259. številk*. Ljubljana, v četrtek 29. oktobra 1903. XXXVI. leto. j g& M*k ^ar «*«ćfcr. bum*] nedela h> t>r»^£kskf ter po post) prwfrwn«n a v »tro- &/sk« ** **đ leto K, za polgietaLlS K, za Četrt leta B K BO h, za eden meneč 2 K oO n Z* LJubljano i poatf)an}Mi - jm as v©© leto K, «& po) Jata iS* E, £«trt leta 6 K, sa *den mesec 9 K Kdor hodi mm oanj. vena aa celo leto 82 K, za pol leta 11 K; z» četrt leta 6 K 60 h< za eden meeec 1 K 90 h. — Za tuja datala toliko , acoiikorgBnas* poštnina, r- Na narolbo brez teto&obne »po&iljatve naročnice se na ozira. — Za »*r«alla platoja w od peteroatopna petit-vrstt po 12 h, ca ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, aie veže roke in nam mori vso narodno eneržijo. Dasi smo mi že nešte-bkrat dokazali, da so premise, na katere gradi „Slovenecu svojo zgradbo naše zveze z veleposestniki, krive in locela napačne, da vobce ne obstoji aka zveza, kakor si jo je „Slovenec" stvari! v svoji bujni domišljiji in ka-ero je že tolikokrat naslikal svojim lah-overnim čitateljem na steno kot onega udiča, ki je kriv vseh slovenskih ne-pehov, vendar ni izpustil ugodne pri-ike, da bi znova ne zamahnil po na-dno-napredni stranki in posebno po r. Tavčarju baš v trenotku, ko so se rigodom odvetniškega shoda marsika-eri izvenkranjski rodoljubi mogli na voje oči prepričati, kako zares emi-entno narodna je naša napredna tranka in s kako resničnim in orkim slovenskim rodolju-jem so prožeti njeni voditelji. 0 gospodom okoli „Slovenca" seveda 1 prav! Zato so hiteli, da bi uničili impreje te ugodne utise in naslikali apredno stranko kot tako, ki se javno aže kot velenarodno, na skrivaj pa z S'emci igra pod enim klobukom in de-uje na pogibelj slovenskega naroda. O ea nesramnih podtikanjih in podlih in-iinnacijah se s „ Slovencema ne bodemo rerekali, ker bi bilo vse bob v steno, jer ni dostopen nobenim pametnim razorom in nikakim treznim razmotri valjem. Prepričani smo pa tudi, da bode sakdo, ki je vsaj količkaj dobil vpo-leda v naše politične odnošaje in v naše trankarske boje, takoj vedel, koliko je važevati ta „Šlovenčeva" obrekovanja. Kdo more dokazati, da si je na-odno-napredna stranka s svojim tak-ičnim dogovorom z veleposestniki le oličkaj vezale roke v narodnem oziru? Slovenec- je že tolikokrat tolkel na a zvon, toda dejanskih dokazov v to e še dosihdob še vedno ostal dolžan ! ta dan ž njimi, gospodje klerikalci! 'rosta sumničeuja brez vsakih dokazov so, kakor je znano, v očeh vseh dostojnih ljudi in tudi dostojnih politikov, podlost in brezobraznost! Naša stranka je vsikdar nastopala nevsrašno in odločno, kadarkoli je bilo treba braniti narodne slovenske pravice in koristi bodisi proti Nemcem, bodisi proti vladi, in naši poslanci so bili vselej tisti, ki so dali povsod inicijativo, kadarkoli se je šlo za kako važno narodno ali kulturno našo zadevo. Vse v narodnem, ali kulturnem oziru pomenljive predloge v zadnjem in prejšnjih zasedanjih dež. zbora so podali izključno poslanci narodno-napredne stranke. Omenjamo samo velike akcije za slovensko vseučilišče, ki je povsem izšla iz napredne stranke! Sploh je naša stranka vedno visoko in krepko dvigala slovenski belo-modro-rdeci prapor, kateri še danes ponosno plapola nad njo ! Kolikokrat pa je klerikalna stranka že poteptala ta prapor v prilog belo-žolti in Črni zastavi! Napredna stranka tega ni nikdar storila, nikoli ni žrtvovala občenarod-nih koristi svojemu strankarskemu interesu in nikoli se ni I izneverila svojemu narodnemu programu. Kdo se je prvi oglasil v prilog zatiranim koroškim Slovencem, kdo je sprožil idejo za vseslovenski odvetniški shod, kdo se je takisto prvi zavzel za slovensko stvar na Koroškem v našem dež. zboru? Odgovorite na to, gospodje okoli „Slovenca" ! Napredna stranka je eminentno narodna stranka, njeno i narodno stališče je vzvišeno visoko nad vsakim dvomom, zato jo podli, iz nizke zavisti izvirajoči napadi klerikalne gospode ne morejo doseči! Pustimo pse, naj lajajo; dokaz je to, da jahamo! . . Deželni zbori. Seje dne 28. oktobra. Štajerski deželni zbor. V pokritje primanjkljaja 10376.451 K v deželnem proračunu za leto 1903 se najine 586 370 K nezaloženega dolga, nadalje 386.370 K takega dolga za ureditev rek in potokov ter 200.000 kron za brezobrestna posojila vino-rejcem. Nadalje se v pokritje pobirajo: deželne naklade na vino, pivo, meso itd. kakor lansko leto; 50% naklada na zemljišč ne davke; 56% naklada na splošni pridobninski davek. Za železnioo Grobelno-Rogatec je treba izplačati dovoljeni deželni prispevek 800.000 K, upravi državnih železnic pa 745 000^ K pri prevzetju žeteznice Celje-Velenje. V pokritje te svote 1.502.000 K se prodajo s cesarjevim dovoljenjem deželni vrednostni papirji. — Deželnemu odboru se je obenem naročilo, naj znova resno premišljuje, od kod bi bilo dobiti nove denarne vire; v ta namen se nasvetuje obdačiti vodne sile, nadalje davek od pušk, zvišanje davka na lovske liste itd. — Predlog naučnega odseka, naj se v Knittel-feldu in Voitsbergu ustanovita dekliški meščanski šoli, je bil sprejet. (Sedaj imajo že Nemci skoraj v vsakem mestecu meščansko šolo, Slovenci pa v celi deželi nobene.) — Učiteljski pokojninski zaklad izkazuje v letu 1903 preostanka 30.000 kron, a tudi proračun za leto 1904 izkazuje 14.500 K preostanka. — Posl. Žič-kar je predlagal ustanovitev triraz-redne meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Sevnici; poslanec Vošnjak je interpeliral namestnika v neki davčni zadevi. — Prihodnja seja bo v petek. Koroški deželni zbor. Raznim strokovnim šolam so se dovolile podpore. — Deželna živinska