(zhaja vsaki četrtek 3b 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vra-ja)o. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa ta celo leto i krone, za pol leta 2 kroni.
Za manj premožne f'1 za celo leto 3 krone, za pol leta K t’50.
Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge I dežele izven Avstrije | 5 kron.
Rokopise sprejema Narodna Tiskarna“
1 v Gorici, ulica Vet-turini 'št. 9.
Q|
ta vero oonn opjQf>
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Serneniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v ti.bakaruali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korcnjs!-- ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 3 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V Gorici, 6. oktobra 1910.
40. številka.
[e-za osebnosti, ampak :a načela se bojujmo!
Znano je, da seje slovenska libe-alna stranka razcepila v dva tabora, ‘rvemu taboru poveljuje dr. Tavčar v Ljubljani. Drugemu taboru pa so na čelu ljudje, ki so si nadeli ime: Mladi, tločiin imenujejo Tavčerjevo stranko: Stari. To nazivanje označuje liberalno [stranko, ki se ni nikdar bojevala za tačela. ampak le za osebe, stare in ™nlade. Bolj primernega imena si niso i nogli nadeti, da bi ž njim jasneje izra-ili svojo breznačelnost in neznačajnost. tuli nazivanje: Narodni radikalci, katerim se tupatam ponašajo mladi flj iberalci, ne pomenja nič drugega kot : itranka brez programa, brez načel in »rez značaja V liberalni stranki odlo-ujejo torej osebnosti in ne načela.
Tudi v katoliških, ali krščansko-
flpcialnih strankah bi tako razlikovanje, _ iko bi se kje udomačilo, ne bilo umestno. -Mi se ne bojujemo za osebnosti, ampak za krščansko-soeialna načela, ki ne poznajo ni starosti ni mladosti, ampak so večna! Za ta se bojujemo in se bomo bojevali do zadnjega vzdiha. Kdor more, naj se trudi za zmago krščanskih načel, osebnosti pustimo na stran.
V	tem oziru nam kliče največji bojevnik za krščansko vero, namreč sv. Pavel: „Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega IJezusa Kristusa. Zakaj v Kristusu nič ne velja ni obreza ni n e o brez a".
V	boju, ki ga bije krščanska stranka proti brezverskim sovražnikom, ne velja nič ni obreza ni neobreza, ni mladost ni starost, ampak le katoliška načela. Bog daj zmago dobri stvari, zmago krščansko-socialnim načelom, drugo je postranska stvar! Osebe zginejo same ■ po sebi. Kdor je mlajši, ko drugi, je I morda tudi delavnejši, močnejši in radikalnejši, a stranke se po starosti ne imenujejo, ampak po programih, ki naj družijo mlade in stare.
Vsega je kriv ubogi j kmet.
Kapitalisti in socialisti kriče sedaj, Ida je vse draginje v živilih kriv kmet. (Kmečki stan, pravijo, je kriv visokih carin na tuje pridelke, zlasti na tujo živino, ki se v Avstrijo uvaža. Tako kričijo. Toda, ako stvar bolj natančno premotrimo, spoznamo takoj, da je visoka carina na tuje pridelke in zlasti na uvoz živine nujna posledica previsoke carine, katero je država naložila na pritisk industrijskih kapitalistov na uvoz industrijskih izdelkov. Industrijski kapitalisti hočejo se svojim kričanjem odvrniti sedaj le pozornost od sebe. Pravi krivci vse draginje so pred vsem kapitalistični industrijci, ki so za indu-
strijske izdelke izvojevali ogromno carino in ki potom kartelov nevsmiljeno odirajo ubogo ljudstvo. Vsled ogromne carine ne morejo st uvažati industrijski izdelki iz tujine. Radi tega in posebe še radi kartelov mora ljudstvo pri nas industrijske izdelke silno drago plačevati. Kakor poročajo časopisi, plačujemo v Avstriji na pr. železne izdelke od domačih tvornic radi kartelov dražje, nego jih te tvornice prodajajo v tujini. Ta draginja vpliva v Avstriji silno ne-vgodno na narodno gospodarstvo in zlasti kmetijstvo. Draginja industrijskih izdelkov, ki služijo narodnemu gospodarstvu, provzroča potrebo varstva kmečkega stanu potom carin na kmetijske pridelke, ki se uvažejo v Avstrijo in potoni visokih cen na živila. Razvidno je iz tega, da je krivično zvračati vso krivdo na kmeta, ki dandanes komaj životari. Ako se hoče draginjo odpraviti, znižati moramo na sploh carino, ne pa enostransko postopati le proti kmetu. Pravi krivci vse draginje so kapitalistični industrijci, ki so znali za industrijske izdelke priboriti visoko carino in ki potom kartelov odirajo delavsko in kmečko ljudstvo.
Shod za ljudsko štetje v „CenlraIu“.
V	nedeljo se je vršil v „Centralu" dobro obiskan shod za ljudsko štetje. Predsedoval je shodu g. državni in deželni poslanec Pon. Govoril je kot prvi g. dr. Dereani, ki je svaril navzoče pred lem, da bi jih laški magi-stratovci pri ljudskem štetju premotili, kakor se je to zgodilo pri zadnjem štetju. —
Potem je veleč. g. dr. Pavlica govoril o važnosti ljudskega štetja ter omenjal med drugim, kako delajo Čehi, ko se gre za njih narod, grajal je potem upravo državne železnice, ki nastavlja skoraj samo nemške uslužbence, med tem ko so domačini brez kruha. V narodnem boju. je rekel govornik, bodimo neiprosni. Obema govornikoma je ljudstvo pritrdilo z gromovitim odobravanjem.
Potem je predsednik pripravljalnega odbora, g. dr. Peter Medvešček še omenil kako stališče zavzema goriški magistrat nasproti nam Slovencem ter predlagal sledeče resolucije, ki so se tudi vsprejele:
Goriški Slovenci, zbrani dne 2. X. 1910 na javnem ljudskem shodu v ..Centrali!", poživljajo c. kr. vlado, da ukrene vse potrebno, da se bo vršilo prihodnje ljudsko štetje v Gorici nepristransko in zahtevajo v ta namen, da se odvzame goriškemu magistratu vodstvo ljudskega štetja radi kričečih nepravilnosti in krivic, ki jih je ta zakrivil o priliki zadnjega ljudskega štetja in to tembolj, ker
italijansko časopisje naravnost poživlja h krivičnemu štetju v škodo Slovencev in v prilog Italijanov.
C. kr. vlada se poživlja, naj ukrene potrebno, da ne bodo italijanski in nemški gospodarji samovoljno vpisovali v gospodarskem oziru od njih odvisno osobje kakor služkinje in delavstvo, med Italijane in Nemce, kakor se je to godilo pred lOimi leti.
V	svrhd/potrebne kontrole naj se pritegnejo k •■Števni'komisiji zaupniki slovenskega ljudstva.
Goriški Slovenci zahtevajo dalje, da dobe v svrlio ljudskega štetja slovenske popisovalne pole in slov. navodila.
Goriški Slovenci zahtevajo, da uprava c. kr. državnih železnic neha nameščati na državni postaji v Gorici in na drugih državnih postajah na Goriškem nemške uradnike in sluge, dočim ne morejo dobiti domačini služb.
Poživljajo sc slednjič vsi slovenski deželni in državni poslanci, da zastavijo na merodajnih mestih vse svoje moči in ves svoj vpliv v to, da se tem resolucijam ugodi.
Ker se ni nikdo več oglasil k besedi, je zaključil lepo zborovanje predsednik g. poslanec Fon s pozivom, da delajmo vzajemno za to velevažno delo, pomagajmo eden drugemu, zbirajmo podatke, poučujmo o vsem pripravljalni odbor, da bo naše delo rodilo res za-željeni vspeh.
S tem je bil shod, ki je trajal nad eno uro, zaključen.
Razstava goveje živine v Komnu in Sežani.
Dne ‘27. septembra se je vršila razstava goveje živine v Komnu, dne 28. sept. pa v Sežani.
Bila sta krasna jesenska dneva in vladalo je splošno veselje, da je bil navzoč tudi kraški deželni poslanec g. dr. Stepančič. Razstavni prostor v Komnu, ki ima sploh lepo lego med košatim drevjem, bil je okusno okrašen s slovenskimi trobojnicami in istotako prostor pripravljen za obdarovalno sodišče.
Čeravno je bilo opaziti med kravami še različno takozvanega domačega plemena, vendar strokovnjaku, ki je videl razstave zadnjih let, je bilo takoj jasno, da je živinoreja v komenskem in sežanskem okraju, kar se tiče enotnosti pasme, lepo napredovala in da je nad-krilovala za Kras edino le merodajna rujava švicarska pasma. Nada za bodočnost je pa še večja, ker se je posebno pri junicah v tem oziru opažal lep napredek.
