kosil in malic v menzi, ter sproti reševali tekočo problematiko. Poleg razporejanja delavcev v našem počitniškem domu, smo pripravili tudi cene in pogoje letovanja, katere je sprejel delavski svet. Pripravili pa smo tudi v sodelovanju s sindikatom predlog delitve regresa za letni dopust. V letošnjem letu smo se prvič odločili, da smo del regresa dodatno izplačali tistim našim delavcem, ki v našem počitniškem domu letovanja niso izrabili, so pa letovali v drugih počitniških domovih oziroma so letovali preko agencij, kar pa so potrdili s predložitvijo potrdila ali računa. Enkrat letno, običajno pred pričetkom sezone tudi organiziramo sestanek z našimi kooperanti počitniškega doma Slovenijalesom iz Ljubljane in Tosa-mo iz Domžal, kjer uskladimo pogoje in cene letovanja ter izmenjamo tudi izkušnje s področja organiziranja letovanja. Anton Primožič Komisija za termalno zdravljenje V letih 1984 in 1985 je komisija za termalno zdravljenje delavcev naše delovne organizacije obravnavala 14 predlogov za termalna zdravljenja. Od tega so bili trije delavci predlagani za zdravljenje že drugič. Vse predloge je podal obratni zdravnik, ki je predlagal tudi čas in kraj zdravljenja. Komisija je odobrila zdraviliško zdravljenje vsem predlaganim delavcem tako, da je bilo v zdravilišče Laško napotenih 6 delavcev, v Radence 1 delavec, v zdravilišče Dobrna 5 delavk in v Dolenjske ter Čate-ške Toplice dve delavki. Na predlog obratnega zdravnika je zdravstveno terapijo 13 delavcem plačala Občinska zdravstvena skupnost Litija, hotelski del pa delovna organizacija glede na določila pravilnika. Pri tem so prispevali k oskrbnim stroškom trije delavci po 7.000 din in dva delavca po 2.000,00 din vsi ostali delavci pa so imeli brezplačno tako zdravstveno terapijo kot hotelski del. Člani komisije so na eni izmed sej v letu 1985 ponovno sklenili, da še naprej sodeluje- mo z Občinsko zdravstveno skupnostjo glede plačila zdravstvenih storitev, čeprav to v pravilniku o termalnem zdravljenju ni posebej opredeljeno ker se s tem omogoči zdraviliško zdravljenje večjemu številu delavcev. Prav tako so se dogovorili, da turistično takso plačajo delavci sami. Po sprejetih spremembah pravilnika v mesecu februarju 1985 imajo tako pravico do brezplačnega termalnega zdravljenja delavci, ki so v delovni organizaciji zaposleni več kot 10 let (prej 20 let), poleg tega plača delovna organizacija delavcu 14 (prej 10) dnevno zdravljenje. To pa je seveda odvisno od materialnih možnosti posameznika in delovne dobe v delovni organizaciji. V vseh primerih imajo delavci pravico do brezplačne zdravstvene terapije. Ker nekatera zdravilišča nimajo opredeljene pred in po sezone in ker so cene v zdraviliščih dokaj visoke bo potrebno to upoštevati pri planiranju sredstev za leto 1986. Marjan Jug Komisija za plan in programiranje razvoja Komisijo za plan sestavljajo najodgovornejši delavci vseh sektorjev in služb, da bi tako lahko najbolj usklajeno in odgovorno pripravili vse obravnavane materiale za sprejem na izvršilnem odboru oziroma delavskemu svetu. Na sejo je vedno vabljen tudi predsednik sindikalne organizacije in referent za obveščanje. V zadnjem mandatu je imela komisija 7 samostojnih sej, 2 pa skupaj z Izvršilnim odborom Predilnice Litija. Na sejah smo obravnavali osnutke naših vsakoletnih planov, se seznanili in razpravljali o problematiki tekočih investicijskih del in srejema-li programe srednjeročnih planov investicij za nadaljne razprave v samoupravnih organih. Obravnavali smo tudi nekatere občinske planske materiale. Tako smo se mnogo zamudili pred pričetkom del izgradnje nadomestnega skladišča, prizidka k predilnici, skrbi za pravočasno dobavo in montažo prstančnih strojev »Textima«, izgradnje nove kompresorske postaje in nakupa nove opreme na račun izrabljene. Največ časa je komisija posvetila razpravi o potrebnih rekonstrukcijah in modernizaciji proizvodnega procesa, ki so vezane tudi na razširitev gradbenih objektov. Le-ta dela bi se v delu, ki ni predmet tekočega srednjeročnega plana, nadaljevala v novem srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 ali celo v daljšem obdobju. Programe obsežnih rekonstrukcij in modernizacije opreme z uvozom iz konvertibilnega področja nam je omogočil kredit mednarodne finan-' čne korporacije iz ZDA, za katerega je bilo potrebno pripraviti investicijski elaborat in se tudi odločiti o tujih dobaviteljih po vrstah opreme. Tako je komisija tokrat nastopala tudi v vlogi licitacijske komisije. Z vsemi postopki in odločitvami je bil kolektiv DO tekoče seznanjen. Seznanjen je bil tudi z gradbenmi deli, ki jih financiramo z lastnimi sredstvi akumulacije. Z deli, ki jih načrtujemo realizirati v obdobju do leta 1990 z lastnimi sredstvi ali morebitnimi novimi inozemskimi krediti, pa se je komisija seznanila na zadnjih skupnih sejah z Izvršilnim odborom in so zajeti v predlogu temelja plana naše DO, ki smo ga sprejemali na referendumu koncem meseca novembra 1985. V tem času je komisija obravnavala tudi smernice za srednjeročni plan, kot izhodišče našega razvoja, kot tudi analize razvojnih možnosti in smernice razvoja občine Litija, Samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti ter še nekaterih skupnosti za obdobje 1986—1990. Vsakokrat je sprejela določene pripombe in stališča, tako na primer načelno, da bo komisija obravnavala vse dospele planske listine SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje šele po tem, ko bo dobila pregledno in