SLOVENSKI
I
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer,1!
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi	l||	Zn oznanila sc plačuje od navadne ver-
Poli in velja za celo leto 3 glri., za pol !|	sticc, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 gld. 60 kr.	'II	14	kr.,	trikrat	18	kr.
DopiNc sprejema odbor „ Učiteljskega društva za slovenski Staj er.**
Štev. 9. V Mariboru 5. maja 1876. Letnik IV.
„Na moje rojake."
(Poskus na pamet-učenja pri višjem razdelu narodne učilnice.)
Kake velike koristi je na pamet-učenje prozaičnih kakor i poetičnih komadov izobraženju materinščine, ni mi treba praviti. Itak je petrebno, da se gleda na obliko in zaderžaj one pesni, katera se ima memorirati. Za višji razdel narodne šole .je po mojem mnenju Vodnikova pesen „Na moje rojake1*, kakor radi svojega izvora tako i zarad svojega zadržaja za memori-ranje čisto primerna. Nemci se bahajo sč svojim: „ich bin eiu deutseber Ivnabe*1, zakaj bi pa slovenski učitelji pesnij: „Na moje rojake**, „kde dom je moj“ (ta je tudi za petje izvrstna) '• t. d.,' ne vsadil v mlada slovenska srca, iz katerih naj požene iskrena in neomahljiva ljubezen do svojega rodu in jezika?! Bodem tedaj kratko navel način, kako sem pesen „Na moje ,-ojake“ (in kako se po priliki i drugje naj memorirajo) pri svojih učencih memoriral. Vsak misleč učitelj seveda zaiuorc še mnogo pvidjati, kar se pri tej pesni izvrstno da učiniti !
1. Slovčnec ! tvoja zemlja je zdrava,
Za pridno njo lega najprava;
Polje, vinograd, gora, morjč, lluda, kupčija tebe rodč.
2. Za uk si prebrisane glave,
Pa čedne in terdne postavo,
Išče te sreča, um ti jo dan,	'
Najdol jo boš, če nisi zaspan.
3. Glej 1 stvArnica vse tl ponudi,
Le jemat’ od nje no zamudi;
Lenega čaka strgan rokAv,
Pal’ca beraška, prr.zen bo k Al.
Najprej prečita (ali dcklamuje) učitelj celo pesen. Nato Se razlaga (ako je potrebno) naslov pesni. Vpraša se dalje,
kaj pomeni beseda rojak? Ako še nobeden učenec ne ve (kar je po nemčurskih učilnicah navadno), tedaj se jim pove: naš rojak je vsak tisti, ki slovenski govori, kakor mi, ali ki vsaj slovenskemu podobno govori. Naši rojaki so tedaj štajerski, kranjski in koroški Slovenci. So-li tudi llervati naši rojaki? D&, mi namreč Hervata lehko razumemo, kakor on nas. Kedd pa nij naš rojak? Nemci niso, oni ne razumijo našega golča. Tudi Madjari in Italijani nijso naši rojaki. — Mi zamoremo tudi reči: „na moje ali na naše brate11; kakor namreč dober brat svojega brata na vek ljubi, ter je pripravljen tudi kri in življenje zanj dati, če bi ntrebalo, baš tako je treba, da mi svoje rojake vedno ljubimo. Pozuate-li iz zgodovine katerega rojaka, ki je svoje slovenske rojake zelo ljubil? Samo, Ciril in Metod (seveda treba jc uže prej istih životopis pri zgodovini dobro razložiti) itd.
Sedaj se razlaga prva kitica.
1. „Slo .... zdrava11 = tvoja zemlja je plodna ali rodovitna, ona nam rodi žita, vina i. t. d. Kedo govori te besede? Slovenec, naš rojak, kateri je morda kje na tujem (Nemškem), ter mu se po svojej domovini in po svojih rojakih toži, ker ne sliši svojega lepega slovenskega govora. Kaj pa dalje pravi ? „Za — uajprava11. Najprava = najboljša; tedaj katere zemlje je lega najboljša? Slovenske zemlje. Zakaj? Ona nam vsega obilno rodi. Za koga je najboljša? Za pridne ljudi, namreč one, ki pridno delajo ter se marljivo uče. — „Polje — redč“. Koga redi polje i. t. d.? Slovenca. Kako ga polje redi? Ono mu dajo pšenice, rži i. t. d. V vinogradu mu raste vino. — Na gori (Pohorci) ima gozde, ki mu dajo drv za domačo rabo, kakor tudi za prodajo. S čim ga morje redi? Po morji se vozi v tuje kraje ter terguje. Kje pa ima Slovenec morje? I ri TorStu, v katerem mestu stanujejo Slovenci; Terst je tedaj slovensko (?) mesto. Kaj še drugo Slovenca redi? Ruda, kupčija.
Razloživši pervo kitico treba je, da se ista skupno z vsemi učenci memorira, in sicer stik za stikom, zatem dva stika skupaj, na to trije in slednjič cola kitica. Osobito je treba paziti na lep in pravilen uaglas. Ko pervo kitico uže znajo, razlaga se druga.
2. „Za — glave11. Kedo je prebrisano glave? Slovenec Kaj je to: Slovenec je prebisano glave? Ou se vsega lehko nauči. Imenujte mi nekaj, česar se mi Slovenci lehko in hitro naučimo? (Slovenec se lehko'nemško nauči, Nemec pa slevenski ne, so mi moji učenci odgovorili.) Vodite, to je dobro, da sc Slovenec lehko nemškega in drugih jezikov nauči. Pregovor namreč pravi: „Kolikorjezikov znaš, toliko ljudi veljaš11-Ali vendar moramo materin jezik zmiraj več ljubiti, kakor tujega (nemškega). Ovdjc n&rodni učitelj šc mnogo druzega prida! — Namesto „čedne — Slovence11 pravimo tudi: Slovenec je
korenjak, kateri se nobenega sovražnika ne vstraši. — Slovenca „išče sreča11 = on postane lehko srečen, ako um dobro v porabi t. j. ako se pridno uči, dalje ako pridno dela, najine ako ni zaspan. — Sedaj sledi zopet memoriranjo, kakor pri peni kitici.