Skupno je bilo prignanih na razstavo v Komnu 84, v Sežani pa 76 glav. Opazila se je nedostatnost strogo čisto plemenskih krav. Med razstavlje-
nimi biki so bili sicer lepi eksemplari toda v preinalem številu. Kot uzrok temu nedostatku seje navajalo, da mnogo krajevnih občin sploh nima bikov. Zanimanje za razstave sicer očitno raste, vendar bi bilo želeti, u bi se udeleževale razstave vse in ne samo nekatere vasi, kar velja posebno za sežanski okraj.
V Komnu so dobili darila za junice sledeči posestniki: Žerjal Janez iz Pliskovice 40 K, Jazbic Anton iz Komna 30 K, Godnič Miroslav iz Komna 25 K, Švara Katarina iz Komna 25 K, Dugulin Andrej iz Škrbine za dve junici 25 K K in 20 K, Makovec Josip iz Šibelj 20 K, Buda Anton iz Komna 20 K. Nagrade po 10 K za junice so dobili: Taučer Rudolf iz Ivanigrada, Hočevar Filip iz Štanjela, Birsa Ignacij iz Kobiljaglave, Gogič Miha iz Berji in Lozej Jožef iz Ivanigrada.
Le-ti so dobili saino nagrade zaradi tega. ker so imeli sicer lepe junice toda ne rujave švicarske marveč večinoma leta 1899 na Krasu vpeljane potem pa opuščene pasme „0berinnthal“.
Med kravami ni bilo v Komnu nobene, da bi bila popolnoma odgovarjala stavljenim zahtevam.
Za krave so dobili sedaj le nagrade po 15 K: Dugulin Franc iz Gorjanskega, Švara Josip iz Komna, Štre-kelj Ludvik iz Gorjanskega, Dugulin Andrej iz Škrbine in Godnič Miroslav iz Komna.
Za bike so dobili nagrade: Furlan Anton iz Gorjanskega 20 K, Špačal Miroslav iz Vojščice 20 K in Fabjan Miha iz Kobdila 15 K.
V Sežani so bili obdarovani za junice sledeči živinorejci: Alojzij Rebec iz Divače 30 K, Josip Funa iz Sela 30 K, Andrej Kariš iz Sežane 20 K, Franc Perhvarec iz Ležeč 20 K, Miha Štok iz Povirja 20 K. Jakob Tavčar iz Sežane 20 K, Josip Ban iz Prelož 15 K, Josip Allač iz Lokve 15 K, Jernej Bončina iz Povirja 25 K, Anton Čok iz Lokve 15 K, Alojzij Rudeš in Koludrovice 15 K.
Častne diplome so dobili: Josip Pirjevec iz Sežane, Anton Muha iz Lokve, Kocjan Ivan, Žirje in Ludvik Mahorčič iz Sežane.
Za krave so dobili darila : Josip Pavlovič iz Lokve za dve kravi K 30 in K 25, Franc Mrevlja iz Lokve K 20.
Za bike so dobili nagrade po 10 K: Uršič Jernej iz Plešivca, Lazar Jernej iz Vel. Repna, Macarol Anton iz Sežane, Starc Anton iz Žirje, Božeglav Franc iz Lokve, Božeglav Franc iz Ple-šivce, Štok Anton iz Dutovlj.
Tudi v Sežani je bil razstavni prostor okrašen z slovensko trobojnico in tudi tu je vladalo splošno navdušenje za napredek živinoreje.
Ko je dovršila obdarovalna komisija s tajnim posvetovanjem svoje delo, stopil je toliko v Komnu kakor v Sežani gospod deželni poslanec dr. Stepančič pred zbrane živinorejce ter jih
jc nagovoril kot odposlanec deželnega odbora.
Uvodoma je omenil važnost živinoreje. Gotovo smo vsi edini v tem, rekel je. da je racijonelna, na temelju dolgoletnih skušenj in strokovnjaških mnenj sloneča živinoreja ona važna panoga kmetijstva, iz koje izvira najpoglavitnejši vir kmečkega in sploh ljudskega blagostanja, lzgojevati se mora takšno živino, ki je sposobna, da se pripelje na tekmovalno razstavo v gotovi nadi, da se bode upoštevala od obdarovalne komisije — To je pa na Krasu edino le mogoče pri živini rujave švicarske pasme, kajti samo ta pasma je zakonito določena za sredno govedorejsko ozemlje h kojemu spada tudi celi sežanski politični okraj; druga ži-žina, ki ne odgovarja temu zahtevku, se ne more upoštevati in posebno ne ona takozvanega domačega plemena.
Gospod odposlanec deželnega odbora je potem v kratkih potezah po-jašnjeval, kako se je razvijala živinorejo pospešujoča akcija v deželi in kako je prišlo do zakona z dne 13/5 1903 št. 24 dež. zak., zadevajočega zboljšanje govedoreje v našej deželi.
Starejšim živinorejcem klical je v spomin, kako se je pričela akcija /a zboljšnaje živinoreje vže leta 1868, kako se je začelo vže takrat nakupovati bike plemenjake in jih razdeljevati po deželi. Vže takrat držale so se male razstave goveje živine, na kojih so se z državno podporo nakazovale male nagrade. Prva takih razstav je bila na Krasu v Sežani leta 1871. Leta IS79 je bilo v deželi vže 36 spuščevalnih postaj z biki različnih pasem, koje so se potem v prihodnjih letih večkrat spreminjale. ne da bi se bilo doseglo prav za prav zaželjenega rezultata. Toda deželni odbor ni miroval. Potreba po šeracijo-nelneji živinoreji spodbujala ga je, da je z ozirom na napravljene skušnje pričeto akcijo za izgojevanje strogo čistokrvne živine še natančneje proučeval in da je koncčno v letu 1901 sestavil in predložil dež. zboru nov zakonski načrt, katerega je dež. zbor dne 6/7 01 tudi sprejel. Po nekaterih spremembah zadobil je ta načrt dne 13 V 03 navišje sankcijo.
S tem zakonom, ki je strmil za tem, da se odstranijo obstoječe ovire uvedenju čistokrvne pasme, razdelila se je dežela v tri govedorejska ozemlja.
V	vsakem ozemlju se je vpeljala določena, za napredek živinoreje v tem ozemlju primerna pasma, odredilo seje, da v vsakem ozemlju se smejo vporab-Ijati za spušanje samo takšni biki, ki so bili dopuščeni po posebni za to določeni komisiji in istodobno upeljaleso se tudi živinske razstave ki so redovito spojene z obdarovanjem najlepše živine tozadevne pasme.
Leta 1906 so se vršile prve takšne razstave v smislu novega zakona in v tem času so pričele poslovati tudi do-pustilne komisije. — Posledica te akcije, kar se tiče Krasa je, da se od leta do leta bolj širi čistokrvna živina rujave švicarske pasme, kar moremo posebno z ozirom na praktično vrednost, ker je dognano, da dajo krave te pasme veliko več mleka in da so teleta veliko več vredna, z veseljem pozdravljati.
Konečno je izrazil gospod govornik svoje začudenje, da se sploh privaja na razstave še vedno tudi živina takozvanega domačega plemena. Noče preiskovati za sedaj, rekel je, tiči li vzrok, k temu činu v tem, da morda nedostaja ljudem potrebnega poduka in da vsled tega na temelju starih predsodkov še zmiraj mislijo, da je staro pleme najboljše. Tolaži se z mislijo, da so živeli tozadevno nekoji živinorejci ie v zmoti, da ni opazil neposlušnosti in da se je splošno prepričal, da so za napredek v živinoreji navdušeni.
Goji nado, da /a bodočnost se obrne tudi v tem oziru na Krasu na boljše, da se bodo v bodočnosti vse in ne samo nekoje občine zanimale za ra-cijonelno izgojevanje živine čistokrvne rujave švicarske pasme in da bodo prihodnje razstave kazale le to enolno pasmo, ki je po mnenju strokovnjakov in dolgoletnih skušenj za živinorejce najbolj dobičkonosna.
Navzoči živinorejci so z velikim zanimanjem poslušali podučljiva in na-vduševalna izvajanja gospoda odposlanca deželnega odbora dr. Stepančiča in so 11111 za isto jako hvaležni.
Na to razdelil je gospod odposlanec od obdarilne komisije določena darila in nagrade, češ, naj bodo ista drugim v spodbudo, da se tudi oni poprimejo za Kras posebno važne racijo-nelne in intenzivne živinoreje.
Politični pregled.
Konferenooslovanskihčlanov delegacije.
