11252559 Vsebina Aktualnosti: - II.kongres Zveze arhitektov Jugoslavije v Zagrebu - Razgovor z arhitektom Savinom Severjem, udeležencem kongr. 37 - Izvleček iz poročila o delu centralnega odbora ZAJ 39 - Izvlečki iz referatov II. kongresa ZAJ - Riehter,Vjenčeslav: Arhitek¬ tura in družba i+ 0 - Macura.Milorad: Smisel in tema¬ tika v znanstveno raziskovalnem delu na področju arhitekture in urbanizma v 1+2 - Kapetanovičiprof.Esad: Šolanje arhitektov v 1+3 - Nikolič,Vladimir: Študent arhi¬ tekture naj bo ustvarjalen, strokoven in družbeno angažiran 1+1+ - Centralni odbor ZAJ sestavljajo 1+5 - Zaključki II. kongresa ZAJ 1+5 - Poročilo komisije o prekoračitvi investicij pri gradnji samopo¬ strežne restavracije "Emona" 1+7 Natečaji: - Natečaj za urbanistično rešitev ožjega območja Titove ceste,med Tolstojevo ulico in Stadionom 51 - Interni projektni natečaj za idejno rešitev upravne zgradbe in silosa Državnega arhiva SRS, ter urbanistično rešitev Prul 56 - Natečaj za urbanistično in pro¬ jektno rešitev območja med Ve¬ govo, Titovo, Trgom revolucije in Aškerčevo cesto 6l - Anonimni natečaj za idejni za¬ zidalni projekt območja Feran- tovega vrta v Ljubljani 72 - Razpis natečaja za izdelavo idejne urbanistično arhitekton¬ ske rešitve turističnega podro¬ čja Sv. Štefan-Miločer-Pržno 76 - Razpis natečaja za izdelavo idejnega projekta modne hiše v Beogradu 76 Razstave: - Razstava sodobne jugoslovanske arhitekture v Ljubljani 78 Obiski: Obisk dveh čeških arhitektov 78 Društvene novice: - Podelitev nagrade ZAJ za leto 1964 79 - Vpis študentov v DAL 79 - "Deset minut z arhitekti" 79 Industrija nas seznanja: a (ti 'f~ 7 > rt & Q> >03 •H rH M rt •H 'd & d m •a o £ rt O A 'd o >CQ •H 0 •H K) i> M O ■8 Q) O (D rt O EH 02 Q> O P> -P rt -p •H -P (ti M •H tQ •H Pi (ti M 03 •H CH O > <1) O rt o £h «h O rt P. rt •H 1 •H Pi •H r d 'H 02 > > O S ■p •H A S ffj M 1 Q> £ ■8 t> ! rt o + s o * A S >0 •H >0 § M O ! o 0) > 0 1 rt o •p o o embalaže "Saturnus". Naklada: 600 izvodov. Naslov: Zveza arhitektov Slovenije, Arhitektov hilten, Erjavčeva 1 ?, I II. KONGRES ARHITEKTOV JUGOSLAVIJE 4-6 VI 1964 ZAGREB % II. kongres Zveze arhitektov V. Jugoslavije ; Razgovor z arhitektom Savinom Sever- jem, udeležencem kongresa Za delo katerekoli družbene ali strokovne organizacije predstavlja zbor njenih predstavnikov dogodek, ki nujno vpliva na celotni potek dela v sami organizaciji. Za Zvezo arhitektov Jugoslavije je bilo ta¬ ko pomembno srečanje jugoslovanskih arhitektov na II. kongresu, ki mu je nudilo gostoljubje mesto Zagreb v dneh od 3. junija do 6. ju¬ nija 1964. Kongres je bil sklican po določilih statuta, pri čemer je treba ome¬ niti, da je glavnemu odboru potekla mandatna doba že leta 1963. Zaka¬ snitev kongresa so povzročile predvsem organizacijske težave, pomanj¬ kanje financ ter nesporazumi glede glavnega referata. Na kongresu so zastopali Zvezo arhitektov Slovenije? prof. arh. E. Ravnikar, arh. M. Mihelič, arh. M. Šlajmer, arh. S. Sever ter arh. S. Križaj. V , , dneh zasedanja kongresa je bil izvoljen nov glavni odbor Zveze arhi¬ tektov Jugoslavije, v katerem so zastopani tudi člani naše zveze: / arh. M. Mihelič (predsednik ZAS), arh. B. Gaberščik ter arh. S. Se- y ver, ki je bil tudi izbran za enega izmed 3 podpredsednikov Zveze arhitektov Jugoslavije. Iz razgovora s podpredsednikom povzemamo ne¬ kaj vtisov s kongresa. Posrečena je bila že sama izbira prostora za delo kongresa, saj je potekalo zasedanje v dvorani Delavske univerze, ki sodi po svoji ar¬ hitekturi med boljše povojne zagrebške realizacije. Splošno mnenje članov kongresa je bilo, da je bilo delo kongresa do¬ bro organizirano. Morda bi bilo potrebno omeniti, da se je dan pred 38 kongresom sešel kongresni odbor, na katerem so predstavniki Zveze arhitektov Hrvatske predlagali, da bi se centralni odbor (predsed¬ nik, podpredsednik ter sekretar), ki predstavlja nekakšno osnovno skupino, ki opravlja vsa tekoča dela, menjaval vsako mandatno dobo. Sedež centralnega odbora naj bi bil v mestu, ki predstavlja po pomem¬ bnosti delovanja arhitektov središče dogajanja v arhitekturi. V tem smislu so omdnjali mesta Zagreb, Ljubljano in Sarajevo. Na splošno pa predlog ni našel podpore in se tudi Zveza arhitektov Slovenije ni preveč ogrevala za tak sistem, predvsem zaradi pomislekov glede organizacijskih težav, ki bi s tem nastale. Zato je tudi predsed¬ nik Zveze arhitektov Hrvatske arh. Šeferov predlog uradno umaknil, ne da bi ga predložil v diskusijo kongresu. Referate so še pred branjem razdelili delegatom, tako da so bili dobro seznanjeni z vsebino in pripravljeni na diskusijo. Referate je kongres v splošnem ugodno sprejel, prav tako tudi referat arhi¬ tekta VjenČeslava Richterja o "Arhitekturi in družbi", ki je bil morda preveč subjektivno naglasen ter ni veljal za uradni referat. Diskusija na kongresu je bila živahna in zaradi kratko odmerjenega časa dovolj intenzivna. Kongres je v glavnem, tako v diskusiji kot v referatih in zaključ¬ kih, potrdil dosedanjo usmeritev razrešenega glavnega odbora ter nakazal novemu glavnemu odboru dovolj zrelih smernic za nadaljnje delo. Tako je bilo eno izmed najvažnejših priporočil kongresa vse¬ bovano v sklepu, da naj novi odbor izvede združitev Urbanističnega društva in Zveze arhitektov, pri čemer pa niso ostala podrejenega pomena ostala priporočila, ki se nanašajo tako na izboljšanje delov¬ nih pogojev arhitektov kakor tudi na afirmacijo arhitekture v sploš¬ nem. Prepričani smo, da bo uspelo novemu odboru realizirati vsaj bi¬ stvene sklepe kongresa, posebno še ob ugotovitvi, da so uspehi dose¬ danjega odbora lahko izhodišče za nadaljnje delo. Razrešeni odbor je v času svojega mandata organiziral številna posvetovanja, raz¬ stave, ankete in podobno, vendar je bila glavna skrb posvečena re¬ viji Arhitektura in urbanizem, ki je redno izšla že v 26 . številkah. Nf>vi odbor bo moral poleg omenjenih upoštevati pri svojem delu tudi nove oblike in načine, ki bodo odraz stopnje našega splošnega raz¬ voja in prav tako potrebe po še močnejši uveljavitvi stroke na šte¬ vilnih področjih družbenega življenja. 39 % I Izvleček iz poročila o delu central¬ nega odbora Zveze arhitektov Jugo¬ slavije za obdobje od 2 3 / i - 1 9 6 o 3/6-1964 Dejavnost Zveze arhitektov Jugoslavije se je v 4-letnem obdobju od¬ vijala v glavnem v treh smerehs I. v reorganizaciji Zveze arhitektov Jugoslavije in v organizacij¬ skem urejanju, II. v delu za napredovanje, afirmacjjo in popularizacijo jugoslovan¬ ske arhitekture doma, III. v afirmaciji in popularizaciji sodobne jugoslovanske arhitek¬ ture v inozemstvu in v razširitvi mednarodnih zvez. I. a) V SR Jugoslaviji deluje danes 6 republiških zvez arhitektov in v njihovem okviru še 17 društev (v SR Srbiji 5, v SR Hrvatski 5, v SR Sloveniji 2, v SR Bosni in Hercegovini 3 in v SR Makedoniji 1 društvo). b) Zveza arhitektov Jugoslavije vodi kartoteko vseh članov, ki jih je danes 2.777. c) Zveza arhitektov Jugoslavije vodi kartoteko z imeni projektantov in riibovih del. d) Zveza arhitektov Jugoslavije vodi kartoteko z izrezki iz tiska o vsem, kar se piše o arhitekturi. II. Zveza arhitektov Jugoslavije je imela mnogo koristnih razgovorov pri snovanju zakonov in zakonskih predpisov s področja arhitekture, po¬ sebno pa je sodelovala pri pripravah Zakona o investicijski izgrad¬ nji. Zveza arhitektov Jugoslavije je pripravila načrt pravilnika o nate¬ čajih, prav tako pa je pripravila razgovore o avtorskih pravicah ar¬ hitektov. Žal v teh prizadevanjih ni dosegla pravih rezultatov. Zelo koristni so bili razgovori, ki jih je imela z družbenimi organi v raznih krajih Jugoslavije. Glasilo zveze je Arhitektura i urbanizem, ki izhaja že peto leto v 2.2oo izvodih. V 4-letnera obdobju je centralni odbor Zveze arhitektov podelil 6. arhitektom nagrade (iz SR Slovenije jo je prejel arh. FUrat za naj¬ boljšo šolo). 4o Zelo plodno in uspešno je sodelovanje centralnega odbora s politični¬ mi in družbenimi organi in še posebej z Zvezno gradbeno komoro in 3 Sekretariatom za informacije ZIS. III. Zveza arhitektov Jugoslavije je pripravila razstavo sodobne jugoslo¬ vanske arhitekture, ki je v svetu prejela mnogo priznanja. Redakcij¬ ski odbor pripravlja izdajo knjige, ki bo zajemala vso sodobno arhi¬ tekturo v naši državi. Razne tuje razstave so obšle skoraj vso državo. Blizu 3o naših arhitektov je sodelovalo v raznih mednarodnih komisi¬ jah (UIA). Naši delegati so sodelovali na vseh mednarodnih kongresih. Za leto 1965 se pripravljajo delegati na kongres UIA v Parizu. Centralni odbor Zveze arhitekotv je podelil 18. arhitektom, diplome čas-fih članov (med drugimi sta prejela diplomi arh. Ivan Vurnik in arh. Stanko Rohrman). Zaslužnih članov ima Zveza arhitektov že 43, med njimi so si prido¬ bili iz Slovenije častno priznanje arhitekti D. FUrst, prof. E, Rav¬ nikar, M. Lapajne in M. Šlajmer. Na kraju poročila centralnega odbora Zveze arhitektov Jugoslavije sledijo priloge o članih centralnega odbora, o članih ocenjevalnih sodišč, o članih komisije za podeljevanje letne nagrade, o mednarod¬ nih izmenjavah arhitektov in o obiskih tujih arhitektov v naši drža¬ vi . Kongres je poročilo v celoti sprejel. Izvlečki iz referatov II. kongresa Z A J Vjenčeslav Richter ; Arhitektura in družba Kadarkoli beremo o preteklih civilizacijah in njihovih ostankih hiš, nam je jasna povezanost družbe in njenega arhitekturnega izraza. Nas v prvi vrsti zanima odnos med socialistično družbo in našo po¬ vojno arhitekturo. Za našo povojno arhitekturo ja gotovo zgovorno, da je naročnik večjih del družba, ki je v razvoju. Zato so značilne za to obdobje: neobičajna hitrost izgradnje, pomanjkanje materiala 