3.	„Glej ! . . . ponudi11. Kaj je to: stvarnica ti vse ponudi" ? Narava ti vsega daje. Komu daje? Cesa mu daje? Lepih travnikov, vinogradov i. t. d. — ,.Le . . . zamudi11 — marljiv bodi, pridno orji polje, kopaj gorice i. t. d. „Lenega . .. bokal11. Kaj čaka lenega človeka? Stergan rokav = stergana suknja ali strgan kožuh, t. j. on nima denarja, da bi se novo suknjo kupil. Lenuha čaka na stara leta tudi palica beraška, t. j. on si mora od hiše do hiše prosjačiti kruha.
Zdaj se nauči tretja kitica in slednjič vse tri kitice pouove.
Drugoč se posamezni učenci izprašajo, in sicer je treba, da iz svojega mesta izidejo, ter obrnivši se s obrazom prema celemu razredu, deklamujb prej v šoli naučene pesni, kajti pesni, katere jim učiteij doma pusti na pamet se učiti, bodo večinoma (skoro vsikdar) nalik klepetanju klopotca, kar pa ni j memoriranje nego samo badavo mučenje dece — povse brezkoristno.
Nedeljko.
Aleksander veliki.
(Zgodovinska slika, spisal l)r. J. Lukas. — Metodično obdelal Ton« ilrczovnik.
(Dalje).
Kar se metodičnega izdelovanja takovih zgodovinskih slik ^Če, svetoval bi, krajše odstavke, kot sem jih jaz tukaj (zakaj »em to storil, vsak lehko izprevidi), narejati ter potem tudi več vl>i'ašanj staviti. Zgodovinska in letna števila zapišo se pri '»zlaganju na šolsko desko, spominu v pripomoč. Da se vse v geografijo segajoče na zemljevidu pokaže, razume sc samo ob sebi. Vsi, učencem še nerazumljivi izrazi se pojasnijo. Odsvetoval bi učiteljem v šoli zgodovino razlagati, a potem učencem J1' jo doma iz knjige naučiti dati. Tako ravnanje je brez vsakega vspeha. Knjiga (če jo učenci imajo) je le za to, da učen-CI doma tvarino lahko ponove.
Zgodovinska slika, kakor jo je spisal Dr. J. Lucas. *)
„Spartani, po zmagovalnem končanju vojne peloponeške (404 pr. K.) zopet predvlado na Gerškem dobivši, obnašali so 8e ošabno proti drugim državam. Radi tega nastale so često v°jske. Nekteri stopili so na stran Spartanov, drugi jim na-
,	*)	Le-ta slika vzeta je iz izvrstne knjige: Biogrnfischc Bildor aus
8er alten Gosciiielite. Fiir dio iisterreichisehon Volks- und Biirgorsclsulen, otvie zlim Privatgebranch. Boarbeitet ven J. Lucas, Profossor an dor k. j.' kehrer-Bildungsanstalt in Graz. G raz 1875. Im Selbstverlago des Ver-sbt°,s’ Učeni gospod pisatelj pisal je v tej knjigi samo iste zgodovinske e, kojo so po normalnih učnih načertih izdanih od staj. dež š. sveta
9*
sproti. Meščani borili so se z meščani, mesta proti mestom. Povsod je prevladal punt, sovraštvo, maščevanje. Le rcdkokrat našlo se je rodoljubje združeno s poštenostjo in talentom, kot pri Epaininondu in Pelopidu, koja sta svojemu rojstnemu mestu Teben-u v Beotiji okoli 370 pred K. za kratek čas predvlado Grecije priborila. 'Med tem, ko so se Gerki po notranjih vojskah sami oslabljevali, začela jim je od severja grozovita nevihta protiti. Tam na meji Grecije nastalo je iz malih začetkov ma-cedonsko kraljestvo. To kraljestvo vladal je 359—336 pr. K. Filip, zvit mož in mojster v vojski. Ko si je svoje sosede pod-vergel, obernil je svojo pozornost na needino Grecijo. Gerki sami pripomogli so mu k dosegi svojega namena, poklicavši ga za razsodnika svojih prepirov. Najslavnejši atenski govornik Demostcn je sicer Gerke pred tem severnim sovražnikom svaril, toda zahman. Ko se je Filip v Greciji vterdil, se je kot v pri-vojskovani deželi obnašal. Stoperv sedaj so Gerki njih nespamet uvideli. Prijeli so za orožje, a bili so pri Kcroucji v Beotiji zavsem premagani, 338 pr. K. Filip pusti Gerke na videz proste ter se da od njih za povelnika izvoliti, da bi Perzijane radi prejšnjih napadov v Grecijo kaznoval. Vže je bilo vse za vojsko pripravljeno, ko ga 1. 336 morilčeva roka zadene. Toda še večji junak stopil je na njegovo mesto, njegov sin Aleksander.
Aleksander se je 1. 356 pr. K. rodil. Imel je velike duševne zmožnosti. Očetova največja skerb bila je, ove najbolje razviti. Zato pokliče najslavnejšega gerškega modrijana in učenjaka, Aristotel a, za odgojitelja svojega sina na dvor. Pisal mu je: Vedi,	da	se	mi je sin rodil, pa	menj sem hvaležen	bogovom, da so	mi	ga	dali, kakor da so	ga v tvojem času	p11'
stili se roditi; kajti nadjam se, da bo, od tebe odgojen in podučen, nas in našega nasledništva vreden.11 Aristotel mini se je z naj večjo resnobo in najboljšimi nasledki (vspehi) svoje j novej službi. Nikoli še nij boljši odgojitelj boljšega odgojenčka imel-Vzbudil je osobito Aleksandrovo častiljubje, morebiti še premočno-Še očeta je Aleksander radi njegovih zmag zavidal. Ce se .le poročalo, Filip je to ali ono mesto vzel, to ali ono ljudstvo premagal, postal je deček žalosten ter je sč solznimi očmi rekel • „0, moj oče	si	bo	celi svet osvojil in	meni ne bo ostalo	ničesar, kar bi	si	mogel sam pribojcvati.“ Najrajšeje slišal	o
slavnih del starih junakov, od vojske in bitk pripovedovat’-Junak postati kot Ahilej, bila je njegova največja želja. Na.) ljubša knjiga bila mu je Homer, ilijado je ponoči pod zglaVJ® deval, da je, zbudivši se, lehko čital. Pa tudi druge učne sti'°
za ndrodne šole zapovedane. Do sodaj izdal jo .samo sliko iz staro zg(j. dovine, obeta pa kakor hitro mu bodo okolščine dopuščale, baš tako ti srednji in novi vek izdelati. Da bi so kmalu zgodilo! S temi vorstu'0 hočemo naše učitelje izpodhuditi, naj si ovo knjigo za njih rabo oin,s Če bi g. učitelji želeli, preveli bi jo tudi v slovenščino.	P‘8-
ke zanimale so ga. Še kot kralj podpiral je zel6 blagodušno svojega bivšega učitelja pri študiji narave. Tuje dežele, skoz ktere jo bodil, dal je od geografov (zemljepiscev) pridno pre-iskavati. Naravoslovje in zemljepisje storili so velik napredek.