Člani „Slovanske l;note“, ki so obenem člani delegacije, bodo imeli dne
10.	oktobra skupno sejo, v kateri se bodo posvetovali zaradi skupnega postopanja v delegaciji. Dne 11. oktobra imajo pa vsi slovanski delegati skupno sejo, katere se udeleže tudi Poljaki.
Vojni minister Sctaonaich odstopi.
„Vaterland“ pravi, da odstopi vojni minister Schonaich, čim zvrši zasedanje delegacij.
Novi davki na Nižje-Avstrijskem.
V svrlio saniranja deželnih financ razpravljajo sedaj v Nižje-avstrijskem deželnem zboru o sledečih davčnih načrtih: I. Davek na razveseljevanja. 2. Pristojbinski nameslek. 3. Davek od prometnih sredstev. 4. Davek od penečih pijač. 5. Davek od tantijem. 6. Deželni davek od naznanil in lepakov. Davek na razveseljevanja zadevlje vsa javna razveseljevanja, gledališke predstave, koncerte, predstave v pevskih dvoranah, kabaretih, cirkusih itd. Gotov del vstopnine se bo moral odstopati zakladu dunajskega bolniškega zavoda. Davek od prometnih sredstev zadevlje kolesa, avtomobile, vožnje in jahalne konje ter mule in mezge. Davek od penečih pijač bo znašal po visokosti cene od 1 krone do 4 kron za steklenico šampanjca.
Štajerski deželni zbor zaključen.
Vlada je zasedanje štajerskega deželnega zbora zaključila, ker so se pogajanja med Slovenci in Nemci razbila.
Sestanek Aehrenthala in San Giuliana v Turinu.
V petek ob 10 30 uri predp. sta se podala avstrijski in italijanski minister za zunanje zadeve iz Turina v kraljev grad v Racconigi. Pri tem je izročil grof Aehrenthal ital. kralju lastnoročno pismo cesarja Frana Josipa, v katerem se naš vladar zahvaljuje za lastnoročne pismene čestitke povodom 80. rojstnega dne. Ob 4. uri sta se ministra vrnila v Turin, kjer je bil zvečer diner.
Ital. kralj je podelil grofu Aelnen-thalu kolier Anuncijativnega reda.
Revuiuclja na Portugalskem.
Včeraj je na Portugalskem izbruhnila revolucija Vzrok je ta, ker vlada med prebivalstvom velika nezadovoljnost s kraljem Manuelom, ki ni, še mlad in neizkušen, u-godil še nikaki želji ljudstva. Bil je orodje vladnih in dvornih krogov, ki so s svojim slabim gospodarstvom dovedli državo na kraj poloma. Del armade, topništva in vsa flota so na strani revolucijonarcev. Vojne ladje so bombandirale kraljevo palačo. Kralj se je rešil na neki brazilijanski ladji. V Lizboni se bijejo hudi boji. Ljudstvo z dežele pa je ostalo zvesto kralju.
Katoliške manifestacije Da Španskem.
Katoliške manifestacije v San Sebastjanu se jev nedeljo udeležilo okolu
30.000	ljudi. Na trgu je bilo več govorov, v katerih se je hudo napadala vlada. Vse se je vršilo v redu.
Darovi.
Jubilejni darovi za „Sloven-s k o s i r o t i š če".
P. n. gg. N. N. 1 K, preč. g. f Josip T o n č i č, stolni vikar, nam je še v življenju izročil lepo svoto za „Slov. sirotišče", katere pa nismo objavili, ker je sam tako hotel. Priporočamo ga radi tega vsem somišljenikom in prijateljem še posebe v molitev; Ivan Stanič, Morsko 40 v, Jožefa Marinič, Barbana 40 v, J. Bratina, doktor in profesor 1 K, Anton Lenardič, krčmar Kojsko 1 K, v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K.
Domače in razne vesti.
Zahvala.
Podpisani kuratorij se zahvaljuje vsem onim. ki so ga na eden ali na drug način podpirali pri njegovi akciji za ustanovitev slov. gimnazije v Gorici. Toplo zahvalo izreka občinam, denarnim zavodom in onim rod olj lita o m, ki so z denarnimi prispevki podprli to akcijo. Posebno se pa zahvaljuje g. šolskemu svetniku A. Šantlu, ki je bil v svoji požrtvovalnosti voljan prevzeti vodstvo slov. zasebne gimnazije, kakor tudi gg. profesorjem, ki so bili voljni poučevati na tem zavodu. Prisrčna hvala vsem!
Ker boj za slovenske srednje šole v Gorici še ni izbojevan, prosi podpisani kuratorij vse imenovane činitelje, da bi mu ohranili še nadalje svojo naklonjenost za slučaj, da bi se spet obrnil na nje s prošnjo za njih podporo in sodelovanje.
Kuratorij slovenske zasebne gimnazije v Gorici.
Opom ba. Kuratorij je sklenil vrniti doposlane denarne p r i sp e v k e. Ako bi pa kdo ne dvignil svojega prispevka tekom 3 tednov, porabi ga kuratorij za šolske namene.
Goriški deželni zbor. — Včeraj ob 5. uri pop. se je vršila XVIII. seja go-riškega deželnega zbora. Navzoči so bili vsi poslanci.
Novoizvoljeni poslanci liberalno agrarne stranke so položili svečano obljubo v roke dež. glavarja.
Po prečitanju peticij je vladni zastopnik dvorni svetnik grof Attems odgovoril na dve interpelaciji na vlado, med temi tudi na ono dr. Stepančiča in tovarišev, ki se tiče povzdige živinoreje, mlekarstva, zboljšanja pašnikov in pas-moreje. V tem odgovoru vlade je povedano, da je poljedelsko ministerstvo dovolilo v gore navedene izboljšave znesek 39.826-33 K.
Potem se je prešlo na dnevni red.
Posl. Fon jc kratko utemeljeval svoj predlog, tičoč se novega lovskega zakona, ki se je odstopil tehnično - gospodarskemu in juridičnemu odseku v proučevanje.
Ko so prišli na vrsto predlogi deželnega odbora, je dr. Gregorčič predlagal, naj se rešijo točke dnevnega reda v nasprotnem sporedu, kakor so bile prvotno določene, ker so one na koncu gospodarskega pomena, medtem ko so prvi trije predlogi deželnega odbora osebnega pomena. Ta predlog je bil po kratki debati vsprejet.
Razni predlogi so se po kratkih debatah izročili dotičniin odsekom, med terni tudi predlog, tičoč se zakonskega načrta o premembi občinskega reda in uvedbe novega občinskega volilnega reda, ki je bil izročen pravnemu odseku.
Vsprejeti so bili predlogi, in sicer: predlog glede uporabe nekaterih deželnih
zalogov v svrlio olajšave bede, ki vlada v deželi. — Predlog, tičoč se zvišanja prispevka za hidrografično službo, ki se je zvišal od 700 K na 50'/o letnih stroškov, ki padejo na deželo ter predlog, vsled katerega se zviša podpora gra-deškemu zdravilišču od 400 -1000 K, se pomnoži število postelj od 16 na 20 ter se zviša dnevna dotakcija za vsakega otroka od 2 K na 2'50 in to v proslavo SOletnice Nj. Veličanstva našega cesarja.
Nadalje sta bili vsprejeti resoluciji, in sicer ona, ki se tiče rednega sklicevanja deželnega zbbra, in pa ona, ki se tiče nastanitve vojaštva in prenešanja troškov za stanovanja vojaškim krdelom.
Potem je poročal posl. Berbuč o volitvi treh poslancev, in sicer dr. Fran-kota, viš.sodnega svetnika Rutarja in Klančiča v skupini slovenskega veleposestva.
Oglasil se je k besedi posl. dr. Gregorčič, ki je dokazoval, da je izvolitev omenjenih treh gg. neveljavna. Dokazal je namreč, da je bilo zanje oddanih 18 neveljavnih glasov. Z ozirom na to bi bili torej omenjeni gospodje dobili veljavnih glasov in sicer: dr. Franko 42, Klančič 41 in Rutar 40, do-čim so imeli nasprotni kandidatje, in sicer: Zucchiati 55, Bolko in Grča vsak po 52 glasov, vsled česar bi se ti poslednji morali smatrati za izvoljene. Vsled tega je predlagal, da se dotični volilni spisi izroče verifikacijskemu odseku, da se prepriča o nepostavnosti izvolitve ter stavi potem deželnemu zboru svoje predloge. Ta predlog je bil enoglasno vsprejet.
O izvolitvi deželnega poslanca v volilnem razredu kmečkih občin političnega okraja sežanskega pri dopolnilnih volitvah je poročal posl. dr. Stepančič.
