TEDNIK lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva PTUJ, 18. marca 1971 Leto XXIV., št. 11 Cena 0,70 din 5kupna seja zborov skupščine občine Ptuj Konkretno, konstruktivno... * v četrtek, 11. marca 1971 je skupščina občine Ptuj na svoji seji v Narodnem do- uiu v Ptuju odprla letošnjo razpravo o svojem proraču- nu za tekoče leto. Proračun bo dokončno sprejet na na- slednji seji koncem meseca, medtem pa ga obravnavajo zbori volilcev. Pomembna je bila na seji predvsem razprava nekate- rih odbornikov in drugih. U- vodoma se je oglasil k bese- di Jože Knez, ki je primer- jal zneske socialne pomoči, ki jih daje občinska skupšči- na Ptuj z zneski za te na- namene v drugih občinah Slovenije. Po ustrezni repu- bliski analizi je ta pomoč v ptujski občini na koncu lest- vice. Jože Knez se je zavzel za to. da se ti zneski pove- čajo, da bo pomoč vsaj zaslu- žila svoje ime. Nakazal je tu- di vire sredstev za to pomoč. IN2. KOREN je razprav- ljal o sredstvih sklada za po- ^apeševanje kmetijstva. Menil je, da bo letošnja uvedba o- brambe proti toči absorbira- la vsa razpoložljiva sredstva in da ne bo nič ostalo za druge naloge sklada. Podpredsednik skupščine ANTON 2AGAR je pojasnil, da bodo usimerjena v sklad in v obrambo proti toči le sredstva, ki se zbirajo iz za- sebnega kmetijstva, meditem ko bo treba sredstva za dru- Se potrebe sklada zbrati drugje. MAKS JABLOCNIK je po- stavil vprašanje, zakaj iz Proračuna fiksna sredstva za Potrebe krajevne sikupnosti, za potrebe političnih orga- nizacij pa po proporcu glede "a razpoložljiva sredstva skupščine. Načelnik ANTON PURG je Pojasnil dogovore krajevnih skupnosti glede vzdrževa- "^ia cest, tajnik IVAN RAU Pa je govoril o sredstvih krajevnih skupnosti nasploh. * so razpolagale v letu ifj |970 s skupno 444 milij. S din r ""1 bodo razpolagale v letu 1971 s skupno okrog 450 mi- lijonov S din br^z sredstev, ki se zbirajo v cestnem in komunalnem sikladu. Na ponovljeno vprašanje Maksa Jabločnika glede pro- porcialnega zneska proračun- skih sredstev za potrebe po- litičnih organizacij je tajnik Ivan Rau pojasnil, da gre en odstotek ožjih proračunskih sredstev v te namene po predlogu RK SZDL. Odbornik KOLAR se je zavzel za modernizacijo ce- ste v Majšperk. predsednik skupščine FRAN.TO REBER- NAK pa je pojasnil, da so programi za rekonstrukcijo (Nadaljevanje na 13. strani) Skoda za Jakoba Krusica iz Ptuja Kreditna banka Ptuj je v ponedeljek, 15. marca, t. 1. priredila v svojih prostorih v Lackovi ulici v Ptuju zo- pet žrebanje vezanih hranil- nih vlog za svoje vlagatelje. Zbralo se je kar lepo šte- vilo »vezanih« vlagateljev, ki so nestrpno čakali, kaj bo izvlekel iz bobna petletni Janko Horvat, ki je tokrat srečo »držal« tako rekoč v svojih rokah. Njegova roka pa je izbra- la naslednje dobitke oziroma številke njihovih vezanih vlog: Posteljne prevleke: KB Ptuj: 5631, 1535 D. 1302 D, 1248 D, 8571, 9687. 1525 D, 1144 D; pošta Ptuj: 33388, 33331. Kuhinjske tehtnice: KB Ptuj: 5172, 10779, 11707, 3924, 7958, 6097. 7.746, 784 D, 1755 D, 1257 D; Kavni mlinčki: KB Ptuj: 50 PK. 4930. 8265, 1616 D, 2350. 2 D. Električne blazine: KB Ptuj: 1082 D, 4485714 D. 8635, 10440. 12442, 11732, 9245. 8565, 7226. Odeje: KB Ptyj: 566 D, 8523, 7000, 10037. 10569. 273 D. 13392; pošta Ptuj: 33030; pošta Markovci: 29122. Ročne ure: n Ptuj: 1471 D. 11337, 1461 D. 3511, 6296. 1103, 7711. 10303. 5304; pošta Ptuj: 331329. Fotoaparati: KB Ptuj: 5363. 