List 44. Tečaj gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 30. oktobra 1872. Obseg: Kako stojí s živinskimi kugami? Razglas, s kterim se je zarad goveje kuge na Hrvaškem zaprla meja Kranjska Pravila hranilnice. Mnogovrstne novice. Prislovice in reki iz Istre. Dopisi. Novičar. Politični testament Palackij Slovensko slovstvo Gospodarske stvari Kako stoji s živinskimi kugami? Od deželne vlade iz Zagreba pa smo 24. dne t. m. dobili sledeče poročilo: " K u tje vu županije Požeške (v Slavoniji) je do To vpraŠanje se Novicam" od več strani stavi, ker še bolnih ostalo 29. 12. dne t. m. od 327 glav jih zbolelo 65, poginilo 36, živina je laaujc OC ^iiuvivam V/VA » ajveče bogastvo gospoda in zato strah pred kugami popolnoma upravičen; ako gospodarj ve- Verovitiški županiji je v Josipovcu, Březnici, Klokočevcu in Ritfalu do 12. dne t. m. od guba zadene, nastopi revščina, in reven člověk 714 goved jih zbolelo 288, poginilo 128, ozdravělo 78, pobili so bolnih ostalo je 12. lika otrpne za vsako deželno reč. „Novice" so v stanu iz z našim gospodarjem, kako stoji v gobcu in na parkljih, temuč tudi z najhujo turško ni poslednji čas zbolelo nobeno govedo. Al po poročilu ne Jih vsem skupaj je tedaj v 5 krajih Požeške in Ve- Josipovcu ljivih virov poročati z nenavarno kugo roviteške županije zbolelo 353 goved. kug Kar se tiče bolezni v je še povsod dokaj pa kj gobcu in na parkljih, je zdravila v „No- c. k. general-komande Zagrebške je goveja kuga se v huda Vinkovcah v 3 hlevih pričela. Ogersko ministerstvo pa iz Pešta poroča 15. dne vicah" naznanjena zadostujejo. Kdor ima veliko živine t. m.^ da imajo kugo v 25 puštah in občinah. v hlevu, pa mu zbolí ena, more si v svesti biti, da pri To je sedanji stan turške goveje kuge. dej imel Na Hrvaškem sosedni naši deželi tudi vecidel vse druge na vrsto; zato če bi rad da se bolezen ne zavleče predolgo mu v hlevu takem še ni. Da bi le tudi Tržaška okolica še prosta njegovem, naj kar z žlemorn in slinami, ki prvi zboleli živini tekó iz gobca, namaže gobec vsi drug* je po bila! živini. tem okuži vse blizo Y OO - tO je , uuiv^ůuíi Vax tem času mu potem preboli vsa. bolezen vcepi drugim v m Razglas kterim se Mestni zdravnik v Zagrebu dr. M trdi > da zarad goveje kuge na Hrvaškem zaprla meja koz izvirajo tudi iz tega pri ljudéh, ki jih imajo zdaj v Zagrebu mnogo, ce !judj vživajo mleko od take živme , Kl ]e V gOUCU clil lia. pćUlklJlIl UUlilčt. JL U jJčt jo vi^winc* yi»u« Lilvarala vavch-.iiim guo^uoivaui , ua o^ prazna pravijica, za ktero dr. Mraović ne bode patenta stavijo straže na meji hrvaški, da se iz Hrvaškega ne LUU1 l/J tC^a j VU IjUUJV viyiy njv jlla x v ki je v gobcu ali na parkljih bolna „Novice" so že v Kranjska. 41. listu povedale To pa je „-».^vvivv ovj zjvj v ti. notu j deželna vlada ukazala dotičnim gosposkam da Je da c. kr. se po- dobil od doktorskega kolegija! K so kug svoje zanese turška goveja kuga ; nam. lastne nature in iz gobč izhajajo ali parklj živinske ne Dotični ukaz se glasi tako: To pa je res, da mleko za gob bolnih kuga Da se odvrne od mej naše dežele grozovita goveja ) ktera se je iz turške Bosne zanesla na Ogersko 7 goved utegne narediti, da pri člověku, ki je tako mleko je ces. kralj, deželna vlada z razpisom od 2. dne t. m. na vsa okrajna glavarstva, ktera se mejijo s mej, vžil, se po ustih mu spustij kakor pri živinski gobč mehurčeki enake lastnosti št. uicuuitcai dičili laotuuou, ? ™ ' ^ . ov » , «.v^*« Zato ni varno uživati ta- Hrvaškem, zaukazala najostrejšo zaprti jo čega mleka ali surovega masla, narejenega iz tacega kar se je potem koj zgodilo. mleka Kar se tiče drug kug kug SC IHJC U1 U^c JVUgc , J I ux o XX v^ £ ki nam že dalje časa žuga iz Ogerskeg Po postavi od 29. junija 1869. leta se tedaj ne to je turške goveje s m ejo iz Hrvaškega čez mejo na Kranjsko priganjati, , xv.jl liaui Slavonije, je od Tržašk došlo nenadoma poročilo privažati ali prinašati: deželne vlade 23. dne t. m ki uosio iienauoiLict puiuunu, jtvi nas jo ju^lvj jjumu, w Ki ne more po junački, neka delà po govnački (govnač, Mistkafer; naj zemljo kopa in gnoji). Složna bratja duge plaća (ako jih otac pusti). Još peteh prvo zaplahuta, nego zakukuriče (pomisli kaj imaš reci). v Ki je jači, njegova je zemlja. Ćudi se liko zlo delo). puče, kuda se hudoba vuče (se reče na ve- dobro. Kada ni pravoga grozdja, je jaro (kasno zaleženo) (sence Za njim ni krka (glasa — krk od kričati) ni mrka mrk od mrknuti). Ri kavi na, veliki otročji kašelj. Ulisiti kega, pomagati mu delati. Samúh y ki Je rad sam. Podgnetúh, ki se v kakošno reč sili. Lahkodelac , lahkodelka , delajo. ki nič težkega ne Jugovice, oteklina pod pazuho. *) Hvala! Več tacega národnega blaga