K besedi se je oglasil posl. dr. Gregorčič. Dr. Gregorčič je v daljšem govoru narisal postopanje dr. Gregorina med volilno agitacijo, oinenivši nečuven nastop istega v volilnem shodu v Dutovljah, kakor tudi odprti pismi v listu „l:dinost“, in sicer odprto pismo dr. Gregorinovo, naslovljeno na protikandidata g. Babiča in pa odprto pismo g. Babiča na dr. Gregorina. Predlagal je, naj se tudi ta zadeva izroči verifikacijskemu odseku, ki naj se prepriča, ako se postopanje dr. Gregorina strinja z dostojanstvom deželnega poslanca. Tudi ta predlog je bil vsprejet.
Konečno je posl. dr. Stepančič poročal o dopolnilni volitvi deželnega poslanca v volilnem razredu mest, trgov in industrijskih krajev II. volilnega okraja, t. j. o izvolitvi Andr. Gabrščeka.
Dr. Gregorčič je predlagal, naj se ta izvolitev ne potrdi. Dokazoval je v daljšem govoru, v katerem je naslikal Gabrščekovo delovanje in nastopanje, da tak človek ne sodi v deželni zastop. Njegova izvolitev je bila sicer pravilna, a istotako je bila pravilna pred leti tudi neka druga izvolitev, a vendar je Gabršček z vsemi sredstvi delal na to, da ni bila omenjena izvolitev potrjena. Gabršček bi v dež. zboru delovanje istega le motil in oviral. Za ta predlog, namreč da se izvolitev A. Gabrščeka ne potrdi, so glasovali vsi navzoči poslanci, razun dr. Bu-gatta in barona Locatellija. Nenavzoči so bili namreč poslanci: dr. Faidutti, Gas-ser, dr. Meizlik, Piccinini ter poslanci slov. liberalno agrarne stranke.
Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za pondeljek ob 10. uri predp.
V	kot potisnjeni A. Gabršček. —
A. Gabršček čuti se v ozadju jako nesrečnega. Posebno pa sedaj, ko smo mi, po njem izzvani, povedali javnosti resnico, da A. Gabršček se ni sam umaknil v ozadje, marveč da je bil v ozadje potisnjen. „Soča“ se trudi na vse mogoče načine, da bi svojega gospodarja oprala. V predzadnji številki je poklicala na pomoč vse svoje »lumpe in lo-
pove", da bi ji pomagali pri pranju, a opravili so svoje delo tako klaverno in neumno, da so celo najboljši „Sočini" pristaši s pomilovanjem odložili „Sočo", prečitavši njene larifari. .le pač zastonj! Resnica se ne da utajiti in to, kar smo mi pisali, je bila gola resnica.
Danes pa povemo še to-le : Je sicer nekaj neverjetnega, ali na svetu smo, na katerem se dogajajo jako čudne reči. In zakaj bi se ne bilo tudi pri Gabršče-kovem potisnenju v oz. dje smelo pripetiti kaj čudnega?! In to čudo je, da je pomagal potiskati A. Gabrščeka v ozadje celo „bik".
Namestnik princ Hohenlohe se je v četrtek povrnil z dopusta v Trst ter prevzel posle namestništva.
Imenovanja v finančni službi. — Davčni upravitelj Fran Kavčič je imenovan višim davčnim upraviteljem za področje finančnega ravnateljstva v Trstu.
Iz pravosodne službe. — Sodnik dr. Ščitomir Dolenc v Buzetu je imenovan okrajnim sodnikom in sodnijskim predstojnikom v Podgradu.
Odborniki „Zveze slovenskih kolonov" so vabljeni na pogovor, ki bo dne 9. t. m. ob II. uri predp. v prostorih „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici, v Semeniški ulici št. 16. Tega pogovora naj bi se udeležili tudi tisti koloni, ki so dobili slovo in morajo le-los zapustiti hišo in zemljišče.
Vodovod za vipavske občine. V torek, dne 27. septembra 1.1., se je vrši la komisija za koncesijo desetih sekundnih litrov vode iz Hublja v prilog nameravanega vodovoda po vipavski dolini. Komisijo je vodil gosp. namestništvom tajnik Gasser. Od goriškega glavarstva so se udeležili komisije še gg. nad-inženir Machnisch, okr. zdravnik Graffe in en gozdni svetnik. Tudi c. kr. okr. glavarstvo postojnsko je bilo zastopano po g. političnem komisarju in okrajnem inženirju. Goriško mesto je po-sialo na lice inesla g. mestnega starešino Tliomanna in mestnega inženirja Reinholza. Deželni odbor, ki je v tem slučaju prosilec koncesije, je bil zastopan po g. odborniku I. Berbuč-u in nad-inženirju Glessig-u. Obravnava, h kateri so bili vabljeni vsi oni, ki imajo kako pravico do uporabe vode, se je vršila v občinski pisarni v Šturjah.
Proti dovolitvi vode sta biii v •obče le dve stranki, ajdovska in šturij-ska občina, dočim je bilo drugim interesentom le na tem ležeče, da dobijo večje ali manjše odškodnine za odstop naprošene množine vode.
Ker ni bilo mogoče doseči mirnim potom sporazumljenja med interesenti in prosilcem koncesije, t. j. deželnim odborom, je njega zastopnik izjavil, da se ukloni v tej sporni točki razsodbi zvedencev strokovnjakov.
Mnenje komisije je bilo, da niso ugovori proti dovoljenju vode postavno utemeljeni, zato se je predlagala njihova zavrnitev. Kar se tiče odškodnine, so Isto vsaki stranki določili v to poklicani izvedenci. Nekatere stranke so se glede zahtev, ki niso spadale semkaj, zavrnile na civilno pravno pot.
Konečno razsodbo izda c. kr. glavarstvo v Gorici v kratkem.
Spomenik ponesrečenim vojakom.
Goriško veteransko društvo odkrije dne 16. oktobra na soškem mostu v Podgori spomenik vojakom, ki so leta 1846. utonili v Soči.
Pri o. kr. izpraševalnl komisiji
za obče ljudske in meščanske šole v Gorici se bodo pričele preizkušnje učiteljske vposobljenosti dne 7. novembra t. I. ob 8. uri predpoludne.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom do 20. okt. t. 1. pri c. kr. izpraševalni komisiji v Gorici.
Posl. dr. Oražen odložil deželno-zborskl mandat. — Zastopnik mesta
ljubljanskega v deželnem zboru kranjskem, dr. Oražen, je odložil svoj mandat. Ta svoj korak utemeljuje z razmerami v narodni napredni stranki vsled spora med mladini in dr. Tavčarjem.
Pozor prod sleparjem I — V „Slov“. čitamo: Opozarja se občinstvo na mladega „uzmoviča", 15 ali 16 let starega, čedne postave. Pravi, da je bil koinij, vrtnar. Ponuja se po samostanih za kandidata (novinca) in se pri tem pridno vežba v zloglasni umetnosti — tatvini. Pregnan je bil že iz par samostanov, ker se je še pravočasno spoznalo in razkrinkalo njegovo svetohlinstvo. Morda bo sedaj nadaljeval v zasebnih hišah in župniščih svoje delo. Zato pozori Tiček se zna izborno hliniti. Z zadnjem času je bil na Goriškem. Kam jo sedaj krene, se ne ve. Znabiti bo še na Goriškem poskušal, če niso zanj že prevroča tla.
S pisalnim strojem pisani spisi se ne smejo pošiljati kot tiskovine. Trgovinsko ministerstvo je konštatiralo, da nekatere tvrdke pošiljajo s pisalnim strojem pisana pisma, račune, tirjatve itd. kot tiskovine ter tako oškodujejo poštni erar. Sedaj je pa ministerstvo odredilo, da se mora s pisalnim strojem pisana pisma, ki se jih hoče odposlati kot tiskovine oddati pri okencih na poštah ter najmanj 20 popolnoma jednakih komadov.
Nova šola za enoletne prostovoljce pri gorskih regimentih. Za štiri gorske regimente deželne brambe (dež. strelski regiment št. 1, 2, 3 in dež. in-fanterijski regiment št. 4) je bila do zdaj samo ena šola za enoletne prostovoljce in sicer v Bokanu. Ker so pa ta krdela pomnožili, bodo ustanovili novo šolo v Celovcu, v katero pridejo enoletniki reg. dež. brambe št. 4 in 27.