92 D. 6400. 4708, 642 PK, 11859. 11969. 12325; pošta Ptuj: 331339; pošta Polenšak: 32018 Preproge: KB Ptuj: 1468 PK. 8420. 11692. 12519, 11951. 2265, 5901. 4519. 10350; pošta Ptuj: 33282. Sesalec za prah: KB Ptuj: 2215. Preproga: pošta Zavrč: 38088. Hladilnik: KB Ptuj: 686 D. Televizor: KB Ptuj: 12550. Osebni avto »Škoda«: pošta Ptuj: 33208. Po žrebanju nam je uspelo odkriti srečnega lastnika šte- vilke vezane vloge v osebi Jakoba Krušiča, upokojenca iz Ptuja. Trstenjakova 6. Ob tej priložnosti naj še seznanimo bralce z nekateri- mi podatki, ki po svoje zani- bronasta odličja. mivo govorijo o varčevanju v ptujski občini. Kreditna banka Ptuj je zbrala okrog sebe pri varče- vanju že nad 23.300 vlagate- ljev in se je njihovo število samo v zadnjih dveh mese- cih povečalo za nad 10 odst. S.evilo deviznih vlagateljev pa' je naraslo še bolj in so zabeležili v zadnjem času kar 45 odstotni porast. To dokazuje, da naši ljud- je poznajo pomen varčeva- nja ter koristi, ki ga imajo od tega. Te niso samo v ob- restih na vložen denar, tem- več tudi v varnosti naložbe in ne navsezadnje v lepih dobitkih, ki jih pripravi Kreditna banka Ptuj za svo- je varčevalce. VREME do nedelje, 28. 3. 1971. Zadnji krajec bo v Petek. 26. marca, ob 4.36. Napoved: bo spremen- ljivo oblačno. Tu in tam so možne rahle dežne t>adavine. Deževalo bo v Jf>rek :n v sredo, 23. in marca. Noči bodo §e nadalje hladne. Vetrov- ko bo. Tudi sneženje je niožno. Alojz Cestnik Predsednik Tito se je pogovarjal z mladimi Predsednik republike Tito se je pogovarjal z delegacijo ZMJ, ki jo je vodil njen pred- sednik Janez Kocijančič. Pred- sednik Tito je med pogovorom dejal, da je v sedanjem položa- ju zelo pomembna enotnost Jugoslavije, pri čemer ne sme imeti nobena republika pre- vladujoče vloge, poudaril pa je tudi, da se mora volja de- lavskega razreda kar se da u- veljaviti. Zastopniki ZMJ in Tito pa so se pogovarjali še o nekaterih drugih mladinskih problemih, med katerimi je od- hod mladih strokovnjakov v tujino zelo boleča točka. Po- zval je tudi mlade, da naj pod- pro tisto, kar je najbolj na- predno, ker ima mladina naj- širše možnosti razvijati pozi- tivno dediščino svoje preteklo- sti Po vsej Jugoslaviji trajajo pospešene razprave o novostih našega političnega sistema. Svoje predloge je zvezni u- stavni komisiji poslala tudi ustavna komisija skupščine SRS. Republiška ustavna ko- misija je sprejela osnutek u- stavnih amandmajev, predla- gala pa je tudi nekatere dru- gačne rešitve glede financira- nja skupnih potreb federaci- je, družbenega plana SFRJ, določanja funkcij federacije na posameznih področjih in glede usklajevanja stališč republik in pokrajin v vprašanjih, kjer je tako usklajevanje predvide- no. Sovjetsko opozorilo Položaj v jugovzhodni Aziji je vedno bolj zaskrbljujoč. Mnogi politični in vojaški opa- zovalci predvidevajo, da so A- meričani pripravljeni na od- krit napad na DR Vietnam. Da se je položaj precej zaostril potrjuje tudi odmev v sovjet- skem tisku, ki je izrazil pri- pravljenost SZ za večje angaži- ranje v tem delu. Sovjetski časniki menijo, da so bile o- peracije v Laosu in Kambo- dži uvod v napad na DR Viet- nam. Američani sovjetskega opozorila še niso komentirali. Spremembe v Romuniji Vse kaže, da je v Romuniji v politiki do narodnostnih manjšin zavel nov veter. Se- kretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je