prosimo, Vred. Takali ) taklj 9 klinci, ke zemljomerci zabijaj o v zemlj Pošivka od pošinuti, mladica na drevlj Poví Slot 9 9 jeka vrst trstike jako slab guština? Kako sem v onih slavljenih dneh preporoda svobodě mogel misliti, da nam Slovanom bode priso-jeno, po Nemcih absolutizem vladarja premeniti s kru- Cuč na ravnini voda izvira. tejšim absolutizmom plemena? pod diktaturo sovražnega nam Slovensko slovstvo. Kako sem mogel prevideti, da izobraženi Němci morejo govoriti o svobodi in ustavi, vpeljati pa gospodstvo druzega nad drugim? — da oni hočejo pravo osobe kovati v zvezde, prava narodov pa z nogami gaziti? — da oni hočejo državno pravo zidati na laž in mladino. Spisal Janez Zima, učitelj v Ljubljani. Za- brezumje? — da hočejo ravnopravnost proglasivati dolžnost po- Telovadba v ljudskej Šoli. Knjižica za našo šolsko ložil in natisnil Rudolf Milic. -------------~ - ---------------^ ^^ t «v , to knjižico dobi šolska mladina terminologijo slo- korščine? za vse, a nam Slovanom naložiti vensko o telovadbi v roke, in to je prav in dobro. Al Neumna je bila in je njihova misel da » vuonu v t .vLvj «v f*«' xiv/wLuiiMi j vu» iu nj mu » « umoči j ua je nam ker knjižica nič druzega ne obsega, kakor izraze telo- naša narodnost manj dragoceno blago, kakor njim nji- vadne, zahtevala bi bila pisatelj ska poštenost, da bi bil gosp. Zima, ki ni toliko kos slovenščini, da bi bil hova demo 9 da nas ne bode žalilo ali da še čutili ne bo-ako se naš narod izključi iz javnega življenja ; da nam bodo za naše tj A tu i* j ivi «i wxxxi-v uiv i v/viuu.u. , «v. "" ucujv , aau oc uao uaiuu osnoval terminologijo, imenovat knjigo „Sokolovo" od trapasta je bila njihova nada Matice izdano, in pa Veselijevo terminologijo, ki ju potrebe zadostovale drobtinice in odpadki z nemške ki jih bodo milostivo blagovolili pokloniti nam. mize je v vsem prepisal, sicer se to pravi: bahati se s tujimi žuli. In vsaj druzega ni v celi knjižici nego tuje blago. Ta nada kaže samo njihovo neumno oholost in napúh „napuh hodi tako pra vij o Němci sami, in to bodo ker dodane telovadne igre áo le nameček , kakor tudi nikakor pa ne uma in pravednosti. Toda oni sami par pesmic, med kterimi v slovenski knjigi so celó ne- pred padcem ktere nemške , menda novému „velikemu" inspektorju Pirkerju na čast ali pa Lesjaku, ki tudi v dveh telo-vadnih igrah „okoli hodi". Sicer pa želimo založniku izkusili, če tudi jaz ne doživim tega časa. da bi veliko iztiskov te knjižice prodal in vsaj ne bi trpel škode. Dogodkov, ki so me že davno na žalostěn način predramili iz moje zmotnjave, nočem naštevati. Žalibog! odrečem se nekdanji nadi, da se dolgo obdrži Avstrija: ne zato, da ne bi bilo to želeti ali da ne bi bilo samo po sebi mogoče, ampak zato se bliža propad Avstrije, ker je obveljalo Nemcem in Ma g jarom, polastiti se gospodstva in utemeljiti enostranski despotizem, kteri je v mnogojezični in ustavni državi politično brezumje (contradictio in adjecto) in nikakor ne more dolgo tr-Pred malo dnevi je na svitlo přišel tretji del zbirke peti. Nem ci in Magjari pa hočejo Avstrijo samo v Politične stvari. Politični testament Palackijev. manj šib P a I a c k i j e v i h spisov pod naslovom „Rad- taki despotiški obliki. Njihova krivda ker si narav- Konec te knjige slavnoznani zgodovinar, starček nost prizadevajo, kakor 1848. 1. raztrgati cesarstvo hosť dr. P alack i, kterega slovanski češki narod svojega daje Avstrija že na strmi ravnici, ki Je> vodi v brezdno. Za i. * t^X^V/X^X, «tVi . MU^U.« x^xwv» « ' --J -------J--------- ~----7 ' ' WIVUUIiV. "" duševnega očeta" po pravici imenuje, slovó jemlje od svoj (češki) narod pri tem nisem v velikih skrbeh. Ako svojega javnega življenja. On sam ta spis imenuje je temu narodu prisojeno, še enkrat poskušenemu biti „zadnje besede svojega testamenta in svoje slovó". Ta v ognji in železu, ima on še dovolj žive in zdrave velevažni spis, kterega nemčurski liberalci napadajo ž jezgre, da ne pogine v tej poskuŠnji, ampak da se pro-njim navadno strastjo, gotovo ne ostane brez vpliva na budi k novemu življenju, naj bodo okoliščine kakoršne národe avstrijsko ogerske. Palacki, mož plemenitega srca, ki je mnogo mnogo storil in še več si prizadeval budi koli hočejo. JUgU U-IUUgU Ol/Vlil XU Í3C VClý Ol jjllůauuv«! Cô tudi so se Němci že davno privadili, UiUlC 1UI\ storiti ne le za svoj češki narod, ampak tudi za vse v javnosti ogrdivati, vendar jim nočem enako vračati, cesarstvo; on gotovo izmed prvih najboljših in najres- le obžalujem jih odkritosrčno, da se moralno čedalje ničnejših domoljubov v Avstriji čuti se prisiljenega, globokeje pogrezujejo, ker popustivši zglede in nauke konec svojega življenja odkritosrčno in brez zadržka svojih