41 (I in mehanizacije ter pogostna nejasnost v pogledu arhitektonskega programa. Zaključki, ki se iz tega ponujajo, so predvsem tile: gra¬ dimo prehitro, ker so roki prekratki, projekti niso preštudirani niti kompletni, zato ni v njih študijske ustvarjalnosti, ki bi dala delom trajnejšo vrednost. Najti vzroke za tako stanje ni težko. Med napakami je najpogostnejša ta, da mislijo družbeni organi in inve¬ stitorji, da so z odlokom o gradnji in ob zagotovilu sredstev stvar že opravili, arhitektom je treba zamisli samo še narisati. Zato so načrti nepopolni, nejasni, neusklajeni in brez najmanjše osebne note tistega, ki projekt podpisuje. Računica je jasna in mora se uvideti, da je projektantska ura mnogo bolj poceni kot pa so lahko posledice na gradbišču in v življenju stavbe. Pri sanaciji takega stanja v projektantskem delu bo treba iti globlje, ne samo v podaljšanje ro¬ kov, temveč bo treba tudi prevzgojiti arhitekte, ki so se že kar pri¬ vadili tega stanja. Besedo še o honoriranju projektov. Popolnoma nepravično je, da pro¬ jekt ene in iste naloge stane enako, če ga dela dober ali slab ar¬ hitekt. Če pomislimo na posledice za objekt, moramo dati projekt v izdelavo sposobnemu projektantu in ga po teh sposobnostih tudi ho¬ norirati. Natečaje je treba orientirati tako, da bodo postali instrument no¬ vih arhitektonskih idej, ne pa da so merilo obrtniških sposobnosti posameznih konkurentov. Arhitektova naloga se ne sme končati z izdelavo projekta, arhitekt mora spremljati gradnjo objekta in se zanimati zanj tudi še potem, ko je dograjen, da se seznani z rezultati realizirane zamisli. Prav tako je treba slediti času glede na industrijsko in polindustrij- sko gradnjo, saj so se pokazali zelo zadovoljivi rezultati. V začetku naših razmišljanj smo trdili, da vsaka civilizacija naj¬ de ustrezni izraz v arhitekturi, torej je povsem logično, da je tu¬ di socialistična arhitektura nagla svojega. Težko si je sicer zami¬ sliti socialistični stil, posebno še pri sodobnih komunikacijskih sredstvih in mnogovrstnih mednarodnih vplivih, odkriva pa se lahko v oblikah življenja socialističnega človeka: v domovih kulture, de¬ lavskih univerzah, muzejih revolucije in spomenikih, ki nosijo spe¬ cifične plastične vrednote. Kakšne pa naj bodo naloge socialistične arhitekture? 42 Arhitektura naj osvaja in razvija najnaprednejše načine gradnje. Ima naj odprte oči za vsako družbeno specifičnost, pri tem pa naj išče ustrezen arhitektonski izraz. Družba naj široko stimulira vse tiste kadre in posameznike, ki po¬ kažejo ustvarjalno moč tako v obdobju šolanja kakor v sami praksi. Ustvarjati je treba take družbene instrumente, na katere se bodo ti kadri lahko naslanjali. iuiaoraci iviacura : Smisel in tematika v znanstveno raziskovalnem delu na področju arhitekture in urbanizma Prostor dandanes ni več izoliran, zato je pojem o njem postal mno¬ go širši. V zaostalih deželah ga podcenjujejo, šele v obdobju raz¬ voja dobi prostor tisto vlogo, ki mu v resnici pripada. Kaša dežela se vedno bolj zaveda važnosti širšega prostora, notranjega in zuna¬ njega, ki predstavlja posebno kategorijo družbene aktivnosti. Arhi¬ tektura je bila deležna znanstvene obdelave že v davni preteklosti in je tudi zato doživela tako velik razvoj. Znanstvena misel, ki obravnava problem arhitekture danes, je težko zajemljiva, saj se stika s področji geografije, pedologije, sociologije, biologije in prav zato tudi ni registrirana kot znanstveno raziskovalna veda. Vendar pa nobena od omenjenih panog ne obravnava življenja v pro¬ storu - to pa je naloga znanstvenega raziskovanja v arhitekturi. Kompozicija prostora in njenih elementov in tudi ustvarjalno delo imata .nanstveno teoretično osnovo. Tako kot glasba in književnost ima tudi arhitektura svoje kompozicijske zakone in svoje stilske posebnosti. Potrditev teh zakonitosti nam pomaga odkriti, da loči¬ mo modno od sodobnega in kič od umetnosti. Osnova teorije je zgodo¬ vina ailiitekture in urbanizma. Če smatramo, da je njihov razvoj po¬ gojen v zakonitostih, potem njihovo razumevanje pojasnjuje seda¬ njost. V naši deželi so potrebe po znanstveno raziskovalnem delu velike. Mnogoštevilne so naloge, vendar je znanstvenih delavcev malo, sred¬ stva so skromna in izkušnje majhne. 43 Pri razmahu te znanstvene panoge morajo imeti veliko vlogo strokov¬ ne družbene organizacije arhitektov, ki odkrivajo naloge in tudi ocenjujejo rezultate. Tako se postavlja pred nas naloga, da se lo¬ timo znanstvene obdelave arhitekturno urbanističnih nalog, ker re¬ zultati znanstveno raziskovalnega dela predstavljajo osnovo za ra¬ cionalno izgradnjo arhitekturnega in urbanističnega prostora, v ka¬ terem se manifestira družbeni razvoj. prof. Esad Kapetanovic : Šolanje arhitektov Arhitektura je podala danes že tako kompleksna, da je ne moremo popolnoma obvladati; zato so potrebni specialisti za posamezne ele¬ mente arhitekture in arhitekturnega ustvarjanja. Že danes nam mora biti jasno, da bo treba tudi v arhitekturni stroki imeti strokovnja¬ ke, ki bodo diferencirani po smeri šolanja. Govoriti o šolanju arhitekta pomeni obravnavati plan in učni program šole. To je tudi osnovna tema kongresa. Šolanje po učnem programu traja 4 leta. Glede na tako kratko šolanje so se slišale kritične pripombe, češ da v nekaj letih ni mogoče vsega učnega programa ob¬ vladati kvalitetno. Vendar tako mnenje ni točno. Štiriletno šolanje naj omogoči izoblikovati arhitekta splošne prakse, v nadaljnjih dveh letih pa naj mu bo omogočena specializacija: v urbanizmu, visokih gradnjah, industrijski arhitekturi ali pedagoški smeri. Če hočemo uspešno uveljaviti 4-letni učni program, potem je potrebno iz učnih programov izločiti preobilno faktografijo, zato pa je po¬ trebno tembolj skrbno izbirati maloštevilne primere in ilustracije. Arhitekt mora biti kvalitetno izobražen, zato je treba izvajati se¬ lekcijo z rigoroznim ocenjevanjem kvalitete! Na kratko ae ustavimo še pri sprejemu študentov na fakulteto. Preiz¬ kušnja l8-2o-letnega študenta ob sprejemnem izpitu ne more dati po¬ polnoma prepričljivih rezultatov, ker je takrat študent še v razvo¬ ju, njegove potencialne možnosti pa pridejo do izraza šele v času spoznavanja predmeta, zato bo potrebno razmisliti tudi o teh vpra¬ šanjih. 44 Vladimir Nikolič : Študent arhitekture naj bo ustvar¬ jalen, strokoven in družbeno anga¬ žiran Arhitekturna šola ima nalogo, da izobrazi človeka, ki bo s svojim delom sposoben ustvariti ne samo kvalitetno arhitekturo po nekem tehničnem prototipu, temveč arhitekturo z mnogostranskim vidikom družbenih činiteljev. Učitelji te šole bi morali biti aktivni so¬ delavci v tehničnem^prostorskem in zgodovinskem gibanju današnje družbe. Arhitekturo skušajo na silo pretvoriti v neko znanstveno tehnično dejavnost, pozabljajo pa pri tem na njeno vlogo družbene dejavno¬ sti. Odločno je treba ločiti arhitekturo in gradbeništvo, če hočemo imeti svojo arhitekturo, mora ta zrasti iz potreb skupnosti, naših teženj in našega dela. Današnja vzgoja arhitektov pri nas je steril¬ na in nima zveze s prakso in njenimi potrebami. Dokler ne bodo po¬ stale naše fakultete delavnice, dokler ne bodo v naših predavalni¬ cah vladale osnovne zahteve po kreativnosti, se ne bomo premaknili z današnjih pozicij. Naše fakultete morajo biti napredni iniciator družbenih odnosov. Na fakultetah morajo vzgajati ljudje, ki so se afirmirali v praksi in ki žive sredi družbenega dogajanja. Študent ne sme biti pasivni faktor arhitektonske misli in ustvarja¬ nja. Njegova aktivnost je določena glede na njegove individualne sposobnosti. Opozoriti moramo še, da se v šoli rojevajo klice naše arhitekture, miselna in ustvarjalna disciplina velikih nalog. Tu ti¬ či nevarnost nezadovoljivo vzgojenega arhitekta. Zavedati se moramo, da so študenti važen in osnovni faktor za obstoj visokošolske delovne organizacije in da imajo zato pravico opredeliti se pri svojem šola¬ nju. 9 ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab 45 % (# Centralni odbor Zveze arhitektov Jugoslavije, izbran na II. kongresu Zveze arhitektov Jugoslavije Predsednik: Podpredsedniki; Sekretarja: Člani - predstavniki republiških zvez: arhitektov: Ostali člani: Bogdan Bogdanovič Stanko Mandič Savin Sever Srdja Šeferov Mihajlo Mitrovič Zoran Petrovič Miho Čakelja (Makedonija) Sulejman Hasanagič (Hrvatskaj Mustafa Djumrukčič (BiH) Milan Korolija (Srbija) Milan Mihelič (Slovenija) Milan Popovič (Črna gora) Miloš Savič (Vojvodina) Miroslav Begovič Dragica Crnkovič Bor?', s Čipan Vlado Dobrovič Jahiel Finci Boris Gaberščik Nada Marič Vitič Djordjije Minjevič Tomislav Petrovič Milica Šterič Zaključki II. kongresa Zveze arhitektov Jugoslavije 1. Sprejmejo se vsi prebrani referati in poročilo kot tudi vsa do¬ polnila, ki so bila podana v diskusiji na kongresu. 2. Kongres je ugotovil, da so jugoslovanski arhitekti dosegli zelo pomembne rezultate v dosedanjem obdobju. Splošna raven ni v skladu s potencialnimi možnostmi in z vloženimi napori ter sredstvi. 3. Učinek vloženih naporov skupnosti in arhitektov je zmanjšan spri- 46 So pogojev, v kakršnih se odvija arhitektonska dejavnost in v kate¬ rih se tudi objekt izvaja, 4. Status arhitekture in urbanizma je treba jasno definirati z u- streznimi pravili, v katerih bo določen poleg gospodarskih svojstev tudi socialni in umetniški značaj arhitekture. 5. Da bi to dosegli, je potrebno zagotoviti sodelovanje med Zvezo arhitektov in njenimi društvi, ki bo prineslo potrebna pravila, s katerimi 3e bodo opredelile arhitektonske dejavnosti in izgradnja arhitektonskih objektov. 