priznal, da so posameznim na- rodnostnim skupinam kratili pravico do izobrazbe in neka- terih drugih potreb. Dejal je tudi, da morajo ministrstvo za izobraževa;ije in krajevni or- gani zagotoviti enakopravno šolanje Madžarov, Nemcev. Sr- bov, Ukrajincev in Zidov. Arabski svet ogorčen Ministrska predsednica Izra- ela Golda Meir je v razgovoru za londonski Times izjavila, da hoče Izrael obdržati Sarm El Seik. Golansko višavje in Je- ruzalem ter da nasprotuje u- stanovitvi neodvisne palestin- ske države. To izjavo je arab- ski tisk ostro obsodil, poudar- jajo pa. da nočejo vojne tako dolgo, dokler obstajajo možno- sti za mirno ureditev krize na- Bližnjem vzhodu. Izrael pa je doživel tudi ostro obsodbo ko- misiie za človekove pravice pri OZN. zaradi nolitike na zase- denem ozemlju. Zanesljiva zmaga Indire Gandhi Voditeljica indijske kongres- ne stranke Ind\a_ Gandhi je na volttvah, ki pa še niso pov- sem konVane, zabeležila eno največjih zmag v zgodovini Indije. Vse kaže, da bo imela vodilna kongresna stranka v parlameirtu dve tretjini po- slanskih mest. STRAN 2 tednik — Četrtek, 18. marec 10. TO SO ZELO HUDE STVARI Zadnja konferenca občin- ske organizacije SZDL Or- mož je analizirala in ocenila razprave svojih krajevnih konferenc, kjer so poleg srecinjeročnega razvoja ob- čine in različnih kmečkih in, kmetijskih problemov raz-j pravljal: o novih dajatvah in sploh o novem sistemu zdrav- stvenega zavarovanja kme-| tov. Med mnogimi razprava-' mi te konference je predsed- nik ormoške občinske skup- šč ne Franček Novak v svo- ji razpravi odgovoril na mno- ga in dolgo postavljena vpra- šanja, v katerih so spraše- valci iskali vzroke in krivce za takšno stanje. Med občinam.i, ki tvorijo komunalni zavod socialnega zavarovanja Maribor, je or- moška bila prva in za sedaj še edina, ki je temu zavodu odklonila pobirenje prispev- ka za zdravstveno zavarova- nje kmetov. Zaradi tega so ormoški kmetje za prvo če- trtletje dobili dvojne polož- nice, prve za tako imenovani davek, druge pa za zdrav- stveno zavarovanje. Sele se- dal so občani spoznali, koli- ko plačuieio za prvo in ko- liko za drugo. Ker je prispe- vek za zdravstvo v mnogih primerih presegal občinski in druge davke, je prišlo do mrogih žolčnih razprav. Ugotavljamo, da bremena za zdravstveno zavarovanje skokovito naraščajo in je vprašanje, ali jih bo naš kmečki zavarovanec zmogel. Ta prispevek je lansko leto v občini Ormož znašal 171 milijonov. Po letošnjem na- činu financiranja, ki je bil sprejet, pa bo občutno dru- gače. 20-odst. prispevek iz katastrskega dohodka bo znašal 136 milijonov, pavšal- ni znesek po 10.000 din na zavarovanca bo znašal 63 mi- lijonov. To je skupaj že 199 milijonov. Sem so usmerjena tudi sredstva republike — 33 milijonov. Občinska sredstva za socialne probleme znaša- jo 6 milijonov. Sem se steka §o 12-odst. prispevek od KD kmetov delavcev, ki bo zna- šnl 21 milijonov. Tako bo iz ormoškega območja usmer- jeno v sklad kmečkesra rf!rnvsfvpnep:a zavarovanja skupno 259 milijonov, to je za 79 milijonov ali 51,4 odst, več kot lansko leto. (Vse na- vedbe so v starih dinarjih.) In ves ta denar zaradi neka- terih podražitev — s tem se ne moremo sprijazniti! V vseh petih občinah, ki jih za- jema KZSZ Maribor, bi se naj po podatkih, ki smo jih zasledili, povečal prispevek le za 25,55 odst. Drugi poda- tek: lansiko leto so bili u- stvarjeni prispevki za zdrav- stveno zavarovanje