zavarovalnica je imela v prvem letu poslovnega primanjkljaja 5628 kron, upravnih nepokritih stroškov pa v dveh lerih 11000 K, katere svote mora prevzeti dežela. — Ravno tako je morala prevzeti dežela na svoj fond primanjkljaj deželne zavarovalnice zoper požar. Ta primanjkljaj je znašal leta 1902 43.971 K, prejšnja leta pa 37.783 K. (Poročevalec dr. Lemisch). Koncem seje je predlagal posl. Drevhorst, naj se dovoli občini Bistrica v Z>lski dolini 6000 K podpore za napravo vodovoda; posl. Mattersdorfer je zahteval ustanovitev deške meščanske šole v Trgu. V moravskem dež. zboru je utemeljeval namestnik deželnega glavarja dr. Ž a č e k svoj predlog, s katerim se vlada poziva, da ustanovi na Moravskem vseučilišče s češkim učnim jezikom. Nižjeavstrijski dež. zbor je sprejel zakon o spremembi občinskega volilnega reda tudi v tretjem branju. Nemška ljudska stranka in nemški nacionalci so glasovali proti. Vsi predlogi posl. Seitza za spremembo posameznih paragrafov so bili odklonjeni. _ Načrt o ureditvi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Zader 26. vinotoka. Že v svojem zadnjem dopisu sem beležil, da se širijo vesti, ki z vso gotovostjo zatrjujejo, da namerava vlada proglasiti v vseh dalmatinskih uradih nemščino kot notranji uradni jezik ter na ta način iztisniti iz vseh uradov tako srbohrvaščino, kakor tudi italijanščino. Te vesti so bile same na sebi tako gorostasne, da so se zdele veakomur neverojetne, dasi so izšle iz najverodostojnejše strani. Kdo bi si pa tudi mcgel misliti, da bi se vlada upala s takšnim projektom stopiti v javnost! In vendar se je to zgodilo. Namestnik baron Handel je pretekli teden izročil zaupnikom vseh deželnozborskih strank podroben jezikovni načrt, glasom katerega bi se naj v bodeče pri vseh dalmatinskih uradih s strankami uradovalo v tistem jeziku, katerega govore dotične stranke, kot notranji uradni jezik pa bi se naj iz praktičnih razlogov proglasila za vse stroke nemščina! To je jedro imenovanega načrta! Bili smo sicer pripravljeni, da bo vlada na vse mogoče načine se trudila, da bi priborila čim več veljave nemškemu jeziku v uradih, a da bi se upala na tako jasen način pokazati svoje germanizatorične tendence v deželi, kjer o nemščini ni ne duha ne sluha, tega pač nismo pričakovali! Izjavljamo odkrito, da prepuščamo vendar še raje celo laščini prvenstvo, kakor da bi trpeli, da bi se po naših uradih šopirila švab ščina. Ta osnova jezikovnih naredb kaže docela jasno, za čim stremi avstrijska vlada; ona hoče vse naše urade infiltrovati z nemškim duhom, ona si hoče v Dalmaciji ustvariti ugoden teren, kamor bi lahko potem brez težkoč eksportirala svoje nemške uradnike kot pijonirje nemške misli. To bi ji bilo tem lažje, ker bi bile domačinom vrata v državne službe na ta način zaprte! Kje se naj Dalmatinec nauči toliko nemščine, da bi mogel uradovati v tem jeziku? Torej do mačin bode na lastni svoji zemlji izključen od uradne službe, zanj ne bo odpala nobena drobtinica, dočim si bo v mastnih službah redil svoj trebuh oholi Švaba. To se ne sme zgoditi! Hrvatski in srbski poslanci! stopite kot eden mož na plan, na branik! Takšna germanska predrznost in oholost se mora odločno zavrniti! Pokažite vladi, če treba, a pestjo, da se ne daste tako krvavo žaliti v svojih nasvetejših čustvih. — Črn Politične vesti. — Državni zbor se skliče po najnovejših zatrdilih 17. ali 18. novembra. — Izvrševalni odsek čeških agrarcev je imel včeraj dolgo posvetovanje. Govorniki so povdarjali, naj bi se že enkrat opustilo idealno navduševanje za državno pravo ter naj se ustvar T Žan Nezgoda. Krščen je bil za Janeza, ali klicali so ga za Žnna. Bilo je krajša in bolj gosposki ... . Žan Nezgoda je bil doma na počitnicah. Gimnazijo je študiral, ali r četrti mu je »skoro« spodletelo, zato se je zbudila Črna antipatija do vse zemske učenosti, posebno pa še do latinskih in grških klasikov v ijegovem srcu. Sklenil je, da Bi ne bo nič več glave belil z matematiko n sitnostjo profesorsko in premišljal na katero stezo in stran bi jo Ubral po življenja mnogobrojnih po-ih. K davkariji bi bil šel, — Če bi tau ne bilo »skoro« spodletelo, ka kor je pravil znancem, — če bi si &e bil ob dveh trojkah pohabil peroti ^ onih štirih stopnic do sive dav-**rske hiše, kakor je vedel sam. Nato pa se je pripravljal na vojaški če je človek zdrav in ni potuljen, so ga vedno veseli in uni-'naa ni tako napačna. Jed je slaba, S tudi v civilu ne padajo pečene Prepelice izpod oblakov. Zan še ni bil politik, zato ni mogel vedeti, kakšne preglavice dela militarizem mnogim državnim gospodarjem. Bi! je Šestnajst let star, par mesecev čez, in še precej dobra in naivna duša. Njegov oče je bil krčmar in da tudi on ne vdari popolnoma iz stanu, vadil si je oko in mišice prav pridno v kegljišču, da je delal potem ob nedeljah škodo gespodi, če je prišla odkod iz okolice. Zvečer je vodil psa Alita na sprehod, posebno, kadar je luna sijala. Sela sta na trame, ki so ležaii poleg ceste, in pela in lajala sta za stavo. Ali to razvedrilo ni zadostovalo Ža-novi razvajeni duši, zato je učil doma mačko »Ci« skakati čez palico, in da se skaže delavnega in skrbnega, je kegljišče znotraj s starimi ilustracijami iz časnikov popolnoma na novo tapeciral. Isto okrasje je oskrbel nekemu drugemu prostoru, čegar ime pa ni tako estetiČno, da bi ga človek napisal . . . Na pobojih veznih vrat je v zabavo vaških paglavcev prirejal telovadne vaje, včasih je sosedu Grmu jezdil konje na vodo, kar se mu je posebno imenitno zdelo, ker je bil prepričan, da je jezdec po volji božji. Svojim pri- jateljem