Poštnina plrafona o pMU	mmi	Cena	Din	1*-
jimmnshl dum
Stev. 184
V tiubHanl, v ielclck, 13. avgusta 1936
leto 1.
Uporniki dobivajo neprestano ojačenja. Strahoviti, neusmiljeni boji, kakor jih Španija še ni videla, divjajo naprej
Nemčija izročila Španiji uliimatum?
Lizbona, 13. avg. o. Reuter poroča, da je nemška vlada izročila po svojem poslaniku v Madridu španski vladi ultimatum. Nemška vlada zahteva, da Španijo takoj ustavi sleherno preganjanje nemških državljanov in da da zadoščenje za umore, katere so člani ljudske fronte zagrešili nad nemškimi državljani. Če madridska vlada ne bo takoj ugodila nemškim zahtevam, bo Nemčija pretrgala diplomatske odnošaje z njo in si pridržuje proste roke glede nadaljnega ravnanja v španski
ladjami prepeljali okrog 10.000 mož. Letal imata vladna in uporniška vojska naravnost ogromno. Dopisnik nekega angleškega lista pravi, da je v Sarragosi, ki je zdaj še v vladnih rokah, na letališču toliko avijonov, da se je komaj spustil s svojim letalom. Vsi ti avijoni prihajajo po njegovem mnenju iz Francije.
Na obeh straneh se vršijo boji brez usmiljenja in i naravnost zverinsko okrutnostjo. Divjanja anarhističnih in komunističnih band, ki so v 14
-Vrno
Cace»«»
Badaioz
Kueiva
Cadtz
Aigec
Gi on
—Coruna
San Sebastian
Ri'bao
MaTaa
G‘brnUrtr
Ceuta
, [ etuan
Menila
^ Mcnorca
5#==
Valencia
Mallorca
*
Alicant«
Cartagena
Almcria
'•.'•‘A|bpc e te qf\ ijjr, or (loba	Mu rcia^
lij^ranadai
100 ?00
jHJO km
Trenutni položaj na španskih bofsscih
Pikčasto polje predstavlja kraje, ki so v rokah vlade. — Navpično črtana polja so ozemlja, ki so v rokah upornikov. — Belo polje predstavlja kraje, kjer divja državljanska vojna z menjajočim se uspehom. V glavnem pa so že pod oblastjo upornikov.
državljanski vojni. Ta korak nemške vlade v Madridu je izzval veliko razburjenje, saj je znano, da položaj vlade ni čisto nič zanesljivo trden. Znano je tudi, da so nemške vojne ladje kamor so jpHsJlfeie že s svojini videzom takoj vzpostavile red in mir. Iz krogov španske vlade zatrjujejo, da bo vlada storila vse, da nemškim zahtevam ugodi in se izogne nevarnemu sporu.
Poročila o položaju
Lizbonski listi poročajo, da ima vlada v Madridu aretiranih okoli 18.000 ljudi, med njimi veliko častnikov in podčastnikov, kolikor jih niso postrelili. Z zaprtimi častniki redne vojske ravnajo, kakor z največjimi zločinci.
Vladna poročila govore, da ni na nobeni Ironti nič novega ter se vladne čete povsod utrjujejo. Mesto Oviedo je sedaj docela obkoljeno od vladnih čet tako, da ga uporniki ne bodo mogli dolgo več braniti. Po izjavi vojnegif ministra vladna mornarica strogo nadzoruje ves pomorski promet, zlasti ladje, ki prihajajo s Kanarskih otokov, ki so oblasti upornikov, da ne bi uporniški poveljniki od tam pošiljali kakih čet v Španijo. Vojni minister je tudi izjavil, da so vladne čete in komunistična milica »pomirile« asturske rudarje, ki so kljub svojemu revolucionarnemu mišljenju, vendarle hoteli iti na pomoč upornikom v Oviedu.
Uporniki pa poročajo po radiu v Rabatu in Sevilli,, da madridska vlada z zadnjimi napori skriva pravi položaj. Vlada je docela osamljena. Mesto Badajoz je popolnoma obkoljeno in je njegov položaj obupen. Uporniki so včeraj zavzeli industrijsko mestece Eiber med Tulozo in Bilba-vom, kjer so ogromna skladišča orožja, katerega so rabile vladne čete. Na vseh teh mestih so se uPorniki utrdili. Čete generala Franca in generala Molla zdaj zavzemajo pokrajino okrog Juctiona in Meride. V popolni uporniški oblasti so zdaj pokrajine Galicija, Leon, Estramadura razen Bada-joza, Kastiliia. Andaluzija razen Malage, Juan, Aragon, Navarra in Asturija.
teašen naskok na Badajoz
Lizbona, 13. avg. o. Včeraj popoldne so uporniška letala začela bombardirati mesto Badajoz. V mestu je nastala velika panika, ker je obstreljevanje trajalo nepretrgoma skoraj štiri ure. Nad mestom so krožili štirje veliki hombarderji, ki so zmetali nanj več ton bomb. S hribov na portugalski meji so velike množice Portugalcev opazovale strašne prizore, ki jih je nudilo obstreljevanje. Ljudje so v trumah bežali iz mesta in proti portugalski meji, bombe so razkosavale cele skupine beguncev. Ena sama bomba je po zatrdilu gledalcev ubila 25 ljudi. Moški, ženske in otroci so drveli proti portugalskemu mostu čez reko Guadiano. Portugalske oblasti so vse preiskale in moške takoj internirale. Ni več verjetno, da bi se mesto moglo dolgo držati.
Uporniške čete dobivajo neprestano ojačenja iz Maroka, v zadnjih dveh dneh so z letali in
dneh pomorila deset in deset tisoče svojih nasprotnikov, zlasti duhiM ščine, so uničila vsako iskro usmiljenja tudi na uporniški strani. Uporniške četo iriiajo nalog, da brez usmiljenja postrele vse komuniste, ki jim pridejo v roke.
Uspehi vladnih čet
Madrid, 13. avgusta, o. »Es Sol« objavlja izjavo levičarskega poslanca iz Ovieda, da so delavski odelki zavzeli Lugonez pri Oviedu.
Uporniki, ki so včeraj napadli Darlaz, so bili odbiti s hudimi izgubami. Vladno letalstvo, močno bombordira uporniške postojanke med Arcalo in Fikontem. V Renteriji vlada začasen mir. V krogih ljudske fronte pričakujejo, kakor kaže, da bodo uporniki izvedli danes energično akcijo proti San Sebastianu. Mesto je zadnja dva dni brez vode. Davi so slišali v Kenday streljanje iz pušk in grmenje topov velikega kalibra.
Zmeda v Madridu
Berlin, 13. avgusta. AA. DNB poroča s fran-sko-španske meje: Po vesteh iz Madrida so začeli v španski prestolnici prevladovati temni elementi. Z vsakim dnem postaja očitnejše, da je najvišja oblast v španski prestolnici sedaj dejansko v rokah anarhističnih in sindikalističnih elementov. V>ada motri ta razvoj s čedalje večjo skrbjo in v sedanjih okolnostih ne vidi možnosti, da bi se mu uprla.
Vlada priznava umik
Ilenday, 13. avgusta. AA. Poročilo vladnih čet pravi, da so se v pokrajini Runa umaknile iz strateških ozirov. Vladne čete bodo mogle sedaj svoje nove postojanke primerno utrditi.
Zaradi zmage uporniških čet pri Tolozi je San Sebastijan popolnoma izpremenil svoje Lice. Prebivalstvo se je začelo seliti. Vladna milica, ki je doslej križarila po ulicah, se je neznano kam umaknila.
Argentinskega poslanika v Madridu pogrešajo. Po nekem poročilu iz Madrida je argentinski poslanik Gorcea Mansiglia prispel na francosko obalo v Saint Jean Delige. Argentinski konzul tega mesta je pričakoval argentinskega poslanika z nemško torpedovko Albatros. Torpedovka je prispela včeraj v Saint-Jean Delige, argentinskega poslanika pa ni bilo na krovu. Tudi danes dopoldne še ni nobenih poročil v argentinskem poslaniku.
Uporniki kar naprej bombardirajo
Cordova, 13. avgusta. Čete generala Queipa de Lian so te dni osredotočile vse svoje svoje napore na pokrajino Badajoz, da bi na ta način presekale zveze Madrida s portugalsko mejo. Vse druge akcije so zaenkrat stopile v ozadje. V nekaterih krogih mislijo da gre generalu de Liano za to, da si za primer uporniškega neuspeha zavaruje varno zvezo s Portugalsko.
Lizbona, 13 avgusta. Tukajšnji radijski klub poroča, da je kolona, ki jo vodi polkovnik Belo, zavzela Guadalajar, ki leži 55 km od Madrida.
Po poročilu, iz Burgosa, je 19 uporniških letal bombardiralo vladne postojanke pri Samo?ierri. Vladne čete so imele ogromne izgube. Dve vladni letali sta bili sestreljeni. Kolona generala Pona je zavzela San Rafael. Komunisti so v zavzetih krajih strašno divjali.
Sevilla, 13. avgusta. Semkaj sta prispeli dve letali, ki sta se doslej borili na vladni strani. Stavili sta se uporniški vladi na razpoloženje.
Kako potire denar is Moskve
Pariz, 13. avgusta. AA. (DNB) »Intransigeant« piše iz Tangerja, da so tamošnjega pristaniškega policijskega komisarja odstavili. Na njegovo mesto je imenovan italijanski policijski nadzornik. Ozadje te izpremembe je naslednje:
7. avgusta sta prispela iz Moskve z letalom bez Marseille, Barcelono, Alicante in Tanger dva španska komunista iz Španije. Mislijo, da sta prinesla seboj štiri milijone in 800.000 frankov. Denar sta izročila nekemu komunističnemu voditelju v Tangerju. Ta pa je, kakor pravijo, razdelil denar med predstavnike domačih plemen v španskem Maroku, da bi jih nahujskal k uporu.
Lizbona, 13. avgusta. »Diaro del Lisboa« priobčuje vest, da je neko vladno letalo bombardiralo Avilo, Uporniške letalske sile so takoj zasledovale vladno letalo in ga v bližini Somosierre sestrelile.
Tukajšnji radijski klub poroča, da je oddelek majorja Estejona premagal vladni oddelek, ki je hitel iz Madrida v Badajoz na pomoč tamošnjim vladnim četam. Z vladne strani je stal boj 950 mož. Major Estejon je pri tej priliki zaplenil veliko količino vojnega materijala.
Iz Saint Gondeluta poročajo, da je tjakaj prispel argentinski poslanik v Madridu z osebjem poslaništva.
Lizbona, 13. avgusta. Radijski klub poroča, Pokrajinska junta v Burgosu je izjavila, da bo odredila, naj ustrele vse aktivne oficirje z vladne strani, ki so jih ujeli uporniki, če ne odlože smrtne kazni nad generalom Godenom in Burielom.
Washington, 13 avg. AA. (DNB) Panameriška mirovna konferenco bo v Buenos Airesu dne 1. decembra. Ta dan so določili na željo \vashington-ske vlade. Konferenca se bo vršila po predsedniških volitvah v USA
Via Reggio, 13. avgusta. AA. (Havas) Včeraj je prispela semkaj belgijska kraljica mati.
Havre, 13. avgusta. AA. (Havas) »Nonnandie« je odplula v Ameriko z 990 potniki. V Sauthamp-tonu se jih bo vkrcalo še 500.
Tudi grška diktatura računa na mladino
Atene, 13. avgusta. AA. (Atenska brzojavna agencija.) Listi objavljajo r.ove komentarje o govoru, ki ga je imel predsednik ministrskega sveta v ponedeljek zvečer po 'radiu.
»Elifteron Vima« pravi med drugim: Predsednik ministrskega sveta je imel popolnoma prav, ko je pozval grško mladino, naj se vrne k starim nacijonalnim idealom. Teorije internacijonalizma vodijo domovino h katastrofi v trenutku, ko potrebuje grško ljudstvo edinstva, da bi moglo srečno izpolniti svoje zgodovinsko poslanstvo. Borbe so seve potrebne, zlasti s strani mladine. Plemenitih idealov ni mogoče uresničiti brez žrtev. Naša mladina naj posluša nasvet predsednika ministrskega sveta in naj izvede njegova svarila, tako da se bo mogla vrniti na pot, ki je Grčiji potrebna.