6. Medsebojni odnosi med investitorjem, projektantom in izvajalcem niso v skladu s splošnimi družbenimi gibanji in onemogočajo aktivno in odgovorno sodelovanje avtorja objekta v procesu izgradnje objek¬ ta. Opaziti je tudi pojave, da izvajalci prevzemajo dejavnost inve¬ stitorjev in projektantov, pri tem pa zanemarjajo humani smisel ar¬ hitekture kot tudi socialni in estetski moment same izgradnje. 7. Nerealna so razmerja glede na porabljeni čas za preddela, projek¬ tiranje in izvajanje del, pri čemer ima najbolj neugoden položaj prav projektiranje. Nujno je treba sprostiti proces, ki nastaja pred projektiranjem in ki spremlja projektiranje in izvajanje arhitekton¬ skih objektov (izdajanje lokacij, gradbena dovoljenja, odobravanje objektov itd.). 8. Dosedanja kreditna praksa ne omogoča, da bi se projektant pravo¬ časno vključil v proces izgradnje, s čimer je onemogočeno studiozno in konstruktivno delo pri projektiranju. Potrebno se je boriti za dalekosežno in konkretno planiranje projektiranja in izgradnje. 9. Organizacijske oblike projektiranja so pogosto v nasprotju z njegovim smislom in vsebino. Zaradi izjemnega značaja tega problema mu je treba v . edečem ob¬ dobju nujno posvetiti pozornost. 10. Šolanje arhitektov je osnovano bolj na zavesti in strokovnem znanju šolskega kadra kakor pa na enotni zamisli in sodobnem postop¬ ku ter realnih potrebah družbe. Zato je potrebna revizija metod šo¬ lanja v jugoslovanskem metilu. 11. Znanstveno raziskovalno delo na področju arhitekture in urbani¬ zma je potrebno izpopolnjevati kot osnovo planiranja projektiranja in izgradnje. 47 12. Društva arhitektov in zveza arhitektov naj sprejmejo naslednje naloge: Zveza arhitektov kot predstavnik družbene skupnosti opravlja funk¬ cije, ki se jih država popolnoma odreka, in to s a) Ocenjuje sposobnosti arhitektov za samostojno opravljanje prakse. b) Ocenjuje kvaliteto arhitektonskih objektov. c) Skrbi za prakso in razvoj mladih arhitektonskih kadrov. 13. Kongres nalaga pomembno nalogo izdelati moralni kodeks, s kate¬ rim bo definiran strokovni in etični lik arhitekta, njegove družbe¬ ne obveznosti in odgovornosti. 14. Kongres nalaga zveznemu odboru, da vzpostavi potrebne stike z organi uprave, da se bodo zaključki realizirali. 15. Potrebna je tesnejša zveza in sodelovanje z zvezo urbanistov, priporoča se združitev v enotno zvezo. Zagreb, 6. junija 1964. Poročilo komisije o prekoračitvi investicij pri gradnji samopostre¬ žne restavracije "Emona " v Ljubljani Občinska skupščina Ljubljana-Center je imenovala komisijo, ki je bila sestavljena iz članov - predstavnikov sveta za gostinstvo in turizem Občinske skupščine Ljubljana-Center in predstavnikov DAL, in to: Miloš Lapajne , Albert Sušnik, Vladislav Sedej. Komisija je pregledala vse obstoječe elaborate, zapisnike, gradbe¬ ne knjige in dnevnike, razna poročila in zgrajeno restavracijo ter prišla do tehle ugotovitev: 1. V dokumentaciji ni bilo mogoče zaslediti stične projektne naloge, na podlagi katere naj bi bil izdelan projekt. Program se je pripravljal 2 leti, projekt nekaj mesecev, gradnja se je pričela januarja meseca, brez dokončne dokumentacije. 48 Zaradi prekratkih rokov za projektiranje in neprimernega zimskega časa za gradnjo se je prešlo na tako imenovani sistem forsirane gradnje, kar je povzročilo: a) oddajo del izvajalcem brez licitacij in dokončnih načrtov, b) sprejetje ponudbenih cen, katerih bi v normalnih pogojih gradnje ne bilo mogoče opravičiti, c) izvajalci so bili prisiljeni zaradi kratkih rokov opravljati de¬ lo v več izmenah. 2. Ker ni bilo dokumentacije o obstoječih vgrajenih instalacijah, je prišlo do zelo velikih odstopanj od projektnih del, Izvajalci se. niso držali projekta. 3. Problem fasade. Osnovni projekt je predvideval zgolj popravilo obstoječe fasade, nato pa se je z odločbo Občinske skupščine zahte¬ valo oblaganje z marmornatimi ploščami. Po ostri reakciji javnosti je bila obloga odstranjena - zopet na podlagi odločbe Občinske skupščine. 4. Investicijski elaborat je bil zelo pomanjkljiv tudi glede na opremo. Temeljil je na pred leti nabavljeni opremi "Offeco", samo-, postrežni liniji, ki bi izdelana doma stala v tem času samo 5o nabavljene cene. Hkrati so bile v programu opuščene mnoge postavke, ki so bile po¬ zneje vgrajene in nabavljene. 5. Gradnjo je vodil od januarja 1963 gradbeni odbor, imenovan od Občinske skupščine, že med samo gradnjo pa je investicijo prevzel v februarju 1963 delovni kolektiv podjetja "Šestica". Gradbeni od¬ bor je odločal o izvedbi in o kakovosti del, skrbel za povezavo med projektantom, izvajalci in investitorjem. Odbor je reševal or¬ ganizacijske in tehnične probleme, naročal spremembe itd. Smatram, da je odbor' odigral pozitivno vlogo pri takem načinu grad¬ nje, ker bi drugače bile prekoračitve še mnogo večje. Komisija je podrobno analizo stroškov podala v svojem poročilu ob¬ činski skupščini, soglasno pa je prišla do tehle zaključkov: 1. Program nove samopostrežne restavracije "Emona" pred projektira¬ njem ni bil temeljito proučen niti tehnološko, še manj pa ekonomsko utemeljen. Izdelana sta bila 2 investicijska programa. Pi'i drugem investicijskem programu je Občinska skupščina terjala zmanjšanje # t 49 % * investicijske vsote, dasiravno program in kvadratura prostorov nista bila bistveno zmanjšana. 2. Investicija je bila tehnološko in ekonomsko dokaj nerealna. Ko¬ misija to utemeljuje z naslednjim: Stavba, V kateri je obstajal kavarniški lokal (prostor), je bila prvotno preadaptirana v prit¬ ličju v banko, v kleti pa v klUb banke, nato pa spet v restavraci¬ jo. Prvotni program je bil tak, da bi bila v pritličju samopostrež¬ ba, v kleti dancing restavracija, tako da bi lahko porabili kuhinjo ifc instalacije, ki jih je investirala banka za svoj klub v kleti. Pri teni je nastala izguba investicije 18,ooo.ooo.- din. Slednjič pa je končni program predvidel samopostrežno restavracijo v kleti, v pritličju pa erpress bar. 3. Nobenega dvoma ni, da je bil rok za projektiranje izredno kra¬ tek. Tudi med samim projektiranjem je prišlo do določenih sprememb programa. Tudi rok za izgradnjo je bil dokaj kratek, razen tega pa so se dela izvajala v zimskem času, ko so bile okoliščine za to še mnogo težje. Med samo gradnjo je prišlo tudi do sprememb programa, kar je terjalo spremembe načrtov in dopolnilo zaradi pomanjkanja podlog in načrtov dejanskega stanja objekta, zlasti pa vseh insta¬ lacij. 4. Investitor ("Šestica 1 ) se je odločil za adaptacijo na čisto admini¬ strativen način. Priprave investiranja je dejansko opravila občin¬ ska skupščina, nadalje gradbeni odbor in slednjič šele sam kolektiv podjetja "Šestica". Tako je dejanski plačnik investicije ("'Emona") postal kolektiv, ki ni imel možnosti odločanja in sprejemanja posa¬ meznih rešitev adaptacije, ki bi bile zanj tudi ekonomsko sprejem¬ ljive. 5. Elaborat občinsk.e skupščine izhaja iz osnove 253,ooo,ooo.- din (drugi potrjeni investicijski elaborat z dne 2o/2-1963), medtem ko bi dejansko moral izhajati iz 1. investicijskega elaborata, za ka¬ terega je bilo predvideno približno 357,ooo.ooo.- din. Če bi bilo to upoštevano, bi dejanska prekoračitev investicijske vsote za adap¬ tacijo samopostrežne restavracije "Emona" znašala okoli loo,ooo.ooo.- din in bi bila za piav tako vsoto zmanjšana. 6. V dejanskih stroških investicije, ki znaša 472,ooo.ooo.- din, so zajeta tudi tista dela, ki niso bila predvidena v odobrenem načrtu (glej odločitve gradbenega odbora!). Tako velika vsota je bila do¬ sežena tudi zaradi tega, ker je.bila sama izvedba bogatejša (boga- 5 o tejši materiali), saj so bile očitne težnje po reprezentančnem lo¬ kalu v središču mesta. 7 . O osebni krivdi projektanta, izvajalcev in gradbenega odbora je sicer bolj ali manj težko-govoriti. Omenjeni so se trudili, da bi bil objekt v čim krajšem času usposobljen za obratovanje. To potr¬ juje tudi odločitev občinske skupščine, ki je odobrila prizadetim 5 .000. 000.- din za premije. 8 . V drugem investicijskem programu, ki je bil zmanjšan na din 253.000. 000.-, so bile črtane pisarne z opremo, stanovanja, komu¬ nalni prispevek ter znižani stroški za instalacije. Dejansko pa so bila vsa dela opravljena, razen plačila komunalnega prispevka. Komisija sodi, da je investitor vsa ta dela opravil, da bi rešil probleme matičnega podjetja. Vse to je podjetju že poprej primanj¬ kovalo. 9 . Gena vseh stroškov adaptacije samopostrežne restavracije "Emona ' 1 v investicijskem programu je bila kalkulativno določena na podlagi nedokončanih načrtov. Zaradi tega so bile tako količine porablje¬ nega materiala kakor tudi cene odločno prenizke. 10. Obloge sten so bile opravljene v bogatejši izvedbi, kot pa jih je predvideval sam projekt. 11 . Adaptacija samopostrežne restavracije "Emona" vsekakor ni osam¬ ljen primer nenačrtne in hesmotrne investicije in je ponoven dokaz kampanjskega načina dela na področju investiranja ter eden izmed mnogih primerov, kako se ni mogoče lotiti novih gradenj oziroma adaptacij. Kaže tudi na dejstvo, da je pri posameznih gradnjah oziroma adapta¬ cijah treba upoštevati predvsem ekonomsko utemeljenost, ne pa želje in hotenja politično teritorialnih enot v pogledu reševanja posame¬ znih problemov. Investiranje v objekte te vrste bi moralo izhajati iz dejanskih potreb. Nesmotrno in hkrati nepravično je najti za po¬ samezne gradnje oziroma adaptacije investitorja, na katerega padajo potem bremena odplačevanja anuitet. Komisija navaja to zaradi tega, ker meni, da bi bilo treba spoštova¬ ti samoupravne pravice kolektiva, hkrati pa graja tak način investi¬ ranja, za katerega je dokazano - v tem konkretnem primeru - da je nesmotrn in za družbeno skupnost škodljiv - tako iz gospodarskih ka¬ kor tudi iz političnih razlogov. 