Nekdaj ponudili so njegovemu očetu prekrasnega pa jako divjega konja Bukofala, za veliko ceno 13 talentov (okoli 26.000 gld.) Najspretncjši jahači poskusili so svojo umetnost na njem, pa vsacega je sč sebe vergel. Kralj ukaže, konja odpeljati, ker ga nobeden rabiti ne more. „Škoda živali,“ oglasi se Aleksander, „ prosim oče, dovolite mi enkrat poskusiti. “ Ko mu Filip dovoli, približa se Aleksander konju, prime ga za uzdo ter ga proti solucu pelja, kajti zapazil je, da se konj lastne sence boji. Začel ga je gladiti in ljubkovati, in ko bi trenil, sedel je &a divjem konji. Kot strela odleti konj ž njim. Filip in vsi obrani so kar strmeli iu se bali za življenje smelega. V tem 8e Aleksander obrne in goni konja zdaj na levo, zdaj na desno, kot kakošno prav krotko žival. Filip sc je veselja jokal.
V osemnajstem letu starosti boril se je Aleksander v bitvi pri Keroueji 338, kjer je zmago odločil. Po bitvi reče mu njegov oče objevšiga: „Moj sin, poišči si drugo kraljestvo, Makedonija je za te premajhna.“ Z dvajsetim letom postal je kralj 336. fakoj začel je za izpeljavo namena, h kojemu je oče uže vse Pripravil, skrbeti, najmre: veliko perzijansko kraljestvo si pridobiti. Pa dve leti bil je Aleksander v Evropi zadrževan. Več narodov spuntalo se je zoper makedonsko vlado. Le-tč punte "krotivši, dal se je od (Jerkov za verhovnega poveljnika zoper 1‘erzijane izvoliti. Na čelu male, pa pogumne čete odrinil je v npomladi 1. 334 v Azijo. Nikdar več uij videl domovine svoje, ^ri Sestu prepljul je helespontsko morsko ožino; obiše trojansko bojišče z včlikim spoštovanjem ter se poda dalje. Prvi boj s 1'erzijani vnel se jo na Graniku, majhni v marmorsko morje iz-bvajočo se Male-Azijski reki. Skoz po številu večjo vojsko per-jdjansko naredil si je čez to reko pot. Sam vojeval se je na nelu svoje vojske. Toda skoraj bi bil tukaj življenje zgubil. ‘0'anivši se proti uekemu Perzijanu zavihtil je uže neki drugi Hnbljo na-nj. Sedaj priskoči Klit, Makedonec, ter odseka z °nim mahljajem napaduiku roko ter reši tako svojega kralja.
Vslcd te zmage na Graniku 1. 335 postal je Aleksander vladar Male-Azije. Sč svojo navdušeno vojsko hitel je od inesta n mesta; ktero se mu nij prostovoljno podvcrglo, vzel jo sč S|lo. Pri teh marših prišel je tudi v Gordion, mesto v severno-iapadnej Male-Aziji. Tam bil je zelo stari vojaški voz z umeten Zavozlanim voziorn. O ujem bilo je prerokovanje: kdor ga jnzvozla, ta bo vladar cele Azije. Aleksander izpolnil je to prerekanje s tem, da je ta „gordiški vozel'1 *) z mečem presekal,
' ■ —---------
*) Kee, ki je i zamotana, (la jo nje rešitev skoro nemogoča, zovemo dan danes „gordiški vozel“.
333. V Kilikijo, v južuo-zapadnej Malej-Aziji, dospevši, vtabori se v Tarsu, rojstnem mestu sv. apostola Pav-la. Ko je Aleksander tukaj nevarno bolezen prebolel, poda sc v Isus in od tod tik morskega pobrežja proti jugu. Povsod brez ovir. Komaj je bil za cn den pota od Isa, čuje, da se mu perzijanski kralj Darij ICodoman (336 — 331) z velikansko vojsko (600.000 mož) bliža. Hitro se Aleksander verne, zgrabi pri Isu perzijansko vojsko, ter jo popolnoma premaga. Cez 1O0.000 Perzijanov je palo, veliko bilo je vjetih. Med temi Darijeva mati, soproga, dve hčeri in eden nedorastel sin. Kralj sam je moral z večino vojske pobegnoti. Aleksander je z vjeto kraljevsko družino blago in velikodušno ravnal.
Vsled zmage pri Isu (333 v Nov.) nihče na daljni obstanek perzijauske države veroval nij. Zmagovalca so povsod občudovali in sc ga bali. Obrnil je svoj pot proti jugu. Kamorkoli je on ali kteri njegovih vojvodov prišel, povsod so se mu pod-vergli. Le Tir, glavno mesto Fenicije, nij ga hotelo sprejeti. Sklenil je to mesto se silo vzeti. To pa je težavno, kajti mesto ležalo je četrt ure od suhe zemlje na otoku, vrh tega bilo je še z močnimi zidovji obdano. Aleksander zapove 200' dolgi nasip v morje narediti in niesto v naskoku vzeti. A Tirci branili so se tako hrabro, da na ta način njih mesta vzeti ni bilo mogoče. Stoperv ko je Aleksander celo mesto z barkami obdal in ga od vseh stranij uaskačil, premagal jih je po 13 mesečni oblegi. Mesto so požgali, 2000 vjetih križali, 3000 kot sužujc prodali, (332). Tako se je slavno mesto končalo.