Podobne komentarje objavljajo listi »Katime-rini«, »Etnost«, »Estia«, »Akropolis«, »Proija«, »Elenion Melon«, »Patris« in drugi.
Ateno, 13. avg. AA. V navzočnosti ministrskega predsednika Metaxasa so podpisali delovno pogodbo med zastopniki delavcev in zastopniki delodajalcev. Pogodba določa minimalne mezde in plače drugega osebja, dalje je uvedeno razsodišče države v potrebnih primerih.
Kam gre strelivo?
Anvers, 13. avgusta. Zveza prevoznih delavcev je sklenila priporočiti svojim članom, naj ne natovarjajo municije za Guateinalo. Vse kaže, da ta municija po podatkih te zveze ni namenjena Guatemali, marveč španskim upornikom. Nizozemska ladja Lodevajh, ki bi morala municijo
prevzeti, je danes odplula iz anverskega pristanišča. Municija pa je ostala v vagonih. Dobavitelji municije so ponudili jamstvo v znesku pol milijona frankov kakor tudi to, da bo smel zastopnik delavske zveze kontrolirati navedeno ladjo, da bo v resnici odplula z municijo v Guateinalo. Na podlagi te ponudbe kaže, da bodo delavci municijo natovorili.
Sodba nad padlimi italijanskimi letalci
Kubat, 13. avgusta. Na razpravi proti italijanskim pilotom, ki so jim letala padla v francoski zoni Maroka, so obtoženci priznali, da je španski finančnik Juan March naročil pet letal pri italijanski tvrdki Savoia. Zaradi nujnega naročila je tvrdka enostavno popravila letala, namenjena italijanski vojski. Nato je najela prostovoljce, ki so izjavili, da so pripravljeni prepeljati letala iz Sicilije v španski Maroko. Letala so bila opremljena s strojnicami, zunanjih znakov pa niso imela.
Sodišče se je nato umaknilo, čez nekaj časa pa je razglasilo obsodbo. Italijanski letalci so bili obsojeni na mesec dni zapora in na ‘200 frankov denarne kazni.
Vihar na Islandiji
Reijkjaoik, 13. avg. AA. (DNB) Na islandski obali divja od nedelje strašen vihar. Ribiški čoln /. 18 možmi posadke pogrešajo. Rešilni čolni so našli na neki pečini samo rešilne pasove in druge predmete s pogrešanega čolna. Mislijo, da se je čoln potopil z vso posadko.
Benetke, 13. avgusta. AA. (Havas) Semkaj je prispel angleški minister vojske Duff Cooper.
Nove pogodbe med ' Nemčijo in Avstrijo
Dunaj, 13. avgusta, o. Iz uradnih krogov poročajo, da so nemški in avstrijski opolnomočenci včeraj sklenili več novih pogodb, s katerimi se razširi sporazum z dne 11. julija. Tako je z novo uredbo odpravljena taksa 1000 mark, ki so jo do zdaj morali plačevati nemški turisti za potovanje v Avstrijo. Prav tako so odpravljene različne omejitve z avstrijske strani. Novi sporazum vsebuje tudi dotačbe glede ureditve deviznega vprašanja pri turistovskem prometu. V kratkem bodo sklenili tudi poseben sporazum glede izmenjave delavstva. V veljavo bo spet stopila uredba iz 1. 1923, o sodelovanju avstrijske in nemške Narodne banke pri pošiljanju delavskega denarja v eno, kakor v drugo državo. Konferenca opolnomočenih strokovnjakov se je tudi bavila o čim tesnejšem go« spodarskem sodelovanju obeh držav.
Zvišanje rudarskih plac v Italiji
Rim, 13. avgusta. Sindikat delodajalcev je sklenil štiri pogodbe s pokrajinskimi zvezami rudarskega delavstva glede zvišanja rudarskih plač. Po teh pogodbah se bodo plače rudarjem pri istem delovnem času, kakor je bil do sedaj, zvišale sorazmerno po kategorijah za 5, 7, 8 in 11%. To zvišanje bo koristilo več, kakor 30.000 rudarjem.
General Gamelin na Poljskem
Varšava, 13. avgusta. Načelnik glavnega generalnega štaba francoske vojske general Camc-lin se je sestul z vrhovnim inšpektorjem poljske vojske generalom Ridz Smiglyjem. To je prvič po obisku generala Focha leta 1923., da se je zastopnik francoske vojske sestal z voditeljem poljske vojske. General GaGmelin bo obiskal vojaška in industrijska središča v okolici Varšave, nato pa odpotuje tudi v Krukov, da sc pokloni na grobu maršala Pilsudskega
Nov »Hindenburgov« rekord
Frankfiirt o. Meni, 13. avg. Iz Lakehursla y Ameriki se je eedaj vrnil nemški zrakoplov »Hindenburge. To svojo dolgo pot prekft Atlantekega oceana je napravil zopet v času 42 ur in 53 minut, s čemer je potolkel dosedanji rekord, ki znaša 45 ur in 31 minut, za celi dve uri in 38 minut. Na zrakoplovu se je vozilo 54 potnikov, poleg tega pa je bil obtežen tudi s precejšnjo množino prtljage in pošte.
Angleško* egiptovska pogodba
Aleksandrija, 13. avgusta. AA. (Reuter.) Danes so parafirali angleško-egiptovsko pogodbo. Angleška delegacija odpotuje z visokim komisar-jem v Egiptu Lampsonom v London 15. avgusta, egiptovska delegacija pa bo krenila v angleško prestolnico 17. avgusta. V Londonu bo podpis pogodbe.
Iz Abetlni[e
Rim, (3. avgusta. Tz Abesinije. Po poročilu iz Addis Abcbe je ras Sejum obiskal maršala Grazianija, podkralja Abesinije. Ras Sejum odpotuje v kratkem v Asmaro, kjer se bo definitivno nastanil.
I/ Diredave je odpotoval v Addis Abebo dedžas Ajolu Bru, da izjavi italijanski oblasti svojo pokorščino. Dedžas Ajolu Buru je tast rasa Kuse in ima velik vpliv na ainharsko prebivalstvo.
Vodia angleške delavske stranke v Moskvi
Berlin, 13. avgusta. Po poročilu i/. Moskve, je voditelj angleške opozicijske delavske stranke major Atlee na potovanju po Sovjetski Rusiii da-nas prispel v Moskvo.
Najnovejše iz Španije
London, 13. avg AA. (DNB) Po poročilu iz Se-vilje so čete generala Franca pri Meridi kakih 100 km vzhodno od Badajoza vzpostavile slike s severno skupino upornikov, ki jih vodi general Mola. Badajoz je sedaj popolnoma obkoljen.
Madrid, 13. avg. AA. (Havas.) Današnji »ABC« poroča, da je general Cavanella, vodja uporniške vojske, blizu Saragosse bil hudo ranjen in da je na njegovo mesto imenovan general Jiliuete.
Madrid, 13. avg. AA. (Havas.) Predsednik republike Azana je podpisal ukaz o razpustu verskih kongregacij. Z drugim ukazom so ustavljene funkcije sodišč na področju uporniških oblastev. Do nadaljne odredbe sklepi teh sodišč nimajo zakonske veljave.
Madrid, 13. avg. AA. (Havas.) Danes se sestane glavni odbor parlamenta, ki bo sklepal o predlogu vlade, naj se podaljša izredno stanje, proglašeno v Španiji o izbruhu upora.
Berlin, 13. avg. AA. Uradno poročilo pravi, da je španska vlada razveljavila svoj nedavni eklep o zaplembi nemških potniških letal.
Vse za šport
Berlin, 12. avg. AA, (Havas). Perujsko moštvo je vložilo proti ponovni igri z avstrijsko nogometno reprezentanco na mednarodno nogometno zvezo (FISA) protest. Nato je zapustilo olimpijado. V perujski prestolnici Limi se je vršilo včeraj ogromno protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo 200.000 ljudi. Govoril je tudi predsednik re-blike.
Angleški kralj
med dalmatinskimi ribiči
Strašna nevihta nad Ljubljano
Šibenik, 13. avgusta.
Kralj Edvard Vlil. je prebil vse včerajšnje popoldne v Novigradskem kanalu, od koder je delal izlete. Jahta »Nahleen« se je vsidrala najprej v zalivu Modrič. Tu je kralj prestopil na motorni čoln, se odpeljal z njim skozi zelo ozek prehod, ki je z obeh strani obdan z visokimi strmimi stenami in spada med najlepše dele severne Dalmacije. S kraljem je bilo tudi njegovo ožje spremstvo. Okrog štirih popoldne je prispel kraljev čoln v Novi grad. Od vseh strani se je kmalu zbralo mnogo ribičev, meščanov in podeželanov iz okolice Novigrad.
Že preje je namreč jahta »Nahleen« opozarjala, da je v bližini angleški kralj. Kljub temu pa je prišel kralj v Novigrad tako nepričakovano, da ga ni pozdravil ali pospremil noben predstavnik oblasti. Videlo pa se je, da je kralju ravno to najbolj ugajalo. Ko je v Novemgradu izstopil, je bil kralj izrejno dobro razpoložen, neprestano se je smehljal ter takoj stopil v razgovore z ribiči, ki so sami med seboj takoj poiskali one, ki znajo angleško. Kralj se je zanimal za življenjske razmere v tem kraju in je ribiče posebno spraševal o uspehih pri ribolovu. Zanimalo ga je, kakšne so tod ribe. Ribiči so dali kralju podrobna pojasnila in videlo se je, da je bil kraj posebno presenečen, ko je izvedel, da je v tem delu morja posebno mnogo jastogov. Neprestano so kralja obdajale množice domačinov ter ga burno pozdravljale. Kralju je bilo videti na obrazu, da ga je to zelo veselilo. Potem, ko je nekaj časa prebil v mestu, se je s svojo druibo vkrcal v čoln. MeJ tem časom je njegova jahta spremenila svoje mesto. Počasi je namreč odplula naprej in se vsidrala pri vasi Maslenice v Novigradskem kanalu. Tu je kralj tudi prenočil. Angleška križarka »Grafton« je ostala nekoliko zadaj v Velebitskem kanalu. V Novigradu je kralj gledal neko domačo igro »balinanj«. Igra mu je tako ugajala, da je kupil krogle, s katerimi se igra imenovana igra ter je odredil, da se »boče« takoj prenesejo na njegovo jahto.
Kraljevi kurirji
Šibenik, 13. avgusta. V torek sta prispela v Šibenik najvišja angleška oficirja, o katerih se trdi, da sta kraljeva kurirja. Oba oficirja sta hotela v zaliv Tajer, ko sta zvedela, da je kraljeva ladja že odplula, da ji s svojim avtomobilom sledita
E roti Severni Dalmaciji in Hrvatskemu Primorju, judje so potem ta elegantni avtomobil videli še večkrat ob obali. Avtomobil ima montirano radijsko sprejemno in oddajno postajo in je verjetno, da sta oficirja neprestano v brezžični zrvezi v jahto »Nahleen«,
Časnikarji na delu
Šibenik, 13. avgusta. Poročali smo že, da je v Šibeniku veliko število novinarjev. V Šibeniku jih gotovo še nikdar ni bilo toliko. Od inozemskih so posebno zastopane vse .večje angleške novinarske družbe, Svoje odposlance imajo tudi skoraj vse evropske agencije, poleg katerih so seveda tudi evropski zastopniki ameriških novinarskih koncernov. Ni treba poudarjati posebej, da ima tu svoje H'
poročevalce tudi vsak večji slovenski domači list.