je pošiljal gosto popisane dopisnice, zabeljene z ocvirki svoje originalne in preplankane duhovitosti, da se izkaže pred lepo novo-došlo ekspeditorico, ki pa ni imela za veljavo njegove osebe pravega smisla. Tako je živel, se dolgočasil in čakal na Bog ve kaj. Ali hkrati se je predrugačilo vse in Žan je našel pravo bivstvo življenja, smoter in cili njegov, novo zvezdo, nov ideal, ideal vseh njegovih dosedanjih idealov. K stacunarju pri Fari je prišel nov komi, pripeljal pa je s seboj dva biciklja. Bila sta že jako stara. Posebno eden je bila cela pokveka, šepasta in polomljena in vaški urar, ki je bil notabene tudi mehanik in mašinist za vse stroje, ki so se zibali v župniji, šivalne in slamorez-nike vse vprek, mu je le s težavo skrpal potrta rebra. In tega je kupil dolinski mesarček za petdeset kron. Daleč je moral hoditi zaradi kupovanja goveda, pa si je mislil, zakaj bi si bogme človek ne polajšal težkega življenja. Tako sta bila v občini hkrati dva kolesarja. Novi komi se je zdaj redno vsak večer prikolesaril k Nezgodovim in z Žanom sta se kmalu seznanila. Dovolil mu je celo, ogledati si novo vozilo in se dvigniti na njem dve pedi nad prah običajnega zemskega življenja. V kegljišču je bila prva lekcija in tam je Žan občutil trdo-glavost in neupogljivost nerodnih piank, ki se nikakor niso vpognile, če je Zan še tako energično butal s svojega telesa raznimi udi ob njihov les. Njegova ljubezen je stala pod znamenjem sladkega trpljenja ali bolje: trpeče sladkosti; to so jasno pričale modrikaste lise, katere je vsak zvečer po trpljenja in veselja polnem dnevu skrbno hladil z mrzlimi obkladi v tišini in samoti svojega štibelca pod streho. Imel pa je zvestega druga, dolinskega mesarčka. Ljudje so mu zdeli ta deminitiv, ker njegova postava nikakor ni dosezala normalne mere navadnih mesarjev. No, bil je močan in spreten, kakor le kdo, in delal je dobre kupčije. Samo v no* votarijah ni imel posebne sreče — to je dokazoval težki začetek njegove kolesarske karijere. Kadar je zavihnil hlače do kolen, da so se mu videle platnene spodnje hlače in žalostno razdejanje njegovih iz-hojenih štiflet in kadar se je potem z veliko korajžo pognal na sedalo in s težavo lovil pedale, je bil brez dvoma prav smešna figura. Naravnost žalosten pa je bil, kadar so ga slučaji osode, ki tako čudno vodijo človeška pota, zanesli malo preveč v stran in ga ponižali med repo in korenje vaških njiv. Tu sta ležala j potem obadva, on in njegov bicikelj in sta začudeno zijala v rumeno solnce, ki se je hudomušno smejalo na visokem nebu. Mesarček je pretipal najprej svojega rojstva kosti, potem pa še ogrodje svojega vehikla, se potrpežljivo vspel na cesto, poskočil na kolo in se čez par sto metrov zopet iz same razposajenosti prevrnil v zelnik Katrinove Mete. Meta je imela namazan jezik, obirala je ravno peso, a takoj je začela obirati tudi mesarčka; zaradi ljudskega napuha in prevzetnosti in še drugih vesoljnih grehov. Mesarček je moral špogati dve desetici za poležan kapus. Bil je tako potrt, da je peš pricijazil đo Nezgodove gostilne, kjer sta z Zanom v očigled sorodnih čustev sklenila odkritosrčno prijateljstvo. K Konec pfifc. realni temelj, na katerega bi se mogle postaviti vse dedke stranke ter si priborile nazaj državno pravo. — Za moravsko srednje-Šolstvo so se vršile zadnje dni opetovano konference med dr. K 6 r-berjem, naučnim ministrom Hart-lom in baronom Ohlumeckim. Baron Chlumeokj je predlagal, naj država prevzame vse deželne srednje šole, a oba ministra sta izjavila, da je kaj takega z ozirom na državne finance nemogoče. Pač pa se je sestavila permanentna komisja, ki razpravlja o prošnjah in predlogih glede moravskih srednjih šol. — Trgovinska zveza med Avstro-Ogrsko in Italijo. Ita-liljanski posl. Ciccotti je izjavil, da je obnovitev take zveze nemogoča, ker hoče Ogrska varovati svojo vi-norejo zoper tujezemski uvoz. Za Južno Italijo, da bi bilo najbolje, ako opusti vinorejo ter naj bi začela pridelovati peso in izdelovati sladkor doma. — Kriza na Ogrskem. Vče raj se je vršila konferenca liberalne stranke, v kateri se je prečital vojaški program devetorice. Zahteve so zbrane v 8 točkab. Grof Tisza je ugovarjal nekaterim točkam, tako glede zahteve, da je znanje madjar-ščine za častnike na Ogrskem obvezno, da je določiti mirovno stanje armade, da morajo biti vojaški zavodi na Ogrskem podrejeni le ogrskim Častnikom. Končno je predlagal, naj se posvetovanje o elaboratu nadaljuje danes, kar je bilo tudi sprejeto. Kriza se reši najbrže šele jutri, in sicer tako, da bo zmagovalec grof Tisza. — Srbski državni proračun bo imel letos 15 milijonov frankov prima nk lj a j a. Vlada namerava najeti 50 mil. fr. posojila, ker zahteva sam vojni minister 32 milijonov. — Kako Turška reformira. Že tri dni neprestano koraka turško vojaštvo iz Monastira v okraj Demir Hissar. Prebivalstvo je v strahu, da Turki snujejo nova nasilja. Po zapovedi Avstrije in Rusije je Turška poslala svojo komisijo tudi v vas Bnenska ter razdelila med kmete neznatne vsote. Komaj pa je komisija odšla, planili so turški vojaki po kmetih, jim vzeli podporo in kar so sploh še dobili ter onečastili več žen in deklic. — Krvavi š t r a j k i. V Bilbaou na Španskem štrajkajo vse delavske kategorije. Vseh štrajkujočih je nad 40.000. Nad mestom je proglašena nagla sodba. Poklicana sta dva polka vojakov. Delavci so vojaštvo in policaje naskočili ter streljali. Z obeh strani se je nad 300krat ustrelilo. Šest oseb je mrtvih, nad 20 pa težko ranjenih. Dopisi Z Gorenjskega. Menili ste morda, g. dopisnik, da na izzivajoči