To mesto premagavši šel je kralj makedonski zmagovito skoz Palestino, čez sueško medmorjo v Egipet. Ta dežela bila je od časa Kambiz-a perzijanska provincija ter je težko nosila žuleči jarem. Sprejela je tedaj Aleksandra kot rešitelja z veseljem. L e-ta poda se najprej v glavno mesto Memfis, egiptičkim bogovom baš tako darovavši, kot se je pred v Jeruzalemu Jehovu ponižal. Hotel sc je s tem pri upljiv imajočem popovstvu prikupiti. Od Memfida šel je za Nilom ter položi na zapaduem njegovim izlivu na jako primernem prostoru temelj novemu mestu, koje je Aleksandrijo imenoval. Mesto postalo je s kratkim središče svetovne tergoviue.	(Dalje prih.)
Jana Amosa Komenskega Informatorium šole materinske.
Poglavje IX.
(Dalje.)
9.	Otrok se navadi na poterpežljivost po časi, kedar ponehamo se ž njim preveč ljubčekovati in mehkužiti. Pri nekterib otrocih namreč sc začinjajo celo v drugem in tretjem letu
pokazovati strasti, ktere sc morajo izpleti kakor osat izmed cvetlic, kedarkoli je zapazimo; pri nekterem otroku n. pr. sc pokaže svojevolja in upor; kar si izmisli, to hoče doseči s kričanjem ali na drugi način; pri drugem jeza, hudobnost in maščevalnost, vse meče in bije. Ker to niso prirojene navade, nego uarastajoča plevel; morajo tedaj starši in pestunje biti bolj pametni in zabranjevati jim takošnih reči precej od začetka. To bode v totih pervih letih lože šlo in več koristilo, nego pozneje ko so se vkoreninile. Zastonj je reči, kakor nekteri storč: Otrok je, ne razumi. Da tisti sam, ki tako govori, ne razumi, kaj ima storiti. Sicer je resnica, da ne moremo na vertu plevela precej izpleti, kedar se pokaže iz zemlje, ker nij mogoče ga razlikovati od drugih koristnih rastlin, vendar pa je tudi resnica, da ne smemo čakati, da pleveli zrastč, ker potem kopriva bolj peče, osat bolj bode in dobra zelišča med tem se uduše; če se pa plevel, ki ima že močne korenike, šiloma izterga, raztergajo se tudi poleg tega korenike od žlahtnih zelišč vmes in se po takem pokončevajo. Zatoraj kedar zapaziš plevel, koprivo, osat, precej je izmekni, in žlahtna zelišča bodo tem bolj rastla. Ce vidiš, da otrok hoče čez potrebo jesti, piti, sterd, sladkor, sad je pojedati: bodi pametnejši nego je 011, ne daj mu tega! Hodi ž njim kam drugod, izmisli mu kaj druzega, in ne oziraj se na njegovo jokanje; 011 se bode jokal, pa kmalo poneha in odvadi se takih reči; s tega bode veliki hasek. Ravno tako, kedar se ti postavi na upor, ne pusti ga, zaukaži mu, šibaj ga, in daj to na stran, kar hoče imeti: otrok gotovo spozna, da ima tebe ubogati, in da ne sme storiti tega, kar se njemu, ampak to, kar se tebi dopada. Dveletni otrok nije nič premlad, da se ne bi takošnih reči navadil. l’a vendar vselej moraš paziti na to, da ne bi razdražil iz razjezil otroka; to bi gotovo peljalo do strasti.
10. Navaditi otroka postrežljivosti je jako lehko, ker on sam ob sebi vse rad stori; naj se mu tega toraj ne brani, samo le naj se mu pokaže, kako kaj storiti ima. Oče in mati morejo toraj naročiti otroku to, kar bi sami ali nekteri posel storiti imel: Moj otrok, daj mi to; vzdigni to; položi to na klop ; nesi to na mizo; hodi in pokliči Pavla; reci, naj gre Ana domu; na, daj beraču denar; hodi k babici, reci dober dan, da vprašam, kako jim je, in verni se zopet precej domu itd.; to vse ttnj otrok stori, kolikor zamore. Tudi bo dobro, navaditi otroka "n hitrost in urnost, da bi, kedar oče ali mati velevajo, precej pustil igre in hitro bežal; če se otroci v mladosti navadijo na hikošno postrežljivost, bode to njihova imenitna lepota.
11. Vljudnosti in prijaznosti se otrok toliko nauči, kolikor •e.i vidi na starših; zatoraj nije tukaj treba posebnega poduče-Vi*nja. Ljubi nam je otrok, ki zna nasproti staršem in drugim °8ebam, prikupljivo, vljudno in ljubeznjivo se vesti; nektcrim
otrokom je to tako rekoč prirojeno, drugi sc morajo na to nava diti. Zatoraj se tega ne sme zanemarjati.
12.	Slednjič pa, da ne bi bila tota priljudnost in prijaznost opičja in neumna, mora se združiti s sramožljivostjo, važnostjo in razumnostjo. Znano je, da kedar je neki osel videl, kako se psiček svojemu gospodu prilizuje, na njega skaklja in gladi, je tudi on to storiti hotel; ker pa to njemu ni pristalo, kakor oslu, dobil je za svoja prilizovanja s palico po herbtu. Zatoraj moramo tudi pri otrocih gledati na to, kar se spodobi. Da bi pa otroci storili vse, kar je lepo in se spodobi, bode potrebno, da se navadijo na zunajno spodobnost in obnašanje: kako imajo namreč lepo sedeti, ravno stati in hoditi, da se ne smejo gugati, kobacati itd. ; kedar nekaj zahtevajo, naj prosijo; kedar so nekaj dobili, naj se zahvalijo; kedar nekoga srečajo, naj ga pozdravijo; kedar nekoga domu pozdravljajo, naj mu roko podajajo; kodar govorč s starejšimi ljudmi, naj imajo roke na miru, klobuk ali kapo naj v roki derže itd.; sploh vse naj znajo, karkoli spada k dobrim iu lepim nravim. Kako se imajo otroci popolneje v teh rečeh podučevati, to spada drugam; tukaj samo je bilo treba na kratko zmeniti se o tem. (Dalje prih.)
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih Šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Nctoliczka. Poslovenil Ivan hupajne.
Stari vek.
Vlil. Rimljani.
(Daljo)
§4(5. Perva punska vojska.
Feničani so bili že v devetem stoletji pr. Kr. na severnem bregu Afrike utemeljile mesto Kartaginjo, ki seje po kupčiji tako povzdignilo, da ni bilo v starem veku nobenega bogatejšega mesta. Prebivalci tega mesta so se tudi Penci ali Punci imenovali. Kartaginja je imela močno ladijevjo iu veliko naselbin ob srednjem morji, vsled tega je nastala zavist med Rimljani in Kartagenci. Obe mesti ste hrepeneli po otoku Sicilija, in nastala je med njimi dolgotrajajoča vojska.