Delo novinarjev v Šibeniku pomeni pravi novinarski ognjeni krst. Neprestano namreč brnijo telefoni in novinarski koncerni hočejo imeti od j svojih poročevalcev čim več podrobnih poročil i o gibanju angleškega kralja. Često pa mora kak j tak poročevalec odgovoriti za poročevalca najhuj- I šo izpoved, Ja namreč — ni nič novega. Angleški | kralj je na odprtem morju, pred njim ne more ; nikdo pluti, ker ne ve kam bo krenil, za njim pa j se peni v valovih ogromna angleška križarka »Grafton«.
Kako torej dobiti poročila o kraljevem gibanju. V torek so skoraj vsi novinarji ostali brez pravih poročil. Ni jim preostajalo drugega, kakor da so si najeli hidroavijon in z njim obletavali otoke, med katerimi je križarila kraljeva jahta. Tako so dobili vsaj za silo nekaj podatkov, ki so jih potem takoj pretelefonirali na vse strani. Sedaj si pomagajo novinarji tudi na ta način, da z avtomobili zasledujejo gibanje ladje. Še hujše preglavice, kakor poročevalci, pa imajo fotoreporterji. Ne morejo in ne morejo ujeti v svoje kamere visokega angleškega gosta, ki se čisto in nenapovedano in brez načrta vozi okrog po morju. Nekateri od fotoreporterjev so že obupali in zapustili Šibenik. Drugi pa trdovratno ždijo okrog po hotelih in so prepričani, da bodo prišli na svoj račun. Saj je povpraševanje za slikami ogromno in vsaka slika bo šla posebno v Angliji v funte.
Kraljeva pipa
Angleški kralj Edvard VIII. se — kakor vsak pravi Anglež — nikakor ne loči od svoje pipe. Tako menda v Dalmaciji še ni človeka, ki bi videl kralja Edvarda brez pipe. Izjemo je napravil menda samo pri oficielnem sprejemu v Šibeniku, ko mu res ni tičala pipica v ustih. Niso pa novinarji opazili, če tedaj pipice morda ni držal v rokah. Zanimivo je predvsem to, da ima pipico v ustih tudi tedaj, kadar ne kadi.
Kraljev avijon v Dalmaciji
Zagreb, 13. avgusta.
Včeraj popoldne je nenadoma pribrnel nad Zagreb tuj avijon športnega tipa. Spustil se je na ^zagrebškem aerodromu. Kmalu se je po mestu razvedelo, da je to privatni avijon angleškega kralja Edvarda VIII, Pilotira ga osebni kraljev pilot, angleški oficir Frank Armenol Soden. Avijon je vzel potrebno količino bencina in olja, nato pa se zopet dvignil in oddeletel v neznano smer. Verjetno je, da je odletel proti jugu m da bo pristal ob kakem obmorskem mestu.
Proti večeru pa je v Zagreb prišla večja skupina članov Avto-kluba iz Londona. Gostje so za kratek čas odsedeli v hotelu Palače, nato pa so z brzovlakom ob 19.55 nadaljevali pot proti Dalmaciji. Prihod odličnih angleških gostov je v zvezi z bivanjem angleškega kralja v Dalmaciji.
Z rednim avijonom pa je priletel v Zagreb glavni urednik velikega londonskega dnevnika »Times« Artur Stenley s fotoreporterjem Timesa Oswaldom Holmesom. Ta dva sta takoj z avijonom nadaljevala pot v Dalmacijo.
Vojvoda Kentski v Slovenijo?
Komaj se je poleglo zanimanje za prihod , angleškega kralja Edvarda VIII., o katerem so | trdili, da se bo ustavil mogoče tudi na Bledu, že j se razširjajo tukaj druge, da bo prispel semkaj | vojvoda Kentski, brat angleškega kralja, s svojo ženo Marino. Na Bledu je letos zlasti mnogo Angležev. Razumljivo je, da se ti Angleži zanimajo za vsak korak kralja, ravno tako pa jih seveda tudi zanima, če bo kdo od visokih gostov prišel
Bled 13 ave * na	^va	^n' se vztrajno širijo vesti, da
’	1	sta	vojvoda Kentski in princesa Marina že na poti
v Jugoslavijo. S prihodom vojvode in vojvodinje Kentskega na Bled bi Bled še bolj oživel, dasi je že sedaj tako poln, kakor še morda nikdar v zadnjih sezonah. Malo verjetno pa je, da bi se vojvoda in vojvodinja Kentska zadržala na Bledu dalje Časa. Kakor že pred leti, se bodeta tudi to pot odpeljala — če res prideta — najbrž v Bohinj. Ni pa izključeno, da bosta gosta kneza namestnika na gradu Brdo pri Kranju.
Kako se je izvršil roparski umor v Mejni ulici
Maribor, 12. avgusta.
V	temno ozadje roparskega umora v Mejni ulici prihaja jasnost. Kakor je časopisje poročalo, sla bila takoj po odkritju umora zločina obdolžena Karel Štern in Ivan Koler, oba s Pobrežja, ki sta na dan umora nenadoma izginila. Blodila sta nekaj časa po Štajerski, prispela v Zagreb, od tam v Maribor, odkoder sta se podala v Avstrijo. Tam pa je policija na podlagi tiralice v Triebenu blizu Leobna oba aretirala.
Štern izpoveduje
Pri zaslišanju na policiji v Leobnu je Štern zločin priznal in ga obširno opisal. V svojih izpovedih zelo obremenjuje še tretjo osebo, ki naj bi bila pri umoru soudeležena in sicer nekega Spletnega ključavničarskega pomočnika Franca Belaka s Pobrežja. Po zatrdilu Šterna so se vsi trije zbrali na dan pred umoroiit v Magdalenakem parku, kjer so skupaj skovali načrt za zločin. Štern je kritičnega dne 7,jutrnj šel k Stranjšaku, katerega žena je v tem času že odšla na trg, kar je Štern dobro vedet, pod pretvezo, da išče stanovanje. Ko mu je Stranjšak odgovoril, da nima praznega stanovanja, je Štern zahteval denar. Stranjšak mu je baje hotel denar dali in zato je stopil k omari, iz katere naj bi vzel denar. Toda namesto denarja je vzel staro sabljo, katero je imel še iz časov, ko je še vršil službo finančnega nadpreglednika. Štern je v tem hipu navalil 110 starčka in ga pričel daviti vsedotlej, dokler ni postal ves plav, nakar ga je izpustil. Nato je iz kovčka, katerega mu je označil Koler, vzel 4888 Din gotovine in dva zlata prstana. Medtem, ko je Štern opravljal svoj grozni posel, sta ga Relak in Koler pričakovala vsak na svojem domu. Po izvršenem dejanju je Štern pobegnil v Stražun, kjer sta ee sestala e Kolerjem. Oba sta se nato podaia peš do Iloč, kjer sta stopila v mestni avtobus in se odpeljala v Celje. Tukaj sta ostala do osmih zvečer, nakar sta se z vlakom odpeljala v Zagreb, kjer sta ostala pet dni in zapravila ves denar. Z vlakom sta se potem spet odpeljala do Hoč, odtod pa s(a zopet šla do Sv. Duha na Ostrem vrhu. kjer sta prekoračila mejo. V Avstriji sla bila v Triebenu aretirana.
Tretji soudeleženec taji
Mariborska policija je na podlagi Šlernovih izpovedi pričela zasledovati Fr. Belaka in ga danes aretirala. Pri današnjem zaslišanju zanika Sternove izpovedi in odločno taji vsako udeležbo pri roparskem umoru. Prizna le to, da pozna Rolerja in Stranjšakovo hišo in da je vedel, da pripravljata Štern in Koler zločin. Takoj, ko so odkrili roparski umor, je bil prepričan, da sta ga
Ljubljana, 13. avgusta.
V	krogotoku vremenskih pojavov za ljubljanski padavinski pas veljata mesec julij in avgust kot najbolj suha meseca, toda zraven z lokalnimi kratkimi nevihtami. Letos dela avgust tudi izjemo, kajti doslej je bil že prav deževen. Nastopilo je hladno vreme in stari ljudje pravijo, da bodo morali biti na dan sv. Roka. ko bo v Dravljah znamenita procesija, že oblečeni v toplejšo obleko. Včerajšnji dan je bil za mesto in okolico dan hudega neurja in nevihte, kakršne še letos ni bilo nad temi kraji. Dopoldne okoli 10. so pridrveli gosti snopi oblakov izza krimske okolice in se vrteli nad mestom, kakor da bi zadiv-jalo besneče morje valov. Opažati je bilo z višjih krajev, kako so se povsod pojavljali silni vrtinci, ki so metali na zemljo ogromne snope dežja. Med dopoldanskim nalivom jc tudi močno treskalo. Se hujše neurje je besnelo v Polhograjskih Dolomitih. Takega neurja tam ne pomnijo od zadnje katastrofe pred približno 10 leti. Tudi okoli Vrhnike in po Notranjskem je besnela v velikem obsegu nevihta. Ker so valovile tudi mrzle struje, prihajajoče od severa, se je pojavila tudi toča, sicer drobna, padajoča le nekaj minut. Na poljih v okolici, nevihta ni napravila posebne škode.
Na živilskem trgu
Živahno vrvenje je vladalo pred nevihto na živilskem trgu, saj je bil tržni dan. ko pripeljejo kmetje najboljše pridelke naprodaj. Bil jc trg do zadnjega kotička založen z vsemi dobrinami. Pred nevihto je po trgu zavel močan veter. Prodajalke so hitele pospravljati jerbase. Branjevke pa razpenjati velike »marele«. Ko sc jc nad trgom vsula ploha, je bil prostor mahoma orožen. Kupovalke so bežale v razne Veže, zlasti orn na mestni davkariji je bila natrpana zavetje iskajo-čega občinstva. Na Barju je vihar podrl nekaj mladih dreves.
Žrtve viharja
Okoli Domžal in Kamnika je dopoldne razsajal silen vihar, ki je napravil večjo škodo. Na radijski anteni pri Domžalah jc vihar potrgal
14 milimetrov debelo atensko bakreno žieo, ki veže oba velika oddajna stolpa in ki jc dolga ‘<0 metrov. Zaradi te poškodbe postaja včeraj ni mogla delovati in je izostal dnevni oddajni pio-gram.	•
V	Št. Vidu ob železniški progi v bližini viž-marski postaje gradi neki zasebnik vilo, ki je že skoraj dograjena. Tam so zavetja pred nevihto iskali trije mladi dečki, stari do 10 let. Okoli It. je v hišo udarila strela, ki je omamila vse tri dečke. Vsi so nezavestni obležali na tleli. Prvi je prišel k sebi mizarjev sin Viktor Bančič s Trate. Poklicani pa so bili po telefonu ljubljanski reševalci, ki so Viktorja prepeljali v bolnišnico. Ostala dva dečka so starši prevzeli v svojo oskrbo. Imata poškodbe, eden na nogi, drugi na reki. Vsi trije pa so danes že izven vsake nevarnosti in se počutijo razmeroma dobro.
Okoli 15. popoldne se je pojavil drugi, p^av tako silen orkan nad okolico in mestom. Tr-ijul je dobro uro. Popoldne je treščilo na dolenjski strani v privatni strelovod. Strela ni napravila nobene škode.
Zaradi silnih nalivov jc Ljubljanica do davi močno narasla. Prav tako njeni pritoki. Danes sc jc začelo počasi jasniti. Ogromne množine vode so se zlile v 24 urah nad mestom. Padlo i; do
15 milijonov lil dežja.
Strela vžiga
Maribor, 12. avgusta.
Včeraj ob pol 7, ko je divjala nad Mariborom in okolico silovita nevihta, jo udarila strela v hišo upokojenega uradnika Franca Zakošeka v Slomškovi ulici 2, na Pobrežju. Strela je švignila najprej v električni števec, nato skozi podstrešje, od tam je zavila skozi kuhinjo in sobo, kjer stanujeta zakonca Trbonja, nato pa pri strehi zopet iz hiše. V hipu je zažgala stanovanje, vendar se jc zakoncema še pravočasno posrečilo, da sta pogasila požar, ki bi bil lahko usoden ne samo za njuno stanovanje, pač pa tudi za bližnjo okolico. Strela je onesvestila tudi tri otroke, vendar pa so jih kmalu zopet spravili k življenju.