nekdanjih velikih učiteljev se sedaj izključljivo povedati to, kar vsak pošten Avstrijanec tudi ž njimi dajo voditi svojemu zavrženemu časništvu in ži- moje imé vred čuti. Naj tudi mi svojim čitateljem iz tega pomenljivega spisa povemo glavnejše misli. Palacki, izgovorivši trdo svoje prepričanje, da pravo in pravica morate svojo namero doseći v vseh človeških zade vah, govori blizo tako-le: dovskim (judovskim) spekulantom vesti ljudem vice m resnice 9 ampak brez pra- začasnega vspeha, materijal- in brez sram o žlj ivo s ti, kterim nikakor ni mar nega dobička in puhle vsečnosti pri bralcih; se kosajo, vstreči strastim, narodni oholosti, pohlepu za ljudem, ki „Moja najveća pregreha—to rečem brez ovinkov— ^Luuu^piauu, «^«.j vxc*u.<» n^u, ^«j. bila je ta, da sem veroval v razumnost in pravno čut- se ravná občno mnenje, in tone samo na Dunaji. Kakor w ^ ]-» /v» ^ m «a xv /Í a T /v Í-vi -u pr» M 1T # /I 7/» /\ AA /I 7\ A 1 W TT I AIT 11 VI 1 1 A XT A • > ï ! V\ H A V\ f "1 I^V 1 I /\ Ir gospodstvo in zasramovanju. Židovsko píeme emancipirano, sedaj obce vlada med Němci 9 sedaj po njih stvo nemškega naroda. Mojega izreka: „Ako ne bi je Shyloku, njihovemu protitipu, bilo „pismo vse, tako bilo Avstrije, morali bi si prizadevati 9 da jo stvarimo", je njim postava (ustava). Moralnih vzorov: plemenitosti, veledušnosti, vitežtva — ne poznajo in nocejo poznati, Vse, kar se je v teku stoletij stvarilo se je mnogokrat spominjalo; rekel sem to, ker sem gotovo pričakoval, da v združbi oslobodjenih narodov to jim je vraža. mora vladati in bode vladala pravica, kajti znana mi je in razjasnilo, jim je gnjusoba, ker jim zgodovina ne dá bila resnica, ki jo je že sv. Avguštin (De civitate Dei nobenega naslova za njihove pohlepe in pretenzije. Gra- CA) X VOJLllvCV J ai J \J J^/ O V • jClV^UOtlU \ V/I VltCitV^ AlVU^Al^^M» HWUiV T 11) M^w U.JA1ÍVTU ^/VUAU^V AU ^lUWVAl^ij W« ^^^ XXL) izustil rekoč : „remota justitia, quid sunt régna, bežljivega nagona živinskega so se došlé najrajše učili • •».• m ,, s w 1 • 1 • 1 1 • • li* i • • • 1 • I 1 • V naše brez pravice kaj so od lisic, zlasti v trgovini in na borzi nisi magna latrocinia?" (po države druzega nego velike roparice). Kako pač bi mi radi družijo z volkovi 9 se ze 9 zlasti onimi 9 ki sedaj njim begajo bilo pod vladarjem, čegar geslo so bile besede: „justitia iz izvoljenega kraljestva strahú Božjega in nabožnih regnorum fundamentum" (to je, pravica državam običajev. podlaga) moglo priti na um, da se naša staroslavna carevina kedaj more premeniti v smislu izreka sv. Av- Magjarih, drugem gospodujočem plemenu v Avstriji, nimam mnogo več povedati. Ta Azijski narod po različnih razmerah čudovito srečen, doživel je, kar je njihovim sorodnikom in prednikom, Hunom in Avarom, če tudi so bili mnogo jači, ostalo odřečeno; on bode namreč kmalu slavil spomin svojega tisočletnega obstanka v Evropi. Sedaj ima ta narod gospodstvo in hegemonijo v staroslavni Avstriji ter pri vsaki priliki kaže svoje gorostasne pohlepe in namere; ako pa Ma-gjari na dalje ravnaj o s svojimi sosedi tako, kakor so pričeli v najnovejših časih, spolni se tudi nad njimi slavnega kronista Nestorija beseda o Avarih, njihovih prednikih, in jaz sem prepričan, da po preteklem dru-gem tisoČletji več ne bode ne enega njihovega potomca, ki bi mogel ali hotel slaviti njihov spomin. O Rusiji piše P alack i, da je to vrlo dobro, da ne najde vzroka več bati se prihodnje občne samovlade Ruske, kakor je to bilo 1848. leta. Misleći Rusi ne hrepenijo po tem, da bi se meja Ruska razši-rila v zahodu, marvec bi ugledali nesrečo v tem, ako bili bi siljeni v tako razširjerije ; osobito bila bi jim osvoj ba Carigrada velika nesreća. Slovan nikdar in ni-kjer ni bil vojni grabež; glavni značaj Slovanov je miroljubje, a ne gospodstvo. Pravo slovansko čut-stvo poganja v Rusiji čedalje globokejše korenike, in javno mnenje velikega edinega naroda, ki šteje 60 milijonov, bode ob svojem času gotovo svetu impozantna moč. — Ta politični svoj „testament" sklepa pa P alack i s sledečimi besedami: „Da znani moji sovražniki (po Richelieuovem geslu: „dajte mi le par vrstic kakega člověka, in spravim ga na vislice) po stari svoji navadi ne bodo mirovali, me krivičiti in obsoditi — če treba tudi za hudodelnika, to mirnega duhá že vidim naprej, a ne bodem se pričkal ž njimi". Mnogovrstne novice, * Dvojna ali dolga letosnja zima. Iz Podlipe na Notrarijskem se nam piše, da so 19. in 20. dne t. m. v trgali tri debele zrele jagode, mnogo pa jih je še cvélo. Gorenci pravijo, da to je znamenje dvojne ali dolge zime. Naj se to vresniči ali ne, redka pri-kazen je to vsakakor o tem času pri nas. — Druga gotovo tudi nenavadna prikazen jeta, da neka gospá, peijaje se 20. t. m. ponoči po gorenski železnici, je v Medvodah v nekem grmovji videla več svetečih se krsničič. * Koliko loterija nese nasi državi — vidi se iz tega, da letos že do septembra meseca so dohodki njeni za 2 milijona gold, veči kakor se je po državnem proračunu mislilo. Večidel tega zneska spada na Dunaj in okolico njeno; pravijo, da delavci, ki delajo zdaj velikánsko poslopje za razstavo in pa drugi delavci so največ denarja znesli v loterijo! — To se ve da ni veselo. 