primerjalno zbrane vse prispevne stopnje združevanj sredstev za tekoče in novo srednjeročno obdobje. Tako bi lažje tehtala, kdo opravičuje morebitno povečan materialni zahtevek in kdo bi ga lahko krčil v času težkega družbenoekonomskega položaja naše skupnosti. Teh podatkov do časa pisanja poročila še nismo dobili, čeprav so vsi skupščinski zbori že sprejemali Temelje družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990! Izrazili pa smo tudi načelno stališče, naj se zbirne stopnje ne povečujejo, za nastale nujno potrebne novogradnje ali investicije, ki bi zahtevale namensko povečano prispevno stopnjo ali združevanja sredstev, pa bi se dogovarjali v okviru gospo- darstva občine ob nastanku potreb. Za pomembno ocenjujemo še pripombo na osnutek Temeljev družbenega plana občine, »da ne podpiramo nove zvrsti industrije, ki zaposluje pretežno nekvalificirano delovno silo, saj tovrstnih delovnih mest ne manjka v občini. Reševati bi morali naše »vozače«, da ostanejo v občini.« To so bile glavne teme obravnav naše komisije za plan in programiranje razvoja. Jože Mirtič Komisija za inovacije Delo te komisije, ki šteje 7 članov, je tudi v letih 1984/1985 temeljilo na vzpodbujanju inventivne dejavnosti v naši DO ter sprejemanju in vrednotenju prispelih predlogov. Le-te smo v celoti obravnavali v skladu z dopolnilom k Samoupravnemu sporazumu o inovacijah, ki zadeva pavšalno nagrajevanje uporabnih koristnih predlogov. Pavšalne odškodnine od leta 1984 dalje znašajo od 300,— do 10.000,— din za izvedljive in 200.— din za smiselne, neizvedljive predloge. Tako smo v letu 1984 obravnavali 11 predlogov in predlagali skupno izplačilo 37.000.— din, kar je bilo tudi realizirano. V letu 1985 smo prejeli in obravnavali 13 predlogov, za katere je znašala skupna odškodnina 27.000.— din. Vsebina večine od prejetih predlogov se je nanašala na preureditve strojev, dejanski prihranek pa ni bil konkretno izračunljiv. Zato smo se tudi odločali za izplačila pavšalnih odškodnin. S tehnično izboljšavo »Predelava reduktorja z motorjem na visokorazteznem flayerju Kru-šik« smo se vključili tudi v izbor za podeljevanje občinskih nagrad »Inovator leta«. Avtorja predloga, Milan Škobrne in Cveto Kos, sta to nagrado tudi prejela, bila pa je hkrati tudi potrditev pravilnosti dela naše komisije. Da bi poenostavili postopek prijavljanja predlogov, smo v vse sektorje in oddelke posredovali posebne prijavne obrazce. Trenutno vlada na področju inventivne dejavnosti zopet neko zatišje zato bo naša prva naloga v novem mandatnem obdobju predlagati povečanje razpona pavšalnih odškodnin in razmišljanje o še dodatnih akcijah za popularizacijo te dejavnosti v naši DO. Andrej Štritof Odbor za obveščanje V tem mandatnem obdobju je imel odbor za obveščanje dve seji, kjer so člani obravnavali: — delo odbora in obveščanje v letu 1984 in 1985 — vsebinsko zasnovo Litijskega predilca — urejanje informacij — neposredno obveščanje DO. Odbor deluje kot organ, ki vodi in usmerja politiko obveščanja v DO, zato se v posamezne operativne probleme obveščanja ne spušča. Bistvena naloga odbora pa je, da sprejema osnovne usmeritve obveščanja in nato tudi oceni njihovo izvajanje. Na sejah smo sklenili, naj se pomembnejše sklepe z odborov in komisij tudi objavi. To se je tudi dogajalo, bodisi v rednih Informacijah ali glasilu. Dogovorili smo se, da se v glasilu objavlja ankete ali intervjuje, uredniški odbor pa naj se predhodno dogovori o temi. Menim, da je tega premalo, kot tudi povratnih informacij (v glasilu) iz proizvodnje. Obravnavali smo tudi neposredno obveščanje v DO, predvsem sestanke SDS. Ugotovljeno je bilo, da sta v pripravah na sestanke premalo aktivna sindikalni aktivist in delegat DS. Tudi odgovori na vprašanja SDS so velikokrat še presplošni. Ugotovljen je bil tudi problem nesode- lovanja SDS remonta ali rezerve zaradi sklica SDS ponoči ali popoldan. Menim, da je informiranost kolektivno zelo dobra, vendar bi morali zaradi velike množine informacij le-te selekcionirati oz. za objavo in posredovanje odbirati le zares bistvene, razumljive in koristne. Menim, da bo to, poleg prizadevanj za izboljšanje splošne informiranosti in obveščenosti kolektiva, samo za obravnavo na odboru za obveščanje. Andrej Krhlikar PREDILNICA Investicijska izgradnja napreduje Notranjost novega prizidka k predilnici se hitro spreminja. Tu montiramo devet obnovljenih prstančnih predilnih strojev TB-1, ki bodo pričeli obratovati konec februarja ali v začetku marca. Nove dele, ki prihajajo iz tovarne Krušik je potrebno pred montažo očistiti in sortirati, da pri montaži ni zastojev. Na ogrodje starih predilnih strojev montirajo delavci montažne skupine nove mehanske sklope, ki so jih izdelali v tovarni Krušik. Novice z gradbišča ~~~~~~~ Na gradbišču novih prizidkov k čistilnici in predpre-dilnici ni časa za zimsko spanje. Delavci delajo, kot da so v špici gradbene sezone. Na roko jim gre tudi mila zima, ki jim do sedaj ni delala posebnih preglavic. Gradbeno podjetje VEGRAD iz Velenja je sicer zamudilo objavljen pričetek montaže objektov, vendar sedaj delajo cele dneve brez prekinitve ob sobotah in nedeljah. V to jih silijo kratki roki dokončanja objektov, da bo možno montirati novo strojno opremo. Dobavitelji so nam spo- ročili, da bodo strojno opremo pričeli dobavljati konec marca in v začetku aprila. Z vsemi izvajalci smo organizirali redne operativne sestanke z namenom, da sproti rešujemo probleme, ki se pojavljajo pri gradnji. Priznati