Povod pervi kartagiuski ali punski vojski so bili Mamer-tinci. To je bilo surovo vojskovalno ljudstvo, katero je kralj Sirakuz iz vojne službe odpustil, iu katero se jo ropajo po Siciliji okrog klatilo, ter naposled mesto Mesino (pod oblastjo Sirakuz) oblegovalo. Mamertinci so bili po Sirakuzancih s pomočjo Kartagincev premagani. Oboiuili so se pa za pomoč k Rimljanom. Ti so prišli pomagat in so se zmagovalno bojevali. Da je bil njih boj še vspešnejši, postavili so si po izglcdu
sovražnika bojno ladijevje. S tem je dobil konzul Duilij pri Milah pervo vojsko.
Po mnogih bitkah, srečnih in nesrečnih, primorani so bili Kartaginjani s sovražnikom mir skleniti, in mu en del Sicilije in več otokov pripustiti in odškodniuo v denarjih plačati.
§ 47. Hanibal, vojskovodja Kartagijanov.
Po zgubitvi v pervi punski vojski so se hoteli Kartagijani drugod odškodovati, posebno na bogatem Španskem. Pod vodstvom Hamilkarja Parka iu njegovega zeta IIas dr u bala pribojcvali so si deželo do reke Ebro. Kimljani pa so strogo zahtevali, da ne prekoračijo Ebra in se ne doteknejo mesta Sa-gunta. Mej tem je bil llasdrubal zavratno umorjen in prevzel je vojno poveljstvo Hamilkarjev sin, Hanibal, se le 28 let star.
Hanibal je bil zaklet sovražnik Rimljanov. Še le 9 let star je bil očetu pred altarjem neprizanesljivo sovražtvo Rimljanom prisegel. Že pod očetovim vodstvom je zaukazoval na Špauskcm jezdništvo. On je bil serčeu, umen in stanoviten mož, ki je zavžival ljubezcu in zaupanje svojih vojakov. On ni dolgo premišljeval iu napadel mesto Sagunt. Tako se je začela druga puuska vojska,
Hanibal je sklenil, Rimljane v njih deželi, na Laškem napasti. Zapustivši svojega brata Hasdrubala na Španskem podal se je s svojo armado čroz Piriueje, skoz Galijo, denašnje Francosko, prestopil je velikanske Alpe iu došel po strašanskih mukah v planjave zgornje Italije.
Svojo jako zmanjšano vojsko je pomnoževal z ljudstvom, ki je bilo komaj Rimljanom podvcrženo. Na Ticinu je bila bitka med Hanibalom iu Rimljani, ki so bili premagani. Drugo zmago si je Hanibal pribojeval ob Trebiji, postranski rečici Po-a. Zmagalec je še tretjikrat zmagal ob trazimenskem jezeru (Lago di Perugia).
Prestrašeni Rimljani izvolijo zdaj za didaktorja Fabija Maksima. Ta se ni hotel s Hanibalom v velik boj spuščati, marveč je le vznemirjeval po raznih potih svojega sovražnka. Radi tega so mu pridjali ime kunktator (odlašaiec). Dva nova vojskovodja sta pa njegov načert zavergla in bila s Hanibalom pri Kanah v Apuliji veliko bitko,$pa Rimljani so bili popolnem pobiti.
Hanibal je bil pa j tudi sam zelo oslabel, iu ni se upal, Rim sam napasti. Prezimil je rajše v Kapri, kjer so se pa njegovi rojaki pomehkužili. Razen tega ni od Kartaginje nobene podpore dobival. Rimljani so se med tein pridno oroževali, pridobili Špansko, premagali in umorili Hasdrubala in pod vodstvom mladega Sc i p i j o n a, pozneje A fri k a n s ki imenovanega, so šli tudi v Afriko.
Hanibal se je bil pa v najzadnji kot Italijo pomaknil, in koncčno nazaj v Afriko za rešitev domovine poklican. Pri Zami (202 pr. Kr.) je bila velika bitka med Hanibalom in Scipijonom. Kartaginjani so bili premagani in morali so skleni ti mir pod terdimi pogoji. Rimljani so dobili ladje in bojne ladije Karta ginjanov; ti so morali tudi veliko odškodnino plačati in se zavezati, brez dovoljenja Rimljanov nobeno vojsko ne začeti.
Hanibal toda še ni obupal, skušal je Kartaginjo z modrimi naredbami na novo povzdigniti in različne narode za skupno vojsko zoper Rim pridobiti. Rimljani so na to Hanibala od Kartaginjanov zahtevali. Ali on je zbežal v Sirijo, pozneje v Bitinijo, pa povsodi od Rimljanov preganjan, ostrupil se je naposled siv starček, da ne bi padel v roke Rimljanom.
§48. Kazrušonje Kartaginjo.
Med petdesetletnimmirom si je Kartaginja zopet opomogla. To je pa v Rimljanih zavist vzbujalo. Star rimski senator, z imenom K ato n, je vsak svoj javni govor s sledečimi besedami končaval: „V ostalem sem te misli, da se mora Kartaginja razdjati."
Dasiravno so se Kantaginjaui čuvali, Rimljane razžaliti, vendar so ti le našli izgovor, da so za orožje prejeli zoper Kartaginjane.	Masi ni s a,	kralj	numidijski in sosed Kartaginje,
toda prijatelj	Rimljanom,	hotel	je svoje kraljestvo na	škodo
Kartaginjanov razširiti. Brez dovoljenja Rimljanov mu ni bilo mogoče tega doseči, za to so poslali. Kartaginjani poslance v Rim, in tožili Masiniso. Rimljani se pa niso za nje potegnili Masiniso jih je še dalje sovražno napadel, da so bili Kartagin-jaui prisiljeni se braniti. Rim pa si to razlaga tako, kakor da bi ti sklenjeni mir bili prelomili. Prestrašeni Kartaginjani so hoteli Rimljane hitro potolažiti, izročili so na njih povelje 300 mladenčev najžlahtnejših rodovin, in vse orožje in ladije. Pa morali bi bili še lastno mesto razdreti in si nekaj milj od morja novo sezidati. To jih je pa tako razkačilo, da so sklenili v svoji obupnosti, vsaj častno poginiti. Vse ulice, vsi tempeljni so spreo-beruili v delavnice, v katerih so dan in noč orožje izdelovali. V pristranišču	so naredili	novo	ladijevje. Ko je došel	rimski
vojskovodja s	svojo vojsko	pred	Kartaginjo, se je čudil,	zagle-
davši narod oborožen. Dve leti so se junaško branili. Zdaj pošljejo Rimljani konzula S c i p i j o n a Emilija n a, ki je izstradano mesto premagal.