Celjske novice
Celje, 12. avgusta.
Dna tatova pod ključem. V torek je ob 11. ponoči ustavil v Klavni.ški ulici stražnik 16 letnega brezposelnega delavca Ivana K. iz. Podsrede, ki je nosil vrečo krompirja. Stražnik je vprašal fnnta, kje jc dobil krompir, nakar mu jc ta izjavil, da ga jo našel za zidom cerkve sv. Duha, takoj nato pa je trdil, da mu je vrečo nekdo podaril. Končno je fant le priznal, da je krompir skopal na neki njivi pri okoliški šoli. Oddan je bil v zapore okrajnega sodišču. — Včeraj je bil aretiran 29 letni brezposelni delavec Milan A. iz Pilštanja, ki jc bil obdolžen, da je dne 1. avgusta t. i. ukradel Dergancu Valterju v Gosposki ulici št. 25 nekaj obleke in drugih reči ter nekaj gotovine v skupni vrednosti 1800 Din. Moški je končno po zasliševanju na policiji svoje dejanje priznal. Policija je pa tudi ugotovilo, da je isti moški ukradel pred nekaj dnevi pri šoferju Au-brehtu v Miklošičevi ulici nekaj obleke v vrednosti 500 Din. Pri zasliševanju na policiji je Milan povedal, da je prodal Dcrgančevo obleko za
25	Din. Oddan je bil v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Žrtve nesreč, štor Tvana, hči posestnika, stara 13 let, iz Prožinskc vasi pri Tebarjih je vtaknila doma roko v mlatilnico, ki ji je zmečkala tri
prste — Praznik Hermina, liči delavca v Celju, štora 9 let, jc pri igranju padla in si zlomila desno roko. — V nedeljo popoldne je pri Donački gori udaril posestnik Štefan Plavček iz Tlak pri Rogatcu 51 letno posestnikovo ženo Gartner Ano iz Gaberja pri Rogatcu s pestjo po levi rami in ji zlomil ključnico. — Gorjupa Jožeta. 57 letnega nočnega čuvaja pri Metki, doma z Lave, jc podrl tovarniški pes in ga ugriznil v obe roki.
Poročilo ekspoziture Borze drla v Celju. Pri ekspozituri Javne borze dela v Celju jc bilo dne
10.	avgusta prijavljenih 104 delovnih moči, od tega je bilo i72 moških in 22 žensk. Prejšnji izkaz z dne 31. julija izkazuje še 217 brezposelnih, od tega 198 moških in 10 žensk. Pred tremi leti ob istem času, ki jc bila JNS na višku svoje moči, je bilo pri celjski ekspozituri Javne bor^c^tH-^ la prijavljenih 731 brezposelnih. Delo dobijo: 2 hlapca, 1 mizar, 2 sodarja, 2 slikarja, 1 čevljar, 2 kuharici, 2 sobarici, 2 dekli in I natakafffc-a.
Program jarmih del pri mestni občini. Za zaposlitev brezposelnih v zimskem času se pripravlja pri mestnem poglavarstvu program jav. nih del in sta sc vršila v svrho pravočasne naprave načrtov dne 10. in 12. avgustu komisijonul-na ogleda nameravanih del.
Olimpijske igre v Berlinu
Wilfan z novim rekordom v polfinalu
izvršila oba imenovana, vendar tega ni javil policiji, ker je bil uverjen, da bo storilca kmalu izsledila. Belak trdi, da je Koler nekoč Stranjšaku že ukradel 800 Din in da je pozneje skušal vlomiti v Stranjšakovo stanovanje, vendar se mu to ni posrečilo, ker je bila njegova žena doma. Nadalje trdi Belak, da ga je Koler nagovarjal, naj še on poskusi z vlomom kar pa je odklonil. Odločno zanika, da bi se na dan pred umorom s Šternom in Kolerjem sestal v Magdalenskem parku, kjer bi sodeloval pri snovanju načrta za zločin. Policija je Belaka izročila okrožnemu sodišču. Jokaje je prosil, naj ga ne peljejo uklenjenega skozi mesto, ker ga ljudje poznajo. Dovolili so mu, da si je naročil avto, ki gaje prepeljal v zapore. Čim bosta Štern in Koler izročena našim oblastem, bo preiskava ugotovila Belakovo krivdo ali nedolžnost.
Pred komisijo se je ustrelil
Čakovec, 13. avgusta.
V	Čakovcu se je te dni pripetil čuden prizor samoumora, kakršnih ni mnogo. Trgovec Gustav Šušteršič je bil še pred nedavnim precej bogat človek. Imel je trgovino, ki mu je prinašala kaj lepe dohodke. Vendar pa je bilo njegovo življenje precej neurejeno tako, da mu od lepega premoženja nazadnje ni ostalo niti toliko, da bi obdržal svojo lastno hišo in zemljo, da ne bi prišla na boben. Nazadnje je postal le še najemnik, ki je obdeloval mal kos najete zemlje. Toda kakor ni znal gospodariti z velikim, tako ni znal tudi 7, malini imetjem. Vse, česar se je le postopil, je šlo rakovo pot. Ko je začel z obdelovanjem zemlje, je s svojim gospodarjenjem prišel tako daleč, da je počasi moral prodati kos za kosom svoje zemlje. Nazadnje ni imel več ničesar. Ostal je celo dolžan na stanarini. Pot skozi njegovo življenje je šla vse nižje in nižje in nazadnje se je vsemu obupanemu vrgla na vrat še sodna komisija, ki je popisala vse njegove stvari, ki jih je bilo že itak malo. To pa je na Šušteršiča tako učinkovalo, da je kratkomalo izginil na podstrešje, kjer je poiskal nek star vojaški samokres, s katerim se je vrnil h komisiji. Pred njenimi očmi si je pognal kroglo v prsa. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, toda je že med potjo umrl. Bil je oče 11 otrok, od katerih je najstarejša hčerka, ki ima komaj 19 let.
Naročajte „Slov. dom" E
Pri plavalnih predtekmah na 100 m hrbtno se je naš jugoslovanski rekorder Draško Wil(an včeraj kvalificiral za polfinale. V svoji skupini je prišel na cilj tretji v času 1.11.7, kar predstavlja nov jugoslovanski rekord. Na startu je nekoliko zaostal, ker se je pregloboko potopil, pri 50 m je dohitel Ainerikanca Drysdala, toda vsled utrujenosti od napora je moral drugo mesto prepustiti Nemcu Schiauchu. Rezultati predtekmovanja so sledeči:
Prva skupina: Kiefer (USA) 1.06.9 (nov olimpijski rekord), Kiyokawa (Japon.) 1.07.2, Schvvarz (Nemčija) 1.11.4, Gombos (Madžarska) 1.12.1.
Druga skupina: Koyima (Japonska) 1.09.7, van de Weghe (USA) 1.10.6, Christiansen (Filipini) 1.15.5, Simon (Nemčija) 1.11.7, Erdolly (Madžarska) 114.7, Neaman (Lnksenburg) 1.18.8.
Popoldne se je vršilo finalno tekmovanje v plavanju
na 400 m prosto gospodje,
kjer si je priboril zlato kolajno in naslov olimpijskega prvaka Amerikanec Medica. Drugo in tretje mesto je zavzela Japonska. Prvi trije zmagovalci so vsi dosegli boljši čas, kakor ga je postavil v 4.48.4 zmagovalec Crabbe na olimpijadi v Los Angelesu leta 1932.
Uspehi tekmovanja: 1. Medica (USA) 4.44.5,
2.	Uto (Japonska) 4.45.6, 3. Makino (Japonska)
4.48.1, 4. Flanagan (USA) 4.52.7, 5. Megani (Jap.) 4.53, 6. Laris (Francija) 4.53.8 in 7. Leivers (An-lija) 5.00.6.
100 m hrbtno dame polfinale
Pri včerajšnjih polfinalnih tekmah je v svoji skupini zopet zmagala Nizozemka Senfl v času
1.17.1, druga Motridge (USA) 1. 19.1, tretja Brun-strbm (Danska) 1.19.7, Harding (Anglija), Stolte (Nemčija) in Norton (Avstralija). Tudi v drugi skupini je zmagala Nizozemka Mastenbrockova, ki je s časom 1.19.1 izenačila olimpijski rekord. Sledijo ji Frampton (Anglija) 1.19.6, Bridges (USA) in Kerkmestet (Nizozemska). Omenjene tekmovalke pridejo v finale.
Pri skokih v vodo za dame
so zmagale Američanke in si priborile zlato in srebrno kolajno. Prva Gestring 89.27, druga Rawls 88.35 in tretja Poynton 82.36 točk.
4	krat 100 m prosto štaleta za dame
Vršile so se predtekme v dveh skupinah. V prvi je zmagala Amerika za eno desetinko sekunde pred Anglijo s 4.47.1, v drugi skupini pa Nizozemska 3 4.38.1 pred Nemčijo 4.40.5 in Dansko
4.46.2,
Veslaške tekme
V	Griinau-u so se včeraj završile izločilne tekme v veslanju, kjer je zastopal Jugoslavijo splitski »Gusar«. Naši so takoj pri startu zaostali in bili do 500 m na isti višini z Nizozemsko. Pri 1000 m so se otresli Nizozemcev in se z Japonci
borili za četrto mesto, kar jim je na koncu sijajno uspelo. Rezultati skupine, kjer je tekmovala Jugoslavija so: 1. Francija 7.38.4, 2. Danska 7.41.1, 3. Švica 7.48.7, 4. Jugoslavija 7.53.4, 5. Japonska 7.55.5 in 6. Nizozemska 7.56.
V predtekmovanju v doubl-scullu sta od Jugoslavije tekmovala Fašajič in Matulaj. V svoji skupini sta zasedla častno četrto mesto za Nemčijo, Britanijo in Švico ter pred Avstrijo in Brazilijo.
Naš osmerec pa se je v predtekmovanjih znašel v zelo ostri konkurenci. V svoji skupini je tek-mo val med drugimi tudi z Nemčijo in ovico. Tek-movanje je bilo zelo napeto in se je pokazalo, da je naš osmerec vozil taklično zelo slabo, ker je preveč hranil moči za konec. Do 500 metrov so bili naši veslači zadnji za Dansko, ki je bila tretja. Pri 1200 metrih pa so Dansko že prehiteli in tako dosegli tretje mesto z 6:15.4. Prva je bila Švica s 6:08.2, druga pa Nemčija s 6:08.5, četrta Danska s 6:18. V prvi skupini je zmagala Amerika z novim olimpijskim rekordom v času 6:00.8, v tretji skupini pa je zmagala Madjarsl.a /. rezultatom 6:07.6.
V	ženski telovadbi
so se pri tekmah, ki so sc včeraj pričele. Jugoslovanke plasirale na šesto mesto. Sodeluje šest držav, ki so nastopile v osmih vrstah. Prvo mesto si jc v obveznih vajah osvojila Nemčija s 67.5, drugo Madžarska s 03.7, tretje Češkoslovaška s 63.54. četrto Poljska 62.85. neto Itali ja 59.60, šesto Jugoslavija 59.TO, sedmo Amerika 58.25 in osmo Anglija 54.90. V prostih vajah so se naše znatno popravile in osvojile četrto mesto. Nemčija 111.30, Češkoslovaška 106.60, Madžarska 104.25, Jugoslavija 101.20, Poljska 98.95, Amerika 94.25, Anglija 87 in Italija 82.13.
V	sabljanju
je v osmi skupini premagala Jugoslavija Turčijo z 9:7.
Jugoslavija si je včeraj priborila prvo srebrno kolajno na XI. olimpijskih igrah, katero je dobil Štukelj. Zmago jc odnesel za Čehom llu-decoin pri vajah na krogih. Od vseli naših olimpijskih reprezentanc jc to do sedaj edini pozitiven uspeh. Tekme trajajo še tri dni in se nc more pričakovati, da bi Jugoslavija dosegla še kakšen bolj viden uspeli kot jc ta.