Članek v »Slovencu« št. 226. se ne bode odgovarjalo, ker je od istega časa že tri tedne preteklo. A zmotili ste se. Konstatiramo le to, da radi Vas Vam ni vredno odgovarjati, pač pa potrebno pojasniti osobito gg. čitateljem okrog »Slovenca«, kateri razmer in nadučitelja ribenskega ne poznajo. Da je ribenski naduči-telj čast odbornika odložil, je resnično, a povedali pa niste tako, kakor je v resnici Kakor Vi pravite, da je nadučitelj čast odbornika radi tega odložil, ker se je skoraj zbal globe 40 kron. Kaj Vam pa je? Ste si morebiti domišljevali, da te globe ne bi zmogel nad učitelj plačati. Kolikor nam je znano, nadučitelj službuje že 14 let v Ribnem, a do danes ni on še pri nikomur vinarja na posodo vzel — posten vse v gotovini plačal — torej je gotovo, da bi tudi globe ne bi dolžan ostal Ako hočete zvedeti, zakaj je nadučitelj iz odbora izstopil, naj Vam pove — Vaš kompanjon, kateri biva v Ribnem. Ako se bode le ta gospod po Llf. M. Liguoriju ravnal, potem seveda bode morala Vaša trditev obveljati. Naj se torej Vaš g. kompanjon resnično izpove, potem se bode izkazal, da je jeklen mož. Smešiti hočete nadučitelja s tem, da se mu je ponesrečil prvi strel na Belane in da je vrgel puško v koruzo. Ta nam pride na misel, da je hotel gosp. dopisnik reklamo sprožiti za svojo osobo, ker je baje najemnik lova — češ, tudi jaz imam pravico streljati. Mogoče je pa tudi, da je hotel opisati lov na medveda, ki se je vršil v začetku septembra t 1. na Jelovici, kojega se je udeležil njegov kompanjon. Seveda streli na medveda so se ravno tako ponesrečili, kakor strel nadučitelja na Belane, — ker medveda ni bilo. Da bi Ribnjani nad odstopivšim odbornikom nadučiteljem jokali, tega si ni treba domišljevati; kajti Ribnjani so možje! Znano pa je, da jim je v resnici žal, ker je odstopil in bi bili Ribnjani zelo veseli, ako bi Vi in Vaš kompanjon iz odbora izstopila ter se sploh v občinske zadeve ne vtikala. Vsaj imata tudi vidva pravico po § 20. občin skega reda 1. se te odredbe poslu žiti. Pa ne mislita na to!! Nasprotno smete biti uverjeni, da bodo za Vami — otroci in ženske jokali — možje pa Vas preklinjali, kakor so Vas na dan 20. avgusta. Te trditve nikakor in nikdar ne morete ovreči. Najbolj verjetna priča je neki »črni oblak« s svojimi svederci. Da bi Belani v bodoče uvaževaii upravičene zahteve R bnjanov, tega si misliti ne moremo; kajti do današnjega dne nam še ničesar niste storili. Nam ni znano, ako Vam, povejte nam očitno, da se Vam za izkazano dobroto prav cifraato zahvalimo. Torej, gosp. dopisnik, le tako naprej netite sovraštvo v obSini — mesto da bi z zgledom kazali, kako naj se ljubezen do bližnjega goji — upanje nam je, da bodete po smrti za to tudi Vi plačilo večno dosegli. Jezikovna statistika in kulturne razmere v Avstriji. Štetev leta 1900 je podala za Ci slit vanijo: Nemcev 9,170.949 državljanov Čehov . . . 5,955 397 m Poljakov . . 4 259 152 » Malorusov . . 3,375.576 » Slovencev . . 1.192 780 » Srbov in Hrv. 711380 » Ital. - Ladincev 727102 » Rumunov . . 230963 » Madjarov . 9 526 » Torej Slovanov je v Cislitvaniji precej več Mod Nemci jih je najmanj 4 milijone s slovanskimi imeni Torej rasa teh cislitvanskih Nemcev ni Čista. Kulturne razmere so, vzete po znanju pisanja in branja v vsej dr žavi, te-le, v odstotkih računjene: Čitanja Tega in pisanja nezmož-zmožnih nih Češka..... 942 5 8 Moravska ... 931 69 Slezija .... 913 87 Galicija .... 318 682 Ogrska .... 506 494 Bukovina . . . 20 8 79 2 Dalmacija . . . 17 2 82 8 Nižje Avstrijsko . 93 8 6 2 Gornje Avstrijsko 93 7 6 3 Tirole .... 927 61 Solnograško . . 918 8 2 Štajerska . . 800 200 Koroška . . . 704 296 Kranjska. . . 665 335 Primorje. . . 530 470 Nekateri časopisi v Nemčiji sklepajo iz tega, da je dosti onjenta v naši Avstri|i. To bi bilo nemara res. Ali isti tudi trdijo, da se naše fevdalne vlade proti naprednemu Nem-štvu s pomočjo Slovanov in katoliške cerkve drže na krmilu. To bi bilo tudi res. Res je pa gotovo, da raz-ven Čehov, ki so samosvoji in Poljakov naše vlade pri tem izrabljenju druge Slovane zanemarjajo in Nemcem, Madjarom in Lahom prepuščajo, da ž njimi delajo, kar hočejo. In to je tudi. a žalostna resnica. V Trans-litvaniji sa godi tako tamošnjim Slovanom, v Cislitvaniji južnim Slovanom. Streiemo, služOujemo, tepe nas pa vse — Harrenpeitscne — Prie-sterwedel. Du Bois Reymond je izrekel v govoru o narodnostnem čutu med drugim o katoliški cerkvi to-le: »Ta cerkev je v srednjem veku v Evropi izbrisala vse narodnostne razlike. (Das semitisch geborene, durch griechisehe Einflilsse allgemein menachlich gewordene Christentum.) Zraven nasprotja med krščanstvom na eni strani, paganstvom, židovstvom in islamom na drugi strani, izgubilo se je nasprotje med evropejskimi narodi. Š« danes se naziva Španec emfatično »Criatiano« v nasprotju z drugimi narodi. Srednji vek je brojil malo omikancev, v katerih je še živela kultura antike. Raba latinščine pa je poravnala vse narodnostne razlike med istimi. Fevdalstvo je vse ljudi strigio z istimi škarjami in rimski kralji, cesarji se niso brigali za narodnosti. Bivali so nemški kralji tudi v Siciliji. Katoliška cerkev pa je popolnoma prepregla vse krščanstvo z narodno indife-rentnimi močmi. Najboljše glave vseh narodnosti si je prisvojila ter pošiljala kot enakovredna orodja med svet; tedaj kakor sedaj odvzela je duhovniku tonzura narodnost. Po vsem svetu so živeli menihi raznih narodnosti in še živijo, če Slovenci iščemo vzrokov propadanja naše narodnosti, ne moremo reči. kakor so govorili še pred 20 leti: Sveta katoliška cerkev je naš narod varovala pogina. To naj Nemci pomislijo in naj poljubijo katoliškim duhovnikom roke. Dnevne vesti. V Ljubljani. 