0 f Za komisijo: Miloš Lapajne 51 Natečaji Natečaj za urbanistično rešitev ož¬ jega območja Titove ceste med Tol¬ stojevo ulico in Stadionom Celoten razvoj mesta Ljubljane se občutno hitro širi proti severu in proti vzhodu. Posebno za Bežigradom se je v zadnjih petih letih ve¬ liko sezidalo, največ seveda na nezazidanih področjih sverno od Sta¬ diona vse tja do Stožic oziroma Ježice. Sredstva se vlagajo predvsem v stanovanjsko gradnjo in delno v industrijo, tako, da je potreba po komunalnem centru postala že zelo pereča. Zato so pred letom začeli z izgradnjo delnega komunalnega centra na področju med Titovo, Krži- čevo in novo traso Linhartove (gostilna Kačič). Izkazalo se je, da je ta predel premajhen za vse objekte, ki so potrebni, da bi center funkcioniral kot administrativno, zabavno, trgovsko, šolsko in zdrav¬ stveno središče komune. Predvsem pa je ta predel preblizu mestnemu središču in ne stoji v fokusu območja občine Bežigrada. Generalni urbanistični načrt Ljubljane in regulacijski načrt za ob¬ močje občine Ljubijana-Bežigrad predvidevata komunalni center na pod¬ ročju ob Titovi cesti med Tolstojevo ulico in Stadionom. SGP Grosup¬ lje je v soglasju z občinsko skupščino Ljubijana-Bežigrad in s sodelo¬ vanjem Društva arhitektov Ljubljane razpisalo javni anonimni natečaj. Postavljeni rok je bil od 18/1-1964 do 15/4-1964. Razpis je temeljil na ustaljenih pravilih. Predvideval je razdelitev treh nagrad in treh odkupov, ostalim odgovarjajočim projektom pa je povrnil stroške v višini loo.ooo.- dinarjev. Program za širše natečajno območje je obsegal: A) Podatke in poročilo iz regulacijskega načrta občinske skupščine Ljubijana-Bežigrad. Širše natečajno območje obsega 14,4 ha (obe stra¬ ni Titove), ožje pa 2,35 ha. Območje je stanovanjska cona s komunalnim centrom. Center je predviden na prostih površinah med Titovo cesto, Triglavsko, Grafenauerjevo ulico in industrijsko cono nad Glosarjevo ulico. Program za komunalni center predviden cca 28.000 m2 bruto etažnih po¬ vršin. Površina, ki je na razpolago znaša 23.500 m2 (faktor izrabe 1,2), pri tem niso upoštevana parkirna mesta, garažiranje in dostopi. Preostalo površino projektanti izrabijo za stanovanja, ki naj bo¬ do majhna, da bi ne zahtevala posebnih objektov. Količinski odno3 52 med površinami centra in stanovanji naj bi predlagal projektant. B) Program za natečajno območje: 1) Komunalni center: trgovina 575o m2, obrtni servisi 215o m2, dru¬ žbena prehrana 4000 m 2 , družbeni center 65oo m 2 , zdravstvo 12 oo m 2 , vzgoja in varstvo otrok 4 oo m 2 , uprava 8000 ni 2 , galerija, športni park. Skupaj cda 26.000 m2 etažne površine. 2) Stanovanja: Bruto gostota nastanitve v soseskah naj znaša od 9o oseb/ha do 2oo oseb/ha. Za osnovo pri izračunu bruto gostot nastanit¬ ve, se je razširila neto gostota nastanitve (12o - 35o oseb/ha). Na šestih sejah je ocenjevalna komisija pregledala 13 prispelih ela¬ boratov, jih analizirala, pet od njih izločila, ostale pa ocenila. Ocenjevanje je bilo osnovano na kriterijih: zadostitev zahtevam pro¬ grama, obdelava elaborata (ideja, gabarit, oblikovanje), možnost re¬ alizacije projekta, obdelava centra (program, etapnost, funkcional¬ nost), stanovanja (etapnost, gabarit, gostota, tlorisi, funkcional¬ nost, izolacija, parkiranje in garažiranje). Ocenjevalna komisija je potem, po teh kriterijih in ocenah posame¬ znih članov komisije, na seji 14/5-1964 razvrstila najboljše elabo¬ rate : Prvo nagrado v višini l.loo.ooo.- je dobil projekt z ge¬ slom " M E 5 I 0 " prof. Eda Ravnikarja s sodelavci študenti Majdo Kregar, Marjanom Gašperšičem, I. Justinom in Edom Ravnikarjem. Program je ustrezen in ga celo presega, daje nove sugestije, jih do¬ bro tolmači in utemeljuje kot funkcionalno potrebo (nova vizija) vse v okviru pravilne impresivne vizije bodoče nove Ljubljane. Trgovski del je v primerjavi s stanovanjskim jjredimenzioniran, vendar pušča obsežna rezerve za perspektivo, posebno pri predstavi mesta in nje¬ govega bodočega življenja, kot ga avtor prepričljivo podaja v teh¬ ničnem poročilu. - Projekt je zelo inventiven, bogat, poln idej, tako po tehnični organizacijski strani, kot tudi po prostorskem obliko¬ vanju prijema osnovnega urbanističnega koncepta, ki je s podanim izhodiščem karakterja Titove ceste, kot ga podaja avtor, povsem pre¬ pričljiv. Vedute so v celoti upoštevane, opozarja celo na nove. - Zahtevni del centra in stanovanj je možno realizirati v prvi fazi, ostalo sukcesivno s porastom prebivalstva in ekonomskimi možnostmi nadomestitve obstoječih individualnih zgradb. Investicijsko je ne- # ) 53 Maketa prvonagrajenega projekta prof. Edvarda Ravnikarja : St ~r V T t" ~r T -* fvvt f vvt-.v v •* ”V V V # t-i Ml £*■<*%. 4 k .•! :te .T -w r fc ;r* ? rj * w V V M !» |3>- ’* i* 4 W v * W W W > {■ j * v ” »?vv w* ^ •»- -w , V 54 koliko zahtevnejši. - Center je oblikovno, funkcionalno in detajlno dobro izpeljan z razporeditvijo posameznih objektov, ki omogočajo etapno izgradnjo, pestrost v arhitekturi; realizacija ni problematič¬ na. - Vrednost stanovanj "v hribih " je z ozirom na terase, ki so po¬ daljšek stanovanj, praktično zmanjšana zaradi pogledov z bližnjih stanovanjskih stolpov. Drugo n'a g r a d o v višini 800.000.- din je dobil projekt z geslom " 14141 ", ki ga je izdelala skupina Prane Rihtar, Mitja Simoni¬ ti, Tine Legat, Sonja Špindler. Program je problematično razširjen pri trgovini za ca 3 oo 0/0. Hiper¬ trofija programa ne izvira toliko iz razmišljanja po dejanskih potre¬ bah, ampak zaradi izpolnjevanja oblikovalnih načel (prostorski pla¬ stični koncept). - Kompozicija jeenovita, plastični izraz je izredno impresiven: omogoča dobro vraščanje južnega in severnega dela obzidava Titove ceste. Rešitev centra je v tem projektu obojestransko pozitivna, podkrepljena z dobrim oblikovanjem in spajanjem obeh atrijev. Gabarit dosledno sledi funkcijam posazemnih objektov, istočasno pa plastični zamisli. Problematične so garaže v štirih etažah. Združitev garaž in parkirnih prostorov v 4 -etažr.i parkirni hiši ni utemeljena. - Kombi¬ nacija stanovanjskih zgradb z javnimi funkcijami v razširjenih spod¬ njih etažah otežkoča realizacijo. Koncept deljenega centra je inve¬ sticijsko težje uresničljiv, posebno s tako močno uporabljenim sutere- nom. Zaradi povečanega programa je takojšnja realizacija otežkočena. - Center je funkcionalno v vsakem pogledu izredno bogat in domiseln (ob¬ likovno), razen program hotela, ki je predimenzioniran. - Zaradi strik¬ tne orientacije vzhod-zahod in karakterja stanovanj, ki je bil določen v programu, je mogoče spregledati delne pomanjkljivosti glede osonče¬ nja (zamiki). Elementi se ponavljajo, kar olajšuje izvedbo. Tretjo nagrado v višini 600.000.- din je dobil projekt Mirka Mrve z geslom "Komuna". Projekt je v celoti zadostil programu. Koncept je enovit, kvaliteten, 3e naslanja na obstoječe koncepte ob Titovi cesti, ne vnaša pa poseb¬ nih novosti v oblikovanju, niti v programsko tehničnem pogledu. Pro¬ met je rešen vzorno, ideja parkiranj in garažiranj v polovici stano¬ vanjskih blokov je pohvalno rešena. - Realizacija centra in dela sta¬ novanj je takojšnja, kar je odlika projekta. - Orientacija dela cen- Tretja nagrada. Avtor Mirko Mrva » u Druga nagrada. Avtorji: Franc Rihtar, Mitja Simo¬ niti, Tine Legat in Sonja Špindler 56 tra proti Titovi cesti in notranjem trgu je kvalitetna. Zaporedje po¬ sameznih funkcij (povezava) je vzorno. Ločitev prometa v centru je striktno izvedena. - Stanovanja so rešena s tradicionalnimi elementi (enotami). Gabarit je primeren, odmiki od Titove ceste so zadostni. Notranje zelenice med stanovanjskimi bloki garantirajo intimno živ¬ ljenje stanovalcev! Povišan odkup 400.000.- din je dobil projekt z geslom "Space" Stanke Stegu in Borisa Novaka. Drugi odkup 300.000.- din sta dobila Zdenka in Danilo Gorup, tretji pa skupina Marjan Amalietti, Olga Rušanov, Boris Rozman in Janez Mušič. Ocenam elaboratov je ocenjevalna komisija dodala še priporočila inve¬ stitorju za nadaljno obdelavo območja. Interni projektni natečaj za idejno rešitev upravne zgradbe in silosa državnega arhiva SRS ter urbanistič¬ no rešitev med Grudnovim nabrežjem, Zvonarsko ulico, Karlovško cesto in Levstikovim trgom Razpis: Hitri razvoj mesta Ljubljane zahteva in išče nove zazidalne površine. Mesto se širi predvsem proti severu in vzhodu, vendar je področje med Gradom, Ljubljanico in Gruberjevim kanalom vzbudilo pri investitorjih posebne pozornost. In sicer predvsem zato, ker je blizu samemu mest¬ nemu jedru,ker je tako redko zazidano ob 4 .glavni vpadnici in ker ima ugodno sončno lego. Zazidalnim težnjam se je pridružil državni arhiv, ki ima svoje prostore v Gruberjevi palači in si želi zaradi velike prostorske stiske dozidati arhivski silos. S tem v zvezi so se poja¬ vili problemi: iz gradbenih vidikov nosilnost tal,mnogo večji problem pa je urbanistični, ker je omenjeno področje meja med starim mestom in bodočim novim. Rešitev tega problema je dovolj zahtevna in hi ne mogla roditi zdravih sadov, če bi ne bila obravnavana s širših in šte¬ vilnejših vidikov. Državni arhiv SRS in Zavod za ureditev stare Lju¬ bljane sta zaradi tega razpisala ožji projektni anonimni natečaj. Pra¬ vico do udeležbe sta dala samo strokovnjakom, ki ata jih sama povabi¬ la. Razpisovalec je imenoval tudi natečajno komisijo v temle sestavu: ♦ ♦ 57 (fc {0 predsednik Jože Maček, direktor arhiva SRS, člani: Marjan Kolarič, di¬ rektor zavoda za ureditev stare Ljubljane, Drago Komelj, zastopnik Zavoda za spomeniško varstvo SRS in arhitekti: Marjan Amalietti, Stan¬ ko Kristl,'Svetozar Križaj, Marko Šlajmer, Božidar Gvardjančič, Anton Pibernik, izvedenci: prof. Marjan Mušič, doc. Nace Šumi in prof. Bo¬ ris Kobe. Elaborate s situacijskim in ureditvenim načrtom, značilne tlorise in fasade objektov, perspektivne študije s fotomontažo in tehnično poro¬ čilo je bilo treba oddati od 22/5-1963 do 29/6-1963. Pogoji : Zazidalni načrt za Prule naj se oblikuje po tehle programskih osnovah: - predvideti je treba kulturni dom s kombinirano dvorano s ca 5oo - 6oo sedeži in z družbenimi prostori društev in organizacij; - program naj zajame dva stanovanjska bloka ob Karlovški cesti, ki sta že zgrajena po starem programu. Za lokacijo tretjega stolpiča ali bloka ob Hrenovi ulici pa lahko projektant najde ugodnejšo rešitev - za posamezne komplekse, ki so ambientno zaščiteni, naj se predvidi ustrezna sanacija z morebitno prekvalifikacijo objektov za obrt; - na območju se lahko locira gostišče, ki bi ustrezalo potrebam so¬ seske; - vsa ostala površina naj se izrabi za intenzivno stanovanjsko za¬ zidavo (geomehanski pogoji pet etaž); - Zvonarska ulica naj obdrži širino po prvotnem zazidalnem načrtu glede na perspektivno povezavo predor-most čez Ljubljanico - Trnovo; - upoštevajo naj se priporočila spomeniške službe. Državni arhiv SRS ima namen odkupiti staro poštno poslopje (Virantovo hišo) na Kersnikovem trgu 3, ga restavrirati in preurediti za potrebe arhiva. Pri tem naj se upošteva, da je bivša Gruberjeva palača ob Zvezdarskl ulici kulturni spomenik, ki se ne sme prezidavati. Na pro¬ storu med tema objektoma in Rožno ulico pa naj bi se zgradilo novo poslopje za skladišče arhivalij. Taka rešitev omogoča etapno gradnjo z etapno selitvijo. Novo poslopje naj bo projektirano tako, da ne bo zakrivalo in predominiralo baročnega pročelja Gruberjeve palače, obe¬ nem pa mora biti funkcionalno povezano. V novem poslopju naj merijo skladišča najmanj 26oo m2 in trezorji 830 m2. Z ostalimi prostori naj zajame obseg neto ca 4.400 m2. Na parceli pred novim poslopjem naj se projektira trg z vodometom. Zavod za ureditev stare Ljubljane je dal k tem zahtevam še naslednja 58 določila* - Gruberjeva palača, kot srednjeevropsko pomembna arhitektura iz ob¬ dobja Zopfstila, mora ohraniti vse svoje prvotne spomeniške sestavine v fasadi, tlorisu, obliki in arhitektonski opremi notranjščine. Pri namembnosti naj se upoštevajo kakovosti interierov. Gl'vna fasada ob Zvezdarski ulici naj se bolje poudari z ustreznim predprostorom, pro¬ sto površino, ki se ji doda javni spomenik. - Kompozicija Gruberjeve in Virantove palače naj v odnosu do Rožne ulice in Žabjeka obdrži vlogo dominantne mase. Kompleks Rožne ulice naj se v celoti ohrani in predvidi ustrezna sanacija objektov in more¬ bitna sprememba namembnosti objektov (drobna obrtna dejavnost). Koli¬ kor 3 e dvoriščni trakt Virantove palače ruši, naj se obzidava Rožne ulice nadomesti tako, da ambient ulice ne bo prizadet. - Predel Rožne ulice, Hrenove ulice in Žabjeka predstavlja urbanistič¬ ni del zgodovinskega mestnega jedra, ki naj se v odnosu do mesta izra¬ ža kot njegov obrobni zaključek; v odnosu do Prul pa naj ae oblikuje kot prehod od homogene enote stare Ljubljane k moderni urbanistični zasnovi Prul. Glede Hrenove ulice se priporoča vrstna zazidava v nizkem gabaritu. Če pa izrazito nova kvaliteta opravičuje posamezne idejne rešitve, se lahko priporočila za predel Žabjeka in Hrenove ulice zanemarijo. Rezultat : Natečajna komisija je zasedala in delala v času od 1/7-1963 do 16/7- 1963. Ha podlagi skupne ocene kakor tudi na podlagi poročila poroče¬ valcev in ekspertov je prišla do soglasnega stališča, da zaslužita izmed prispelih projektov najvišjo oceno projekta pod gesli ARHIV in XYZ. Komisija je priporočila razdelitev nagrade 600 . 000 .- din na dva dela, da bi vplivala na sodelovanje obeh avtorjev pri izdelavi končnega pro¬ jekta. Vsem natečajnim elaboratom so podelili odškodnino 400 . 000 .- din, ker so ustrezali pogojem. Geslo ARHIV, Braco in Geta Mušič: Pri urejanju celotnega preueia se avtor poslužuje dveh značilnih pri¬ jemov. Z uvajanjem novih gradbenih objektov je povezal neizrazito gmoto stavbe Zavoda za statistiko SRS,karjeodrejena zazidalna poteza na meji med starim predelom in novo zazidavo na Prulah. S podobnimi ukrepi je izrazil tudi dva značilna in programsko bogata notranja pro- 59 % O !tt' U itL lli Zapadna fasada in tloris Državnega arhiva oh Gruberjevi palači Avtorjat Braco in Seta Mušič. 6o štora - ob Hrenovi ulici in ob Žabjeku, ki ob sodobni vsebini ustreza¬ ta staremu mestnemu tkivu. Z enakim pogumom rešuje projekt tudi ožji urbanistični problem v nepo¬ sredni okolici Gruberjeve palače, s sodobnim pojmovanjem spomeniškega podajanja, ki ni zgolj "muzejsko konservatorski" ukrep, ampak aktiven ustvarjalni poseg z odrejenim oblikovnim hotenjem. Novi objekt silosa s poudarjenimi horizontalami verjetno premočno zastira Gruberjevo pa¬ lačo, vendar pa bi bilo to pomanjkljivost mogoče odpraviti že z reduk¬ cijo nekoliko predimenzioniranih skladišč. Od predloženih projektov se ta v največji meri približuje programskim zahtevam razpisovalca, zadovoljivo pa rešuje tudi bistvena funkcional¬ na vprašanja. Geslo ZVZ^Ione Bitenc: Arhitekt je skušal s predloženim projektom novega silosa ustvariti rav¬ notežje med starimi in novimi stavbnimi masami. Novi silos, nekoliko odmaknjen od Gruberjeve palače, zapre nedodelano.jugovzhodno stran, višinsko ga podredi Gruberjevi palači, maso novega silosa (da ne bi konkurirala) pa razcepi in drugi krak spelje v podaljšek Nožne ulice. Prostor med palačo in prvim krakom novega silosa uredi parkovno, reakti- vira vhod v arhiv po reprezentivnem stopnišču Gruberjeve palače. Glav¬ nega, proti Ljubljanici obrnjenega lica palače ne podreja novemu objek¬ tu, marveč ostane spomeniška stavba še vedno urbanistična in vizualna poanta obravnavanega predela. Ravnotežje med Gruberjevo palačo, novim silosom in nadaljnjo obravnavo obrežja Prul (Ljubljanice) išče v doslednji razredčeni zazidavi. S sta¬ lišča celotne kompozicijske zasnove, ki skuša poustvariti reprezenta¬ tivni okvir Gruberjevi palači (ki ga sicer ni nikdar imela), hkrati spo¬ štovati fizični obseg in spomeniško vrednost palače, je predlog dovolj izviren m uspem. S stališča funkcionalnosti arhivskega silosa pa je projekt manj zadovoljiv. ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab Vsi razpisi natečajev v arhitektovem biltenu so v skrajšani obliki povzeti po originalu. Izidi-ocene natečajev pa so objavljeni v celoti, takšni, kakršne je podpisala ocenjevalna komisija. - V prihodnjih številkah bomo priobčili več slik projektov, tlorisov, karakterističnih prerezov, fasad 61 § Natečaj za urbanietičn o - projektno rešitev območja m e d Vegovo, Titovo, Trgom revolucije in Aškerčevo cesto Z rekonstrukcijo južnega dela Titove ceste v Ljubljani so morali za¬ radi predvidene štiripasovne ceste porušiti Kozlerjevo hišo, pozneje pa še cel niz zgradb vzhodnega dela Titove ceste od Trga revolucije do Erjavčeve ulice. Predvsem porušitev vogalne Wurzbachove hiše, ki je zapirala Uršulinskl trg, je odkrila ta tako brutalen poseg v pov¬ sem zaključen ambient tega predela mesta. Nastala vrzel je klicala k čimprejšnji rešitvi problema, obenem pa zahtevala kompleksno reševa¬ nje problema. Kompleksno zato,ker je področje med Titovo in govo pro¬ blematično področje med staro in novo Ljubljano. Rast mesta pa zahteva večje mestno jedro. Urbanisti so to področje namenili kulturnemu cen¬ tru. Vsi ti navedeni problemi so klicali k temu, da se tako področje rešuje z natečajem. Občinska skupščina Ljubijana-Center je v sodelo¬ vanju z Društvom arhitektov Ljubljane razpisala javni anonimni natečaj. Natečaj je bil razpisan 8/1-1964. Rok oddaje je bil 6/4-1964. Poleg splošnih zahtev je razpis zahteval še predložitev: 1. Dispozicijski načrt 1 : 5oo z vrisano tlorisno ureditvijo karakteri¬ stičnih etaž (suteren, pritličje) vseh objektov in oznako programa. 2. Prometno rešitev natečajnega območja 1 : 5oo z navezavo na obstoje¬ čo, oz. v regulaciji centra predlagano cestno mrežo (peš tokovi, kole¬ sarji, motorni promet, avtobusi, parkiranja in garažiranja). 3. Vsaj dva karakteristična prereza 1 : 5oo. 4. Fasadne poglede 1 : 5oo z obrobnih komunikacij. 5. Maketo obravnavanega območja 1 : 5oo. 6. ^ahnično poročilo z izračunom kvadratur po etažah in namembnostih. 7. Tri perspektive, dve s Titove ceste ina karti označena stojišča) in tretjo poljubno z Vegove ulice. Udeleženci natečaja so morali upoštevati cestno mrežo (Titova, Gradi¬ šče, Aškerčeva, Prešernova) kot jo predvideva regulacijski načrt, ar¬ heološko zaščito za pas ob Aškerčevi cesti in stališče spomeniške¬ ga varstva za območje Vegove ulice. Osnove natečaja so poleg razpisa obsegale še gradivo generalnega urbanističnega načrta Ljubljane in program: A. Po regulacijskem načrtu je natečajno območje 3.5-4 ha. Program je vsebinsko vezan na sosednji, kulturno-univerzitetni del, delno pa je splošnega kulturnega značaja. Pas ob Titovi cesti, ki 62 je programsko opredeljen s trgovskimi lokali in poslovnimi objekti, se mora vsebinsko vezati s kulturno cono zaledja. Področje ima mir¬ nejši karakter in ni nadaljevanje ožjega centra cityja z izrazito poslovnim programom. Program za kulturno cono predvideva površino cca 27.000 m 2 (bruto). Z upoštevanjem predvidenega faktorja izrabe 1.7 naj skupna zazidana površina etaž nad nivojem terena znaša najmanj 60.000 m 2 . Projektan¬ ti naj izrabijo preostalih 30.000 m2 predvsem za poslovno in trgovsko dejavnost in za stanovanja. Predvideti je treba tehnično zelo popol¬ na manjša stanovanja, ki v neposredni okolici ne zahtevajo posebnih spremljajočih objektov. Količinski odnos med površinami, predvidenimi za poslovne dejavnosti in stanovanja, predlaga projektant. B. Ožji program: 1 . Kulturna cona (mestni svet ca 176 o m 2 , mestna knjižnica ca 224 o m 2 in čitalnica 7oo m2, mladinsko gledališče ca 13oo - 15 oo m2, mladin¬ ski kino ca 600 m 2 , prostori za ples 2 oo m 2 , pionirska knjižnica 5 oo - 600 m2, oddelek za likovno vzgojo ca 33o m2, oddelek za izrazni ples, oddelek za gledališko vzgojo, oddelek za tuje jezike, tehnični stroški ca 15 o m2, delavnice 600 m2, skladišče 300 m2, prostori za upravo ca 45 o m 2 , akademija za glasbo ca 3 o 73 m. 2 , prosvetni servis 23 o 5 m2, glasbeno-narodopisni institut ca 252 m2). 