9 Dopisi. TťSt 28. oktobra. (Čitalnica Rojanska) začne zimsko sezono v nedeljo 10. novembra z „besedo" , v kteri bode dramatični odsek predstavljal igro „Mlinar in njegova hči". Ker so role v dobrih rokah, nadjati se je iz vrstne predstave. Vljudno se vabijo vsi častiti udje, neudje povabljeni plačajo vstopnino. Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik. Iz Ilirije 26. okt. — Z veliko nejevoljo smo čitali v „Novicah" 23. oktobra dopis iz Vrhnike o volitvi novega župana. Da se je pa menda še Idrijski rojak, in od zdaj naprej tudi naš faj mošter gosp. Jož. Kogej volitve udeležil tako, da je z nasprotno (nemčursko) stranko volil, tega bi se nikakor ne bili nadjali. Zato vas vprašamo, gospod, kaj neki ste si mislili, da ste šli nemčurje volit? Morda mislite, da ste domá iz „nemške" Idrije, kakor smo jo nekdaj imenovali? Al zdaj je pri nas vse drugače: naša Idrija je zdaj domaća, to je, narod slovenski biva v njej. Ako morebiti mislite v Idriji propagando delati za nemški „rajh", ostanite rajši na Vrhniki; pri nas ni tal ne za puhli liberalizem, ne za nemcurstvo ; mi hočemo pravega , iskrenega domoljuba, kteremu je vedno narod in sv. vera na srcu. „Vse za vero, dom in za cesarja" — to je naše geslo, ki je bilo tudi geslo prejšnjega preč. našega dekana. Iz Notranjskega 14. okt. £ (O strasanski hudi uri v Vipavski dolini) 18. in 19. dne preteklega meseca noben časnik ni še nic omenil; ne morem tedaj jaz mol-čati, če tudi kasno pridem s poročilom o hudourniku Bela imenovanem, ki je ponoči dne 20. preteklega meseca s takim hrupom pridivjal in s tako močjo valil skalovje, da ne bi verjel, kdor sam ni videl; mislili so, da bo sodni dan. Nekemu revežu Marko Uršiču iz Vrhpolja pri Vipavi je mlin z enim kamnom, ki turšico melje, voda odnesla, tako, da so tu in tam kosi mlina kraj potoka ob viseli, veči del je pa voda naprej odnesla. Z mlenjem turšice si je revež toliko prislužil, da je sam sebe in svojo družinico, posebno pa svojo že 4 leta v postelji ležečo bolno ženo přeživil. Kaj hoče revež zdaj početi? Mlina si ne more napraviti, druzega prislužka pa nima, ker je že zeló v letih. Usmilite se ga milosrčni ljudje! — Naprej proti Vrhpolju je v gornjem koncu vaši pa še veea nesreća se pripetila. Jožef Stefančič na Vrhpolji hišna štev. i06 je skoraj ob vse svoje premoženje přišel. Grrozoviti potok Bela spod-kopal in odnesel mu je večidel vse; drugi dan je revež kraj potoka in na grajščinski senožeti „Polici" tu in tam ostanke svojega pohištva, škrinje y omare, postelje, vse razbito pobiral in domu spravljal; še oblete ni družina imela preobleči se; sosedje so jim mogli posoditi, da so se obléci mogli. Ce bi ne bil noćni čuvaj jih sklical, bil bi Stefančič s svojo družinico v valovih derecega potoka konec storil. Skoda njegova je silno velika, tem več, ker je tudi ob gotovino přišel. Da je to verjetno, kaže to, da na neki njivi okoli tur-šičnega štremeljna je bil ces. bankovec za 5 gold, ovit, kterega je hčerka Franca Rodmana iz Vipave^hiš. štev. 139. našla in ki ga je osnaženega Rodman StefanČicu zopet izročil. Koliko je gotovega denarja voda vzela, se ne more prav na tanko vedeti. Jožef Stefančič je tedaj tudi milodarne pripomoći silno silno potreben. Naj bi ta moj žalostni popis ne bil klic vpijočega v puščavi ! Usmili naj se teh revežev, kdor koli ima srce do siromaka bližnjega! Iz Bollinja na SV. Lukeža dan. — Vsa naša gospodarska živina, posebno goveja, je prav zdrava; od kužne bolezni v gobcu in na parkljih v tukajšnjih bohinjskih krajih dosedaj nič še slišati ni. Hvala Bogu! — Ime-nitno vprašanje pri kmetijstvu je živinorej a; živina je živ gotov kapital; kmetija ne more biti brez živine; brez nje bi ne le najboljega gnoja za polje manjkalo, temuč tudi obdelovanje zemlje in spravljanje pridelkov bilo bi za same človeške roke pretežavno in predrago. Tolaživno je za gospodarja, ko vidi, da gospodarji v kancelijah vsaj dobro voljo kažejo, kmetijstvo varo vati, ga pri premoženji ohraniti in mu kako pomoč nakloniti. — Naše Radoljško c. k. okraj no glavarstvo je 15. t. m. prav prijazno pisalo tukajšnjemu Bohinjskemu županstvu, da je si. c. k. deželna vlada v posebni skrbi, da bi bolezen v gobcu in na parkljih se še