Samomor redarja. — Anton Mar-tinuc doma iz Renč pri Gorici, star 26 let, je kakor redar stopil v službo lansko leto in je bil prideljen policijskemu ravnateljstvu v Trstu. V četrek zjutraj je Martinuc radi bolezni dobil tridneven dopust.' Ob 8. uri zjutraj je vzel svoj službeni revolver in se je podal v krčmo, ki se nahaja na oglu ulic Coro-neo in Fontana. Tu je rekel neki ženski: „Zdaj se grem ubit, ali pridete na pogreb ?“ Ženska se je nasmehnila. Martinuc je pa odšel v „bošket" in ob
II.	uri so ga našli na neki poti mrtvega na tleh.
Pognal si je iz revolverja eno kroglo v desno sence, drugo pa v obližje srca. — Zdravniška postaja je po ko-misijonalnein ogledu prepeljala njegovo truplo v mrtvašnico pri sv. Justu.
Nesrečni Martinuc je imel enega brata v bolnišnici bolnega na jetiki, drugega gluhonemega pred nekaj meseci mu je umrla mati in kmalu potem en brat, in sedaj je skrbel za oba gori omenjena brata, a njegova plača je bila premajhna, da bi mogel vsemu zadostiti. Zato se sodi, da je izvršil čin v obupu. Martinuc je bil zelo priljubljen pri svojih predstojnikih.
Samomor v Trstu. — V petek popoldne se je v Trstu zastrupil 32-letni Fran Persolja iz Kojskega. Vzrok temu je bil, ker se njegova žena, rojena Marija Godnič iz Komna, ni hotela vrniti v njegovo hišo. Pod pretvezo, da on ž njo slabo ravna, ga je zapustila ter šla v Oglej služit k eni vdovi. Opetovane njegove prošnje, naj se vrne k njemu, niso ničesar izdale, marveč je ona zahtevala ločitev zakona. Včeraj predp. je bila v Trstu obravnava. Žena Persolje se je včeraj nahajala pri svoji sestri. Persolja se je podal v stanovanje svoje svakinje ter zahteval govoriti s svojo ženo. Svakinja pa tega ni dopustila, ker se je bala, da bi se Persolja nad ženo maščeval. Nato je Persolja zapustil stanovanje ter izpil strup. Ljudje so ga videli tavati in potem pasti na tla in ko je prišel poklican zdravnik, je bila vsaka pomoč zaman. Bil je mrtev.
Pri občinskih volitvah na Gočah
u.ie 27. septembra so bili izvoljeni sami pristaši S. L. S.
Velikega morskega volka so ulovili ribiči z mrežo pri Trapami v Dalmaciji. Dolg je 5 80 m. Obsega ima 4 m in tehta 2500 kg. Samo jetra tehtajo 300 kg. Prepeljali so ga v Trst v muzej ribniškega društva.
Stari bankovci po 100 goldinarjev, ki so prišli iz prometa 6. oktobra 1902 in ki nosijo datum 1. majnika 1880, se še lahko do konca tega meseca zamenjajo pri glavnih denarnih zavodih in filialkah avstro-ogrske banke.
120.000 ton. fižola je bilo na Reki Že ukrcanih na parnik „Zichy", ko je prišlo obvestilo, da je francoska vlada zaradi kolere prepovedala uvažanje ogrskih pridelkov na Francosko. Ogrski trgovci, ki so morali fižol izkrcati, imajo Škode okolu 100.000 kron.
Aretirani nemški odvetnik v Gradcu. Graški listi poročajo, da je po naročilu drž. pravdništva bil aretiran in izročen dež. sodišču v Gradcu dvorni in sodni odvetnik dr. Gottfried Hold in da se bo uvedla zoper njega predpreiskava zaradi poneverbe in goljufije.
Koliko nesejo pasijonske igre v Oberammergau. — V Oberatnmergau je bilo to leto 59 predstav. Obiskovalcev je bilo 225.000 oseb. Vstopnina je znašala 1,760.000 K. Skupni dohodki cele vasi v teku petih mesecev se cenijo na
3,250.000	K. Prihodnje predstave bodo 1. 1920. Glavni del obiskovalcev v prvih mesecih so bili Angleži in Amerikanci junija in julija so bili Nemci in Avstrijci, Lahov sploh ni bilo.
Padavica. Za velikanski napredek v zdravljenju najhujših bolezni, ki so jih dosedaj smatrali kot neozdravljive, se imamo zahvaliti neumornemu delu in iznajdbam slovečih zdravnikov in naravoslovcem. Pred kratkem se je na zdravstvenem polju odlikoval profesor Ehrlih s svojim krvnim serumom. Samo padavica se je upirala zdravljenju; ali tudi glede te bolezni se je pojavila razveseljiva prememba. Budimpeštanskeinu špecijalistu dr. Aleksandru B. Szabč se je posrečilo iznajti poseben način zdravljenja, katerega vspehi so temu zdravniku poinogli do slovečega imena kot zdravniku padavice. Dr. Szab6 (Buda-pest, V. Grosse Kronengasse 18), daje na tozadevna vprašanja od bolanih ali njih sorodnikov dragevolje pojasnila.
Največja mesta v Avstro-Ogrsbl so sledeča: Dunaj ima 2,100.000 prebivalcev, Budimpešta 940.000, Praga 233.000. s predmestji 440.000, Trst 220.000, Lvov 160.000, Gradec 140.000, Brno 110.000, Segedin 103.000 prebivalcev.
Listnica uprave. — G. Tauš Andrej, Reka p. Cerkno: Plačali ste naročnino za list dne 2 9 910. Do konec tega leta je vse poravnano. Hvala lepa!
Mesine novice.
Gorica. — V pond. ob 91/* predpoludne je po skoraj enoletni borbi s smrtjo, pogostokrat previden s sv. zakramenti, zaspal v Gospodu vlč. gosp. Jožef Tončič, vpokojeni vikar stolne cerkve. Rojen je bil v Gorici 10. apr. 1842, v mašnika posvečen I. 1868 in je služboval kot kaplan v Gorici na Pla-cuti, potem v Komnu, kot vikar v Opa-tjemselu in v Drežnici, končno kot stolni vikar v Gorici; tu je stopil s 1. januvarjem t. I. v stalni pokoj.
Kjer je rajnki služboval, je ostal duhovnjanoin v dobrem spominu, bil je goreč duhovnik in zlasti sloveč govornik. Pa tudi on ni pozabil svojih nekdanjih duhovnih ovčic niti njih ubogih cerkva. Spomnil se je tudi raznih ubožnih zavodov v Gorici, v katere je vložil, še pri življenju, svoje, po znano skromnem življenju, prihranjene milo-
dare. držeč se reka: od svojega daj. dokler je tvoje, po smrti namreč ni več tvoje.
V	deškem nadškofijskem novem zavodu v Gorici bo v častnem spominu njegovo ime do konca dni.
Pogreb blagega ranjkega je bil včeraj ob 2. popokidne.
Odborova seja „Katol. del. društva" bo v nedeljo ob 10. uri in pol v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vabi predsednik.
Trgovine na drobno v Gorici so sedaj naprej odprte od 8 ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Goriški mestni svet je izdelal nov mestni statut, ki ustvarja mesto dosedanjih treh 4 volivne razrede in poveča število mestnih svetovalcev od 24 na 28 z mandatom šestih let. Statut pride pred deželni zbor.
Splašonl konji provzročili nesrečo.
V	soboto zvečer sta se dva pred enim vozom vprežena konja vstrašila v ulici Leoni. V divjem diru sta tekala proti gledališki kavarni. Voznik je pri tem padel na tla. Pri nadaljein diru je padel tudi en konj, keterega je drugi konj vlekel še kakih 20 korakov naprej. Okrajni policijski inšpektor Putrih, ki se je tam nahajal, sc je vrgel na zdivjanega konja, ga ustavil ter tako preprečil še druge nesreče, ki bi se bile lahko prigodile. Potem pa je s pomočjo neke druge osebe prenesel voznika Pavlina v bolnišnico. Voznik je zadobil pri padcu več ran lahkega značaja.
Iz goriške okolice.
g Kojsko. Velecenjeni g. urednik, prosim Vas, da sprejmete v Vaš list teh par vrstic, da ne bodo mislili g. čita-telji, da je vse resnica, kar je pisala „Soča" št. 105 od dne 15. sept. t. 1. Dopisun se hoče skrivati, toda mi dobro vemo, kdo je in vemo tudi, da ni sam sklobasal onega dopisa. Začel je kakor sam pravi, pri glavi, to je pri preč. g. župniku, češ, da spada v kak cirkus, da je dolg in širok, da dosedaj se za duhovnjane ni nič pobrigal ter šele sedaj začel rjoveti v cerkvi, ko se je ustanovilo pri nas liberalno društvo. Le počasi dopisunče! Za našega preč. g. župnika se zaradi njegove „dolgosti in širokosti" se niso nikjer morala prezidati kaka vrata, če je šel obiskat kakega bolnika. Če pa vas je dosedaj v miru pustil, mu tudi najbrže niste dali povoda se nad vami zgražati. Prav nič vam ne škoduje, če vas poduči, da ne smete čitati umazanih knjig in časnikov, da ne smete plesati in pijančevati ter občevati s zapeljivimi ponočnjaki in oskrunjevalci tretje božje zapovedi. Najbrže se je dopisnik čutil prizadetega, da se je v „Soči" oglasil. Gotovo bi mu bilo všeč, da bi g. župnik postavil njega kot vzgled drugim ter priporočal one časopise, ki jih sam bere in v katere sam piše.