2. Trgovski lokali in poslovni objekti naj bodo name¬ ščeni ob Titovi cesti. 3 . Študentski center naj se predvidi med Aškerčevo in Rimsko cesto. Program in organizacija centra je prepuščena udele¬ žencem. 4 . Upoštevati stališča spomeniškega varstva: celotna Vegova ulica je spomeniško izredno dragocena, kultivirana miljejska enota (Plečnikova ureditev) s kvalitetno spomeniško arhitekturo (Rekarjeva hiša,' Realka, Vegova 6 in lo), ki tvori mejo staremu mestu. Območje se mora obravna¬ vati in reševati kompleksno. Vegova ulica naj se ohrani in vzdržuje, še posebej ker je to zaključek ureditvene poti na grad preko Grabna in Levstikovega trga. Upoštevati je treba porušitev Wurzbachove hiše in zato predviditi pri¬ merno nadomestitev, da se zaključi Uršulinski trg. Gradbena linija in gabarit južne stranice Kongresnega trga sta zaščitena. Natečajniki, naj upoštevajo gabarit celotnega področja zaradi najožje bližine stare Lju¬ bljane, še posebej pa vedutne poglede preko in iz obravnavanega območja. iiiriifiiii 63 * (š 5. Kare med Emonsko, Rusko cesto, Gradiščem in Aškerčevo oesto je kare mnogih arheoloških najdb iz časa Emone, zato naj udeleženci presodijo, kako se izkopanine zaščitijo, še posebej Emonska vrata. 6. Upoštevati je treba cestni podhod pri Drami in v križišču Titove in Aškerčeve ceste. Ocenjevalno komisijo, ki jo je na predlog DAL imenoval razpisovalec, so sestavljali: Ostoj Tuma, Ksenija Grum, J. Jenšterle, Danilo FUrst, Edo Ravnikar, Savin Sever, Janez Trene, namestnik Mirko Mrva in kot poroče¬ valka Stanka Stegu. Na sejah od 2o/4 do 27/4-1964 je komisija najprej obravnavala izhodišča in kriterije za ocenjevanje projektov, na zadnji pa razvrstila 15 projektov od 17 prispelih. Kriteriji za ocenjevanje so bili: 1. Promet: Ugodnejše se ocenijo elaborati, ki imajo številnejša pod¬ zemna parkiranja, dostope s Titove in Aškerčeve ceste, Vegovo ulico kot napajalno cesto za nivojska parkiranja in dovoze, tranzitni peš promet ob Titovi in Vegovi ulici in peščeve površine v notranjosti kareja. 2. Oblikovanje prostora: Ugodnejše se ocenijo elaborati, ki dajejo Titovi cesti poslovni, trgovski in upravni karakter, ki ohranjajo zna¬ čaj Vegove ulice in ki ustvarjajo notranje prostore trga med Vegovo in Titovo cesto. Razdelitev nagrad: Ocenjevalna komisija se je od¬ ločila, da prve nagrade ne podeli, ker noben od elaboratov ni po¬ kazal vsestransko uspele rešitve. Deset najboljših projektov je bi¬ lo toliko kvalitetnih in izenačenih, da so podelili dve drugi, dve tretji nagradi in šest odkupov. Dve drugi nagradi v višini l,ooo.ooo,- din prejmeta: Projekt z geslom "14141", avtorji: Franc Rihtar, Tine Legat, Sonja Špindler in Mitja Simoniti. Projekt predvideva izrabo površin s faktorjem l,6o, v suterenu 34.614 m2, v pritličju 7.12o m2, v etažah 41.737 m2. Skupna zazida¬ va z novimi objekti nad nivojem znaša 48.860 m2. Celotna predvide¬ na površina po tem natečajnem projektu znaša 9o.53o m2. - Prometna ureditev: Projektant je predložil poleg ostalega elaborata tudi skico prometne ureditve širšega centra Ljubljane. Nadzemna in pod¬ zemna parkiranja so predvidena v več nivojih. Vsa parkiranja je po- 64 vezal s posebno podzemsko cesto, ki naj služi parkiranju, odnosno napajanju parkirnih mest, kakor tudi napajanju celotnega centra z dostavnimi avtomobili. Ta nova podzemna komunikacija je povezana na poglobljeno Aškerčevo cesto. V posebni risbi je podal rešitev nadvozov in podvozov odnosno nivojskih križanj na Aškerčevi cesti. Dve večji taki nivojski križanji sta prvo v podaljšku odnosno kri¬ žanju Emonske ceste z obstoječo Aškerčevo cesto, drugo pa v podalj¬ šku Snežniške ulice. - Na Trgu revolucije predvideva tudi podzemske parkirne prostore. Projekt predvideva še poseben uvoz iz prestav¬ ljene Titove ceste. Vzhodno stran Titove ceste namreč izravna po po-rušenju objekta Šumi in Gradišče ter s tem pridobi večje zeleni¬ ce v sredini Titove ceste. Te zelenice uporabi za severno in južno uvozno in izvozno rampo, ki je centrično nameščena v podaljšku Gre¬ gorčičeve ulice. Pritličje je v glavnem namenjeno pešcu. V obeh podzemskih etažah ima 57o parkirnih mest. Prvi del kletne etaže je namenjen delno skladiščem, kakor tudi poslovnim prostorom. - Pro¬ jekt ohranja v celoti objekte ob Vegovi ulici. Pretežni del progra¬ ma razvija v razčlenjeni kompoziciji objektov ob Titovi cesti, ki jo s severne strani začenja 14-etažno poslopje luksuznega hotela in zaključuje 9-etažni študentski del. Ostali objekti od 5 - 7 etaž so namenjeni poslovnim dejavnostim, v pritličnih etažah pa trgovinam. Proti Aškerčevi cesti je urejen Mladinski center s kino dvorano, plesno dvorano, kulturnim gledališčem, restavraci¬ jo, samopostrežbo itd. Obstoječe hiše ob Gorupovi ulici zaklju¬ čuje 5-etažni objekt, ki je namenjen mladinskim dejavnostim. Kom¬ pleks mladinskega centra vključuje v kompozicijo ser. površine, ki so proste predvsem od Aškerčevi cesti in Vegovi ulici. Obsto¬ ječe hiše ob Napoleonovem trgu so dopolnjene oziroma zaključene z objektom, ki je namenjen za stanovanja umetnikov. Poslopje Mest¬ ne knjižnice, pionirske knjižnice, glasbene akademije s klubom glasbenikov so v glavnem dvoetažna in situirana za obstoječimi hišami ob Vegovi ulici ter ločena od zazidave ob Titovi cesti z osrednjo komunikacijo. Hiša ob Soteski je namenjena glasbeno-naro- dopi3nemu institutu. Med to hišo in dvorano glasbene akademije je predviden avditorij na prostem. Ob Vegovi gimnaziji so v podolžnem pritličnem objektu urejeni prostori prosvetnega servisa, prodajal¬ na in bife. Objekt Mestnega sveta je situiran proti Trgu revolu¬ cije in ločen od hotela z večjim platojem, na katerem je urejen poglobljen atrij do historične površine. Namen Vegove gimnazije je m 4 0 p 03 0 O 0 > O p •H 6H O) TJ 0 H W U O -H P >0 O •• U2 0 TJ 0 0 *n> rt TJ tlO 0 cd p 0 •• g* rt p p 0 M 0 P TJ 0 H - *Q P O *r| P M 0 u 3 0 •H H P TJ rt •* *rl k P cd >CQ p 0 TJ 0 & 0 rt 0 & rt ^ _ .. p < co 0 •ra rt O 66 spremenjen in upošteva program delavske univerze. Glavna osrednja masa z dominantnim 15-etažnim objekotm je po svoji razsežnosti in glede na ugodno členitev gmot v soglasju z merilom objektov ob Titovi cesti. Intenzivna členitev na vzhodni strani daje poroštvo za ugodno in harmonično vključevanje novih elementov z zgodovinskim in arheo¬ loškim okoljem. Objekt Mestnega sveta je z občutkom lociran na za¬ četku novozazidanega kompleksa. Pozitiven je predlog ohranitve ce¬ lotne zahodne strani Vegove ulice. Manj ugodno učinkuje ožina med ohranjenimi objekti ob Vegovi ulici in novimi objekti glasb, aka¬ demije in knjižnice. Študentski mladinski center je zajet z enim samim objektom, katerega dimenzije odstopajo od prejšnjih subtil¬ nejše učinkujočih stavbnih mas. Predlog za poglobitev Aškerčeve ceste od Emonske do Snežniške ulice je zanimiv in vreden nadaljne- ga preudarka. Projekt z geslom C A R D 0 s študenta Pedja Koširja. Projekt predvideva izrabo površin 1.57. Zahtevam programa projekt v celoti zadošča, pri tem pa ne upošteva nobene kvadrature za stanovanja. Projekt predvideva 49.ooo m2 novih površin nad nivojem in 34.800 m2 v suterenu, skupno novih površin 84.5oo m2. Od starih objektov ohrani 17.625 m2. Celotni promet vo¬ zil, namenjen v obravnavani kompleks, usmerja po posebnem podvozu iz Aškerčeve ulice v podzemno komunikacijo pod Vegovo ulico, vse do Trga revolucije. Iz te komunikacije oskrbuje dve etaži parkirnih pro- 1 štorov. Skupna kapaciteta je 12oo vozil. - Pešpoti so nameščene ob Titovi in Vegovi cesti s prečnimi povezavami po sedanji Rimski cesti, podaljšku Gregorčičeve ulice ter podaljšku Veselove ulice. Ustvarja nov peš prehod za Vegovo gimnazijo s tem, da ustvarja dve pasaži: eno na Trgu revolucije in drugo pri gostilni "Mrak". Površinskega parkiringa ni predvidel z izjemo ob Titovi cesti pri objektu Mestne¬ ga sveta. - Ob Titovi cesti so v višji zazidavi nameščeni poslovni prostori kulturnih institucij. Pritličje je izrabljeno za trgovino in gostinstvo, kot to zahteva razpis. Visoka zazidava ob Titovi ce¬ sti je na vzhodno stran dopolnjena s paviljonskimi objekti (za kon¬ certno dvorano, mestno knjižnico in mladinsko gledališče). Ob Vegovi ulici so v nižjih objektih urejeni Pionirska knjižnica, lutkovno gle¬ dališče, glasbeno-narodopisni institut pa v adaptiranem objektu Rehar- 67 jeve hiše. Študentski center je situiran proti Aškerčevi cesti in v dispoziciji upošteva rimske izkopanine. Mestni svet je lociran in o- rientiran proti Kongresnemu trgu in Titovi cesti. - Dvorana SAZU je izločena iz kompleksa ob magistrali in locirana za gimnazijo v Vego¬ vi ulici. Mladinski kino in plesno dvorano predvideva projekt ob Rim¬ ski cesti med obstoječo stanovanjsko gradnjo in študentskim centrom. Poseben poudarek daje ohranitvi arheološkega kompleksa oziroma skrbni vključitvi novega programa v to področje. Površinsko,med objekti, ki mejijo na Titovo cesto in objekti ob Vegovi ulici,so izrabljeni za paviljonske objekte dopolnilnega programa, platoje, zasaditve in lapidarije. Osrednji