dalje ne razširila ; ta bolezen, čeravno kakor z neba plane na *) Vredništvo bode rado sprejemalo darove in jih pošiljalo siro-makom. Vred. živino y se vendar tudi naleze, toraj je zaukazala ? naj nom vred popraskajo se bahači za ušesi rekoč: kaj pa 63. iz postave proti kugi na tanko obvelja in zdravo če bi se kdo dal podkupiti in v naš tabor stopiti ? Ni živino od kužno bolne varuje. Zraven tega varstva daje trpelo dolgo in res se kmalu raztresejo nemcurski vab- vlada gospodarjem bolne živine tudi dober svèt in pri- ljivci po vaséh in nagovarjajo najpopred take možé *J * » V/A j/v T UÍUV1X JLU. V ? U/1 j IAJ J v/ JLJ. LAjJ VU. tCÍI\U jjllw^i u y v kterih so po svoji prav puhli pameti měnili, da bodo zdravilo, da se namreč gobčna bolečina umiva z jesibom kar iz straha prea Mulej-Obrezovo mogočnostjo se poroca kakor so „Novice" nasvetovale, to-le domače vodo in medico, na parklje pa o vitki mrzle vode de- stresli in potegnili k njegovi stranki al - , — -'mx^v »«tiv«^ xxx xv xxj^ôv/yx owxcvxxixx, cKit ni ga jim ro- živini mehka pica poklada in snažno suho nastilja. dila mati slovenska nobenega izdajalca, vsi stojé krepko vajo, Upamo, da Bohinj bode obvarovan bolezni. Že kraj za občinske in narodne svetinje tako da ne hoté se vwtmivtwu KJ \J iv Là u. a m JLJLKS 1x1 wj \J KJ \J a KJ 1.v \J ajll uu/1 vuuu o v vuujv y LC4IXVJ y KA CL 11C UUtU ou sam na sebi je zdrav, in čisti zrak in hladni vetrovi se nemčurčeki pod nosom obrišejo in odlazijo taki, kakor ■Mn n a ivi an m a tn lm Uif*»a m a U lr n ri m in i wi i n rv wi i Iri awi ci a rt/% v\n au lZlSll vtnw\«mX r« X ' ni/v /n* l ! ^ » ^ ^ ne pomešajo tako hitro x mehkužnimi miazmi, kteri se so na ju i»tv\j mu m.- uivuivuííuiuii uli i u iu i, x o\j o\j lxcl „íehtanje iziiou, ílCLLXll co o oiolu pičt&JLlU UlOčt^U. plazijo le po mlakužnih in gnjilih tleh. Tudi tukajšnji Ko vidijo, da s „fehtanjem" nič ne opravijo, se posvet-ljudje ne poznajo kuge, kolere, ktera se gnjezdi po vajo vnovič: kaj pa bi vendar naredili, da bi vsaj Slo- namreč s čisto prazno' bisago. ^^ ____ mestih in napoljudenih dolinah. — Bohinj ska gospodarska vencem v kremplje ne prišli, kteri bi svetu vse odkrili izrejena; kako so 24 let županili, to bi bilo joj!! In pride jim na živina je še naravno, kakor je stvarjena, tudi kakor srna in divja koza, tako tudi goved gré po svo- misel protest, kise jim je zadnjic jako prikupi! jem naravnem nagonu ob svojem času po plemenji hajd! «U, ^ J1LU J^ jezivu ^iin.upi, planejo ko veverce, fraklarji se zberó m vživa na planini Čist zrak, bistro vodo in tečno pašo protest je narejen in podpisan v malem času! Da in se veseli svojega prostega bivanja, planinska pa pri- so podpisali taki, kteri pri volitvi čisto nobene pravice jazno opravlja planšarstvo. Na spomlad, ko se zemlja po postavi nimajo, to se sme že tako misliti. Al ni ogreva in oživlja, se oživi in pomnoží tudi mlada živina in veselo skakaje gré mati s teletom na pašo, nas volj a se sedaj obširnejše spuščati v besedo vanje na in pri mastném mleku in pri okusni travi raste zakaj da se tako lahko ovirajo postavno dovršene volitve, ktere nadzor uje na tanko sam c. kr. naše gore IHVBHHHMHHHBHHHHBHBHHH HHHHHHHHIHHH^P kravica, raste juncek. Posebno letos bilo je vreme okraj ni glavar in za postavno izvrševane priznava, ugodno planšarstvu. Lanska zima s snegom je pašni- marvec pocakamo raji, kaj bode sedaj si. vlada naredila kom travo dobro obvarovala, da srež korenin in rušenj z nepostavno skrpanim protestom. Mi ni potrgal y pomlaaanski mraz ni kaj škodoval in čez bi se prav natanko prepričala in potem spoznala, to želimo, da kdo leto pa je vedno vlažno vreme in toplo solnce bohotno je dražljivec: mi domaći ali izneverjeni nemcurji? Ako rast dajalo. Tako je živinoreja tukaj v Bohinj i letos se Slovenci postave držimo in narod nas imeti hoče v prav srečna. Posebna hvala pa gré deželni komisiji, ki občini, delajte gospodje nemcurji proteste kakor hoćete ima skrb za povzdigo konjereje, in kmetijski družbi zoper nas, mi vendar ne odjenjamo ne. Ne vdajmo se! ktera ima skrb za povzdigo vse druge živinoreje prav to je in ostane naše geslo nasproti vsaki sili. Dobro nam kmetom živo pri srcu; po njih smo Bohinjci dobili že zdatno do 10 mesecev stara po podporo. Zrebeta letošnje so se prodala po 90 do 140 gld., junčeki pa stari po konj, da ; mesecev dé Bistrice 20. okt. J. K. *) ) drage „Novice", da ste tako možato se potegnile za naše staro bandero, na kterem se bere 25 gld. še na prodaj niso. Je pa tudi Bohinj ski napis : ,,za vero, . ker širok in moćan da ga je veselje gledati; visok Triglav pretegnil, in Bohinj ska krava je ze po ni sicer težka dom, cesarja". Vam slovenski svet najbolj zaupa, ste zmiraj enacega, skoro trideset let poštenega zna- ; čaja. Takrat ko je bil res še tuji mrak nad našo zemljo Laikem in Koroškem na dobrem glasu, ni sicer težka ko so se še drugim hlače tresle, ste ve že glasno vpile : in visoka, a urna je in tankih srnjih nog, ješča in dobra Slovenci! na noge, da nam solnce na vekomaj ne za-mlekarica. Mlada krava po prvem ali drugem teletu prepeljana v dober hlev poraste in pride daje po moči y da 6 do bokalov mleka na dan. tone ! — Vam pa, ki ste izbrisali iz našega domaćega bandera očitno spoznanje vere, rečem le to: kedar smo od doma odhajali, nam je naša dobra mati naročevala : si kaj Vrhnike 26. okt. (Nemcurski protest.