kmetov po sledečih stopnjah: Lenart je realiziral svojo obveznost do sklada s 102 odst.; Mari- bor s 85 odst.; Slovenska Bi-, strica 100 odst.; Ptuj 96 odst.i in Ormož 104 odst. V Lenar-; tu in Ormožu je bilo izterja-' nih še nekaj starih dolgov, zato je prišlo do nekaj od- stotnega presežka. Ormož je torej vsako leto 100-odstotno izpolnil svoje obveznosti. Le- tos zvišujemo prispevno stopnjo za 51,4 odst. in vpra- šujemo, koliko več pravic bomo imeli zaradi tega? Vi- deti ^e. da dosti ne. ker je v kmečkem zavarovanju os- novno zdravstveno varstvo v preventivi. Ali je tako pove- čalo stroške? Redna kurativa in ambulantno zdravljenje je obdržalo prejšnji obseg. V zadnjih petih letih ugo- tavljamo, da ie naše področ- je vsako leto ustvarjalo su- ficite. Ko smo analizirali vzroke tega viška dohodkov iz našega področja v skladu kmečkega zavarovanja^ smo vedno ugotavljali, da višek nastaja zato, ker se naši za- varovanci niso mogli poslu- ževati zdravstvenih storitev zaradi nesolventnosti — ne- zmožnosti plačila lastne ude- ležbe, ki je potrebna, če greš v bolnišnico, k zdravniku v ambulanto ipd. Iz podatkov vidimo tudi, da je v vsej regiji bila po- trošnja po številu ^zavaro- vancev v ormoški občini naj- manjša. Iz tega je povsem jasno, da nismo koristili zdravstvenih storitev in smo zaradi tega ustvarjali presež- zaradi tega ustvarjali prese- žek. Drugod pa. konkretno v Mariboru in Ptuju, so po- trošili več, kot so vplačali. Tam so kmetje bliže trga, lažje vnovčijo svoje pridel- ke, več družinskih članov je zaposlenih, ki prinesejo v gospodinjstvo denar in ga^je tako več ostajalo za korišče- nje zdravstvenih storitev, saj vidimo, da je Maribor imel najvišje koriščenje in je za- to v skladu kmečkega zava- rovanja ustvaril deficit, ki smo ga morali vsako leto vsi solidarnostno pokrivati. Lan- sko leto je občina Ormož mo- rala dodatno pokasirati od kmetov 2,5 odst. od katastr- skega dohodka in ta deficit solidarno plačati. Ormoški suficit (presežek) pa se je pravtako »solidarno« potro- šil tam. kjer so ga pač lahko potrošili. Vemo, da sta ormoška in lenarška najmanj razviti ob- čini v Sloveniji in tudi naj- manj razviti v regiji komu- nalnega zavoda za zdrav- stveno zavarovanje kmetov in se zaradi prej navedenega vprašujemo, KDAJ SE BO NEHALO PRELIVANJE SREDSTEV OD REVNIH K BOGATEJŠIM? Tudi Mari- bor ni bogat, vendar vse smernice in tokovi gredo od najrevnejših in najmanj raz- vitih k razvitejšim in razvi- tim. Nobenega toka teh sred- stev pa ni v nasprotni smeri, če pa je, je v obliki milošči- ne. Tisti denar, ki ga dobi- vamo v obliki dopolnilnih sredstev je miloščina, s ka- tero bi morali enkrat za vse- lej prenehati. Ormoško ob- močje je treba postaviti na lastne noge in mu omogočiti lastno ekonomsko osnovo, s katere se bo vzdrževalo sa- mo. Sedaj pa ugotavljamo, da v zadnjih letih dobivamo vedno več dopolnilnih sred- stev, položaj občana pa je vedno hujši. Bremena so ve- dno večja in v nobenem pri- meru se ekonomska situaci- ja ne popravlja, ampak se celo slabša. Mislim, da bo treba temu enkrat napraviti konec. Začeti bomo morali tam, kjer smo ustvarili tak- šen neznosen položaj. Temeljni zakon, ki je do- ločil obseg zdravstvenega varstva, je bil sprejet v fe- deraciji brez vsake kvantifi- kacije, o kateri toliko govo- rimo. Republika je potem to morala prevzeti. Isto so sprejele tudi samoupravne sikupnosti, pa naj bo delav- skega