moramo, da teh ne manjka, saj ne moremo primerjati gradnje objektov na prostem zemljišču z gradnjo naših prizidkov. Vseskozi se moramo prilagajati obstoječim objektom. Zaradi gradnje smo morali prestaviti kanalizacijo, vodovodno napeljavo, v ženski garderobi predpredilnice bomo morali prestaviti okna, itd. Izvajalci obljubljajo, da bodo storili vse, kar je mogoče in se bodo držali dogovorjenih rokov. Zavedati pa se moramo, da smo sredi zime, in da zima nerada prizanese. M. S. Kako se zahodna stran naše tovarne spreminja nam kažeta tudi gornji sliki, ki sta bili posneti s skoraj istega mesta, le desna pol leta kasneje. Cesta, ki je spomladi še potekala mimo naših delavnic, za stopničasto ograjo (leva slika), je sedaj že preusmerjena in poteka nad škarpo (desna slika). Novo vodstvo 00 ZSMS Predilnica Litija S sindikatom skupno naprej Že v prejšnji številki Predilca ste lahko prebrali, da je bilo izvoljeno novo vodstvo naše 00 ZSMS in kaj so obravnavali na program-sko-volilni seji, sedaj pa novi predsedniki nekaj o programu in ciljih posameznih aktivov. Stane Črne — predsednik 00 predilniške mladine: »OO ZSMS PL se bo še naprej aktivno vključevala v razprave, ki jih bo vodil sindikat, še posebno pa bo aktivno udeležena pri: — ocenjevanju in spremljanju kadrovske politike v OZD; — delovni in tehnološki disciplini; »V letu 1986 pričakujem še večjo aktivnost vseh mladincev, posebej pa še v I. aktivu, saj je tu združenih tretjina vseh mladincev v DO. Le s pridnostjo in aktivnim delom si pridobimo potrebne izkušnje za nadaljno izvajanje socialističnega samoupravljanja. « — delu samoupravnih organov in delu mladincev v njih; — inovacijah — ocena stanja in predlogi za izboljšanje; — ocenjevanju trimesečnih rezultatov poslovanja in spremljanju poslovne politike OZD; — spremljanju dela in sodelovanje z ostalimi DPO, delavskim svetom itd.; — obravnavanju pobud, mnenj mladincev po aktivih (vsak mladinec pobudnik za akcijo ali razpravo) in — drugih aktivnostih. Osnovna naloga vodstva mladinske organizacije pa je da čim bolje organizira svoje delo tako, da bodo posebno z zaupanjem sprejemali pobude baze, le-te posredovali naprej v bazo, obveščati o usodi naših stališč in mnenjih ostalih DPO itd. Ne smemo dopustiti, da se problemi in težave kopičijo — reševati jih moramo sproti.« Rudi Kaplja —-III. aktiv »Moja želja je, da bi bili mladinci po aktivih bolj aktivni kot sedaj, ker je le dobra baza osnova dobre osnovne organizacije. S tem predvsem mislim na aktivno vključevanje mladincev v mladinsko prostovoljno delo, izpolnjevanje tehnološke in delovne discipline na svojih delovnih mestih in aktivno vključevanje v razprave na SDS, samoupravnih organih in pri drugih tekočih težavah v delovni organizaciji.« Matjaž Mirtič — IV. aktiv »V bodoče bo potrebno posvetiti več pozornosti problematiki discipline mladincev v DO in aktivnosti le-teh v DPO. Vključiti bo potrebno še več neaktivnih mladincev v delo mladinske organizacije in izboljšati organiziranost med mladinci.« Jože Strmljan — II. aktiv »Mislim, da mladina v predilnici deluje dobro a vseeno bi bilo potrebno storiti več v smislu zavesti vsakega mladinca, da bi redno hodili na sestanke, saj bodo s tem pridobili dosti informacij, ki jih potrebuje v vsakdanjem življenju. Zato bo moja naloga v tem letu pridobiti čim več mladincev k sodelovanju v aktivu v PL ali celo na OZSMS Litija.« Meta Zagorc, podpredsednica 00 ZSMS Predilnica Litija »Kot podpredsednica se bom trudila za dobro delo in povezavo med aktivi, kakor tudi za povezavo z drugimi DPO. Le tako bomo dosegli cilje in rezultate, ki smo si jih zadali na začetku leta.« Vsekakor je uspešno delo mladine odvisno od vseh mladincev, ne le od zagnanosti novega vodstva. Kako aktivni pa znajo biti naši mladinci, so že dostikrat dokazali; naj tu omenimo le udeležbo kar tridesetih na prostovoljnem nadurnem delu v sukalnici konec decembra lani. Kar tako naprej — zgledi vlečejo! PREDILNICA LITIJA S programsko-volilnih konferenc 00 ZK Nova vodstva Zadnji mesec minulega leta so se zvrstile pro-gramsko-volilne konference naših osnovnih organizacij ZK. Glavna točka dnevnega reda so bile volitve novega vodstva 00 ZK, pregled dela v minulem mandatnem obdobju ter plani za naprej. Pri tem, npr. pri 00 ZK skupne službe, niso sprejeli predloga občinskega komiteja ZKS, da naj bi na programski konferenci sprejemali program dela samo za obdobje do 10. kongresa ZKS — to je za 3—4 mesece, ampak so se dogovorili, da obravnavajo celoten program, ki ga pa bodo po kongresu dopolnili s sprejetimi stališči in smernicami. Obravnavali pa so tudi tekoče probleme družbenopolitičnega življenja v občini, o čemer pa ste lahko prebrali več tudi v dnevnem in tedenskem tisku. Tokrat vam želimo predstaviti nove sekretarje 00 ZK in na kratko njihove programe dela. Danilo Cvetežar, sekretar 00 ZK Predilnica Litija »V preteklem obdobju smo komunisti v naši OO delovali na podlagi naših programskih usmeritev in sej CK ZKS in ZKJ. Komunisti smo iz svojih sredin delovali predvsem preko samoupravnih organov, delegatskega sistema in sindikata. Ocenjujemo, da je bilo delovanje v teh organih v skladu s sprejetimi usmeritvami in dokajšnjo angažiranostjo. Vendar pa moramo kritično oceniti stopnje angažiranja posameznih komunistov pri opravljanju tekočih nalog. Tudi pri obravnavanju posameznih vprašanj na sestankih OO je bilo premalo aktivnega sodelovanja širšega članstva. Glede kadrovske sestave OO lahko rečeno, da nismo dosegli