*) Ne morem Ljubi moj sin, na Boga ne pozabi! Al žalibog! kam da bi k zadnjemu dopisu o naši obcinski volitvi pa pridemo, ako gremo tisto pot, ktero nam, kakor Ol 1VC* J , Ul« KTM. " ^ «~«J ~ V» «VjJiU» ^ » V*..V » X ne dodal še te novice, da protest zoper nj o od večkrat v „Novicah" beremo, stranke nemcurske se že greje sladko v naročji si. c. k. časnik, ki se' imenuje tak-blat deželne vlade. Kako je pa zopet to? po sili vriva tišti nemški L , iv jl oo iuicuujc baa~ u ici b^ pil u«o oiuk uiu. uum uvjztt/illc v lauu« j. vc*lvv7 j o cai ůu^oi/ \jvj . - uuas xxcto xc\i irnu „Opravljivec", ker opravlja vse, kar je Slovencu dovedno kdo poprašal. Mi mu z lahko vestjo povemo, sveto. On hoče, da bi mu potrpežljivi Slovenec tlako da to ni nič novega, kajti protežiran nemcur vselej toži, délai, kakor nekdanjim graščakom ! Nemčurji! kaj neki ako zmoči ne more. Dobili smo namreč národnjaki pri sami sodite o tem, kako vi porečete clo veku, ko pride v nas smo mu dali bode nas ra- nné volitvi 14 mož v novo odborstvo, nemčurji pa samo 12, drugo hišo s silo kraljevat? „A1 ne greš predrzneš?" in to pravi cvet nevednežev v občinskih zadevah in v to bodete slišali povsod. Zato vam povemo: zastonj se kmetijskih rečéh. Národni imeli bi po tem takem ve- pehate! Ce tudi okužite tudi tu in tam kakega Slovenca čino in volili bi župana po svojih mislih na korist ob- s svobodo svojo, pomnite si, da vaša svoboda je sle- čini; al to ne gré nemcurjem nikakor v glavo, da bi parija, in vedite, kdor ni pravicen svojemu bližnjemu se kaj tacega na Vrhniki zgoditi moglo; s starim župa- (drugemu narodu), tega besedo vanje za svobodo je *) Ker prečastiti gosp. Janez Safer, duhovni pomoćnik na goljufija. Sođražice 20. okt. Vrhniki, želi, da bi vredništvo očitao povedalo, da dopisa v zad- v na§i fari glovenščina Z nemščino njih „Novicah" ni on spisal , potrdimo , da ne unega ne tega in imenu več kmetov. Več časa že se boruje v v nam ia,ri siuvcuauiua z« nemoćnu , pa vmi oo, \x<* vendar le domača naša mati zmagala, kajti čedalje vidi se da bo sploh nobenega dopisa se nikoli ni „Novicam" spisal ali ga nam poslal. Isto veljá od visokočastitega g. župnika Jož. Bonner ja, ki so nam poslali sledeci dopis: „Ker bi se opomba v poslednjem bolj zavedajo se naši kmetje y da jim je poduka in omike treba in živo spoznavajo, da jim y f kakor Nemcu dopisu „Novic" iz Vrhnike utegniťá tù ali tam'tako tolmačitida Lahu, Francozu in vsakemu druzemu je potrebnih ved-bi bil gosp. J. Kogej, bivši duhovni pooaočnik na Vrhniki, zarad nosti doseči, bodi-si V gospodarstvu bodi-si V druzih obiskovanja kavarne dolžnosti svojega stanu zanemarjal, potrjuje podpisani na prosajo omenjenega gospoda, da se to ni godilo. Ker se dalje natolcuje, da sem jaz „Novicam" iz Vrhnike oni dopis po- * o^r-------- ------------. rečéh, najbolj naravna in najkrajša pot z maternim jezikom. Protivnikov imamo še dokaj, in krivo tega je slal, naj slavno vredništvo blagovoli ob enem očitno izreči, da od njega razun teh vrstic se nobenega, toraj tudi poslednjega dopisa ni přejelo". — Tudi resnico vssga tega radi očitno potrdimo. Vr. *) Pesmice smo radi prebrali, ker je marsiktero prav dobro jedro v njih ; lupinica se ve da ni brez pogreškov. Vred. to da so nas do malo let trpincili v šoli z nemščino, ktere se nismo naučili, med tem pa dragi čas zaprav-ljali, namesti da bi se bili učili potrebnih nam vednosti za življenje. Od kar smo ustanovili bralno društvo v Sodražici, si prizadevajo naši nasprotniki, kolikor je mogoče, da bi to blago napravo razrušili, posebno se kaj surovo obnaša nekoliko fantov, — pa kaj rečem fantje? To niso ljudjé, ampak neumni voliči! Ako takému božjemu voleku hočeš dokazati , kako potrebno je za vsakega člověka branje dobrih bukev in tudi še posebno kmetu, da si zboljša svoj stan in ne zaostaja z drugimi, norca se bo dělal! Vendar dobri Bog daje čedalje več norcem pameti in vkljub vsem zaprekam se je veliko prenaredilo; šolo imamo slovensko, in hvala vrlim gosp. duhovnom, pa tudi učitelju g. BožiČ u, da