29 oktobra. — Afera Jaklič. V zadnji seji deželnega zbora je dež. predsednik baron Hein na surove atake in naravnost impertinentna zavijanja klerikalnih razgrajačev pojasnil v glavnih potezah Jakličevo afero. O stvari sami bomo še govorili. Danes se omejujemo samo na eno opombo. Iz govora dež. predsednika je bilo razvidati, da je bil Jaklič trikrat sodno kaznovan in sicer 1) zaradi krivega zglašenja, 2.) zaradi slepar-stev pri obč. volitvah v Dobrepoljah in 3.) zaradi prestopka tiskovnega zakona. Prvi dve obsodbi smo že minulo soboto pojasnili, naj torej pojasnimo še tretjo. Jaklič je za obč. volitve v Dobrepoljah 1. 1901 sestavil in izdal poseben volilni oklic, zaradi katerega je bil sodno obsojen. V tem strupenem oklicu, pisanem s vso hudobnostjo, ki jo zmore le kak klerikalec, je namreč Jaklič klical kmetom: Čas je, da se zdramite in vzamete vile v roke! Kaj je to druzega, če ne direkten poziv naj kmetje liberalce ubijejo. In ker je Jaklič kmete tudi sicer neprestano, na najpodlejši način ščuval proti soobčanom- davkoplačevalcem naprednega mišljenja, so bili ti po pravici v strahu. Kdo ve, kako bi bi bile obč. volitve izpadle, da se napredni volilci niso bali boja in prelivanja krvi ter so radi tega doma ostali, če bi kak napredni učitelj izdal tak oklic, bi bili žandarji dobili ukaz, da ga uklenje-nega odŽeno v zapor in sedel bi bil brez usmiljenja nekaj časa v ječi. Jaklič pa je plačal par goldi-narčkov kazni in stvar je bila končana. — .Slovenec1 in , Š taj er ci l Sobotni »Slovenec« prinaša pod naslovom »Dva bratca« med drugim tudi tole: »Med »spodnještajerskimi novicami« pricbčuje »Stajerc« sle deče: »Na »Narod« smo zares tokrat jezni, ker je okrcal enega naših najimenitnejših naročnikov.« Torej malo jezen je »Štajerc« tokrat na »Narod«, sicer sta najboljša prijatelja, dasiravno gospodje v »Narodni Tiskarni« iz oportunitete zakrivajo to lepo prijateljstvo« itd. — Torej »Slovenec« si upa na očitati prijateljstvo s »Štaj jercemor, nam, ki smo mu drJ( kazali, da podpira ta nem škutarski list gmotn6 in svojim ugledom sam škof Anj ton Bonaventura, glava kler kalne stranke, katerega gU, silo je »Slovenec«! Ta brezobraj nost! »Slovenec« sicer navaja i. članka, v katerem se »Štajerc« pj naša, da ima med svojimi naročniki in somišljeniki tudi ljubljanske^ škofa, tudi stavek, da je na n«i jezen, ker smo okrcali enega nj© govih najimenitnejših na ročnikov, ne pove pa v svcj rfl| hinavstvu, da je ta ;imenitnj naročnik — škof, slovenaij narodnjak Anton Bonavon tura v lastni svoji osebi, anJ pak hoč baš radi onega stavka n«. pasti nas, da bi s tem javnost nerazsodno maso osleparil in ji ru.| tvezil, kakor da bili mi v kakršnjj. koli prijateljski zvezi s »Štajercenu. Ali ni to največja lumparija in v nesramnega zavijanja? In ta »Siove nec«, čigar gospod je škofi Bonventura, kije po »Štajer | Čevi« izpovedi naročnik in somišljenik tega nemškutar.| skega lista, se predrzne nam očitati, da smo s »Štajercem« v zvezi, in proti nam hujskati štajerske Slo-vence! Takšen hinavec! Štajerski Slovenci le poglejte mu dobro t obraz, da boste vedeli, kdo podpira — »Štajerca«.1 — Iz selike doline. Z ve liko napetostjo smo pričakovali, kaj bode ukrenil deželni zbor kranjski v svojem sedanjem zasedanju. In kaj vidimo, da se je storilo koristnega? Niti za eno fajfo tobaka niso storili v deželnem zboru dobrega. Kdo je kriv, vidimo prav dobro. Klerikalci hočejo, da bi se volilna pravica razširila, liberalci pa ne spoznajo tega za koristno. Tudi po naši dolini smo tega mišljenja, razven tistih vrtoglavih klerikalcev, ki bi začeli s svedrom kravo dreti, če bi jim klerikalna stranka nasvetovala. Vprašamo le tiste kmete po naši dolini, vzemimo Prevca na Češnjici, ali pa Novakovega Joža, kako bode imenitno in koristno za oba, če bode takrat ob splošni volilni pravici izvoljen Prevcev hlapec za župana, Novakovega Joža hlapec pa za prvega sve* tovalca !J Ali bode s tem občina ali država na boljšem? Ali bodo dohodki pri kmetiji večji? Vsi pametni il razsodni ljudje morajo klerikalce spoznati ali za norce ali pa za največje hudobneže, kar uganjajo s splošno volilno pravico. Poslanci naj delajo, da bode dežela dobila novih dohodkov, to bode kaj vredno. Volilna pravica ne bode niti en krajcar koristila deželi, kvečjemu bode posle Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXXIV. Albertus pl. Lindeck je bil zopet opat v ZatiČini. Menihi so mu brez obotavljanja obljubili pokornost. Samo dva sta se nprla, toda Albertus ju je dal vreči v ječo in vkovati v težka že-lezja. S tem jc bila končana naloga, ki jo je imel oskrbnik Svibenik kot pooblaščenec celjskega grofa in zapustil je s svojimi možmi zatiški samostan. Odšel je toliko rajše, ker mu Albertu-sovo postopanje ni ugajalo. Novi opat je bil s svojim uspehom zadovoljen, zlasti ker je imel Rovana v rokah. Skrbelo ga je samo, kam da je izginil Hugon Alba. Da bi bil mogel uiti iz samostana, tega ni verjel, pač pa je mislil, da je Hugon kje v samostanu skrit. Zato je ukazal samostan Btrogo zastražiti. A te naloge ni poveril samostanskim uslužbencem, marveč hlapcem onih velikašev, ki so bili ž njim prišli v Zatičino in ostali za nekaj časa tu, da bi opata varovali. Prve dni ni mogel nihče v samostan in tudi iz samostana ni smel nihče. To je bilo posebno neprijetno Matiji Jazbecu. Ta je bil na večer, ko se je Albertus polastil samostana, spremil Hugona Albo, da je pobegnil, potem pa se ni vrnil v samostan, marveč se skril pri