v celoti zastavljenega cilja, to je povečati število delavcev iz neposredne proizvodnje. Še vedno je večina članov vodstvenega in režijskega kadra. Še vedno prevladuje dejstvo, da je večina na izmenskem delu predvsem ženske, ki se poleg vseh obveznosti na delovnem mestu in doma težje vključuje v politično delovanje. Poleg tega pa obstajajo neki dogovorjeni kriteriji, da mora kandidat za člana ZK, kot prvo, biti vesten in odgovoren delavec. Vseeno pa nam mora biti to stalna naloga, kajti le tako bodo naši sestanki in sklepi odraz volje večine delavcev kolektiva. Na področju idejno-politične-ga usposabljanja nismo izpolnili zastavljenih nalog. Res je, da smo del svojega članstva plansko vključili v program IPU, pri občinskem komiteju, vendar pa na področju izobraževanja v okviru OO nismo naredili vsega, kar smo si s programom zastavili, saj le idejno-politično usposobljeni član ZK lahko tvorno deluje v smeri uresničevanja politike ZK. Kar se tiče naporov za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, menimo, da so takšna prizadevanja v naši DO prisotna že dalj časa in da so nam nekatere usmeritve in in sklepi 16. seje CK ZKJ samo v dodatno podporo pri razreševanju nekaterih vprašanj stvari. Kot komunisti v neposredni proizvodnji, smo si zadali še posebne naloge; na področju gospodarskega napredka: — racionalno izkoriščanje surovin — zmanjšanje odpadkov — varčno trošenje pomožnega materiala in rezervnih delov — maksimalno izkoriščanje strojnih zmogljivosti — povečanje proizvodnje donosnejših prej — večja produktivnost — boljša kvaliteta. Predvsem pa boljši odnos do dela, do strojev in tudi do sodelavcev. To smo opredelili kot prvenstveno nalogo pri obravnavanju sklepov in usmeritev pod skupnim naslovom opiranje na lastne sile v OZD. Tudi do nadurnega dela smo komunisti zavzeli določena stališča in jih tudi podprli z namenom hitrejše doseganje planov proizvodnje. Vrsto prizadevanj se vrši na področju povezovanja v reprodukcijske verige za združevanje deviznih sredstev. Glede na to, da smo odvisni od surovin iz uvoza in da so v teku velika investicijska dela, zamenjava in rekonstrukcija strojev, gradnja skladiščnih prostorov.« Meta Krnc, sekretarka 00 ZK skupne službe »Odgovornosti in naloge, ki so nam bile zaupane v naslednjem mandatnem obdobju se vsi člani sekretariata OO ZK skupne službe dobro zavedamo. Vem tudi, da v današnji tako politični kot gospodarski situaciji delo ne bo lahko. Program dela OO ZK skupne službe smo izoblikovali in sprejeli že na začetku letošnjega leta. Naj naštejem le nekaj teh nalog: — tekoče bomo ocenjevali in spremljali delo komunistov, izhajajoč iz konkretnega delovanja in obremenjenosti posameznih članov; — povečali bomo idejno in akcijsko enotnost komunistov o delovni organizaciji; — intenzivirali delo na področju idejnopolitičnega usposabljanja; — krepili sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji; — komunisti se moramo še v naprej vključevati v izpeljavo gospodarske stabilizacije, predvsem v smislu notranjih rezerv. Boriti se je potrebno za povečanje discipline, varčevanja na vseh nivojih, izboljšanja kvalitete izdelkov itd.; — tekoče bomo spremljali gospodarsko, varnostno in idejnopolitično situacijo v delovni organizaciji; — na vseh nivojih se bomo zavzemali za krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva in zmanjšanje dajatev, ki bremenijo združeno delo, zavzemali se bomo za večji izvoz in povezovanje v reproverigi; — spremljali potek in rezultate nove investicije; — sproti obravnavali plan, realizacijo in eventuelna odstopanja od plana; — zavzemali se bomo za izboljšanje informiranja, ki naj bi bilo selektivno in razumljivo; — komunisti bomo nosilci nadaljnjega razvoja samoupra- vljanja in dela delegacij v delovni organizaciji; — še v naprej se moramo zavzemati za razvoj inventivne dejavnosti; — zavzemali se bomo, da bomo še v naprej spremljali in dopolnjevali sistem nagrajevanja; — vključevali se bomo v aktivnosti v primeru ponovne uvedbe krajevnega samoprispevka. To je le nekaj naših nalog, katere mislim, da bo potrebno v celoti realizirati, seveda z aktivnostjo vseh članov ZK in ne le nekaterih posameznikov.« Franci Grom — sekretar 00 ZK sukalnica »Tako kot doslej, se bomo morali komunisti tudi v naprej maksimalno angažirati predvsem pri uresničevanju plansko zastavljenih ciljev, izboljšanju kvalitete izdelkov in dela ter tehnološke discipline. Dosti bo potrebno narediti tudi še za zmanjšanje raznih pomešanj kvalitet in numeracij, katere nas finančno bremenijo, saj je očitno, da so zahteve naših kupcev vedno večje, kar je odraz postopnega zasičevanja tržišča. Poleg teh prizadevanj za večjo in boljšo proizvodnjo bomo še nadalje iskali možnosti, da sprejmemo v naše vrste nove člane, kateri s svojim delom dokazujejo, da bi bili lahko komunisti. Na tem področju bo predvsem potrebno sodelovanje z mladino. Izteka se tudi evidentiranje možnih članov za delegacije in še enkrat bo potrebno podrobno proučiti sestavo kandidatnih list v sodelovanju z mladino in sindikatom, saj je izredno pomembno, da bodo pri prizadevanju za stabilizacijske cilje celotne naše družbe, še kako pomembna odločanja v posameznih delih družbe. Komunisti se nenehno idejnopolitično usposabljamo, kar mora biti naša stalna naloga. V začetnem obdobju bo dosti aktivnosti tudi zaradi priprav in same izvedbe 10. kongresa CK ZKS, saj bomo obravnavali tudi spremembe statuta ZK. Kot avantgardna sila se bomo morali maksimalno prizadevati predvsem za uresničevanje planskih ciljev in s svojim vzgledom vplivati tudi na svoje sodelavce.