Največ zlatih kolajn si jc priborila Amerika, katero je včeraj Nemčija dohitela. Na tretjem mestu stoji Finska. Zlate, srebrne in bronaste kolajne so si jiriborile, kakor sledi:
Nemčija 19. 18, 25, USA 19, 14, 7, Finska 6, 6, 6, Italija 6, 4, 5, Madžarska 6, 1. 3, Francija 5, 5, 4, Japonska 4, 4, 5, Anglija 3. 6, 2, Češkoslovaška 3. 5, 0, Avstrija 3, 4, 2, Nizozemska
3,	2, 6, Egipt 2. 1, 2, Švica 1, 8, 3. Kanada 1, 2, 5, Norveška t, 2, 0, Argentina 1, 1, 0, Turčijo 1. 0, 0, Novo Zelandija 1, 0, 0, Poljska 0, 2, 2, Latvija 0, I, 1, Jugoslavija 0. J, 0, Avstrija, Belgijo, Donska, Mehika in Filipini po eno bronasto.
(plo-
stila
remc,
10.30
Ma-
loSčo
kra-
‘£1.20
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek 13. avgusta: Hipolit in Kas.
Jutri, petek 14. avgusta: Evzebij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-lieva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič — Tržaška cesta.
*
V	BELO KRAJINO 23. in 30. avgusta na že-gnanje k Trem Farani; z avtoin čez Žužemberk— ISemič—Črnomelj; nazaj Metlika—Novo mesto— Trebnje; 85 Din. Prijave in pojasnila: »Po božjem sretu.« Ljubljana. Wolfova ulica 1.
Slovenske planine v risbi in sliki. Pod gornjim naslovom je Slovensko planinsko^ društvo v Ljubljani izdalo bogato ilustrirano brošuro, ki jo je napisal dr. Rajko Ložar. Izdanje se dobi v pisarni SPD v Ljubljani in v vseh ljubljanskih knjigarnah.
Nova tarifa električnega toka za gospodinjstvo. Ljubljanska mestna elektrarna je meseca avgusta t. 1. uvedla novo tarifo za svoj električni tok, da bi se ga vse gospodinje mogle posluževati v gospodinjstvu, predvsem pri kuhi, likanju, ogrevanju itd. Pri zajamčenem odjemu 20 KW ur na mesec ali 240 KW na leto, se tok zaračuna po ceni
1.50 Din za KW uro. Elektroštevnina pa se zaračuna pri doseženem obveznem odjemu po 4 Din na mesec, sicer pa po 8 Din. Preurejanje napeljave ni potrebno, ker mestna elektrarna dovoljuje v ta namen odštevalne števce. Državna trošarina za električni tok v toplotne namene znaša le 10 par za KW uro. Vse podrobnejše informacije dobe interesenti v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne, Krekov trg 10.
Udeležba na socialnem in pedagoškem tečaju za srednješolske učitelje. Na konkretno vprašanje, kdo se lahko udeleži tega tečaja (od 17. do 20. avgusta t. h), sporoča kralj, banska uprava, da je tečaj namenjen vsem brez izjeme, ki imajo kvalifikacijo za službo na srednjih šolah. Za diplomirane filozofe na pr., ki čakajo na službo, je udeležba na takem tečaju posebno priporočljiva. Samo prireditev v sredo, 19. avgusta popoldne, je rezervirana za člane Jugoslovanskega proj. društva.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek. 13. avgusta. 12.0(1 Havajske kitare SSe) 12.45 t Poročila, vreme l.l.mi Oiw. »norm . nbv e ];i.la Za naše malčke (liadigski orkester) 14.110 Vr borza 19.0(1 Cujs, vreme, poročila, sporni, obvestnla Nar ura- Stot)! (izit »navaja na našem jugu) g. m./,isi 19 .VI K Mor fialjaptn irnje (plošče) a».l« J>
‘jll :i(l Prenos i« BelgraiTa: S Mn fon Mii koncert ork. l.iove Barde 22.00 Ca«, vrane, poročila, spored Lahka glasba (Radijski orkester).
Drugi programi
ČETRTEK, 18. avsrusta. Rclgrad 1: 20.00 Koncert orkestra kraljevo tfarrle ]>od vodstvom višjopa kapelnika p. Pokorna 22.00 Prenos reportaže z berlinske olim-piijade. - Rtjprad II: ftrno Jezero n ji Durmi toru, pre-davanjo publicista g. Cede Mitri nov iča — Zagreb: ‘jO.OO Vokalni * koncert sopranistke Olpo Olirtokop ‘20.30 Prc-n-oa w Belprada 22.00 Prenos rojhortaže z berlinske olimpijade “2*2.31’ Prenos plesne glasbe iv; restavracije «Kolo* — Dunaj: 20.00 Zabavni koncert Radioorkestra in solistov 23.904—1.00 Plesna plašim — Budimpešta: 22.40 3iJHli')!^ipanska ka|)ela — Praga: 22.15 Orkestralni koncert — Itini: 20.40 Dve enodejanki operi —
ProSijetični dispanzer v Ptuju
Protifuberkulozni dispanzer v Ptuju je zaključil svoje prvo poslovno leto z dnem 31. jul. 1936. Delovati je začel 1. avg. 1935. Dispanzer posluje pod vodstvom znanega strokovnjaka za pljučne bolezni in neumornega samartanca dr. Boleslava Okolokulaka, dvakrat na teden. Kako nujno potrebna je bila ta ustanova, je razvidno iz satistike, ki je ravnokar izšla in iz katere je posneti naslednje podatke: število ordinacijskih ur je bilo 513. Zdravniških preiskav je bilo izvršenih 1700, od tega je bilo prvih pregledov 1043, ponovnih pregledov pa 657; nadalje je bilo izvršenih 469 preiskav izmečkov, 784 preiskav krvi in 406 rentge-n otoški h preiskav. K preiskavi se je prostovoljno javilo 241 oseb, po naročilu zaščitne sestre se jih je javilo 159, ostali so bili poslani od zasebnih zdravnikov, oblastev, šol itd. Popolnoma je bilo pregledanih 48 družin z 167 družinskimi člani. Zdravniške preiskave pri 1043 osebah, kolikor je bilo prvič pregledanih, so pokazale tuberkulozno infekcijo pri 465 osebah. Pri 299 osebah sicer m bilo tuberkulozne infekcije, zato pa so bile ugotovljene druge bolezni tuberkuloznega značaja, le 329 oseb je bilo zdravih. Obiskov na domu je bilo izvršenih 274. Pri tem se je ugotovilo, da je 100 stanovanj neojiorečnih, ostala stanovanja so bila slaba in nehigijenska.
Dispanzer je med svoje oskrbovance razdelil 47 temometrov, 13 pljuvalnikov, za desinfekcijo je dal 7.2 kg lizola, in izročil bolnikom 87 komadov raznih zdravil, 4 kompletne postelje, 362 litrov mleka, 225 kg kruha, obleko in obutev ter razna živila. — v bolnišnico je poslal 81, v zdravilišče 22 in drugam 34 bolnikov. Od oskrbovancev jih je umrlo 42 (24 moških in 18 žensk), in sicer vsi za jiljučno tuberkulozo.
Ti podatki pričajo o velikem in požrtvovalnem delu protijetičnega dispanzerja v Ptuju in dokazuje, kako potreben je bil. Njegovo delo je težko in naporno, boriti se mora z boleznijo, ki se bo dokončno mogla premagati le takrat, kadar se bodo socialne razmere velike večine prebivalstva korenito spreobrnile.
Pitijski protijetični dispanzer nima svojega renfgen-aparata in rnora vse svoje bolnike zaradi rentgenske preiskave poslati v ptujsko bolnišnico. To pa je velika ovira za hitro poslovanje dispanzerja. Z!a us|iešno delovanje je torej nabava rentgen-aparata nujno potrebna. Zato se obrača ptujski protijetični dispanzer na vse, ki so dobrega srca, da po možnosti prispevajo, da bi se dispanzer v Ptuju še izpopolnil v dobrobit najbednejšim.
Novomašnik. Veliko cerkveno slavje so obhajali preteklo nedeljo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. G. Alojzij Horvat iz minoritskega reda je daroval novo sveto mašo. Slavnostno pridigo je imel p. gvardijan Mirko Godina iz I tuja. Lepi slavnosti je prisostvovala skoraj vsa tara.
Nova planinska koča v Kamniških planinah
Nekateri napredka željni kamniški planinci že dalje časa dajejo pobudo, da bi se ustanovila nova postojanka in zgradila koča na Velikih podih, kjer bi imeli tudi smučarji pozimi pravi raj. Ker pa manjka denarnih sredstev, se bo v ta namen 19. avgusta predvajal v kino dvorani film »Triglavske strmine« in je čisti dobiček namenjen v fond za postavitev omenjene koče. Upamo, da bomo naleteli na primerno uvidevnost vsega občinstva, na drugi strani pa vsestransko podporo za dosego tega namena.
Plavalne hlačke ali kožuh?
4JIW	Lis.
Ljubljana, 13. avgusta.
Samo dva — tri dni kilavega vremena je pregnalo iz ljubljanskih kopališč skoraj vse kopalce. Zadnji čas se je sploh vreme nekako ohladilo, kar ima svoje jiosledice tudi na ljubljansko »javno« življenje. Tako n. pr. čuti hladno vreme prav dobro gospodična za vrati »Daj dama«. Tisti, ki so bili prej njeni naivernejši abonenti, hodijo sedaj — mimo, sladoled pa zmrzuje v posodah. Crez noč je izgubil svojo privlačnost.
Ista je na kopališčih: prej dirn-daj, sedaj pa tišina, kakor da voda sploh ni več mokra. Vremenski preroki pa trdijo z vso sigurnostjo, da se že v najkrajšem času povrne vreme, — jiravcato po-
letno vreme, kakor smo ga imeli pred dežjem in da se z lepim vremenom povrne tudi v naša kopališča živ-žav, kakor nam ga prikazuje gornja slika s kopališča na Koleziji. Ne povedo sicer strokovnjaki, ali najaovedujejo ti vremenski preroki vreme po željah lastnikov koj>ališč. Sicer pa bi bile to tudi želje kopalcev — in prihodnji dnevi bodo |X)kazali, ali se vreme ozira na želje kopalcev in lastnikov kopališč ali ne. Saj bi pa bilo tudi škoda, če bi začela počasi izginevati zdrava in sedaj tako uveljavljena teV priljubljena zagorela polt in če bi se na mestne obraze zopet vselila bledoličnost, na damske pa še posebej puder in šminka. Ce bi imelo biti res tako, naj jesensko vreme še dolgo počaka ...
Koncertno življenje v povojni Rusiji
Komorna glasba
je bila svojevrsten problem v sovjetski glasbi.
2e leta 1923 so organizirali poseben komorni ensemble »Državni kvartet, imenovan MGK« (Moskovski državni konservatorij), ki so ga sestavljali: D. Ciganov, V. Sir inski j, V. Borisorskij in S. Ši-rinskij. Ta godalni kvartet je izvajal staro in novo kvartetno literaturo, kakor tudi cele cikle n. pr.: Beethovena, Schuberta, Čajkovskega. Leta 1927 je nastopil celo v Frankfurtu ob M. in je vzbudil tam veliko pozornost. Ob petletnici kvartetovega obstoja leta 1928 so priredili jubilejni koncert, ki je bil velika slavnost za sovjetsko glasbo.. Ostal je vse doslej kot vodilni državni kvartet, imenovan »Gosudarstveni kvartet im. Beethovena« od Beet-hovenovega jubileja leta 1927 dalje.
Toda vsi kvartetni koncerti so bili prirejeni večinoma po starem načinu za izbran krog jvoslu-šalstva. Vprašanje je pa bilo: kako širiti to glasbo med množicami? A malokdo si je bil o tem na jasnem. Zato je bila ustanovljena pri umetniškem oddelku Naškomprosa (Nar-odni kom isariat prosvete) jiosebna »Associacija karmernoj muzyki« (AKM = Družba za komorno glasbo), ki sta jo vodila T. N. Trofimov in A. N. Drozdov. Leta 1933 je Drozdov priredil javno razpravljanje: »Komorna glasba v delavskih klubih«, kjer je na lastnem delu pokazal, da ni komorna glasba med delavstvom le možna, temveč inra celo prednosti, kar se tiče izboljšanja glasbenega okusa in prodiranja v glasbeni organizem, in da jo delavci zelo radi sprejemajo, če ji dodamo primerno razlago.