Na povelje senata se jo mesto popolnem poderlo in razrušilo. Kartaginjanskc pokrijaue so se ninski deržavi kot rimska provincija z imenom Afrika pridružile.
Med drugo in tretjo punsko vojsko so si bili Rimljani Sirijo in Mace donijo pridobili. V tistem letu, kakor Karta-
ginjsi, je bil tudi Korint, veliko mesto v Peloponezu premagan, in Grecija sc je pridružila pod imenom A li a j a mogočni rimski deržavi.	(Dalje	prih.)
Dopisi.
Iz Maribora. 6. aprila t. 1. jo iuiclo tukajšnjo učiteljsko društvo svoj 4. rodni shod; udeležilo se ga jo 23 udov. Zapisnik zadnjega snidenja se prečita in brez ugovora poterdi.
Kadi poročila iz Maribora v št. 6 „Slov. Učitelja", izreka društvo, da no odobruje poročevalčevih izjav, kar so tiče politično nationalne opazke*) ter da želi, da bi so v ta pedagogičen list jemalo strogo le podagogične obravnavo. Pri tej seji jo govoril g. Koprivnik o prašanji:	„Kako so
imajo novinci v pervera času gledč na pisno učavo podučovati", in navzoči so se mu za jogovo prav dobro razpravo občno zahvalili. Namesto od učiteljstva in iz društva izstopivšega zapisnikarja g. Nedoljkota je bil voljen Pezdcvšok. Končno šo priporoča g. prodsodnik Norat več knjig za šolsko bukvarnico, kojo so primerne za višji oddelek narodnih šol, kakor: 1) Potovanje v sveto deželo, spisal M. Verne; 2) Cesar Maks, spisal Ale-šovec; 3) Postojnska jama, spisal Kosta; 4) čas jo zlato, spisal Iiofmann; 5) Oče naš, spisal Malavašič; G) Divji llitnci pred mestom Meziborum; 7) Bog nikomur dolžan ne ostane; 8. Čujte, čujte kaj žganje dela; 9) Popis sveta, spisal P. Ilicinger; 10) Kustoca in Vis, spisal Alešovoc. Prihodnja soja bode 4. maja ob 10. zjutraj kakor navadno.	K. P.
Iz celjskega okraja. Veliko so je vžo pisalo in govorilo o prijateljih in sovražnikih učitoljev, a le malo šo o skoro najlmjšern sovražniku zastopnikov spomenutega stanu; o sovražniku, ki nas preganja „od zore do mraka" izvzeinši lo čas — počitnic, ki nam pohod šole zgreni in ki jo vže marsikojega izmed „piotiirjev napredstva na deželi" spravil tje, od kodar nij vernitve, kjer se no zaračuni let za 3 in kjer se spremeni — prah v prah. Lo ta nopreprosljiv sovražnik učiteljstva jo — prah. Kako skerbno so varujemo doma v našem stanovanju praha. Naše gospo (oziroma po-strožuice) morajo skorboti za snažnost v sobah. Vsak najmanjši prah pobriše se; ja briše in snaži so colo, kjer nobenega sitnega atoma videti nij.
In v šoli! Groza može spomina! Tu pride vsaki dan čez petdeset (cesto čez sto) otrok z zamazanimi, blatnimi nogami v šolo. Blato so posuši, nastane prah, koji so potem pri najrahlejšem dorgauju nog v zrak vzdigne. Mirijado takih prašnih atomov kroži potom po šolskej sobi. In v takem zraku naj živi in govori učitelj z otroci vsak dan 5—7 ur! Po
*) Gospodje učitelji v Mariboru in v okolici, ki ste bili 6. aprila pri zboru svojega društva zbrani, Vi imate prav — s svojega stališča, ki je v tem, nikomur se ne zameriti, niti Slovencem, niti nemškutarjem niti drugim, ki upljivajo na Vaše razmere. Stališče dopisnikovo in tudi naše pa je, tako delovati, da se zamerimo onim prenapetim ljudem, ki neizmerno veliko nemščine vrivajo v slovensko šole, in ki čertijo zavednega slovenskega učitelja, in katerih strast nekaterikrat tako daleč sega, da morajo ceh’) gosposke slovenščino na videz braniti, n. pr. v radvanjski šoli, kjer Wr. kraljuje.	Ured.
spvičbi vseh zdravnikov pa je prašni zrak za sopila, osobito za slabe persi mladih delavcev jako škodljiv.
Ktora terjatev je tedaj pravičnejša, kot ta, da naj se šolsko sohe vsaj vsak dan enkrat pa temeljito pomotd in osnaže. Zdaj se to zgodi več-jidel vsak teden dvakrat ali trikrat (v nekojih solili tudi vsaki dan). Pa kako so to zgodeva! Dokla, to dolo imajoča, zadovolji se, če le nekaj poveršno z metlo po tleh potegne. Trebali biti „služeči''duhovi" strožjega nadzornika.
Poglejmo v uradnijo naših predpostavljenih. Kako čedno in snažno mora tam biti! Mi z otroci moramo pa col dan tak strup sopsti. 0 rešite nas, Vi, ki imate moč za to, tega najlmjšega našega sovražnika, praha; Imejte vsaj usmiljenje „za mlado kri, nedolžni rodu, kojega zdravje se pod-kaplja. Kar boste za vsakdanje pometanje in snaženjo šolskih sob več izdali, to si prištedito (prihranite) pri — učiteljskih penzijah.
Učiteljem, v takem okuženem zraku delajočim, svotoval bi, v šoli bolj skoz nos kot skoz usta dihati, kajti tako ostane velik del praha v nosnicih. Naj se take sobe primerno ventilirajo ter često in močno z vodo poškropč. Globoko dihanje naj v šoli kolikor mogočo izostane.