element te površine je vzdolžna komunikacija za pešce, ki povezuje ves kompleks od Trga revolucije do Aškerčeve ce¬ ste. - Izbrana konstrukcija dopušča zelo razgibano in sorodno obli¬ kovanje. Poseben poudarek v kompoziciji je 15-nadstropni del zazi¬ dave, namenjen SAZU, ki je posebej premišljen za pogled s Titove ceste. Posebej so upoštevani pogledi izpred Drame na Grad in od Kon¬ zorcija proti Krimu. Osrednja stavbna gmota, ki se stopničasto dvi¬ ga od juga proti severu,učinkuje dobro. Nekoliko problematična je drobna členitev tločrta. Na vzhodni strani priključeni nizki dvoran¬ ski del daje vse možnosti intimnega oblikovanja osrčja kompleksa. Glavna odlika tega projekta je dosledno subtilno obravnavanje arhe¬ oloških vrednot. Novi objekti ob Vegovi ulici so v merilu ulice. Kompleks mladinskega centra je neintenzivno zazidan glede na pred¬ videne arheološke najdbe. Dve tretji pa gradi v višini 7oo.ooo,- din prejmeta projekta: Projekt z geslom EMONA in avtorjema: Nives Starc in Marjana Sežana, - Izraba površin - faktor 1.44. Projekt EMONA predvideva za¬ zidavo v suterenskih etažah v višini 5o.46o m2. Pritličje ima 11.19o m2, etaže 36.0I0 m2. Skupno meri nadnivojska gradnja 47.2oo m2. Pred¬ videne nove površine po tem projektu merijo 87.660 m2. Prometna ureditev: Projekt EMONA je nakazal shematično v skici pro¬ metno ureditev celotnega centra. Predlaga podzemeljsko vzporednico Titovi cesti, ki mu služi za napajanje parkirnih mest. Motorni pro¬ met, ki je diferenciran, ima usmerjen po Titovi cesti in Aškerčevi cesti. V podaljšku Gorupove ulice izpelje oba srednja vozna pasova v obliki podvoza pod Aškerčevo cesto. Aškerčevo cesto samo preuredi 0 P G CQ -H 0 o >o •H 0 >0 £•* ^ o a •H O EH Jsl M J *G 0 •* H >o bO -H O >0 PG G 03 od 05 G G •. bO « >< ~C0 d o o • 03 >o H )CQ 03 •• H •H « •o h O o p $ ■M ‘a 69 tako, da ima ob križanju z Emonsko cesto direktno podzemsko komuni¬ kacijo, ki gre pod obstoječo Vegovo ulico. - Na to podzemsko ulico pa se priključi tudi uvozna, odnosno izvozna rampa v Ašk'erpevo uli¬ co med obema novo nastalima pritličjema. Parkiranje razporeja v dveh suterenskih etažah, ki so v obliki treh zalivov. Vezani so na podzem sko komunikacijo pod Vegovo ulico, ta pa se nadaljuje proti severu preko Trga revolucije. V vseh parkirnih površinah je predvideno 13oo parkirnih mest. Poseben dovoz do teh parkirnih mest, kakor tudi na¬ pajanje obstoječih poslovnih objektov ima še posebno uvozno in iz¬ vozno rampo po delno poglobljeni Gregorčičevi ulici. - Kolesarjev objekt ne obravnava posebej. Pešci so delno umaknjeni iz Titove in Vegove ulice. Poudarek pa je na dvojni srednji pešpoti, ki pre¬ haja iz sedanjega Trga revolucije vse do Aškerčeve ceste. Pešpot spremlja močan zeleni pas. Prečne povezave obkrožajo posamezne ob¬ jekte ter razen v podaljšku ob Vegovi gimnaziji nimajo posebnega poudarka. Poleg predvidenega peš prehoda ob Drami predvideva še podhod za pešce ob Emonskih vratih ter v podaljšku Emonske ceste pod Aškerčevo cesto. - Projekt upošteva zazidavo ob Titovi cesti, ustvarja večji kompleks objektov ob Aškerčevi cesti in namešča pro¬ gram glasbene akademije ob Vegovi ulici med gimnazijo in Gregor Siv¬ čevo ulico. Obstoječe hiše ob Trgu revolucije so odstranjene in na¬ domeščene s poslopjem Kastne knjižnice, Mestnega sveta itd., pri če¬ mer je v pritličju urejena kavarna in razstavni prostor. Objekt pro¬ ti Trgu revolucije upošteva gabarit rušenih hiš. Ob Titovi cesti so vzdolžno razporejeni poslovni in trgovski lokali. Poslovni prostori so v razčlenjenih stavbnih gmotah v treh skupinah, ki so vključene v horizontalnem traktu trgovin in dosegajo največjo višino 11 nad¬ stropij. V pritličnem traktu trgovin sta predvidena dva atrija. Ob¬ stoječim hišam ob Napoleonovem trgu je priključeno poslopje za pro¬ svetni servis. V južni grupaciji objektov ob Aškerčevi cesti je pred viden študentski center in severno od njega hotel z razširjenim pro¬ gramom. V pritličju te grupe objektov je urejena samopostrežna re¬ stavracija, klubi, mlečna restavracija, bar in podobno. Avtor od¬ klanja program za pionirske dejavnosti ter smatra, da v sklopu pred¬ pisanega programa nima mesta, ker mu je treba ustvariti posebno vzdušje v rekreacijskem področju Ljubljane. Projekt v celoti upošte¬ va možnost realizacije predpisanega programa. - Niz med seboj pove¬ zanih objektov ob Titovi cesti, ki. je do višine 2 etaž oblikovan v 7o širokih potezah, v višjih nadstropjih pa drobne je členjen, je v so¬ zvočju z obstoječimi objekti ob Titovi cesti. Široki atriji nad ob¬ jekti in sprehajališča v etažah učinkujejo poživljajoče. Novi ob¬ jekti ob Vegovi ulici so po svojih masah v merilu ambienta, vendar utesnjujejo prostor sredi kompleksa. Grupacija mas dovoljuje pogle¬ de na Grad. Obravnavanje stavbnih mas študentskega mladinskega cen¬ tra učinkuje nemirno. Predlog predvideva očuvanje arheoloških najdb na tem kompleksu. Projekt z geslom VEGA 8 avtorjev: Braco Mušič, Marko Mušič in Rafko Blažič. Izraba površin - faktor 1,43- Projekt predvideva v suterenu zazidavo v 2 - kletnih etažah I0.063 m2, kar ni namenjeno parkirnim prostorom, l:i jih projekt obravnava posebej. Pritličje predvideva 11.29o m2, etažna zazidava pa 36.4oo m2, skupaj zazidava nad nivojem 46.397 m2, dočim je skupna zazidava vseh novih objektov 55.46o m2. V tej vsoti ni zapopadeno parkiranje pod zemljo, kjer je predvidenih 1.293 parkirnih mest. - Prometna uredi¬ tev predvideva gro motornega prometa po Titovi in Aškerčevi cesti, dočim dovoljuje osebnim in dostavnim avtomobilom, obojesmerni pro¬ met po Vegovi ulici z uvozom in izvozom za Vegovo gimnazijo ter uvo¬ zom in izvozom v podaljšku Rimske ceste. Projekt dopušča tudi prečno povezavo med Titovo in Vegovo ulico po Rimski cesti, kolesarski pro¬ met predvideva samo na delu Vegove ulice ter bivše Emonske ceste ter « ga vodi pod Aškerčevo cesto, kjer so nameščene kolesarnice tudi ob prehodu pri Drami. Pešpoti deli v primarne in sekundarne. Primarne so ob Titovi cesti in Vegovi ulici, sekundarne pa vodi v prvem nad¬ stropju ob Titovi cesti. Ta sekundarni peš promet je speljan preko nadhoda čez Titovo cesto na kompleks Ferantovega vrta, odnosno na Gregorčičevo cesto. Projekt upošteva razpisni program in predvideva zazidavo predvsem ob Titovi ce3ti, ob Trgu revolucije in Aškerčevi cesti. Vegova ulica je v glavnem ohranjena takšna kot je in ob njej niso predvidena večja rušenja. Projekt ohranja hišo gostilne "Panj" v celoti, hišo ob Soteski in hišo v Gregorčičevi ulici. Objekti ob Trgu revolucije so v celoti odstranjeni in nadomeščeni z novo stavbo 5. etaž, ki je namenjena poslovnim dejavnostim javnega značaja. Južno od tega objekta ob Titovi cesti je situirano poslopje mestnega sveta. V objektu mestnih služb oziroma poslovnih dejavnosti javnega značaja se nahaja salon moderne likovne umetnosti in preko tega prostor za javne mestne prireditve, pod katerim so urejene trgovine. Terasasto razčlenjeni objekti ob Titovi cesti vsebujejo v glavnem ves ostali razpisni program, razen programa mladinskih objektov odnosno dejav¬ nosti in študentskega centra. V dveh grupah terasastih objektov so nameščene trgovine, poslovni prostori, mladinske ustanove, klubi, knjižnica in stanovanja. Na južnem delu je urejen študentski cen¬ ter z Avditorijem in Akademijo za glasbo. V dveh stolpnicah so na¬ meščena stanovanja in prostori študentskega centra. V južnem delu zazidave upošteva projekt historične površine in jih vključuje v kompozicijo, katera d opušča številne poglede in je poudarjena pred¬ vsem s stopnicami ob Aškerčevi cesti.Sicer upošteva višino obstoje¬ če zazidave ob Titovi cesti. Zazidalni predlog je študiran s poseb¬ nim poudarkom na ohranitev arheoloških vrednosti in na povezavo no¬ vih objektov z zgodovinsko zanimivimi obstoječimi objekti, ki jim je, po primerni restavratorski obdelavi dana nova funkcija. Stopni¬ často oblikovani objekti ob Titovi cesti dajejo glavni mestni arte¬ riji na tem sektorju simpatično neprisiljeno obeležje. Novi objekt ob Trgu revolucije z objektom mestnega sveta predstavlja primeren začetek novo zazidanega kompleksa. Tribuna za javne prireditve je ra tem mestu manj utemeljena. Področje mladinskega centra je tako v merilu kot v oblikovanju z občutkom obdelano. Posebno je opazna sub¬ tilna obravnava arheoloških kompleksov. Odkupe v višini 4 oo.ooo,- din so prejeli: V A N I M O " , avtorja: Božidar Gvarjančič in Božidar Gvardjančič mlajši. "99996", avtorja Janez Kresal in Edo Mihevc. "EMONA" , avtorji: Angelo Oman, Vido Vavken inMarjan Vrhovec. Odkupe v višini 300 . 000 .- din prejmejo: "48333", avtorja: Jemc Rado, Andrej Ravnikar in Janez Žan. "26865", avtorji: Blaž SLapšak, Tone Marin, Judita Černič in Lojze Muhič. " N E V A S " , avtorji: Marjan Amalietti, Peter Kerševan, Janez Mušič, Niko Seliškar in Boris Rožman. 