so, vsi iskreni rodoljubi. Toraj, dragi sobratje bralnega društva! ne dajte se zapeljati od surovih ljudi; delajmo vsaki po svoji moči, potem pa pustimo, naj žabe rag-ljajo v mlaki, kakor se jim ljubi. Gotovo je , kedar naša mladina doraste, da vsa Sodražica bode velika hiša rodoljubov, kteri ne bodo zametovali domaćih svetinj. Eden bralnega društva. Iz Ribnice 20. okt. — Naj povedó „Novice" svojim bralcem, da že přetekli mesec je c. k. ministerstvo kup-čijstva dovolilo telegrafno stransko štacijo pri nas v Rib ni ci. skofja Loka 25. okt. — Bila je pri nas 25. in 26. dan u. m. volitev novega mestnega odbora. Nemčurji so na vse kriplje agitirali, da bi bili zmagali s svojimi kandidati; al ves trud, vse dirjanje bilo je brez vspeha. Ker hočejo na vsaki način na županov stol kakega pri-vrženca posaditi, so vložili protest zoper nepostavnost volitve in prošij o deželno vlado, naj o vrže volitev popolnoma ali naj le samo odbije neveljavne glasove, ker potem pridobé nasprotniki v 1. razredu dva liberalna aposteljna. — Naj svet iz tega izvé , da nemčurji so povsod iz enega téstá spečeni in da postavo tako malo poznajo, da kar od vlade zahtevajo, naj ona volitveni zapisnik rektificira, celó glasove briše in šteje, da nemčurji pridejo na vrh! V Avstriji je dandanes vse mogoče, — to pa bi vendar presegalo prejasno ob-Činsko postavo. Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski se, kakor drugi deželni zbori, začne prihodnji teden 5. novembra. Zborovanje trajalo bo zopet malo teden, ker državni zbor se bode neki že začel v prvi polovici decembra meseca. — Iz Pešta, kjer je bival pres vitli cesar, je te dni počil glas, da se ministerstvo maja; in šel je ta glas po časnikih kakor plat zvoná. Na najvišem mestu se neki previdi, da s sistemo laži-liberalizma, po kterem ima na eni strani Nemec, na drugi Magjar gospodstvo v rokah, Avstrija ne pride naprej in da skrajni Čas je, da tu in tam pravica vsem narodom nastopi mesto nemške in magjarske sile, avtonomija posamnih dežel mesto decemberske ustave, in kristijanstvo mesto poganstva. Dunajskému „Tagbl." se je iz Pešta pisalo, da brez hrupa a temeljito se delà na to, da se vlada za- suknena konservativno stran, češ, da je predsednik ogerskega ministerstva grof Lonyay odkritosrčno rekel, da vlada mora skusiti porazumljenje s konservativno stranko zato, ker porazumljenje z íiberalno stranko ni mogoče; grof Lonyay jo bil v tej zadevi zadnje dni večkrat pri cesarju, in z Andrassyemseje zarad ministra Kerkapoly-a hudo sprl. — Drugi časniki so věděli še več povedati, da namreč Auersperg, Unger in G laser odstopijo, — da bode general Filipovi č, iz Dalmacije znan, stopil na mesto Auer&pergovo itd. — Kdor bi vse to verjel, verjel bi preveč; gotovo je leto, da nekaj se kuha, ker vsaka stran čuti, da tako ne more dolgo več biti. Ustavoverski časniki z votlim glasom sicer vse to tajijo; al kdor nima dobre vesti, tega je tudi pred senco strah. Časniki naše — konserva-tivne — stranke pa mislijo, da na pol predrugačeno ministerstvo ne bi bilo nikakoršno poroštvo za přeme m b o sisteme, da tak enostranski zasuk nekterih vladnih oséb bil bi le sopet nov eksperiment, eksperi-mentov pa Avstrija ne bode veliko več pretrpela. In teh misli smo tudi mi. Le „viribus unitis" vseh narodov se država more vzdržati; brez tega propade gotovo. Ako pa kteri vladni gospodje mislijo, da bodo občno zaupanje si pridobili s tem , da, kakor mitični Janus, imajo po dva obraza: enega konservativnega, druzega pa liberalnega v smislu Herbst-Giskrovem, mo-tijo se hudo. Po tako nastavljenih limanicah ne bodo naredili nikoli državni zbor tak, da bi se reklo o njem, da je zastopnik dežel in narodov avstrijskih. — To tedaj, kar smo zvedeli zadnje dni, smo s tem povedali svojim bralcem. Do danes so vse premembe ministerstva le govorica; kaj jutrajšnji dan prinese, kdo vé? Morebiti je ves ta časnikarsk hrup bil — humbug. — (Deželni odbor) je v seji 25. dne t. m. gledé na dokazane potrebe sklenil predlagati prihodnjemu deželnemu zboru ustanovitev službe deželnega inženir ja z letno plačo 1200 gold, in s pravico do petletnic po 100 gold. — (C. kr. deželni predsednik grof Auersperg in deželni glavar dr. pl. Kaltenegger) sta se v nedeljo podala na Dunaj. — (Letno sporocilo dobrodelnega odseka katoliške družbe za leto 1872) naznanja dohodke z 49^ gold. 40 kr., stroške pa (največ za zimsko obleko ubozih šolskih otrók) z 420 gold. 25 kr. Po odbitih stroških je tedaj ostalo gotovine 72gld» 15 kr., ktera je v hranilnici naložena, ter se porabi letos. Za ostale stroške pa se odsek zopet obrača do blagodušnih dobrotnikov, ki so to dobrodelnost dosihmal tako krepko podpirali. Gospé obleko za 50 dečkov in za 