nekem kmetu. V samostanu ga ni nihče pogrešal, saj se je tam zdaj kar trlo ljudi, Matiji pa se je zdelo, da je veliko pametneje, če ne pride na dan, dokler ne ve, kaj se je v samostanu zgodilo. Sele v nedeljo so se odprla samostanska vrata in ljudstvo, ki je bilo silno radovedno, kak prevrat da se je izvršil, je trumoma hitelo v cerkev. Pri maši se je ljudstvu slovesno oznanilo, da je prejšnji opat odstavljen in da je zopet Albertus pl. Lindeck zatiški opat. Tudi Matija se je bil vtihotapil v samostan. Izposodil si je kmetsko obleko in srečno iztaknil hlapca, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Ta mu je povedal, da je Rovan smrtno ranjen in da ga je dal novi opat vzlic temu zapreti v podzemsko ječo, katero stražijo tuji hlapci, tako da ni misliti na pomoč. — Pravijo — je dejal hlapec — da pusti opat Rovana živega zazidati, češ, da je Rovan proti njemu po krivem prisegel. Matije se jc polastila strašna jeza. Najraje bi bil pohitel v cerkev in novega opata, ki je z nepopisno ošabno-stjo sedel na svojem sedežu, kar pred altarjem pobil. Ali u videl je sam, da bi bil to obupen čin, ki bi nikomur ne pomagal, in začelje iskati novih sredstev, kako bi rešil Rovana. Pred vsem se je splazil iz samostana in pohitel na smreški grad poročat patru Hugonu, kaj je izvedel. Modri menih je takoj uvi del, da se s pritožbami tu ne da dosti opraviti. — Predno pridejo pritožbe do vojvode na Dunaj, do dež. glavarja in do vizitatorja, predno jih ti rešijo, je lahko Rovan že stokrat mrtev. Poskusiti morava, da rešiva Rovana na kak drug način. A kako? — Kaj, ko bi kmete nagovorili naj udarijo na samostan in naj Rovana šiloma oproste. — Ne pojde prijatelj, je žalostno menil pater Hugon. Kmetje so že deloma pozabili, kako krvavo jih je bičal Albertus kot opat, in ker je v samostanu toliko oboroženih tujcev, bi jim tadi zmanjkalo poguma. Časih je bil ta kmet neustrašen mož, a tlačijo in tarejo ga že toliko stoletij, da je izgubil vse moštvo. — Ali Rovan je vendar kmetom pomagal, da so bile preklicane vse krivične tlake in dajatve, ki jih je bil naložil Albertus, se je togotil Matija. Že iz hvaležnosti bi se morali zavzeti za Rovana. — Tudi iz hvaležnosti ne bodo ničesar storili, je rekel Hugon. Da, ko bi se jim zgodila kaka krivica, ko bi jih kaj posebno hudo speklo, potem bi se morda vzdignili. Iz hvaležnosti bodo pa samo po krčmah Rovana pomilovali, storili pa ne bodo ničesar. Matija je od obupa tolkel s pestjo po mizi in Škripal z zobmi. . :(^jiflBI — Kaj naj torej storim? Kaj naj poskusim? Svetujte mi, pater Hugon, saj ste moder mož, saj je tudi Rovan rešil Vas iz ječe. — Ko bi mogel s svojo krvjo oteti Rovana, bi jo z veseljem prelil, je slovesno rekel pater Hugon. Kaj naj storiva, tega ne vem. Poskusiti morava vse. Za zdaj pojdiva v Zatičino Jaz se oblečem kot kmet in upam, da samostanskim ljudem ne padem v roke. Potem bodeva po okoluostih spoznala, kaj da je storiti. — Ce že mečev ne moreva imeti, pa vzemiva vsaj nože, je menil Matija. Kdo ve, v kak položaj prideva. V Zatičini je bilo po popoldanskem cerkvenem opravilu jako živahuo. Vse krčme so bile polne ljudi. Matija in Hugon sta imela za spremljevalca dva hlapca s smreške grajščine, a ker sta se bala, da bi ju spoznali, se nista upala med ljudi. Skrila sta se za vasjo na kraju, od koder sta mogla kolikor toliko Zatičino opazovati, svoja spremljevalca pa sta poslala v vas poizvedovat. — Glej Matija, je rekel Hugon, tam-le stoji spomenik, ki ga je postavil opat Lavrencij. Ali veš kaj pomeni ta kamen. — Ne, je rekel Matija. Ali ima kak poseben pomen. — Zgodovinski pomen, je dejal Hugon. Ko so prišli pred stoletji menihi v ta kraj, so začeli zidati samostan najprej na tem mestu, kjer stoji ta kamen. Priletel pa je ptič in vedno kričal. Iz tega so menihi sklepali, da jo to božji migljaj, naj se samostan sezida drugod. In tako se je zgodilo. Sezidali so samostan, kjer stoji sedaj, opat Lavrencij pa je na tem mestu ; stavil spominski kamen. — Jaz pa mislim, je pripomnil Matija, da je kričanje tistega ptica pc-menilo, naj se menihi sploh tod no naselijo in naj gredo kam drugam. Za ta lepi kraj bi bilo gotovo bolje, da ni nikdar prikazal noben far. Priuo-.. so ljudem samo nesrečo in bili vediu prava šiba božja. — In kmet je tako neumen, da to šibo Še poljublja, je pristavil ilu> - Proti večeru sta se končno vrnila moža, ki sta jih Hugon in Matija poslala v vas. Posebnega nista vedela ni* česar povedati. Izvedela sta le, da jt samostan zastražen in da uihče ne smo ne notri, ne ven. — Samo mladi grof Lamberg in trije drugi velikaši so odjezdili v Št Lambert, da obiščejo vojvodinjo Virido, je pripovedoval eden hlapcev, in se bodo kmalu vrnili. Matijev itak Široki obraz se je kar raztegnil, ko je slišal to novico. OČi 10 se mu zasvetile. Planil je kvišku, zacel metati klobuk v zrak iu kričati na vso grlo: Rovan je rešen — Rovan je rešen. še bolj težko dobiti, kakor sedaj. V deželnem zboru bi se imelo kaj delati, da bi se razdelile podpore za popravo voda, za ceste, za šole. V resnici pa klerikalci z dr. Žlindro vred delajo samo stroške deželi. Ko likG tisoč je že šlo za to zasedanje! T Po naši dolini dela Sora ob deževju veliko škodo. Treba bi jo bilo uravnati, kakor se je že obljubilo. Sedaj pa ni nič, ker v deželnem zboru razgraja dr. Šusteršič, dr. Krek in drugi taki škodljivci ljudstva. O, res delate za ljudstvo, klerikalci, samo da delate Je slabo! Zaslužili bi vsi kleri kalni poslanci, da bi vas vlekli sa ušesa k Sori in vam pokazali, da klerikalni poslanci in Sora nam delate le škodo. Sora nam odnaša