72 Projektni anonimni natečaj za idejni zazidalni projekt območja "Ferantov vrt" v Ljubljani (Gregorčičeva, Igriška ulica, Rimska in Titova cesta) Razpisovalec natečaja je komunalni sklad občine Ljubijana-Center, or¬ ganizacijo pa je prevzelo Društvo arhitektov Ljubljane. Natečaj je bil razpisan 2o/6-1963 in zaključen 15/7-1963. Razpis natečaja je temeljil na uzakonjenih pravilih in je imel pri¬ ložene različne podloge. Program je obsegal stanovanja in študentski center. Elementi za iz¬ ključno stanovanjske površine so obsegali? - bruto stanovanjska površina v ha 3,67 - obstoječe število prebivalcev 955 - zazidana površina v ha 1,88 - število prebivalcev na zazidani površini Slo - gostota na zazidani površini 43o - optimalna urbanistična gostota na zazidani površini 35o - potrebna površina za število preblvaloev na zazidani površini v ha 2,31 - sproščena površina v ha 1,79 - dejanska sproščena površina v ha 1,36 - predlagana gostota na sproščeni po«rJxni 35o - število prebivalcev na sproščeni površini 45o - perspektivno število prebivalcev 1255 - perspektivna bruto gostota 35o - število šoloobveznih otrok 1,54 - površine za šolo v m2 232o - površina za center v m2 321o - število parkirnih mest: urbanistična norma 430 gradbena norma 143-40 95 ha prebiv. ha prebiv. preb./ha preb./ha ha ha ha preb./za prebiv. prebiv. preb./ha otrok/ha m2 m2 m garaž Izvajalci so morali upoštevati priporočila arheologov. t. - Ocenjevalna komisija je bila sestavljena: predsednik Dušan Sodnik; namestnik predsednika Ivan Urh; člani Marjan Mušič, Ilija Arnautovič, Tone Bitenc; namestnik Janez * » Pogled na idejno rešitev zazidave območja Perantovega vrta z juga 73 74 Lajovic in poročevalec Božo Gvardjančič. Komisija je ocenjevala po izbranih kriterijih: ekonomsko-tehnična ocena je vsebovala: ekonomičnost izrabe površin, upoštevanje programskih normativov, odstopanje od programskih normativov in ureditev prometa. Ocena vključevanja v ambient je vsebovala: vizure, ohranitev in izbolj¬ šanje obstoječega ambienta, povezavo sever-jug in vzhod-zahod, od¬ nos .stanovanjskih površin proti trgovinam in odnos med obstoje- ^ čimi in novimi stanovanji. Med tremi predloženimi elaborati je dobil nagrado projekt z geslom "23572" investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije. Avtorji: prof. Edo Ravnikar, Franc Rihtar in Majda Sevšek. Natečjani projekt "23572" svoj koncept zazidave prilagaja ohra¬ njenim objektom dosedanjih sistemov zazidav na obravnavanem pod¬ ročju. Posveča več pozornosti prehodom in vključevanju novih mo¬ tivov ter z zamikanimi objekti ustvarja zanimive in razgibane po¬ glede. Poslovne prostore koncentrira ob Titovi cesti in podaja za¬ nimivo rešitev trgovskih lokalov v sklopu stanovanjskih objektov, ki pa oblikovno še ni dognana. Pešpot od Trga revolucije proti Mirju je nakazana, v detajlih pa ni dognana. Študentski center podrobno ne obdeluje, zamišlja si ga verjetno v poslovnem objektu ob Titovi cesti. Parkiranje v parkirnih nadzemskih objektih je realnejša rešitev kakor podzemno, za dovoze in dodatna parkiranja uporablja cesti- i šča obstoječih cest, kar ni prepričljivo dobra rešitev. S prekoračenjem po programu zahtevanih površin stanovanj doseže gostoto namesto 35o preb./ha približno 45o preb./ha. Taka gosto¬ ta je spričo lege in predvidenega standarda stanovanj upravičena. a"b ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab : 75 i 1 „ ! t tt I 7 , i 4 I J» I « I } •»»- -} - mo— -{-**»- J -im—-1-•*»-)-**“—-H H"l —. .— ' --:-•»«--1 ♦—m —+—»'•* —4— m * -J —im —(— r»» - J- - 7** — l—n« — 4—rr*» -1- »m —r*» —4—m-1— » »*-1 Tloris tipične etaže z različnimi tipi stanovanj, tloris pritličja z lokali in fasada. Avtorji: prof.Edo Bavnikar, F.Rihtar in M.Sevšek 76 Razpis natečaja za izdelavo idejne urbani s, tično-arhitektonske rešitve turističnega področja Sv. Štefan- Miloeer-Pržno Razpisovalec natečaja je Skupščina občine Budva. Pravica do ude¬ ležbe imajo vsi državljani in organizacije SERJ. Razpis temelji na zakonih, ki veljajo o natečajih. Podloge in pogoje dobi udeleženec ^ pri razpisovalcu ob predložitvi lo.ooo.- din. Rok oddaje je 15/11- Razpis natečaja za izdelavo idejnega p r o j e k ta modne hiše v Beogradu Pravico do udeležbe imajo vse kvalificirane osebe, državljani SFRJ, ki lahko dokažejo, da v slučaju dobitka prve nagrade, lahko izdela¬ jo izvršni projekt v pooblaščeni organizaciji. Dokazati morajo tudi soglasnost podjetja v katerem je natečajnik zaposlen. Sicer veljajo ustaljena pravila o natečajih. Rok oddaje je 2/lo-1964. 'Jj 1964 Nagrade: Prva nagrada: Druga nagrada: Tretja nagrada: Četrta nagrada: Pet odkupov po 4.000. 000.- 2 . 5 00.000. - 2.000. 000.- 1.500.000. - 5oo.ooo.- Nagrade: Prva nagrada: 2,5o'o.ooo,- Druga nagrada: l,5oo.ooo,- Tretja nagrada: l,oco.ooo.- Štirjo odkupi: 2,ooo.ooo,- Detajlnejši pogoji razpisa, program in podloge dobite ob predložitvi 7.000,- din na Direkciji za izgradnjo in ureditev mestnih trgov, Beo¬ grad, Deligradska 3 a. Bazstava sodobne jugoslovanske arhitekture na Gospodarskem razstavišču z s t a v e Obiski R a 78 Razstava sodobne jugoslovanske arhitekture V dneh od 24. junija do 8. julija 1964 je bila na Gospodarskem raz¬ stavišču v Ljubljani odprta razstava sodobne Jugoslovanske•arhitek¬ ture, ki se je preselila k nam iz Zagreba. V Zagrebu je dopolnjeva¬ la drugi kongres Zveze arhitektov Jugoslavije (4. do 6/6-1964). Gradivo za razstavo je z izredno požrtvovalnostjo skozi dolga leta zbiral Danilo FUrst, za kar zasluži posebno pohvalo. Predno je raz¬ stava obiskala naše kraje, je v mnogo večjem obsegu predstavila so¬ dobno jugoslovansko arhitekturo mnogim inozemskim državam. Zoran Petrovič pa namerava to gradivo publicirati še v tem letu. Razstava je prinesla prepotrebno poživitev v naše kulturne razstave, nas arhitekte pa je seznanila z nekaterimi izbranimi primeri del ar¬ hitektov iz drugih republik. ® je važno še posebej zato, ker se ču¬ ti med slovenskimi arhitekti odmaknjenost. Razstavljene fotografije niso bile opremljene s tipičnimi tlorisi in prerezi in tudi izbor nas ni povsem zadovoljil, vendar to ne bi moglo opravičiti nezainte¬ resiranosti za ta pomemben dogodek. m i Obisk dveh čeških arhitektov V dneh od 3. junija do 5. junija 1964 sta obiskala Ljubljano dva ugledna češka arhitekta Jiri Albrecht in Prantišek Zounek, ki sta prispela k nam na osnovi kulturne konvencije. Arhitekta sta vrni¬ la obisk dveh naših arhitektov v preteklem letu. Oba arhitekta sta si v Ljubljani ogledala v spremstvu arhitekta Arnautoviča ro¬ ške stolpnice in Savsko naselje, ljubljanski grad in staro Ljublja¬ no, obenem pa sta obiskala tudi več zavodov in institutov, tako tu¬ di zavod za urbanizem, kjer jima je arhitekt Vavken razkazal gene¬ ralni urbanistični načrt Ljubljane. Nič manj mikaven je bil za nji¬ ju obisk na Investicijskem zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani, kjer ju je vodil arhitekt Richter. Na Zavodu za izgrad¬ njo nove mestne bolnišnice sta si oba češka arhitekta ogledala še načrte za projekt nove bolnišnice. Sprejel in vodil ju je glavni projektant arhitekt Kristl. 79 Društvene novice Podelitev nagrade ZAJ za leto 1963 Centralni odbor Zveze arhitektov Jugoslavije je na svojem zadnjem 12. zasedanju v Zagrebu dne 3. junija 1964 odločil, da podeli na¬ grado za najboljše arhitektonsko delo v letu 1963 arhitektu. Zdravku Bregovcu iz Opatije za delo "Hotel Bellevue na Plitvičkih jezerih". Diplomo so podelili avtorju na tem zase¬ danju. Centralni odbor Zveze arhitektov obvešča arhitekte, da bo novi u- metniški svet izdelal nov pravilnik o podeljevanju nagrad za arhi¬ tektonske stvaritve. Novi pravilnik bo izdelan do konca septembra 1964, do tega roka pa je potrebno tudi pripraviti predloge Zveze arhitektov Slovenije za nagraditev arhitektov. Vpis študentov v DAL Na svoji redni seji dne 26/6-1964 je upravni odbor Društva arhitek¬ tov Ljubljane obravnaval članstvo študentov arhitekture. Odbor dru¬ štva je sklenil, da se določi kot pogoj za vpis v društvo, da je študent absolviral I. stopnjo študija na arhitekturi, oziroma da je vpisan v III. letnik. Glede članarine je bilo določeno, da je tudi za študente enotna članarina 2oo,- din mesečno. Ker bi letno ali polletno pobiranje zneska povzročalo težave, je UO predlagal, da študentska organiza¬ cija določi poverjenike za pobiranje članarine, ki bi jo odvajali društvu 3-mesečno. Študente vabimo, da se v čim večjem številu vključijo v Društvo arhitektov Ljubljane. "lo minut z arhitekti" V dvorani Doma sindikatov je Društvo arhitektov Ljubljane priredi¬ lo dne 6. julija 1964 že popularnih "lo minut z arhitekti". To pot so predavali in nas informirali o aktualnih vprašanjih trije arhi¬ tekti : arh. Boris Gaberščik o urbanističnem planiranju in prometu, arh. Danilo Flirst o natečaju za idejno arhitektonsko urbanistično rešitev turističnega področja Sv. Štefan-Miločer-Pržno, arh. Stanko Kristl o novi mestni bolnišnici v Ljubljani. Metode, ki jih usvaja Urbanistični institut, so bile to pot prvič r U-- ! 1 S I ! i v I i i_ ! j l IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA ilr ” " 1 ; J DS 997340804,2 i_H COBISS 0 !U tcw. m o ■ p\ ILLLj v V V Zii “1 _i i ; To o 'A | Tv o i« 2 LJ ; it~ O :|« j j—V o o Fffff • , ooi O TuP p V Mj: ;J.i jri i-pn to ! m : ! I J z xJ S et »O Stanko Kristl: Enota nove ljubljanske bolnice. razložene širšemu strokovnemu krogu in predstavljajo najnaprednej¬ ši način za pridobivanje elementov ter zanesljivejših osnov za ur¬ banistično načrtovanje in določanje mestnega prometa. Aktualna je bila tudi informacija arh. Danila Eiirsta o zveznem na¬ tečaju sja-turistični center v Črnogorskem primorju. Izvajanja preda¬ vatelja, ki je obenem tudi član žirije za omenjeni natečaj, so bila bogato ilustrirana z izrednimi barvnimi posnetki območja. Problemi okrog projektiranja in gradnje nove bolnišnice v Ljubljani že sami po sebi vzbujajo splošno zanimanji najširše javnosti in tem¬ bolj strokovnih krogov arhitektov, ki so to pot prvič dobili izčrp¬ ne j šo informacijo o projektu. Glavni projektant arh. Stanko Kristl je zelo izčrpno in sistematično prikazal temeljne principe in izho¬ dišča, ki določajo in opredeljujejo rešitev. Dobili smo vtis, da predstavlja projekt nove bolnišnice vsestransko premišljeno in skrb¬ no obdelano arhitektonsko rešitev, ki jo karakterizira tako inven¬ tivnost projektanta kakor tudi upoštevanje in temeljito poznavanje najsodobnejših rešitev v svetu. S • S •