50 deklic že pridno izdelujejo ter jo bodo boje do-delale do sv. Nikolaja. Darove sprejemata predsednik katoliške družbe g. grof Wurmbrand in gosp. stolni kaplan Klun. — Ob enem je odsek naznanil, kar je za podporo domaćih revežev in siromaških družin to leto storil. Od 1. januarija 1872. je v ta namen nabral 467 gold. 76 kr. Pri eni in dvajsetih sejah je po milosrčnih gospéh, ktere k revežem na dom hodijo ter se o siromaštvu vsacega prepričajo, razdelil 461 gld. 34 kr. in kakih 40 obnošenih oblek. Premoženja mu tedaj za razdelitev ostane 6 gold. 42 kr. in pa nekoliko obresti. Tudi ta naprava naj je vsem dobrotnikom prav prisrčno priporočana. — (Odbor slovenske Matice) ima juter sejo. Vrsta razprav je : 1. Prebere in potrdi se zapisnik 26. odborové skupščine in 8. občnega zbora. 2. Prebere se zapisnik o skrutinovanji volilnih li sto v pri 8. občnem zboru oddanih. 3. Poročilo o važnejših stvaréh od 26. odborové skupščine, sprejem novih udov itd. 4. Volitev prvo-sednika, dveh njegovih namestnikov, blagajnika, pregle-dovalca društvenih računov in dveh ključar jev. 5. Volitev gospodarskega odseka. 6. Volitev odseka za izdavanje knjig. 7. Volitev odseka za narodno slovstveno blagó. 8, Tajnikova služba za 1872/3. leto. 9. Nasvetje posamnih odbornikov. — (Peta slovenska predstava dram, društva) v de-želnem gledališči bo v petek praznik vseh Svetih 1. novembra. Predstavljala se bo ta dan navadna žalostna igra „Mlinar in njegova hči". Daljne slovenske predstave v mesecu novembru bodo v sredo 6., pondeljek 18. in nedeljo 26. novembra. „Ljubljanski postopač") dramatičnega društva Tudi v Trstu še razsajajo; v Zagrebu je v petek v deželnem gledališču preteklo soboto ni segrel občin- zbolelo 91 ljudi, v soboto 90, dosihmal jih je umrlo 10. stva. igra y čeravno polna neverjetnosti, ima lepo mo- Ogersko. Iz Pešta. ralno podlago; Delegaciji ste přetekli teden rolam primerno mora igrana biti. dovršile svoj posel. Ker med Ogersko in Dunajsko de- To pa v nekterih rolah ni bilo, kakor bi vendar moglo legacijo ni bilo posebnih navskriž-misli, se ni stvar za- biti ui ti, ako bi se marsikdo udeležil sodelovanja, ima vic^ia oc i^m, u v>cmui je un vcum razuur izvrstno sposobnost za to. Tudi naši ljudjé kritikujejo med delegacijo Dunajsko (to je zarad 31etne vojaške ki ima vlekla še dalje. tem o čemur je bil veliki razpor zdaj ostřejše. Po naših mislih se narodno gledališče službe) in kar je gotovo tudi pomagalo sedanji m l- ne sme degragirati v vrsto navadnih komedij , zato ni nisterski krizi), ni med Ogersko bilo prepira. Zadnje dni je bila tudi Ljubljanska kosarna v ob ravna vi. Vlada je za zidanje druzega nadstropja na Šent- nikomur na necast stopiti na oder, kdor je kos pokliču na lepem tem narodnem polji. te dni (.Pobirki iz časnikov.) Novo blamažo našli smo petersko kosarno predlagala 35.000 gold. v „Laibacherici" y ki je iz „Neue freie", v ná- rodnih zadevah popolnoma neumnem časniku, povzela Dolenskega, ki hodijo ska Ta predlog je Dunaj ska delegacija sprej ela «xvw pa lie. ly« oo , jo i |juziucjcxu |JUC vanji odbor sedmerih nasvetoval delegaciji Dunajski Da se zedinite Oger- pravlico, da naši k m e t j e i z je pri poznejem posveto- na Ogersko drvarit, se poslužujejo nemškega jezika, pristopi sklepu Ogerskemu in tudi ne privoli teh stro- ker se z ondašnjimi ljudmí ne morejo porazumeti v škov. svojem slovenskem jeziku! tionale Laibacherica" udriha po „narodnih zapeljivcih Ko se je 23. oktobra v javni seji delegacije ta ki in nocejo lil pa ^jlicuuauuciiua ic t\j youcio , víc* v uiu v a a ij i ucu yv/jc*xvv>, iu uuuc tuh no/jjiuj jjii jjt»u. J UO/i li 1 U U V JUJ ULřiJ aul JJ1 JL y \JLXX\Jy ki bo tudi 35.000 gold, stalo, ker se lahko odloži za Al pri glasovanji se vender ni sprejel Slovenski časniki so přinesli naznanilo, da v čitalnici v Crnica h (na Goriškem) bode „beseda"; „Laib." referent pa sans gene piše : „In Tschernutsch". In taki odseku po oběh strankah sprejetem predlogom, ze « časnikarji brez vsega znanstvo domačih zadev pisarijo zakasnjeno zborovanje delegacij še podaljšati. Tako Poklukarjev z blizo 14 glasovi podpiran nasvet, neki za to ne, ker so se drugi poslanci bali s svojim v o Slovencih! (Poslano.) „Slovenskemu Narodu!" Tisto notico sama mala pomuda včasih kriva dober nasvèt. y da tako Je se ne sprejme v listu od 24. t. m. o gosp. L e s arj u, moram popraviti y Štejem si v dolžnost, stan razodeti y ki se mene tiče , v toliko , da nekaj podobnega se je tej prevažnej zadevi, ter navesti vzroke kar res govorilo pred letom dni v čitalnični restavraciji da pa jaz onih po „Narodu" meni v usta danih besedi me ki vodi v me na- gi baj o y MlUUVj íiWUV » J. , WVJ1 JU.MI T UOU V £Jl UQ.U , [Vi U1U i_L