rodovitni svet, poslanci pa nam kradete denar iz žepa s svojo neumno ob-ikeijo. Le škoda, da so nekateri ljudje s tako slepoto udarjeni, da ne vidijo kakšno neumnost podpirajo4 ker volijo klerikalce v občino, ali ini in državni zbor. S kakšno slavo so se po naši dolini odprli kon^umi, sedaj pa vidimo, da vse skupaj ni nič, kakor samo sovraštvo so napravili med ljudmi. Slabi časi so, ko se mora sveta vera reševati s kon. se v menjalnici ljubljanske kreditne banke, Spitalske ulice št. l8totam prevzemajo se turške srečke v svrho, da se preskrbi odstri-žeuje kuponske pole ter se svoječasuo izplačuje na vsako srečko odpadajoča premija Fr 2-— brez vsacih stroškov. Klobuki za dame. Svoj novi iliJfttrovani- cenik klobukov za = dame = pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem točno in po ceni.zz= Henrik Kenda v Ljubljani, Mestni trg štev. 17. (2809d Borzna poročila. Ljubljanska ijKreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 29 oktobra 1903. Naložbeni papirji. 12.% majeva renta . . 4 2°, o srebrna renta . . l: : avstr. kronska renta zlata Pou.ir i Blago 100 30 i 100 50 100 05 100 25 10020 118 25 97 80 11825 9925 100—1 100-: 100 I 99 70 9970 101- *c/o ogrska kronska „ 3% „ zlata „ f % posojilo dežele Kranjske *V«°/o posojilo mesta Spljeta *V«7o » Zadra iVt% bos.-herc. Zel. pos. 1909 4°/0 ČeBka dež. banka k. o. ic,o .i » h 2. o. 4Vi°/o zast. pis. gal. d. hip. b. *' ic c Pegt- kom. k. o. a 10° 0 pr..... £'/i°/o zast. pis. Inneret. hi. iV.7. »« ogr. centr. deželne hranilnice . 4 j°/0 zast. pis. ogr. hip. b. o obl. ogr. iokalne ze- | leznice d. dr. . . . | 100*— iVt°/o i. Cefike ind. banke , 10025 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. žel. i°/0 m dolenjskih železnic 8°/o >, juz. žel. kap. Vi Vi **/*•/• av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od ieta 1854 . . . .1 M 11 I86OV1 • • »i h ti 1864 . . • tizske . . ... zemlj. kred. I. emisije n 1 11 ti c grške hip. banke . n srbske a fira. 100— turSke . ... srečke . . 105 55 101 — 10025 100- 9850 99-30 301 76 100 50 Sasilika kreditne ■ inomofike a . . Krakovske ■ • • • Ljubljanske a • . Avstr. rnu križa B • Ogr. M i« ■ • • ■ Rudolfove c . . Balcbnrske .... Dunajske kom. ■ . . . Delnice,; Jrižne železnice • . . Državne železnice , Avstro-ograko bančne del. Avstr. kreditne banke , . Ogrske , B živrostenske „ Premogokop v Mosta (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . BimarMuranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne dražbe . Valute. C. ter. cekin ž*0 franki . SO marke • Sovereigns Marke .... Laski bankovci t .... L Rubtfi . . Doiarji .... 170-183 — 252 — 155 — 292 -286 — 260-88 -138 20 18 80 459 -R2--78 -70 — 53 10 26 65 67 -76 -510- 10040 118 45 98 — 118 45 10025 101 — 100 20 100'tO 10160 106 55 102 — 10125 10070 101*— 10125 100 30 303 75 10150 178 — 185 — 256 — 156 80 297 — 290- 265-90-_ 139 20 1980 463 — 86-82-7450 5410 2765 71 — 79- 530 - 83 25 84 25 664 75,' 665 75 11604 ! 1615-668 75 66975 733 - 734 — gaO 50 252 50 720 —i 729 -384 50 385 50 1820 - 1834 -471- - 472 — 384 -; 388 - 362 — 150- ■ : 1135 19 06 23 46 23*93 117 17 95 25 253-j 484, 366 — 15050 1139 19-08 2354 24 03 11735 9545 253 75 5 — Žitne cene v Budimpešti. dne 29 oktobra 1903. Pšenica za oktober . Rž „ oktober Koruza „ april 1904 Oves _ oktober za 50 kg K 7*68 „ 50 „ „ 657 50 „ „ 530 - 50 „ „560 Nespremenljivo. Zahvala. V ime žalujočega sorodstva za- 5 h valj njem se presrčno za vse znake sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni smrti svojega dragega strica, gospoda župnika Matije Zamika. Posebna dolžnost mi je, da izrečem svojo zahvalo č. domaČi duhovščini srednjevaški, pred vsem g. župniku Janezu Berlicu, prav tako pa tudi duhovnim gospodom iz sosrdnih in drugih far, ki so prišli izkazat svojemu prijatalju, oziroma stanovskemu tovarišu, zadnjo čast. Zlasti se iskreno zahvaljujem preč. gospodu dekanu Janezu Novaku na ginljivem mrtvaškem govoru raz lece. Naposled ne smem pozabiti domačih pevcev in korpo-racij, sploh cele nebrojne množice vrlega bohinjskega ljudstva, ki je s svojo vdeležbo pokazalo, kako zelo je ljubilo pokojnega dušnega pastirja. Srčna hvala! (/^813) g V Ljubljani. 29. oktobra 1903. Drl Miljutin Zarnlk. Meteorologično poročilo. Valna nad moijem 806*9. Srednji srečal tisk 736 o mm i e ,Stanje Žl? ^ uas baro- K> S RES? metra as I vanvla I v mm. & 3 Ve*rovi Nebo 28. 29. 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7348 734 7 733 4 104 70 139 brezvetr.| pol. oblač. al. jzahod megla si. jug del. oblač. Srednja včerajšnja temperatura: 11 -2\ Dormale: 80°. Modrina v 24 urah: OO^ro. se odda s 1. novembrom, kakor tudi I soba. Izve se v Gradišči št. 6. ((pri Cenkarju". (2789—2) trgovski pomočnik vojaščine prost, vešč slovenskega in nemškega jezika v špecerijski trgo vini, želi takoj v službo stopiti. Natančni naslov se izve v uprav ništvu »Slov. Naroda«. (2811—1) Mi prilika za nakup! Bele garniture z otlim robom 2808.i v vseh velikostih prodaja po čudovito nizkih cenah Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8 nasproti hotelu ,,L,loyd". Hiša v v najlepši Irgi in najboljšem stanu, ki prinaša mnogo dohodkov, se radi menjave bivanja proda. Kje ? pove upravntštvo »Slovenskega Naroda«. (2806-1) Javljam velečastitemu občinstvu v Ljubljani in v okolici, da ostane mi muzej v Latermanovem drevoredu le še do 2. novembra t. I. tukaj. V torek in v petek za dame. Mnogobrojnega obiska prosi (2781—3) ravnateljstvo. Marije Terezije cesta št. 16. „Pri levu" Marije Terezije cesta št. 16. v restavraciji puntigamske pive se dobe vsako