Javnih plesov smo imeli letos od Velike noči sem že pet — do letos še nikdar toliko.
Na kvaterno nedeljo pop. smo imeli premišljevanje sv. križevega pota, kakor je to običaj pri nas vsako kvaterno nedeljo. Torej dne 25. sept. smo se v to svrho v procesiji podali iz cerkve proti Sv. Križu. Medtem pa se je liberalna druhal zbrala v neki krčmi ter premišljevala, kake komade bodo igrali za ples. Komaj je pobožno ljudstvo prišlo iz cerkve, se je v omenjeni krčmi začulo neko rezgetanje in ropotanje, kakor da bi bil lucifer spustil toliko hudičev iz pekla. Seveda nimajo potem ti ljudje časa iti ob nedeljah k sv. maši in popoldanski službi božji.
Nekateri gospodje pri „Soči“ mislijo, da bo naš preč. g. župnik kar čez noč pobegnil od svojega mesta. Oj ti
revčki! Naš preč. g. župnik ostane, dokler mu ne pride poklic.
lin liberalček je tožil našega vrlega g. nadučitelja pri okr. šol. svetu ter ga obrekoval, a revče se je s teni le sam največ očrnil.
Kar se tiče Marijinih družbe, se one ne bodo kar čez noč izgubile. Se drevo ne pade na en mahljaj.
Dne IS. sept. sla se vračali dve deklici od Sv. Križa. Za njima pa je korakal nek tamburist ter zabavljal in psoval dekleti, nakar se eno od njiju ojunači ter mu pove, kar mu gre tako da je bil v grozni zadregi.
Po volitvah v deželni zbor so sklenili naši liberalčki, da se bodo maščevali nad duhovščino, škofom, nad cerkvijo in klerikalcem. Ta posel je prevzel takozvani kompani-komandat, ki ima tudi svoje četovodje. (iospod dopisunče, nikar ne mislite, da ste vsem zamašili usta. Bolje bi bilo, da bi vi začeli pri pri-tlikovcu v Kojskem, da bi potem prešli na oni 2 služkinji v Gorici in ko se zopet domov vrnete, da se ustavite gor na meji pri krčmarju ter ga prosite, da smete zaigrati eno na vaš škant; potem pa greste lahko še kam drugam (!). G. dopisnik, samega sebe poprej poglejte, potem še le na vašo okolico in sram vas bo vašega počenjanja.
Iz ajdovskega okraja.
a Izjava. Podpisani izjavljam, da dopisa v zadnjem „Prim. Listu" nisem ne pisal in ne poslal in da nisem ž njim v nikaki zvezi.
£ m i d, braniški kurat.
Iz tolminskega okraja.
t Zatolmin. (N a p a d n a gos p. kaplan a.) — Ko se je vračal v sredo 28. sept. zvečer č. g. kaplan Tomšič iz. naše vasi — kjer je poučeval petje v našem društvu v Tolminu, ga napade na cesti neznan zlikovec s poleni. Ko je g. kaplan bežal pred napadalcem — bila je tema — je padel in si pri tem znatno poškodoval roke. Naloga orož-ništva je, da poišče zlikovca. Torej s takimi sredstvi so začeli nasprotniki delati, da bi odvrnili g. kaplana od njegovega delovanja. Toda ne boš, Jaka! Bolj kot bomo preganjani, z večjo energijo bomo šli v boj za naša načela, ki morajo biti vsakemu pravemu katoličanu sveta. G. kaplana pa prosimo, da ostane hladnokrven radi tega barbarskega čina, vprizorjenega od liberalcev, ki se večkrat zbirajo v nam dobro znani krčmi, koje lastnik je zagrizen liberalec — razun če pride v dotiko s kakim našim; tačas bi se pa seveda od same pobožnosti stopil, če bi se mogel. Zadostuje naj to! Če ne bo drugače, bomo z lučjo nekoliko bolj posvetili v to gnezdo, recimo glede policijske ure in še marsikaj druzega. Zatolminci pa lahko razvidijo, kam vodi brezverski liberalizem, ki vzgaja take junake, kot je bila ona propalica ponočnega napada. Kdaj se še vzdramijo tudi oni, ki so v srcu res kristjani — a pri volitvah vendar podpirajo brezverski liberalizem in nam pri vsaki naši napravi mečejo polena pod noge, Vi pa, pošteni Zatolminci, bodite pijonirji prave ljudske izobrazbe, pojdite med ljudstvo z lepim zgledom, nesite mu prosvete in prave izobrazbe! Potem se uresniči geslo našega sv. Očeta, ki slove: ..Vse prenovite v Kristusu!"
t Smrtna kosa. Dne 20. t. m. je na Volarjih umrla v 84. letu Marija Kavčič. Pokojnica je bila dobra mati ubogim in tudi duhovna mati veliko otročičem, bila jim je krstna ali birmska botra. Dolgo je trpela, predno s„ jo je usmilil Večni Oče ter jo poklical v boljše
kraje Naj uživa večni mir ter večna luč naj ji sveti. Preostalim pa bridko sožalje.
t Na Idriji pri Bači je predaval pretečeno nedeljo g. jurist Godnič o Napoleonu I. in njegovih glavnih vojskah, in o cesarjih, kateri so se ž njim bojevali. Svoje predavanje je pojasnjeval se skioptičnimi poči obami. Pohvalno moram omeniti, da se je pri predavanju posebno oziral na Slovenijo in pokazal vpliv Francozov na razvitek Slovencev.
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Cerkna. Cerkljanski dopisnik „Soče" želi našim Orlom — smrt. Skušnja pa uči, da tisti, kateremu se najbolj privošči pogin, navadno živi še dolgo, dolgo naprej, ko je že vse njegove škodljivce slana vzela... Alije morda Orel kriv, če vaša sokoladna pšenica ne gre v klasje? Aii je Orel kriv, če ste morali vašo telovadnico prenesti iz salona na hlev? Dopisnik naj vzame na znanje, da naš Orel ne potrebuje lekcij od kakega lenega »Luft-inženerja". Naj gleda, da iz svoje so-kolade napravi kako boljšo „špižo" saj ima 24 ur prostega časa na dan, dočim so naši fantje z vsakdanjim delom preobloženi. Za danes samo še: Če sove v nižini boječe skovikajo, je znamenje, da je Orel v višini...
Iz kobariškega okraja.
kb Grob pok. pesnika Simona Gregorčiča je te dni obiskalo več oseb. Prav bi bilo, ko bi odbor za vzdrževanje nagrobnega spomenika, postavil na Libušnjem osebo, ki bi za ta grob posebe skrbela, da ne bo rasel po njem plevel.
kb Izpod Krna. Zopet smo videli dne 25 pr. m. neke gospode iti na lov, mesto da bi se podali v cerkev k sv. maši. To je škandal. Še otroci to opažajo in pravijo: Glejte, glejte, on je šel na lov, nas pa priganja, da bi šli v cerkev. V libušenski cerkvi jih drugače ne vidite, kakor kadar morajo iti. Drugače hodijo na lov ali pa »špancirat11 po kobariškem trgu ter zabavljajo čez duhovščino. Saj jih vsak pozna po listih, na katere so naročeni. Zahtevajo povišanje plač, da bi lažje ustanovili liberalno pevsko društvo. Naše otroke klofutajo in, če jim kdo kaj reče, pretakajo krokodilove solze in »Učit. Tov." javka na dolgo in široko kaki trpini so liberalni učitelji.
Naš Tone je že marsikako neresnico spustil v „Sočo". K temu mu je pomagal napredni Miha. Oba sta pri liberalni karijoli peto kolo. Nekdaj so liberalci obljubili, da se bodo vozili z »bicikeljnom" po naših poteh, a še s „parizarjem" se ni varno voziti. Hudomušni ljudje'pa pravijo, da sta Tone in Miha pogruntala drugo kunšt. Pri prihodnjih volitvah bosta namreč predlagala, ako bodo izvoljeni liberalni poslanci, da napravimo „amerikaniše zra-koplan". Tone bo spredaj v narodnem fraku ogrnjen sprejemal denar od kmetov. Miha bo pa od zadaj potiskal, da se bomo vozili mi kmetje lepo v sredi. Tone gosposka mašina od spredaj; .Miha rezerve-makinja od zadaj pa bo pazil, da se med vožnjo ne bi kak kmet skesal ter skočil iz zrakoplova, ako bo ugodne vreme. Ako bo pa nasprotni v eter pihal, bo pa vse luidir vzel.
k bovškega okraja.
b Izpod Triglava. V Trenti je bil dne 27. septembra enoglasno izvoljen županom g. Cuder Anton, gostilničar pri „Zlatorogu“.