Solistični koncerti
V	Rusiji je danes mnogo solistov in virtuozov iz pred- in porevolucijske dobe. Poslednji so izšli večinoma iz delavskega in kmečkega stanu in so si ustvarili že svoj kolektivni slog. Prva povojna leta so ti glasbeniki neurejeno nastopali in nihče ni dobro vedel, koliko jih je in kakšno je medsebojno razmerje njih sposobnoti. Zato je leta 1928 G. Kogan, znani virtuoz, predlagal v naučni glas-
beni sekciji »Gosud. učenoga sovjeta«, naj bi uprizorili tekmo vseh reproduktivnih sil v SSSR, kjer bi bilo možno pregledati njih število in ocenili njih sposobnosti. Predlog je bil sprejet, toda izvršitev odložena.
Vse to je vplivalo, da so končno priredili meseca maja leta 1933 »Prvo vsezvezno tekmo dovr- j šenih glasbenikov« v Moskvi.
Udeležili so se je pianisti, goslači, čelisti in jievci iz vse SSSR. K tekmovanju pa niso pripustili virtuozov iz predvojne dobe. To je bilo zgrešeno. Kajti mladi bi se od starih lahko marsičesa naučili, a stari bi videli, v čem so zaostali in bilo bi mogoče opazovati, v čem je prednost nove oziroma stare šole. Zato pa ni bilo nobene omejitve glede starosti tekmovalcev. Tekmovale so vse stroke medsebojno, izbira skladb za izvedbo je bila prepuščena tekmovalcu samemu, s čimer je deloma že sam ocenil stopnjo svoje tehnične sposobnosti, istočasno pa je moral s tem pokazati tudi svojo umetniško kakovost.
Izsledki so bili presenetljivi. Izkazalo se je, da nimajo le državna središča dovršene umetnike; temveč da je tudi v oddaljenih fiokrajinah Sovjetske zveze mnogo izbornih sil. Zlasti so se odrezali Ukrajinci, medtem ko je devet moskovskih nianb stov le eden odnesel nagrado. Dognali so, kateri zavodi so naprednejši in kateri slabši. Najboljše moči je dal Glasbeni institut v Odesi. In očito je |X)stalo, kje je treba iskati dobrih izvajalcev in kam bo treba poslati dobrih vzgojiteljev.
Zanimanje za tekmo je bilo zelo veliko. Zaključnega večera še je udeležila celo vlada in prisodila nagrajencem po 3000 rubljev. S. Gigels, absolvent Odeškega glasbenega instituta, pa je prejel 4000 rubljev. Pokazal je izmed vseh tekmovalcev največji napredek v tehničnem oziru, zlasti pa dokaj dovršeno izoblikovanje kolektivnega sloga. Ob koncu tekmovanje so se udeleženci zaobljubili vladi:	._
»Mi ne bomo držali križem rok, in bomo dalje delali z istim prizadevanjem ter bomo razvili svojo umetnost v rado6t naše velike zemlje.«
(Dalje sledi.)
Dražbe posestev in hiš se mmožc
Ljubljana, 13. avgusta.
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo za mesec avgust razjiisanih 17 javnih dražb raznih posestev in hiš, med temi 6 hiš v metu samem. Celotna cenilna vrednost je bila določena na 3.172.523 Din. Najnižji ponudek pa na 1,753.698 Din. Nekatere dražbe so bile ustavljene, ker se je dosdgel med upniki in dolžniki primeren sjio-razum in so se dražbe odložile. Na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča pa so se dva dni vršile javne dražbe. Razpisanih je bilo 8 dražb. Do prodaje je prišlo v 6 primerih. V enem jirimeru se ni našel noben jronudnik, v drugem pa je bila dražba še pred določejm uro ustavljena. V sobi izvršilnega oddelka je bil oba dneva pravcati semenj, kajli*za nekatera posestva in hiše je vladalo veliko zanimanje. Pojavljala se je med interesirantmi zdražitelji velika konkurenca.
Tvrdka Schneider & Verovšek v Ljubljani je zdražila hišo št. 130 v Dravljah s pritiklinami, ki je bila list 1. Černiča, za 160.000 Din, cenjena pa je bila na 162.000 Din. V Žlebah je bila prodana hišica št. 27 za 4500 Din, cenjena na 5160 Din. Florijanu in Ivanki Klemenčič je bila prodana hiša
Novi kažipoti v kamniškem okraju
Kamnik, 12. avgusta 1936.
Približno 6 let je od tega, odkar se je nameščalo nova kažijiota |io vsej banovini jio enotnem tipu, katerega je predpisala kr. banska uprava.
Zamisel kot taka je bila vse hvale vredna, toda ti kažipoti niso povsem odgovarjali svojemu namenu in je večkrat celo tujega avtomobilista čisto zmešalo. Avtomobilisti so se vedno pri kažipotih ustavljali in ko so končno prečitali cele kolone imen, so se še obračali na jirebivalce v dotičnem kraju za pojasnila. Ni bil pa izključen primer, da 'so celo ponoči budili ljudi in jih jiovpraševali za pravo smer.
Dosti je bilo čakanja, kdaj se bo kdo spomnil in dal obnoviti ta nepraktična kažipota, ki so tudi že vsa zarjavela. Sreski cestni odbor v Kamniku je pretekli teden pričel z nameščanjem novih ličnih i in povsem praktičnih kažijiotov, ki so izdelani jio I mednarodnih predpisih: to so dolge ozke inodro ' prepleskane deske, na katerih je označen kraj z
št. 80 z gospodarskim poslopjem za £0.000 Din. Vse je bilo cenjeno na 145.000 Din. Kupila je hišo s pritiklinami Ljudska j>osojilnica. Veliko zanimanje je deloma vladalo za hiše in objekte v Spodnji šiški, ki so bili last Ivana Keršiča. Celoten Keršičev kompleks je bil jirodan v treh skupinah. Hiši št. 1 in 3 v Frankopanski ulici in hišo št.53 na Celovški cesti, vse skupaj cenjeno na 825.000 Din, je zdražila Kmetska jrosojilnica za ljubljansko okolico za komaj polovično ceno, namreč za 413.170 Din. Bolj živahna je bila dražba Kerši-čeve hiše št. 48 na Celovški cesti, la je bila cenjena na 190.466 Din. Zdražil pa jo je trgovec glasbil Breznik Alfonz iz Ljubljane za 202.000 Din.
V katasterski občini Dobrava sta bili na dražbi prodana dve parceli, vrt in travnik, cenjeni na 73.060 Din, za 81.000 Din. Obe parceli je zdražila tvrdka Knez, komanditna družba v Ljubljani. Hiša št. 13 na Grudnovem nabrežju, last Davorina Bizjaka, stanujočega v Florijanski ulici, cenjena na 76.000 Din, je bila prodana za 90.000 Din. Zdra žila jo je Ljudska posojilnica. Najroslcd je bilo na dražbi prodano manjše posestvo v ljubljanski okolici, cenjeno na 30.000 Din, za 22.000 Din.
velikimi belimi črkami. Na koncu te deske pa je rdeč krog, v katerem je razvidna oddaljenost do-tičnega kraja.
Želeti bi bilo, da bi tudi drugi cestni odbori posnemali kamniškega, ker je tudi drugod orijen-tacija nemogoča.
S	kolesi na letovišče. — Te dni so dospeli tri: je dunajski letovičarji v Kamnik s kolesi. Nekaj dni ostanejo tu pri svojcih, nakar bodo nadaljevali pot proti Sušaku, odkoder se zopet vrnejo v Kamnik. Pri vožnji semkaj so prekoračili državno mejo
v	Špilju, nazaj se pa vrnejo čez Koroško na Dunaj.
V Kamnik so vozili dva in pol dni in je te vrste potovanje gotovo zavidanja vredno, posebno po Avstriji, ko imajo prav do državne meje vse ceste asfaltirane.
Privatni muzej, ki je last veterinarskega inšpektorja g. N. Sadnikarja, si je danes dopoldne osebno ogledal Nj. Vel. kralj Peter 11. v spremstvu g. podpolkovnika Kokalja.
Vlomilec v planinske koče. Starovasnik Lovro, ki je nedavno pobegnil sodnijskemu pazniku, ko ga je vodil od zaslišanja, se je včeraj po 10 dneh sam javil tuk. okraj, sodišču.
Maribor
Potovalna pisarna Putnika ojiozarja jKitnike, da biletarna in menjalnica ob nedeljaii in jiraz-nikih ne poslujeta. Vozne karte z.a inozemstvo so veljavne 2 meseca in si jih potniki morejo naročiti par dni pred potovanjem. Tudi vozne karte za tuzemstvo se lahko naročijo 2 dni pred potovanjem. Na la način se potniki izognejo mučnemu čakanju pred blagajnami na kolodvoru.
Člani Ljudskega odra imajo drevi na odru sestanek. Udeležba obvezna!
Inšti-ukcije. Odsek učiteljskih abiturijentov Pedagoške centrale v Mariboru prosi starše, da se za instrukcije obračajo na naslov: Pedagoška centrala, abiturijentske zaposlitve, Maribor, Učiteljska šola.
Mariborska policija ima celo zalogo izgubljenih in pozabljenih predmetov. Kdor kako stvar pogreša, naj si to zalogo ogleda!
Lastnike koles, ki še nimajo evidenčnih tab-v lic, poziva predstojnišlvo mestne policije, da se čimprej s prometnimi knjižicami oz. potrdili javijo v sobi št. 10-11.
Katoliška omladina je zopet pričela z intenzivnim delom. Pevski zlior ima vsak torek in petek ob 7 svoje vaje. Dramatski odsek pripravlja za nedeljo, 23. avgusta, Zakrajškovo igro »Pri kapelici«.
Dva požara v Slov. goricah
Sv. Ana v Slov. goricah, 12. avgusta.
Pretekli teden v petek, 7 avg. fx>{)oldne je izbruhnil požar v viničariji Ignaca Dokla v Ločkem vrhu, Sv. Benedikt v Slov. goricah. Požar je nastal takole: Viničar Gerotič Vinko in njegova žena sta odšla k kmetu na delo, doma pa sta pustila več otrok, ki pa so se z vžigalicami pričeli igrati in so prižigali eno za drugo. Končno je mlajši deček pognal žarečo vžigalico v streho, da je zanetila požar. Hipoma je bilo vse poslopje v plamenih in požar se je z veliko naglico razširil, ker so bila jioslopja s slamo krita. Sosedje so komaj rešili kravo in svinje iz gorečega hleva, ostalo pa je vse zgorelo. Ko je prihitel viničar od kmeta, ki je precej oddaljen od Ločkega vrha, je našel le še jx>-gorišče. Zgorela je stanovanjska hiša, hlev, svinjak, stiskalnica s sodi. škoda znaša 20.000 Din in je delno krita z zavarovalnino. Požara pa so kri-
vi	starši, ki so pustili nedorasle otroke doma in niso shranili vžigalic.
V	noči od ponedeljka na torek so zopet zažarele Slovenske gorice nad Sv. Trojice. Pri posestniku Magdiču Jožefu je izbruhnil požar in uničil velik hlev, svinjak in stiskalnico Gasilcem od Sv. 'Trojice se je jiosrečalo jiožar omejiti, da se ni raztegnil na druga poslopja in so prav vneto gasili. Zgoreli so štirje veliki vozovi, več ročnih strojev, orodje itd. škoda znaša okrog 50.(XX) Din in je vneznalni meri krita z zavarovalnino Požar je bil podtaknjen, a storilca še niso izsledili.
Požari na Dravskem
pOljU	PtUj, 11. avgusia.