Iz Ormuža. V seji G. aprila 187G ormužkega učiteljskega društva so je o slodečih točkah govorilo:
O šolski odgoji je govoril g. Štronkelj, omenjajoč šolski red, pazljivost, red pri uku, nepristranost učiteljevo. Šinko jo praktično kazal prosto in redno tolovadniško vaje.
Predlog Šijanca »učiteljsko društvo naj si omisli: a) Didaktiku Komenskega. b) Zablude uzgoja. c) Pogled u lučbu in č) statistiko »horvat-skega učiteljstva" bil je sprejot. Sinko predlaga: Odbor naj pravim udom našega društva okrožnico pošlje, proseč jih, naj bi rednoje k sejam zahajali. (Sprojmo se.)
Iz Rajhenburga 19. Aprila 187G. Dne G. aprila zborovalo je učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnico in Brežice na Vidmu. Začetek zborovanja ob 10. uri.
Pozdravši došle predstavil predsednik g. Jamšek gčo. M. Vidic iz Uajhcnburga kot novo pravo družabnico našega društva. Na to naznani, da so šolski sveti za našo tri okraje z odloki od ‘23. marca 187G, št. G2/I), 50/L, GO/K, tiste učitelje, ki hi se radi društvenega zborovanja udeležili, a so po četertkih tudi podučovati primorani, za omonjeno četortko oprostili. Pričakovati je vslod tega pri bodočih zborih še obilnejšo udoložitve kakor pri dosedajnih. Tudi drugim noprijotnim okoliščinam se gleda kolikor mogoče v okom priti. Kor društvo nema bukvarnice, ponujajo se društvo-nikom sledoče knjige: Grundzllge dor lnathematischcu Geografie, po knji-goteržcu Frd. Beck-ti; dalje, Blaže in Nežica, Pokorny, navedi k Močnikovim računicam, itd.
Navzočim so v pregled predložijo risanke Felkl & sina v Pragi.
Dalje se zbranim naznanja, da se pri g. Lapajne-tu dobiva „ krate k opis Kraujsko, Koroško, Štajerske in Primorja." Borž ko ne bodo mini-sterstvo tudi to delce kot dodatok k našim pomanjkljivim berilom privolilo, kakor jo »zgodovino Štajersko."
Kot delegat pri zborovanji štaj. „Lehrerbund-a“ poroča g. Jamšek. Slušatolji so poprej že druga poročila slišali ali čitali, a vendar govorniku z vso pazljivostjo sledili. Obžalovati je samo, da se na sklepe „Lehrerbunda“ tako malo v deželnem zboru ozira.
Pogovarjalo soje koncčno. da bi se v četortek 11. maja namesto zborovanja izlet v Zagreb napravil, tor bi se odbor za znižanje vožnine potrudil. Pogledali bi si med drugimi zanimivostimi tudi tainošnji narodni muzej. Pri Ogrincu je bil skupni obed, pri ktorem smo našega marljivega pevovodja silno pogrešali. Želimo mu bolnemu naj skoraj ozdravi.*)
Matko.
Iz savinjske doline dnč 10. aprila. Dnč 5. t. m. (sredo) zvečer je zborovalo ^savinjsko učiteljsko društvo1* naVranskom. Ob */>8 seje pričela odborova soja, v koji se je moj drugim sklenilo 3. majnika (sredo) zvečer v Mozirji zborovati. —
Potem smo so učitelji „in corpore“ podali v čitalnico, tam je pa užo bilo zbrano mnogo gospode, katora je nam čast skazala s tem, da se je zborovanja udeležila. — Predavali so gg. Škoflek, Soršak in Meglič prav izverstno in govori so bili jcdernati. Gospoda je prav pazljivo poslušala in „dobroklici“ so bili mnogobrojni. Mnogo jih je pristopilo k našemu društvu kot podporni udi in pokazali so potem tudi pri skupnem obedu v raznih napitnicah navdušenje do učiteljstva in do šole. — Živeli!
(Druzega dopisa o tem ne bomo priobčili. Ured.)
Slovstvo.
(Po g. Tomšiču poslovenjeni) „Nazorni nauk za slovensko mladost" in „Globus s slovenskim tekstom" (oboje v založbi Giontiniju) se utegne od slavne vlade potcrdit.i. Vsaj kranjski dež. š. svet. predlaga tako mini8t.erstvu.
Iz sejo 10. marca 1870 kranj. dež. š. sveta izvemo, da se je rniui-sterstvu v zadevi pripravnih knjig za domovinoslovj e tako poročalo, kakor se je izreklo ravnateljstvo ljublj. učiteljišča. (Kako so je pa izreklo? Ured.)
(„Schematismus der Volksschulen Krains") se imenuje nov nemški imenik slovenskih učiteljev, izdan po nemšk. učit. društvu v Ljubljani. Cona mu je 42 kr.
(Risank s slovenskimi napisi) imamo zdaj, kakor kažejo današnji inserati, na izbiro; imamo lepih pa dražjih, pa tudi conih risank z zaželjcnimi napisi.
(Oznanilo). Vsem onim p. n. gospodom, kateri so se pri meni naročili na Jos. Kocijančičeve pesni, prosim potrpljenja, ker so so razne ovire vsilile in se tako z dopošiljanjemjovih pesni tudi nekoliko zakasnimo.
V Mozirju 10 aprila 1876,	Ant.	Leban, učitelj.
*) Popravek. V dopisu iz Rajhenburga, št. 23, 1875., „Slov. učitelja" je izpuščeno, da je za leto 1875/76 v odbor učiteljskega društva za okraje Kozje. Sevnico in Brežice kot podpredsednik g. Ornik izvoljen bil.
Pia.
Šolske novice in drobtine.'
(»Učiteljsko društvo za slovonski Štajer.") Ko je pri zadnjič omenjenem razgovoru 4, v Mariboru se scšlih odbornikov dokončal predsednik svoje poročilo, sklenilo se jo sledeče:	1) Društvo naj izda
»Učiteljski koledar" za leto 1877 z imenikom vseli slovenskih učiteljev le tedaj, ako se oglasi zanj dosta naročnikov, da so stroški poplačati morejo. V ta namen naj se priobči potreben poziv. 2) Društvo da »Občno zgodovino" Netoliczka-Lapajnetovo, ki se tiska v »Slov. učitelju" za posebno knjigo tiskati v 2000' iztisib. 3) Kadi priprav za občni zbor naj ukrene predsednik sam potrebne reči, v čemur mu naj pomagajo blagovoljno tudi drugi odborniki. Po mogočnosti naj so skliče še ena od-borova seja. 4) Prošnja predsednika za odškodnino naj ostane »in su-spenso" do prihodnje seje ali občnega zbora.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 6. aprila se je posvetovalo o nekaterih zadevah srednjih šol, dovolil seje kmetijski nadaljevalni t^čaj na ljudski šoli v Colji za okolico, več učiteljem so se podelile starostne doklade itd. Antonija Strohhubor sojo postavila za učiteljico žonskih del pri sv. Ju rji na južni železnici.