« Ciril Hauptman, sekretar 00 ZK predpredilnica »Sredi decembra smo imeli programsko volilno konferenco, na kateri smo sprejeli plan dela OO za 3 mesece. V njem so že naloge, ki so dolgoročnejšega značaja. Angažirati se moramo pri uresničevanju plansko zastavljenih ciljev in izvajanju stabilizacijskega programa ukrepov. To pa seveda pomeni, da se moramo zavzemati za boljšo kvaliteto preje, zmanjševanje odpadkov, večanje produktivnosti, manjšanje oziroma odpravo po-mešanj preje, povečevanje izvoza, racionalno uporabo surovin in zmanjšanje pomožnih sredstev in energije na enoto proizvoda itd. Idejno politično usposabljanje članov naše OO mora teči po sprejetem programu, ki ga je pripravila OK ZKS Litija in po našem, katerega izvajamo sami. Sedaj, pred kongresi ZKS in ZKJ, ter pred kongresi sindikatov je naloga nas članov ZK, da kongresne dokumente v celoti proučimo in dodamo morebitne predloge. Posebno skrb moramo posvetiti spremembam statutov. Spremembe oziroma novosti, ki jih bosta prinesla kongresa ZKS in ZKJ bomo morali konkretizirati glede na naše okolje in jih vnesti v naš program dela. Obravnavati moramo tudi vse dokumente sej CK ZKJ in ZKS, jih prilagajati našemu okolju, da bomo lahko pravilno delovali na delovnem mestu v KS jn širši družbi. Tekoče bomo obravnavali in sprejemali še dodatne naloge, kot nam bo to narekovala situacija. Pripraviti se moramo na programsko volilno konferenco ZKS Litija, ki bo predvidoma v februarju. Proučiti bo potrebno gradivo, izoblikovati predloge ter z njimi preko delegata nastopiti na tej konferenci. To je v kratkem nekaj nalog s katerimi se bomo srečevali v tem in prihodnjem obdobju.« Dušan Babič, sekretar 00 ZK vzdrževanje »Programsko volilna konferenca OO ZK vzdrževanje je na svoji seji 16. 12. 1985 zavzela naslednje usmeritve za obdobje 3 mesecev do 10. kongresa ZKS, in te usmeritve naj bodo glavno vodilo za delo naše osnovne organizacije. V letu 1986 se predvideva, da bo prišlo do številnih kadrovskih sprememb na vseh nivojih in v vodstvih, zato je potrebna večja aktivnost pri kadrovanju in navzočnost zveze komunistov. Zavzemati se moramo, da pride ZK v vse strukture, na vseh ravneh. V vodstvih ZK naj ostanejo tisti kadri, ki so z dosedanjim delom, osebnimi sposobnostmi kar najbolj prispevali za uspešno delo ZK. OO ZK mora razpravljati o kandidatih, ter se odgovorno opredeljevati. Ne smemo tudi pozabiti na aktivnosti, ki smo si jih zadali s programom dela v OO ZK vzdrževanje z dne 12. 2. 1985 in jih dosledno izvajati.« O delu sindikata delavcev tekstilne in usnj ar sko-predelovalne industrije Slovenije Tako kot so se v tem obdobju sestajali sindikati v drugih oblikah organiziranosti, se je tudi sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije sestal 24. januarja 1986 na svoji 4. skupščini. Ocenil je delo v preteklem štiriletnem obdobju, postavil programske usmeritve za prihodnja štiri leta ter izvolil novo vodstvo. Iz poročila, ki je bilo predloženo za skupščino je razvidno, da je ta sindikat, ki šteje v Sloveniji 78.000 delavcev, v preteklem štiriletnem obdobju največ pozornosti posvečal gibanjem na področju družbenoekonomskih odnosov, saj prav dobri ali slabi gospodarski učinki najbolj neposredno vplivajo na položaj delavcev in njihovo socialno varnost. Nadalje je precej svojih aktivnosti namenil delitvi po delu in rezultatih dela ter področju življenjskih in delovnih razmer delavcev. V tem obdobju se je položaj znotraj tekstilne industrije močno diferenciral v tem smislu, da je del organizacij močno odskočilo od povprečja, kar precej pa jih je zaskrbljujoče za njim zaostalo. Prav v teh zadnjih, kjer je prihajalo zaradi slabih rezultatov, nizkih osebnih dohodkov, marsikdaj pa tudi zaradi slabih medsebojnih odnosov do konfliktnih situacij in celo prekinitev dela, se je vodstvo sindikata tudi neposredno vključevalo. Predvsem kot opora in pomoč vodstvom osnovnih organizacij, da so zahtevale celovito ocenitev vzrokov za nastale situacije, ter programe za sanacijo stanja in dolgoročnejši uspešnejši razvoj. Republiški odbor je med članstvom uveljavljal svoje stališče za hitrejšo modernizacijo in tehnološko posodabljanje delovnih priprav v organizacijah združenega dela ter opozarjal na prehitro in iznadresolucij sko rast zaposlovanja v tekstilni industriji Slovenije in še bolj Jugoslavije (samo v zadnjem letu se je v slovenski tekstilni industriji število zaposlenih povečalo za 1.800, na področju Jugoslavije pa celo za 40.000), čeprav je prodaja tekstilnih izdelkov na domačem in tujem trgu vse težja. Povečano zaposlovanje pa tudi ni prispevalo k boljšim rezultatom, saj je produktivnost dela že več let v upadanju. V tem obdobju je ta sindikat pripravil panožne sporazume 6 razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in skupne porabe in dosegel, da jih je sprejela večina organizacij združenega dela in jih vključila v svoje samoupravne splošne akte. Predvideva, da bodo v letu 1986 vzpostavljene možnosti za realno in sprotno primerjavo teh delitvenih razmerij v dejavnosti in da bo po- stal panožni sporazum dejansko tista podlaga, ki bo objektivno urejala delitvena razmerja organizacij združenega dela v svoji panogi. Sindikat je spremljal tudi gibanja na področju življenjskih in delovnih razmer. Na žalost stanje na tem področju ni nič kaj napredovalo, saj se ponovno povečuje število delavk, ki