Zgornje Dravsko polje jiosebno pa vasi, ki 6padajo v področje občine Cirkovci, je postalo torišče ne|>restanih požarov. Skoraj ne mine dan, da ne bi bili večji ali manjši požari. Komaj |>o-gasijo gasilci v enem kraju, že jih kliče plat zvona na drugo stran. Tudi preteklo noč so imeli gasilci iz Cirkovcev in Šikolj trudapolno delo. Pri posestniku Rašlu v Sp. Jablanah je, krog polnoči začelo goreti in je bila v hipu celia vas na nogah. Ogenj se je z veliko naglico razširil na domačije Jožefa Unuka, Jerneja Beranič in Frangeša. Vsem posestnikom so zgoreli gosjiodarski objekti do tal. Žrtev ognjenega elementa so vsi nakopičeni poljski pridelki ter gosjx)darsko orodje. Zgorelo je tudi večje število perutnine in nekaj živine. Gasilcem iz Cirkovcev in Šikolj se je zahvaliti, da ni cela vas postala žrtev |x>žara. Skoda še ni precenjena je pa zelo visoka in bo znašala krog 150.000 Din. Pri gašenju se je hudo opiekla posestnica Elizabeta Unuk in so jo morali spraviti v ptujsko bolnišnico.
Drug požar so imeli v Strgojncih občina Cirkovci. Gorelo je pri fioseslniku Jožefu Davku, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki vred. Ogenj so pogasili vaščani. Škoda znaša 10.000 Din. Ob ča6U, ko to poročamo, gori zopet na Dravskem polju. Kolikor se da jx>s-neti iz ptujskega mestnega stolpa, je torišče požara bližina Ptujske gore.
Tatvina krave. Posestnik Štefan Vuk v Staro-šincih, je imel v svojem hlevu štiri lepe krave. Preteklo noč pa je neznan storilec ukradel iz hleva najlejjšo kravo, vredno 1400 Din. Tatu zasledujejo orožniki.
Mezdno gibanje stavbinskih delavcev
Celje, 12. avgusta.
Med celjskim stavbinskim delavstvom in stavbeniki so se začela 4. t. m. pogajanju za izboljšanje položaja stavbinskih delavcev. Prvi skupni sestanek delavcev in podjetnikov je bil v torek, dne 4. t. m., drugi širši pa v torek, dne
11.	t. m. Delavci so zahtevali od delodajalcev, naj pristanejo na tako zvani ljubljanski sporazum. nakar pa podjetniki niso pristali in so stavili svoje predloge, na katere pa delavstvo ni pristalo in je proglasilo stavko celokupnega stav-binskega delavstva, ki je v sredo zjutraj tudi stavko začelo. Stavki so se pridružili tudi delavci zaposleni pri regulaciji Savinje, stopili bodo pa v stavko tudi stavbinski delavci v celjskem, laškem. konjiškem in slovenjgraškem okraju. V Celju je stopilo včeraj v stavko skupaj z. delavci, ki so zaposleni j>ri regulaciji Savinje (okrop 160), približno 400 delavcev, ko bo stavka izpeljana v vseli navedenih okrajih, sc bo nahajalo v stavkovnem gibanju okrog 600 do 700 delavcev. Zanimivo je, da se tako zvani ljubljanski sporazum ne razlikuje mnogo od predloga, ki so ga stn\iii celjski podjetniki. Upati je, da bo prišlo kmalu do sporazuma in da se bodo dela. predvsem pa regulacija Savinje v miru in redu nadaljevala. Delavstvo pri regulaciji Savinje je stopila namreč v stavko, ker se podjetnik Nassimbeni ni držal pred kratkim sprejetih sklepov med obema skujiinnma in jih kršil.
Hmeljarska sezona se priicnja
Celje, 12. avgusta.
V	Savinjski dolini se je začelo po malem z obiranjem hmelja, še nekaj dni in vsa dolina bo oživela. Prihajati so že začeli prvi hineljski trgovci, v zelo velikem številu so pričeli prihajati v dolino tudi hineljski obiralci. V sredo pojioldne ob 15.17 je pripeljal iz Grobelnegu v C elje poseben vlak, s katerim so se vozili sami hmejski obiralci, pruv za prav obiralke. Obiralce večinoma že prej naročijo posamezni kmetje, ki jih potem tudi odpeljejo na vozovih iz Celja do svojih domov, drugi obiralce zopet peljejo dalje s savinjskim vlakom do postaje, kumor so pač namenjeni.
V prvih dneh španske državljanske vojne
Nemške križarke ¥ španskih vodah
Ko je v Španiji vzplamtela državljanska vojna, po vse velesile hitele pošiljati v njene vode svoje bojne ladje z opravičevanjem, da morajo ščititi svoje državljane, ki bivajo v Španiji. Vso to naglico so velesilam narekovale ugotovitve, da državljansko vojno v Španiji neti in z vsemi silami podpira Sovjetska Rusija. Anglija nikakor ni hotela in noče pustiti, da bi se za Portugalsko in za Gibraltarjem ugnezdila komunistična republika, ki bi svojo propagando odtod naprej širila v vse druge kontinente ter s tem ogrožala angleške posesti. Prav tako sta Nemčija in Italija ukrenili vse, da olajšata boj upornikom že iz svojega načelnega nasprotovanja do komunističnega gibanja. Nemčiji je bilo dovolj, da je ugotovila v španski državljanski vojni aktivno delovanje moskovskih odposlancev in je takoj v španske vode poslala tri velike križarka »Deutschland« in »Admiral Sheer« in »Koln«. Pozneje je poslala tjakaj še nekaj rušilcev ne samo da ščitijo nemške podanike v Španiji, temveč tudi zato, da s svojo navzočnostjo te bojne ladje podpro upornike.
Poročevalec »Volkischer Beobachterja« se je s križarko »Koln« odpeljal na to špansko ekspedicijo:
»Moskva je zanetila — tako poroča imenovani poročevalec — v Španiji državljanski ogenj. Angleške, amerikanske, italijanske, francoske in nemške vojne ladje brzijo v španske vode, da zaščitijo svoje državljane. V Kielu se mrzlično pripravljajo nemške bojne ladje. Topovske cevi se nameščajo na svoja prava mesta, vsa artilerija se oskrbuje z municijo, na ladje nosijo vse, kar je treba za dolgo ekspedicijo. Vojaki še niso vedeli, zakaj se pripravljajo, ko je prišlo povelje, da vse križarke odplju-jejo v Španijo. Še preden so križarke odplule, je nemška vlada intervenirala v Madridu in zahtevala jamstvo in zaščito za svoje državljane. Vendar ladji sta odpluli.«
Vaje na odprtem morju
»Križarki režeta morske valove po Severnem morju. Iz Španije prihajajo vznemirljive vesti: Italijanska ladja je sprejela 400 beguncev, bratomorni boji divjajo, na tisoče mrtvih, velike vrednosti in znamenitosti razrušene in uničene. Ob teh vesteh se na ladji ponovno vežbajo vojaki v vsem, kar utegne od njih zahtevati bližnja bodočnost. Vaje v streljanju, izpopolnjujejo se pomanjkljivosti, da bi bila ladja sposobna odbiti slenerni napad s sovražne strani. Z izredno brzino režemo morje proti jugu. Otoki beže mimo nas, bližamo se Angliji. Ioda že po dveh dneh smo se začeli približevati Španiji. Ta drugi dan je bilo na ladji vse živo. Vse je bilo v znamenju priprav za pristanek. Vojaki so čistili in preizkušali vse priprave za brezhiben pristanek in zasidranje. Topovi se ponovno preizkušajo in čistijo. Vojaki jih pripravljajo na strel. Tudi strojne puške so postavljene na svoja inesta.«
Uporniki obstreljiujeijo Giijon
»Tretjega jutra smo z ladje-zagledali špansko obalo. Zagledali smo luko Oijon. V njej je bilo zasidranih več ladij, da nam je skoro vstal privid, da so vse vesti o kruti državljanski vojni neresnične. Pred Gijonom se je križarka »Koln« usidrala. Takoj so z ladje spustili poveljniški motorni čoln, s katerim se je poveljnik v spremstvu oboroženih vojakov prvikrat v mirnem času odpeljal na obalo.
Nekaj trenutkov kasneje se je že .pokazal na obzorju gost dim. Približeval se je neki parnik. Bila je križarka »Almirante Cervera«. Brezžično nam je poslala fiozdrav »španska križarka Almirante Cervera» — Heil Hitler.« Naš komandant je odgovoril: »Nemška križarka Koln — Heil Hitler.« In zopet se je španska križarka zaokrenila. Kmalu pa zaplove naprej in se usmeri proti nam. Opazili smo, da so bili topovi te španske križarke naperjeni na mirno in tiho mestece Gijon. Kmalu sprejmemo brzojavko s te križarke, s katero daje nemškemu poveljstvu na znanje, da bo otvorila kano-nado na Gijon zato, ker se nahaja v rokah komunistov. Križarka »Almirante Celvera« je bila na »strani upornikov«.
Komaj je naš poveljnik z nemškim konzulom v luki zopet vstopil v svoj čoln, je nenadno zadonela prva salva iz 15 cm topov. Zaporedoma so odmevali topovski streli s križarke, pred pristaniščem pa se je penila voda in dvigala v nebo tam, kamor so padale granate. Za naše mornarje, ki še niso bili v nobeni pomorski bitki, je bil to svojevrsten prizor, ki so ga opazovali s posebnimi občutki.
Naša ladja je kljub temu odplula proti pristanišču, da prevzame na krov vse Nemce, ki so se zatekli v to mesto. Nato se je zopet podala na odprto morje in se tam usidrala.«
Granate rušijo komunistične postojanke
»Španska križarka je oddala 74 salv na mesto. Kmalu smo videli prve zadetke in njih posledice: gost črn dim, kmalu nato zublji in z daljnogledom smo videli že razvaline. Culi so se kriki ranjencev. Ti so s svojim krikom obtoževali Moskvo. Ena od granat je udarila v glavni hotel in pri tem zadela tudi nekaj Nemcev, ki so se nahajali na cesti. Eden je bil takoj mrtev, pet pa ranjenih. Prestrašeni prebivalci in ranjenci so začeli bežati proti obali. Naši zdravniki, ki smo jih prepeljali na obalo, so morali stopiti v delo. Naši državljani so se vsi naenkrat zatekli na obalo. Naši čolni so čakali nanje. Toda španske oblasti, ki so bile v rokah komunistov, so nam delale sproti nove zapreke. Končno so jih pustili, a pred odhodom so vsakega posebej fotografirali.«
Nova obleka za stratosferskega letalca v odprti gondoli. Na levi gumijasta obleka s potapljaškim pokrivalom, preko katere pride jeklen oklep (desno).
Besni in srditi boji
»Proti večeru je vrgla svoja sidra v luki tudi križarka »Deutschland«. Kmalu so s čolnom pripluli do naše ladje trije voditelji komunistične ljudske fronte. Prišli so s prošnjo, naj naš poveljnik posreduje pri španski uporniški križarki, da preneha z obstreljevanjem mesta.
Padla je noč — z naše ladje so vso okolico in pristanišče osvetljevali reflektorji. Naš poveljnik se ni zanašal na besede ljudske fronte, da nas bodo pustili pri miru. Izogniti se je hotel vsakemu presenečenju, da ne bi morda sredi noči nenadno začele iz mesta na našo ladjo padati granate. Toda noč je potekla mirno in je za to križarka »Deutschland« dvignila sidra in odplula proti jugu. Cete ljudske fronte so bile v stiski. Že 10 dni so brez vsake zveze s centralno vlado, vsak dan pa se jim napoveduje ofenziva uporniškega generala Molle. Vendar dosedaj general Molle še ni mogel prisiliti komunistov, da bi položili orožje. Uporniki so mesto od več strani napadali.