soboto in nedeljo krvave, rižove sveže domače in mesene klobase. m% j8totam so na izbiro ntora in nora vin* najboljše vrste, kakor istrsko, arori«l&o, doIenjMlto bel« in rude««. Poleg omenjenih Tin se nudi tudi staro hrvaško in štajersko, novo Jeruzalemsko, staro ljutomersko vino in vedno sveze puntlgauisko pivo. (2812) Za obilen obisk se uljudno priporoča Valentin Mrak, restavrater. Vsak petek in postni dan velika izbera svežih morskih rib. Ob vsakem dnevnem času IHF^ žive ščuke. "3pg Rastlinska mast (Pflanzenfette) kg. po 68 kr. Bogata zaloga vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, čaja in peciva za čaj po najnižjih cenah. J« C. praunseiss (2620-4) eksportna trgovina s špecerijo, delikatesami in kranjskimi klobasami, z vinom in pivom. robne križe po najnižjih cerah in v največji izberi priporočajo Eiebsi Hanierscliil-a nasledniki Madile, futseher & Co. zaloga ieleznlnein kovin -Jh v Ljubljani (2652-12) 1 na Valvazorjevem trgu št. 6. Učenca in učenko za trgovino a papirjem in galanterijskim hlagom sprejme 2796 2 Fr. Iglic, Mestni trg št. 11. Hiša na prodaj! Proda se lepa, štirinadstropna hiša z mezzanmom v prekrasni legi ob morju (2805—1) Vpraša naj se v Trstu, Via Pozzo del Mare st. 1, Ii. nadstropje. Vinske sode od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni 32 Fran Gascio 1969 Janeza Jrdine ^branih spisov je pravkar ijš/a prva knjiga b Prejanimiva ep&oda zj jujno-slovansfc zgodovine. Jfnjiga, vayna ja v^a^ega ya-vednega ^"/ovenča. Cena Jf po pošti Jf 3*20. Zoležil L.5cr)tuentner i> Ljubljani. (19° se je zgubil, rujav z belimi li« sami, srednje velikosti brez markt% le z ovratnikom« čuje na ime »Tu rin«. Kdor ve zani, naj ga pripalje k trtrovcu Franu Pirnat na Glincah pri Ljubljeni. (2810-1) Podjetni, zgovorni ljudje lahko mnogo zaslužijo kot kolporterji (raznasalci). Oton Fischer 2790—2) knjigarnar, Tonhalle. Izvrstna fina 11 " vina v buteljah s»o «1»t»«~ trgovini Edrnund 3(avčtć Ljubljana, Prešernove ulice. L ± -L L t t t t t ir *ir *k* *f* *■* * • A • »4 Veliko izbero od 40 vin. do 30 kron ima FM*. IGlvIČ trgovina papirja <27^l Ljutljatia, Mestni trg 11. cj* t|* e|u t|* «J« tJ|u t#. tf* «** «1. JI. JL «1» Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drS. železnice v Beljaka. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod 1« Ljubljano ju2. kol. Pro^a č#z Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlat v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aaasee Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. un 6 l zjutraj oaobni vlak v Trbi2, PoDtabe!, Beljak, Celovec, Fi-anzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cei Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldr OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Q\> 3. un m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monakovo. L ju bno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastoin, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C irih nevo, Pariz. Cez Klein-Reitfing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Hob, Frau-cove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, n« Dunaj čez Amate tten. — Ob 10. uri ponoči e«obni vlaV v Trbiž, Beljak, Franzensleate Inomost, Monakovo {Direktni vozovi I. m il. razreda Trst Monakovo.) — ?ro£» v Novo moito ln v Sočevjo Obobni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, feplice, Kočevje, od 1. ur 5 m ^>o poludne istotako, cb 7. un 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v L^abl^anc jaž. Proga i« Trhiia. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Mi oafc Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr ISl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, di rektni vozovi 1. in II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. ori 12 m zintra) tobiii vlak j Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Danaja Cea Amsteiten, Lipak Prago (direktni vozovi L in II razr. l Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijino var Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomuat, Ze'i i jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Ponlabol. — Ob 4. un 44 m popolu osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. j-iomosta, F: zenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šm hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta v Suinugrad. - Proga it Novoga m*» Zocevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. url S2 m p^ poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. un do m zvečer ietota« — Odhod U Ljubljane drž. koL v Samaik Mefeani viaki: Ob 7. uri 28 m zjuiraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči sar^o ob nedeljah n praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljano drz koL i: iamniki. Mešani vlaki : b. un 4U m z;utraj, ob 11. uri b m dopoiudns oo ti. uri 10 m tn cb W. un 55 m zveCu. samo ob nedeijah m prazniKih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda ie označen | i srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. «i7iy t it j 3F!iridas 9f najizvrstnejša voda za lase pripravljena iz najboljših rastlinskih snovij. *Zlt%miA&mi€ povspešuje rasi las v izvanredni meri, f>y*WriU proti vnovčuje zapale kupone. ic-vajrzaoi 1 is Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitriinske kavcije. Eakompl Id iukMiw meuie. IfcJU ikJC M«»r»u» »i*»r«*U«. Podružnica v SPLJEjTU. <3^= heniiriif >l»«t* Mprejeuta -S^> v tekočem računu ah na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestaje u J dne vloge do dne vzdiga. (2976- Ui94 Promet s čeki in nakaznicami. izdajatelj in od?