Župan je že tretjo poslovno dobo. Volitve se je udeležil visokorodni gospod
voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Tornimi. Pri lej priložnosti se je vele-rodni gospod osebno prepričal o žalostnih trenIških razmerah ter obljubil svojo vsestransko pomoč in podporo.
Letina v Trenti: sneg vsak letni čas, sena za silo, krompirja malo, kamenja obilo, drugega nič.
Iz komenskega okraja.
km Tomačevica. — Dne 2. t. m. je šla procesija iz komenske cerkve v našo. Opazili smo pri procesiji odlične osebe in tudi župana in podžupane smo videli, kar se v prejšnjih letih ni zgodilo, ker Komen je bil poprej ,.prenobel“ za take reči, kaj ne? Zabeleženo bodi še, da redar, ko pride k nam, ne ve, kje stanuje podžupan. Prav je, da nekam zahaja. . . Zdi se, da ne tajnik, ne redar ne poznata župana in podžupanov. Ta dva še vedno mislita, da je župan mizar. .. Bo treba radikalnega zdravila.
km Tomnica. — Prihodnjo nedeljo se ustanovi pri nas ..Katoliško slovensko izobraževalno društvo". Začetek zborovanja po blagoslovu v prostorih hiše št. 22. Pridite, somišljeniki, tudi iz okoliških občin.
km Volčjigrad. — Dne 11. septembra je bil za nas imeniten dan. Blagoslovila se je namreč šolska soba. Ob tej priliki je govoril kot pooblaščenec c. kr. okrajnega šolskega sveta g. učitelj Leban o pomenu nove šole. Veleč. g. dekan je govoril o veri in omiki, nakar je govoril v imenu podžupana g. Vinko Metlikovec, ki je obširno razpravljal o tej šoli in se zahvalil vsem, ki so kaj pripomogli, da se je ta šola konečno o-tvorila. Opozarjal je navzoče otroke na pre-svitlega cesarja, naj se spominjajo njegove 80-letnice, v katerega letu se je tudi njim otvorila nova šola, v kateri bodo iskali izobrazbe in učenja, nakar so zaorili vsi živio na presvitlega cesarja. — Po končani slavnosti so bili gostje povabljeni k g. podžupanu Štolfu št. 10, kjer so dobili kozarec vina in malo južino. Napitnica se je vrstila za napitnico. Bilo je lepo. Cel krajni šolski svet z učiteljstvom je bil navzoč, potem še g. sodnik dr. Lavrenčič, g.a Lebanova, g.a Ingrl, Štrekelj itd.
km Požar v Gabrovicl.— V nedeljo zvečer je v Gabrovici gorelo v hiši,št. 45, ki je last posestnika Josipa Furlana.
km Vojščlca. — Pretekli teden opekel se je pri nas triletni otrok. Oblil se je z vrelo kavo. Ubogi otrok je trpel strašne bolečine in umrl vsled tega, kakor je dognala komisija.
Starši! varujte otroke! in ne zaupajte jim preveč! Nesreča pride večkrat po krivdi starišev.
Kaj o trgatvi!?., bendimi. Odprla se je pretekli četrtek, pa kaj?! Pri nas je lelos, žalibog, ne poznamo. Niti govora ! Vse je tiho po vasi. Ni ropotanja vozov, ne prenašanja orenc in druge posode, ne običajne sv. maše prvi dan, ne prepevanja trgačev.
Pri nas ni trgatve. Tu in tam znaša se domov v košičih lilastine in jagode. Vsega vina se morda spravi 10 lil!.,. Tako je!
Naš g. vikar ga nima niti 1 kilo, ko bi ga vendar lahko imel na dvorišču in v vrtu 3 kvintale, najboljšega re-1'oška-črnca. Znano je, da na Vojščici se prideluje, bi rekel, najboljši teran na Krasu, ki se tudi najdražje prodaja. Namesto 16 lil entrade dobi morda 50 L! (rečem petdeset litrov!). Tako je; Če nima kmet, nima tudi duhovnik. Tepeni smo vsi, eni in drugi Kaj hočemo!? Bog se nas usmili in poboljšaj za naprej ! -
To nedeljo oznanil nam je g vikar v cerkvi, da bo za svoj dohodek prašal le kaj malega, lo je, da bo račtinil le samo 20 vinarjev kilo grozdja, vse drugo bo daroval.
Če kedo potrebuje vinsko posodo, naj le pride k nam; dobi je, kolikor bo hotel. Bolje, da je z vinom napolnjena, kakor da pajki v njej predejo.
lun Popravek. Šolo v Lipi je blagoslovil g. vikar Vuk in ne g. župnik Kragelj, kakor stoji v zadnjem ,,1’r. L.“ km Hruškln cvet nam je poslal g. Vinko Metlikovec iz Volčjegagrada, katerega je utrgal na svojem vrtu. Pač redek slučaj v jeseni!
Drobtinice.
Učenjaka pojedli krokodili. Več
članov angležkega geografskega društva so došli pred tremi meseci v svr-lio študij na obale Nila. Profesor Tom. Betlin se je večkrat sam vozil po reki. Ko je nekoč bilježil v čolničku popolnoma flegmatično kot pravi Anglež svoja opazovanja, so ga obkrožili krokodili, ki so čoln prevrnili in požrli učenjaka.
Najvišje poslopje na svetu je »Metropolitan Life To\ver" v Novem Yorku. Ta stavba je 213 metrov visoka ter ima 60 nadstropij.
Župan proti klepetavosti žensk. V
Hattersheimu na Hesenskem je župan Kessler izdal sledeči odlok proti klepetavosti žensk : „V zadnjem času zelo naraščajo tožbe zaradi razžaljenja časti in obrekovanja med gotovim delom prebivalstva. Posledice tega so huda sovraštva, stroški, izguba zaslužka itd. Medtem ko možje čez dan zunaj težko delajo, zapravljajo doma ženske čas s klepetanjem in obrekovanjem. Zanemarjajo vzgojo otrok na ta način ter zanemarjajo tudi v vsakem drugem oziru gospodinjstvo. Ko se povrne mož. utrujen domov, sc mu poroča o dnevnih dogodkih popolnoma napačno in potem mora mož varovati »razžaljeno" ženo s tem, da teče k policiji, na sodišče ali pa k državnem pravdništvu.. To je moževo družinsko življenje, v katerem išče zastonj prave zadovoljnosti! Vsi pouki, naj ostane žena pri svojem gospodinjstvu, naj se tega loti ter naj zapodi vse klepetulje iz hiše, ustvari možu in otrokom prijeten doin, so pri takih ljudeh zaman. Ubožna spričevala se zaradi tega v vsled takih stvari nastalih pravdah v bodoče ne bodo izdajala, razen v izjemnih slučajih. Policijskim uradnikom je naročeno, naj sestavijo zapisnik vseh onih oseb, ki se rade tožarijo ter svare lastnike hiš in najemnike pred temi ljudmi. Spričevala o lepem vedenju se bodo temu primerno izdajala vsem tistim, ki se radi prepirajo in tožarijo." - Take odredbe bi bile po našem mnenju marsikje koristne.
Policijski ravnatelj obsojen na vislice. — Okrožno sodišče v Jekateri-noslavu je obsodilo na vislice tamkajšnjega policijskega ravnatelja Holovko, ker je nekoč brez vsakega povoda oddal tri strele iz revolverja na tri aretovance, ki jih je peljal v ječo z vojaško asistenco in med katerimi je bil tudi eden nemški podanik. Nato je ukazal vojaški straži, naj odda vse tri salve iz pušk. Ko je eden izmed nesrečnikov še živel, mu je nastavil revolver na glavo in ga ustrelil. Trupla je pustil naložiti na voz in peljati v sodno poslopje, kjer je izjavil, da so bili aretovanci ustreljeni na begu. Vojaki so bili pred sodiščem oproščeni, ker so streljali na povelje.
Književnost.
Nova slovenska slovnica. — V
Winterjevi založni knjigarni v Heidelbergu, ki izdaja jezikoznanstvene in slovstvene zbornike, izide nova slovenska znanstvena slovnica. Spiše jo naš odlični rojak, vseučiliški profesor dr. Karol Štrekelj v Gradcu. Pisana bo v nemškem jeziku.