delajo v nočnem delu, zaradi težkih pogojev dela pa narašča tudi število delavcev z zmanjšano in spremenjeno delovno zmožnostjo. Vse to obdobje je sindikat nadaljeval z aktivnostmi za priznanje beneficirane delovne dobe za najtežja dela v tekstilni in usnjarski industriji. Dopolnjeni elaborat je tako v januarju 1986 predložen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki ga je dolžna v roku 6 mesecev obravnavati in se o predlogu končno odločiti. Vendar je ta odločitev odvisna tudi od mnenja Republiškega izvršnega sveta, Gospodarske zbornice Slovenije in Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, kot podpisnikov Družbenega dogovora o uveljavljanju beneficirane delovne dobe, ki ga mora SPIZ pridobiti pred končno odločitvijo, pa tudi še od najmanj dveh pozitivnih mnenj SPIZ iz ostalih republik. Ta sindikat je podprl tudi predlog za sprotno usklajevanje invalidskih nadomestil in pokojnin, odpravo razlik med pokojninami in dal pobudo za uskladitev pokojnin med panogami, saj zavarovanci iz tekstilne industrije dosegajo naj nižji nivo pokojnin, kar ob težkih pogojih dela ni družbeno sprejemljivo. Aktivnosti sindikata so bile tudi na področju spodbujanja inventivne dejavnosti, sodelova- nja s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, pa tudi pri organizaciji delovno proizvodnih tekmovanj, ki naj bi postala trajna oblika celoletne aktivnosti za povečanje produktivnosti in kvalitete dela. Pri svojem bodočem delu bo sindikat nadaljeval z aktivnostmi iz prejšnjega obdobja, s tem, da bodo morale biti njegove akcije še bolj hitre, odločne in ofenzivne in to ne samo vodstva, temveč celotnega članstva. Vztrajati moramo, da značilnost tekstilne industrije ne bo samo ženska delovna sila, nočno delo in nizki osebni dohodki, temveč tudi to, da bomo spodbudnim rezultatom na področju izvoza dodali še nove, kot je povečanje produktivnosti in dobri osebni dohodki, kar pa bo istočasno omogočilo tudi izboljšanje socialne varnosti delavcev, ter dvig kvalitete njihovega življenja in dela. Sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije bo v novem mandatnem obdobju vodil predsednik Alojz Omejc, pravnik iz Zvezde, Kranj. M. Kralj Z N Vsebinska zasnova izdajanja našega glasila v v Litijski predilec bo izhajal dvakrat mesečno, — januarja, aprila, julija, avgusta in novembra — pa enkrat, vendar dvojne, obsežnejše številke. Kot vedno, bo tudi v tem letu zagotavljal kar najboljšo informiranost delavcev in sicer o: Delavski svet je na seji v decembru preteklega leta sprejel program dela za prvo polletje letošnjega leta. Program predvideva glavne aktivnosti, ki jih bo treba povezovati tudi z zbori delavcev in delom sindikata, vsakodnevno delo pa bo prav gotovo zahtevalo obravnavo še posameznih drugih aktivnosti, ki jih bomo sproti uvrščali v delo tega organa. Predloge bodo pripravile posamezne strokovne službe in jih v večini obdelale tudi že z odbori in komisijami delavskega sveta in z njihovimi mnenji predložile v obravnavo in sprejem. Program dela delavskega sveta za 1. polletje 1986 Delavski svet si je za prvo polletje postavil naslednje naloge, po posameznih vsebinskih področjih: — tekočih nalogah in uresničevanju teh; — proizvodnji — spremljanje izpolnjevanje plana; o vzrokih za kritične trenutke; zastoji in preprečevanje teh; o pogojih, ki vplivajo na boljše rezultate .. . Namen — sprotno seznanjanje delavcev o resničnem stanju, in vzpodbuda ter nakazovanje poti za boljšo proizvodnjo; — prodaji — v danih možnostih bo komercialni sektor pogosteje objavljal pogoje prodaje, opozarjal na kopičenje zalog gotovih izdelkov in drugo, ter obveščal o rešitvah posameznih težav, katerih, kot kaže, ne bo malo; — finančnih obračunih poslovanja in primerjavah pomembnejših kazalcev poslovanja s sorodnimi ozdi. Razvoj naše tovarne bomo še naprej skrbno spremljali, saj smo sredi velikih naložb, naš cilj pa je, da bi večino montaž končali do konca avgusta. Pri usposabljanju delavcev bodo nekatere novosti. Več predavanj v naši delovni organizaciji ali na litijski Delavski univerzi, nadaljevalo se bo usposabljanje za pomožne predilce in organizirani bodo tečaji, npr. za voznike viličarjev itn. Nadaljevali bomo s sedanjo prakso ostalega obveščanja za samoupravljalce. Periodični obračuni, važnejši sklepi DS in o delu drugih organov, pomembnejši odgovori na vprašanja SDS, delegacij, sindikata, mladine in zveze komunistov. V pripravi so spremembe delovanja političnega sistema in s tem v zvezi ZZD, ki bodo povzročile nekaj sprememb v organiziranju samoupravljanja, kar bomo tudi tekoče spremljali. Bolj bi morali izrabiti možnost objavljanja obširnejših gradiv v Predilcu, da bi Informacije (stenske) razbremenili. To se zlasti kaže pri periodičnih obračunih, in tudi druge zadeve so, katere bi lahko objavili pred sestanki SDS. Dve možnosti sta. Ali naj službe, ki posredujejo informacije bolj pohitijo ali pa naj bodo sestanki kakšen dan — dva kasneje, po izidu Predilca. Roke izhajanja tega pa prilagajamo našim potrebam in so določeni za celo leto. Družbeni standard, prehrana, stanovanjske zadeve, letovanja in ostalo, kar že ima svoje mesto v glasilu, bo ostalo tudi v prihodnje. Letos praznujemo 100. obletnico naše tovarne, zato bo tudi septembrska številka Predilca posvečena temu. Izšla bo po proslavi in naj bi bila prva in zadnja stran barvna. V glasilu bomo obeležili tudi ostale pomembne dogodke, izven delovne organizacije. Posebno pozornost bomo posvetili kongresom