(Razširjenje šol.) Dvorazrednici v Kerškem in v Sodražici na Kranjskem se boste za en razred razširili.
(Za novo okrajno učiteljsko društvo v postojnskem okraju) na Kranjskem je sl. vlada pravi la ravnokar poterdila, kakor se nam iz ondotnih krajev poroča.
(Štajerski »Lehrerbund") zboruje letos 20. in 21. sept. v Celji.
(»Savinsko učiteljsko društvo") bode imelo dno 10. majnika svoj občni zbor v Mozirji v g. Lipoldovi gostilni. Program: a) Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika v sodanjem delovanju društva, b) Volitev novega odbora, c) Posamezni nasveti. — Predavali bodo sledeči gospodje: 1. Rad. Škoflek. »Namen našega društva." 2. D. Cizolj. »O veljavnosti narodne šole na podlagi novih šolskih postav v javnem življenju."
3.	G. Soršak. „0 domači odgoji." 4. G. Leban. „0 telovadbi. — Upamo mnogobrojne udeležitvo od strani učiteljev, kakor tudi od podpornih udov. Na srečno snidenje!
(Opozoriti) si dovoljujemo danes na vse inserate v denašnjom listu s tem dostavkom, naj gg. učitelji posebno naše domače knjigo in druge reči pridno razširjevati blagovolijo.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba na c. k. vadnici v Mariboru s 1000 gld. plačo do 31. maja na dež. š. sv,
Na Kranjskem: Učiteljski službi v Čatežu (lr. š.) in v Vel. Doljni (lr. š.) s 500 gld. in stan. do 20. maja na kr. š. sv. Učiteljska služba v Kranj i s 400 gld. do konec maja na kr. š. sv.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na štajerskem: G. Ivan Nedeljko, tič. v Hočah pri Mariboru, jo izstopil iz učiteljskega stanu. Gospodična Apa Dev (priv. učiteljica iz Ljubljane) podučiteljica v Ljutomeru, G Štcf. Čampa (iz Vipave na Kr.), učitelj v Cezanjevcih G. Gašper Krovat, učitelj v Šoštanju.
Na Kranjskem: G. Andrej Legat, definitivni učitelj v Zagorji na Notranj.j g. France Fabjančič, učitelj v Št. Petru pri Novem mestu. Gspdčna. Jurman, zač. učiteljica v Žireh; g. Tuma (iz Mengša), in g. Plesko (iz Podrage), učitelja v Vipavi. G. J. Japelj, učitelj v St. Jurji pri Kranji. G. Anton Požar (iz Košane), učitelj v Knežaku.
V Pragi v založbi Felkl-na iu sina (Celetna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu »Učiteljskega društva za
.1	 .1	'	rti	•	tt
slovenski Št,ajer“
l—n
Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 0 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi .Jnnez Griontini iu FV. 1 >iilx»is v Ljubljani,	v Ljutomeru.
J. M. Pajk-o vi tiskarni
v Mariboru
se dobč sledeče šolske tiskovine:
1. Šolski zapisniki (katalogi); cena 1 knjigi 60 kr.;
2. Razrednice, navadne in nove; poslednje posebno praktične; ž njimi si prihrani učitelj mnogo pisarije in mnogo papirja; cena 1 knjigi 60 kr.
3. Teduice, cena 1 knjigi 60 kr.
4. Šolska naznanila v novi lepi obliki s slovenskim in nemškim tekstom, ccua knjigi 60 kr.
5. Opominovalni listi (za šolsko obiskovanje), cena knjigi (96 listkov) 50 kr.
Za lepopisje se priporočujejo :
1. Podkladki za lego, cena knjigi (96 listkov) 40 kr.
2. Podkladki za lego in verste pri slovenskem lepopisji; cena 40 kr.
3)	Podkladki za lego iu verste pri nemškem lo popisji; cena 40 kr.
l
I
M*o tl učiteljska služba
na trirazredni soli na Vraujskcm z dohodki III. razreda i prostim stanovanjnm se razpisuje.
Prositelji imajo svoje prošnje do 15. maja t. 1. vposlati krajnemu šolskemu svetu na Vranjskem (Franz).
Okrajni šolski svet Vranjski, 5. aprila 187G.
1—2	Porvosednik: llantt 1. r.
j	V	zalogi	podpisanega ste prišli na svitlo:	j-
I. Stigmograflčua Risanka, št. 1 (1 cm. pike narazen), ^
II.	„	„ št. 2 (2 cm. pike narazen).
Cena 2'A kr. notto. Ob enem priporočam vsa svoja
risarska dela za vse oddelke deških in dekliških šol. S
France Knapek, ij
Ž	v	Znojrau	(Znaim).	“
I	'	&
r
km:
Pri bukvovezu
Fr.
v Ljutomeru (Luttenberg)
se dobivajo vse različne šolske priprave za slovenske in in slovensko-nemške šole prav po niielci ceni, in sicer:
1) vse knjige iz c, kr. dunajske založbe;
^	2)	šolske knjige naših domačih pisateljev: Lapaj- .
X netova „Geometrija“, „Kratek opis“ slovenskih pokra- X jiu; po njem poslovenjeni: Mali prirodopis, Mala fizika, 3 Pripovesti iz zgodovine Štajerske; Praprotnikova: Slovnica, Spisjc;
3) Felkl-nove in Kopšičeve risanke;
4) VVinikerjeve pisanke, Pokornijeve pisanke s slovenskimi predpisi in drugi zvezki za lepopisje in spisje;
5) Cisti in pikčasti papir za risanje, Fuchsove predlage za risanje itd.
ac* Naročila od drugod se po pošti hitro in po nizki W	(kakor na pervem izviru) izveršujejo.	^
ire Z-~—km—~	soi
Lastništvo ,,Učiteljsko društvo za slov. Stajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.