Rnialfit sP°minJaJte 86 ob vsakl nujam, priliki »Šolskega Domav
Priloga »Primorskemu listu" št. 40. z dne 6. oktobra 1910.
Ji Priporočajte med seboj A
fc: x „ m
[h]	Gorica	St,
'H]Corso Verdi 38. [h] H	m-Postrežba strogo K
jf	solidna.	iff
Martin Šuligoj
urar
Gorica, ul. Barriera ¥3,
pri (lržnvnom kolodvoru,
ima v zalogi Švicarski' žepne in stensko uro, Šivalne stroje vsakovrt-nih sistemov dvokolesa » Puch«, >Sleiyr-\vaffen-rnd «, zastopnik tovarne orkcstrijonov in gramo
ff 1
Podpisani priporočam veleč, dtt- ‘ ’ hovščini in p. n. slavnemu ob-, ČHistvu v mestu in na deželi ' 1 svojo izvrstno
krojaško delavnico i
Izvršujem točno in pošteno • ; po najnovejšilt vzorčili.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", ' GORICA (Križna ulica.)
Restavrant
„Central“
77
Tehališče los. Mija št. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostiln o. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e I j u štev. 2—25.
Zaloga : raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarijc na drobno in debelo.
utmk 10X1
naše „Družinske pratike"
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami", prodajalni »Kat. tisk. društva", dalje v trgovini Ant. Krisper, Vaso Petričič in Ivan Korenčani v Trstu: prodajalna »Katoliškega tisk. društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik.
Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Znati je treba
Pekatet pravilno pripravljati. pa bodo vsakomur dišale. Navodila daje kuharska knjiga, ki jo raa-pošilja ,,Prv i kranjska t varna testenin v II. Bistriciil vsakomur zastonj.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeidsko pivo. izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
Loterijske številke.
1. oktobra
Dunaj	.... II	9	75	4	35
Gradec	61	79	70	38	90
VIKTOR T0FF0LI
= (SORICA =
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-  ugodnejših krajev ________
ttf Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno f.no	K 104	Marsiglia . .	. K 128
istrsko „	„ M2	Bombay . .	. „ 1 20
Corfč „	„ 1 20	Bari . . .	• „ 1 40
Pugiie ,,	„ 120	Lucca . . .	
Jesih vinski		najfinejše .	•e 2--
	1	Milo in luči.	
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro IG in via Se-i.uinario 10.	Telefon	17G.
Odvetnik dr. Stanič
je, preselivši se z Dunaja — odprl svojo p i s a r n o v (lorioi, Via Petrarka 3, I. nacisti1. (pri mestnem vrtu. tik Trgovskega Doma.)
Vratine ure: 9.—12. zjutraj, 3.—G. pop. Oh nedeljah in praznikih je
pisarna zaprta.
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stolni trg štev. 9. GOBICA Piazza Duomo št. 9.
(Jljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale „	„	„	umetnega ledu V. Taner, Gorica
testenin „ Pekatete" Žnideršič & Valenčič, II Bistrica jedilnega olja r. & G- Tfliacola, crst raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb „ zavarovalne zadruge »CROAČIfl* proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva.
Priporočam si* i*«»nj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, d;i se bodem z naj večjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo
Z odličnim spoštovanjem udani PctlT 4 • l‘IMI11 i 'o 111 p.
[♦]
0
[4]
o
[C
0
K
m
v
A
o
M
$
lo-s o--e*
JESEN
= 1910-1911 iz
ZIMA
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in žen:'e obleke
v B v 0	®	v	B	vr
Gorica
xx.xixiQia
Gosposka ulica št. 11 — Gorica.
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
Naiii rlAhrt/Ti volnenega angležkega blaga za moške ob-110vi UOllvUl bloke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
Vsakovrstno i!ens*<0 per'*° kak°r: sraice> spodnje hlače,
podnja krila, predpasniki itd. itd.
vsega,
kar
U/jTil/SI	volne' žime- PerJa in sPloh
Vvllnu l&JJvl spada k posteljni opravi.
n«-:], velika izber raznega platna in kotenine za namizno 1 LIHO in posteljno opravo.
Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši uzorci svil za Dluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo. Vsakdo nuj z hleva ur.orce, katere dobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj na dom.
o::-:•£>	-o-
h birmance!
Franc Kosovel, t' gouec z usnjem v ČRNIČUH št. 46.
Poročam stavnemu občinstvu na deželi, da imam v zalogi vsakovrstnega narejenega obuva a za odrasle in otroke. Posebno se priporočam birmanskim botrom in starišem birmance« V žal gi
imam tudi vsakovrstne nadplate in sakovrstuega blaga za dre ■ Ijarskr izdelke. Postrežba točna in poštena.
^ua rilo!
5rhirht-0U0 milo |e prauo samo z imenom
Schich'
in z znamko „1 e I e n".
JAKOB ŠULIGOJ
== urar c. kr. državne zeležnice
v GORICI, Gosposka ulica št. 25.
priporoča zlatnino in.srebrni no vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.  -
j ggj
Goriška zveza
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica.
Raštej 32.
haloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ir otroke. NSročila z dežele se po pošti ra?
pošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila z; črevlje in usnje.
Delavnica cerhuenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. 5.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
*€>0»€>©-€>€>-€>*
Prva Hlovenska trgovina z jedil- f*j iiiin blagom	y
Anton Kuštrin,
v eojyei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
(J) Poši *■€>
Svoji k svojim!
Svoji k svojim I
SUrnznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa In žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26.	—
postreže pošteno in ločno s pristnimi belimi in irnimi vini iz lastnih in družili priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PltAZDROJ« iz slovečo češke »Meščanske pivovarne* v soilčekih po	'/,	in ‘/s hi
in v steklenicah po I; z domačim p ri sini m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom.
Sodček i piva po ■/, h I t. j. 12'/„ I so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka godova n j e, krst i. t. d., k e r s c ga I u ii k o p o-stavi u a mizo in nastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države Iranko goriška postaja. Cene zmerne.
gesj odarskto zadrug in društev v Gorici
re«istro\iin'» zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri naknpn kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ »'v* kmetijskih pridelkov, •'v* ^ ^v-
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKBUŠČE JOS. VERPI ŠT- 32.
■
JVa^rcaruIo.
,,((Milralna posojilnica registrovaua zadruga z omejeno /avezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po
t
n o ‘ 2 10
(štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5'|4°i0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6\ (.šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih I(X) kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
i
a
ID
I’rosiva uht e v a ti listke!
Največja trgovina z železjem
KDKI1IBID & MAM
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavu, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pninpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e u e n i z k e, solidna p o s t r e ž I) a!
Ena krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Basi* -IS
i	WT	Prosiva	»ahtevati	listke!
13»
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede reti konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. 	■■■	------
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ ^ in Hladftftarna ^	^
K. Draščik |
♦
v Gorici na Kontu t
m m
♦ ♦ ♦
(v lastni hiši)
livrunje naročila vsakovrntnega peciva, torte, kolače za birmano« in poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orlp. buteljkah. Priporoča »o ul. občinstvu. Cene
Jako nizke.
Anton Potatzky
naslednik J051P TERPIN.
v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberiikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
VINO
kalno, motno ali zavrelo popravi. Kdo, pove iz prijaznosti uprav-ništvo lista, Semeniška ulica št. IG, II. nadstropje. Mali vzorec je s seboj prinesti.
^	Lekarna	^
r
[s Gristofoletti v Gorici i
04	Ci
>jj Prave in edine žel. kapljice
i. W
n	lr
z znamko sv. Antona Pado-W	vanskega.	U
Varstvena
Zdravilna moč & teh kapljic je ne- [fif prekosljiva. Te W kapljice uredijo £5, redno prebav-Ijanje, če se jih lw, dvakrat na dan po jedno žličico ^
f' JVMIIU Ul IVI VV/
znamka) p o p ije. Okrepii
Za miiopobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
W aelodec, store, da isgitte v krat-igj kema lasti omotica in šfootna ^
^ lenost (mrtvost.) Te kapljic hJ storč, da človek raj
Cena steklenica 60 v n. |<&j
1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica.
Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybelin,
Zefir, Volna itd. itd. pri
Franc Ravnikar-ju v Gorici, Raštelj 16.
V	zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opremo novoporočencev; platno, žima, šifoni, posteljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev.
Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem
T7D A 1VT T3 A	A	13	edini	slov.	trgovec	z	manufakturnim	blagom
rnAINU nAV INlIVAn, v RAŠTELJU št. 16, GORICA, v lastni hiši.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.