sindikata in ZK. Pri urejanju glasila ne bomo togi in se bomo prilagajali dogodkom in družbenim tokovom, da bo štirinajstdnevnik za svojo periodo dovolj aktualen. Naše glasilo naj postane čimbolj tribuna naših delavcev — torej sredstvo za izražanje mnenj. Ker vemo, da večina nerada piše, in se tudi nerada javlja na širših sestankih, bomo tudi v prihodnje sami poiskali sogovornike in objavljali razgovore, intervjuje z delavci. Način urejanja ostane neiz-premenjen. Prva stran je namenjena morebitnemu uvodniku, napovedim, izvlečkom daljših člankov, fotografiji, ki naj odseva tisti trenutek. Na drugi strani so prispevki, ki prikazujejo in oživljajo tradicije naše revolucije in socialističnega razvoja po vojni ter je skupaj s tretjo stranjo namenjena za pomembnejše dogodke in pojave v naši delovni organizaciji. Na zadnjih straneh pa objavimo lahkotnejše, razvedrilne prispevke, humor in občasno tudi križanko. Kar se le da, pa prikažemo tudi s fotografijami in ostalimi slikovnimi gradivi. Ob koncu še to! Ne sme nam biti vseeno, če glasilo izide dan kasneje. Ne sme pa nam biti tudi vseeno, če delavci dobijo glasilo dan kasneje, kot bi ga lahko. Prispevek v časopisu in s tem tudi časopis izgubi polovico svoje vrednosti, če ni pravočasno pri bralcu. Mrtvo obdobje časopisa je skrčeno na minimum, predolg pa je čas od izida v tiskarni do vročitve Predilca bralcu. Tu so še možnosti izboljšav, nenazadnje z uporabo nadurnega dela. Kaj pa pomeni ura ali dve preko rednega časa v primerjavi s ceno glasila?! Matic Malenšek odgovorni urednik GOSPODARJENJE — obravnava in sprejem inventurnega elaborata po stanju na dan 31. 12. 1985; — sprejem letnega plana delovne organizacije za leto 1986; — sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih družbenih planov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje v občini Litija ter v SR Sloveniji; — sklepanje o reaktiviranju, revalorizaciji in odpisih osnovnih sredstev, ter o višini amortizacijskih stopenj; — soglasja k najemanju blagovnih kreditov za surovine; — obravnava in sprejem zaključnega računa za leto 1985; — obravnava in sprejem periodičnega obračuna za prvo tromesečje 1986; — spremljanje uresničevanja planskih nalog za leto 1986 in sprejemanje event. potrebnih ukrepov za izvajanje. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI V tem obdobju bodo potekali postopki za dopolnitve nekaterih zakonov, kot o stanovanjskih razmerjih, o delovnih razmerjih, zakona o združenem delu, Družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, OD in skupne porabe, kar pa v tem obdobju verjetno še ne bo sprožalo aktivnosti za spremembo samoupravnih splošnih aktov v delovni organizaciji. Bomo pa v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah spremljali in sodelovali pri obravnavi osnutkov teh dokumentov. POROČILA — o izostankih z dela zaradi bolezni; 1 — o izvajanju varstva pri de- — o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev; — o opravljenem nadurnem delu v preteklem letu; — o službenih potovanjih v tujino; — o likvidnostnem položaju delovne organizacije. DELEGATSKI SISTEM — Obravnava gradiv za skupščine, ki imajo delegatsko bazo v delavskemu svetu; — sodelovanje z delegacijami SIS družbenih dejavnosti in občinske skupščine za načelno sprejemanje stališč do pomembnejših odločitev. DRUŽBENI STANDARD — določitev cen in pogojev letovanja v počitniških enotah Predilnice Litija v letu 1986 in določitev višine regresa za letovanje. KADROVSKE IN DRUGE ZADEVE — imenovanje delegatov v skupščine SIS materialne proizvodnje, bank in drugih organov, zaradi izteka mandatov sedanjim delegatom; — izvedba volitev za delegacije v občinsko skupščino in posebne delegacije za skupščine SIS družbenih dejavnosti občine Litija; — sprejem ocene poslovodnih delavcev o uresničevanju postavljenih smotrov v letu 1985; — obravnava poročil o delu delegacij Predilnice Litija v preteklem mandatnem obdobju; — spremljanje poteka priprav na obeležitev 100-letnice Predilnice Litija; — razpis del in nalog direktorja kadrovsko splošnega sektorja; — obravnava event. zahtevkov za varstvo pravic delavcev na sklepe odborov in komisij. Stalna točka dnevnega reda vsake seje delavskega sveta pa je »VPRAŠANJA, POBUDE IN PREDLOGI DELEGATOV«, s katero delegati neposredno sodelujejo pri oblikovanju vsebine dela delavskega sveta, v sodelovanju s sodelavci svoje samoupravne delovne skupine. Zato preko njih sprožajte vprašanja, za katera menite, da bi jih moral uvrstiti v dnevni red ta najodgovornejši organ upravljanja v delovni organizaciji. M. Kralj Požarnovarnostni načrti Požarni varnosti moramo v tekstilni industriji posvetiti vso pozornost, še posebno, ker s preventivnimi ukrepi NPR proti odstranejvanju prahu, statični elektriki, okvarami strojev itdM ne dosegamo zadovoljivega stanja požarne varnosti. Osnovne surovine, ki jih predelujemo so relativno lahko gorljive. Akumulacija toplote za vžig je prav tako relativno majhna. Nevarnost zanetka požara obstaja v vseh fazah dela. Zaradi lažje obravnave delimo požarno varnost v naši delovni organizaciji na dve glavni področji: — preventivna dejavnost — da do požara ne pride ali da s predvidenimi ukrepi v največji meri odstrani nevarnost požara; — operativna dejavnost — sposobnost, kvaliteta in hitrost intervencije v danem potrebnem trenutku, da se požar s predvidenimi ukrepi čimhitreje opazi in pogasi. V načrtu požarnega varstva opredeljujemo predvsem operativno dejavnost ki jo delimo na: — zagotavljanje pogojev za morebitno intervencijo; — mobilizacija ljudi, sredstev in opreme; — evakuacija ljudi iz ogroženih prostorov; — izvajanje gašenja in mirovanja objektov (intervencija). Da zagotovimo preglednost požarnovarnostnega načrta ga obravnavamo po izdelani metodologiji. Le ta nam omogoča enostaven pristop k ocenjevanju požarne ogroženosti in organizacije ob enem pa z enostavnimi postopki najdemo skupni jezik pri oceni požarnega rizika tako da pri tem ne igrajo pomembnejše vloge subjektivni in poslovni nagibi. Metodologija našega požarnovarnostnega v osnovi obsega: 1. Makrolokacija in mikrolokacija tovarne 2. Organizacija požarnega varstva v OZD z mobilizacijo 3. Opis tehnoloških postopkov 4. Osnovni gorljivi materiali ki se nahajajo v tovarni 5. Ostale gorljive snovi, ki se nahajajo v tovarni 6. Predvideno razvijanje požara v oddelkih in drugih pomožnih prostorih (razvoj po fazah) 7. Razdelitev območja (objektov) tovarne na požarne sektorje in podsektorje 8. Opis sektorja ali podsektor-ja s stališč: a) lokacije in obsega; b) dostopa do objektov sektorja iti podsektorja; c) delovni čas in število zaposlenih; č) usposobljenost delavcev iz požarne varnosti; d) tehnološki proces, dela, ki se opravljajo; e) gradbeni opis objektov; f) požarna obremenitev; g) gasilska sredstva za primer požara (gasilni aparat, voda itd.); h) evakuacija iz objektov; i) nevarnost prehoda požara na drugi sektor ali podsektor; j) požarna ogroženost sektorja ali podsektorja. Poleg opisa pa so izdelane tudi skice 1. Makrolokacija tovarne 2. Mikrolokacija tovarne z razdelitvijo na posamezne sektorje 3. Skice napada na posamezne sektorje in podsektorje 4. Skice oddelkov z osnovnimi podatki (tloris). Tak metodičen pristop nam po osvojitvi metodologije omogoča hiter in jasen pregled nad načrtom. Poleg ocene požarno ogroženost je njegova največja vrednost v tem, da omogoča tudi nepoznavalcu razmer v tovarni hiter vpogled v situacijo npr. v požaru. Naslednjič: Makro in mikro lokacija tovarne z razdelitvijo na požarne sektorje in podsektorje. Stane Črne - s Okoli skladiščnih prostorov bo urejen hidrantni vodni sistem, ki bo pod stalnim vodnim pritiskom napajan iz mestnega vodovodnega omrežja. tun*.* nihi ucplJuL -m edrfLAfz (ti 'Zg. p-co&zvu v oxx dtloimk ctnj.1 Ob novem letu se nam je z lepimi željami oglasila naša upokojenka Ela Izgoršek. Zahvaljuje se tudi za koledar, ki jo bo spominjal na delovne dni. Tudi mi ji želimo zdravja in veselja v tem in prihodnjih letih. Prišli — odšli v decembru I. 12. 1985 Bernardka TR-ŽAN, Vel. širje 11, Laško, predilnica rezerva; II. 12. 1985 Marija LEBAR, Ustje 127, Šmartno, predilnica rezerva; 16. 12. 1985 Izidor LAMOVŠEK, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, predilnica sintetike 2. izmena; _ 23. 12. 1985 Sonja BORI-ŠEK, Ponoviška c. 10, Litija, predilnica rezerva; 24. 12. 1985 Silvestra OCEPEK, Sp. Hotič 1, Litija, predilnica rezerva. Odšli: Upokojitev: 31. 12. 1985 Frančiška OKORN, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, zbiralnica cevk; Odhod v JLA: 18. 12. 1985 Darko ŽIBERT, Vače 31, transport; 18. 12. 1985 Marjan JANČAR, Trg na Stavbah 11, Litija, splošno vzdr.; Prekinitev delovnega razmerja za določen čas: 15. 12. 1985 Helena MOHAR, Ces. Dušana Kvedra 8, Litija, pripravnica; Smrt: 22. 12. 1985 Gabrijela TOMŠE, Konj 4, predilnica rezerve; Pismeni sporazum: 18. 12. 1985 Julija ZIDAR, Cesta 9. avgusta 8 d, Zagorje, pred-predilnica 2. izmena. V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 12. 1985 zaposlenih 1028 delavcev, od tega 667 žensk in 361 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 56 mladoletnih oseb. Zupančič J. Poškodbe v decembru Decembra sta bili dve poškodbi. Snemalka na flajer-jih Julija Zidar je potisnila voziček s predprejo proti regalom, pri tem pa ji je spodrsnilo. Pri lovljenju ravnotežja je z desno roko udarila ob rob regala in si poškodovala zapestje. Pri potegu bale z vrha skladanice v vagonu je Milanu Obolnarju bala ob padcu poškodovala palec leve roke. Andrej Krhlikar PRODAM - ZAMENJAM -KUPIM Prodam rabljene smučarske čevlje — št. 37. Informacije na int. tel. 76. Z ------------------------------X Oglas lahko brezplačno objavi vsak naš delavec ali upokojenec. Za en predmet naj ne obsega več kot dvajset besed. Oglase lahko pošljete po pošti na uredništvo Predilca, Predilnica Litija, Kidričeva 1, lahko ga vržete v skrinjico našega glasila ali telefonirate na tel. št. 881-411 (76). Nagradna križanka - Da,Zorka fiAe/Sos ■Ka to-/AČh/A TONA r \ Ugankarski slovarček OKAPI — zebrasta žirafa KRKONOŠI — gorstvo v ČSSR EREVAN — glavno mesto ar- METRGE — kmečka miza za pripravo kruha AED — grški potujoči pevec ALEKO — suita Rimskega OEKTER — ameriški meta- Korsokova lec diska STIA — mesto pri Firencah v ŽLIKROF — idrijska specia- Sev. Italiji liteta ALEP — mesto v Siriji V V HUMOR — Vsi možje so ženskarji! — Misliš, da res vsi? — Vsi! Tisti ostali niso možje. — Ali bi smel prositi za roko vaše hčerke? — Vse ali pa nič! Z ------------------------------------------------------ Rešeno nagradno križanko oddajte v skrinjico ali pošljite po pošti do 3. 2.1986. Nagrade: 1. 400.— din 2. 250.- din 3. 150.- din V______________________________________________________ — Zakaj te ni bilo včeraj v šolo? — Dobili smo novega družinskega člana. — Kaj pa, sestrico ali bratca? — Očka. -Oba sva zategnila svoj pas. Jaz na hlačah, on pa v avtu. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.