Uporniki so se poslužili posebne zvijače: tovorne avtomobile so natovorili z bencinom in dinamitom in jih v polnem diru nagnali proti kasarni komunistov. Toda komunisti so to zvijačo pravočasno opazili in z granatami pravočasno razstrelili te avtomobile. Sedaj bodo uporniki poskušali kasarno podminirati in jo pognati v zrak. Rano zjutraj pa smo zopet dobili obvestilo s španske križarke, da bo ob 10. dopoldne ponovno začela streljati na mesto.«
»Za zaščito svojih interesov«
«S prvo zoro sta priplula v pristanišče dva angleška rušilca, da čuvata angleške interese. Kmalu pa je eden od njiju odplul dalje proti jugu, drugi pa se je zasidral poleg nas. Opoldne je na našo ladjo pribežalo zopet sedem beguncev, tako da smo jih imeli že 47. Med njimi je bil tudi argentinski konzul s svojo ženo. Nemški konzul pa je ostal v mestu.
Zvedeli smo, da ne bo nobenega begunca več in smo zato dvignili sidra in jx> sedmih urah pripluli v Santander. Ob vhodu v luko smo najprej opazili krasen grad in krasne nasade okoli njega. To je bil grad za poletne dni bivšega španskega kralja. Mesto leži na majhni višini. Mesto je polno visokih stavb, življenje v njem je drago. Razumljivo, saj je to mesto letovišče španskih bogatašev. Ko smo zapluli v pristanišče, nas je čakala ogromna masa ljudi,* ki se je drenjala okrog pomola. V luki je bil že zasidran angleški rušilec in ena torpedovka. V luki je bil tudi neki nemški parnik, ki je pripeljal v Španijo več kakor 100 Opelo-vih avtomobilov. Zaradi vojne pa jih seveda ni mogel oddati. Na to ladjo smo natovorili naše begunce.
V nasprotju z Gijonom v Santanderju nismo opazili nobenih oboroženih ljudi, niti čet. Toda prejeli smo obvestilo, da je mesto zelo razburkano, čeprav kaže na zunaj mirno lice. Ko smo pa pripluli že v luko, smo se prepričali o resničnosti tega sporočila. Da bi onemogočili pristajanje tujih ladij, so komunisti poruvali vse kamne na pomolih, ob katere se privezujejo l%dj,e. Prav t^ko sp potopili tudi vse boje, to je priprave, ki plavajo pio morju in na katere se lahko privezujejo tiste ladje, ki ne morejo v plitvo pristanišče. Pobrali smo naše begunce in odpluli v Bilbao.«
V Bilbao
»Ko smo pluli proti mestu, je priplula za nami v pristanišče še neka francoska izvidniška ladja, ki pa je že po kratkem pristanku zopet pohitela iz pristanišča. Ker je bil tudi ta dan na obrežju popolnoma miren, je poveljnik odredil, da smo ob dveh popoldne sidro zopet dvignili ter se popolnoma približali samemu Bilbau s svojim predpri-staniščem Portugalete. Pozno popoldne smo ' pristali v pristanišču. Kot prva ladja nas je pozdravila ameriška linijska ladja »Oklohama«, ki pa je že po kratkem času zopet odplula, ker je pač vedela, da bodo tujci pod zaščito naše križarke popolnoma varni. Nato nas je v samem pristanišču pozdravila neka torpedovka in dva angleška rušilca. Z enim od teh rušilcev smo bili že na odprtem morju dalje časa v brezžični zvezi. Da bi se ne ponovil isti primer kakor v Gijonu, je naš poveljnik dosegel, da so se španske vojne ladje, ki so stale poleg nas, obvezale, da nas bodo obvestile deset ur prej, preden bi začele s kakim obstreljevanjem, da bi na ta način mi že prej lahko zaščitili tujce. Tudi tukaj v Bilbao, kakor smo ugotovili, vse mirno. Na krov smo vzeli še večjo množino življenjskih potrebščin, drugače pa smo ostali na ladji. Tudi ta noč je potekla popolnoma mirno.«
Američanka Grace Hatch, edina ženska zastopnica pri olimpijskih tekmah v kegianju.
Tagoreova obletnica
Indija je obhajala 75 letnico rojstva Rabindra-nata Tagorea. Mnogostramki veleum: pesnik, dramaturg, romanist, književni kritik, socialni in verski učitelj, politik, pedagog in pridigar je bil rojen 1. 1861 v Kalkuti. Evropa ni poznala Tagorea do leta 1912. Takrat je obhajal 50 letnico in na željo rojakov je objavil nekaj lastnih angleških prevodov svojih pesmi iz liengalščine. Ta knjižica »Pesem za god« (Gitsndžali) je takoj doživela več. izdaj in prinesla avtorju mednarodno slavo. Nobelova nagrada je bila izraz tega priznanja. Tudi Tagoreovo potovanje po Evropi in Ameriki je izzvalo viharno navdušenje. Ljudje so se naravnost tepli za vstopnice k njegovim predavanjem. —
V	Pragi ga je poslušal in dobro portretiral naš Jakac. Tagoreove pesmi so bile prevedene v vse evropske jezike. Sicer pa pozna Evropa samo drobec njegovega dela. Tagoreove drame, romani in do dveh tisoč poem so spisani v bengalščini. Pesnik skromno stanuje v mali dedni graščini na deželi. Opustil je jx>litično delovanje in zaman poskušal se priključiti Gandijevemu gibanju. Zdaj je samo vzgojitelj mladine. Vodi lastno šolo, ki hoče zediniti preprosto orijentalsko življenje z za-padno vzgojo. Zelo se je zanimal za Jasno Poljano in ga navadno imenujejo rojaki »Naš Tolstoj«.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
•j
§
NUDI PO IZREDNO OGODNIH OENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V	LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
26
Zeleni pekel
Z omalovažujočim izrazom, katerega mu je narekovala tako preprosta naloga, se je Urio postavil na bregu v pravo držo. Navidezno je zaporedoma izvajal enake gibe, kakor prej Jose. Bee Mason in jaz sva ogledovala Josejev plen. Nenadno je nekaj zaploskalo in udarilo pred najine noge, tako, da sva se prestrašila.
»Prepozno sem izpustil vrv,« je menil Urio v zadregi.
Pomagala sva mu odvozljati vrv iz grmovja.
Poskusil je svojo srečo znova. To pot je pa izpustil zanjko prezgodaj. Trnek, vrvica in vaba so mu zleteli daleč ven na jezero. Kot zvesti tovariši smo bredli po vodi, Toda ker je pa prav ta trenutek riba požrla meso na trnku, smo lahko bedasto gledali, kako naglo izginja vrvica v globini.
»Bolje je, da si najprej daš to stvar od gospoda učitelja pokazati,« sem mu svetoval jaz. »En trnek je že še! k vragu.«
Urio je pametno in modro prezrl zasmeh-ljive iskre v Vacovih očeh. Znova je Indijanec sukal vrv nad glavo, spet je zletel klopčič v jezero.
Ker sem jaz zdaj ostro pazil, sem videl, kakšno napako je naredil Urio. On je sukal vso roko, namesto, da bi pregibal samo zapestje, kakor je delal Jose Vaca.
Med dnevom smo se vedno bolj in bolj urili. Piranhe so hlastale za vabo kakor tigri in so celo na suhem kazale naravnost presenetljivo bojevitost. Ena je skoraj brez vsakega napora pregrizla vrv na sredi.
Čez nekaj časa je naš vodnik menil, naj bi rajši pogledali za kakim plenom, ki vzbuja več teka, kakor pa piranha. Čeprav so piranhe užitne, so vendar sestavljene povečini iz kosti.
Zato smo šli do širnega močvirja na koncu jezera. Tam smo se zasidrali in vrgli trnke v bičevje. Z opolzkega krova barke, ki je podoben po svoji obliki želvi, je izredno težko zanesljivo vreči trnek. Navzočnost piranh nas je opominjala, naj bomo previdni. Kljub temu pa se nam je posrečilo, da smo ujeli kakih 12 rib iz vrste pacou. Te ribe spadajo med najokusnejše južnoamerikanske. Pacou je dolg skoraj dva čevlja in živi v potokih in rečnih strugah, ki teko iz močvirij v jezero. Hrani se s sočnimi povodnimi rastlinami. Indijanci iz rodu Bororo, ki prebivajo na severu, ga love s svojih čolnov z ostmi.
Razen tega smo pa ujeli še ribo, ki se imenuje pintado in je zelo zanimiva, ker nikdar ne zapusti jezera. Dolga je skoraj meter, barve pa je temnozelene. Glavo ima vzbočeno in top nos, ki je precej podoben delfinovemu. Od nosnega hrbta ji molita dva gibka, bičevju podobna obeska.
Ko smo se vračali domov, smo tik pod površjem vode odkrili bodičastega ostriža. Te živali imajo sivo oblasto telo in izredno zloben izraz, ki na človeka neprijetno učinkuje.
Njihovi dolgi gibljivi repi, s katerimi silovito otepajo okoli sebe, so pokriti s koščenimi trni, ki se zadero globoko v sovražnikovo telo. Če hoče človek te trne izvleči, ga to silovito boli, ker imajo trni ob robovih nazaj zakrivljene drobne kaveljčke. S kroglo iz revolverja smo splašili režanje z njegovega spačenega gobca.
Med večerjo je bil Urio strahovito raztresen. Smejal se je kakor stroj in odgovarjal kar tjavendan. Z roko je pa skrivaj tipal po hrbtu in se drgnil po ramah. Očitno ga je bolelo. Pozneje me je poklical na stran.
»Pridi, prosim, sem in poglej moj hrbet. Nekam neprijetno mi -je pri srcu. Komaj da še lahko sedim pri miru. \
Spremil sem ga v njegovo sobo in se tam seznanil s prostaško garapato. Garapata je ovčja uš, školjkast mrčes s šestimi nogami in z dvema močnima čeljustima, ki sesata kri. Če se prav spominjam, se je 37 teh živalic zavrtalo v Urijevo kožo.
Ko sem začel čutiti tudi jaz nekaj ter se slekel, je Urio našel na mojem hrbtu skoraj prav toliko število teh krvosesov, čeprav mi l niso ne prej, ne takrat, ne pozneje povzročale nobene neprijetnosti. Iz kdove kakega razloga so pa Bee Masona pustile pri miru in ga niso nadlegovale. Trdil je, da je njegova kri zaradi neštevilnih čebeljnih pikov tako nasičena z ! mravljično kislino, da je ovčjim ušem njen : okus zoprn.
Od tega trenutka dalje je važen del naše jutranje in večerne toalete tvorila parada in pregledovanje oddelkov garapat.
Vprašanje o tem, kako se preživljajo ovčje uši, je prav tako skrivnostno, kakor o prehrani komarjev. Ovčje uši prebivajo v gostih klop-čičih po kotih palmovega listja in planejo na vsakogar, ki se upa približati njihovemu zakotju. V treh dneh vzrastejo na človeku do velikosti vrabčevega jajca, potem pa nasičene s krvjo padejo na tla. Tam, kjer rasto palme, nahajamo te temnorjave zahrbtne stvore povsod, celo na takih mestih, kjer se zdi, da ni zanje nobene hrane. Nismo jih našli v pokrajinah, kjer smo vedeli, da že 400 let, od časov Rufla de Chaveza ni bilo nobenega človeka, in kjer spada tudi divjačina k izrednim redkostim.
Nekega jutra, ko se je vprav danilo, je stopil Bee Mason v mojo spalnico. Pritisnil mi je na čelo gobo in jo iztiskal tako dolgo, da sem se prebudil.
»Ali ljubiš kače?« je poizvedoval.
»Kako?«
»Vprašam te, če ljubiš kače? V trgovini imajo krotkega modrasa. To je neke vrste domača žival.«
»Kaj!«
»Da. Izredno strupena je. Ti jo boš držal nad gramofonom, jaz pa bom njene duševne dražljaje lovil na film.«
Vzravnal sem se v postelji.
»Ko sem se zadnjič udejstvoval kot igralec tebi na ljubo, si mi pojasnil, da je tista kačja zverina bila zaspana in nesposobna, da bi se branila. Kar pojdi in prosi Urija.«
Bee Mason je poskusil s prilizovanjem.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/111. Telefon 2994 in 299b Uprava: Kopitarjeve 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Geč. Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jožo Košiček.