ali kmečkega zdrav- stvenega zavarovanja in ob- čine za tiste, ki niso zavaro- vani, ne da bi kdorkoli izra- čunal, koliko nas bo izvedba takšnega zdravstvenega var- stva, kot je določena z zako- nom, stala. Sedaj, ko smo ga začeli izvajati, prihajamo do problemov, dvagamo roke :n vpijemo, to ne ne da izvesti, bremena so previsoka. Tam, kjer take zakone sprejemajo, bi morali pomisliti na pjosle- dice svojih odločitev. To pa ni edini primer. Na vseh področjih je čutiti takšno anarhijo. Pred časom smo v skup- ščini v zelo vroči debati ob- ravnavali osnutek programa zdravstvenega varstva za mariborsko regijo. Ta osnu- tek že v začetku navaja, da je obseg zdravstvenega var- stva prilagojen zmogljivosti zdravstvene službe. Vprašu- jem, ali bi naj obseg zdrav- stvenega varstva bil prilago- jen obsegu zdravstvene služ- be ali potrebam in zmoglji- vostim zavarovancev? Zdi se mi, da bi poslednje moralo biti na prvem mestu. Že v uvodu samem vidimo torej, da nekaj ni v redu. Ceno programa bomo zvedeli šele konec leta. Rezultat bo po stari praksi: deficita je toli- ko in toliko, program pa niti ni realiziran. Tako ne more iti dalje. Dobivamo hude o- čitke občanov, npr. v Sredi- šču, ko spražujejo, kje so krivci za takšno stanje? Predstavnik komunalnega za- voda za zdravstveno zavaro- vanje je odgovoril, da oni tega niso krivi. Oni so do- bili program zdravstvenega varstva, njihova administra- tivna služba je izračunala, koliko takšen program stane, in vse skupaj pnedala komu- nalni skupnosti in njenim sa- moupravnim organom, da vse skupaj sprejmejo. Program zdravstvenega varstva pa so potrdile občine. Torej obči- ne so krive, ker so potrdile takšen program, ki toliko stane. Letos smo se v s bi lahko več ustvarjal? Ne, di danes mu še tega nismo omog» čili. Nismo mu še dali produk tivnejšega mesta in potem tud od njega ne zahtevajmo, da 1h dajal več, kot ustvari. To » nelogične stvari in te pri na ustvarjajo probleme. Republika je rekla, da bo da la za socialne probleme, (kon kretno občini Ormož 33 mili jenov starih din. Ko se je t zakon sprejemal, smo bili trd no prepričani, da bomo s ten denarjem reševali socialni probleme ob teh večjih obre- menitvah, ki so sedaj prišle Ko je bilo treba podpisati po- godbo o plačilu teh 33 milijo nov, je prišlo tako, da vsak za- varovanec mora svoje plačati tistih 33 milijonov za sccialnt ogrožene pa je treba nakazat Komunalni skupnosti po ne^ kem kriteriju, da je to za vsi tista gospodinjstva, ki imajf do 200 tisoč starih din katastr- skega dohodka in so PREMA LO OBREMENJENA. Komen tar k tej odločitvi ni potre ben ... Mi smo mislili ti denar porabiti za socialne pro bleme, da bi odpisali obreme nitve tistim, ki jih ne morej plačati. Te pogodbe še vedn nismo podpisali in jo bo ver jetno reševala republiška at bitraža, ki bo denar odnesli mi bomo pa.svoje plačali. Potrebno je malo več poslt) ha, več reda in manj očitkoi da smo prevroči, da neodg« vorno razpravljamo. Mislio da je to še vse premalo. Ve< je odgovornosti bi se mora zavedati predvsem tisti, ' nam nalagajo taka bremeni katerih posledice čutimo v nt šem prostoru in ki iz dneva dan osiromašuje naše ljudi ' delajo večji razpon med ra; vitimi in manj razvitimi. Te! ne moremo dopuščati. Dokli bodd z nami tako ravnali, d' klcr bodo rezultati naše polH ke takšni, bomo na takšen O' nos in politiko opozarjali in_ ne bomo mogli z njo strinjs ter bomo zahtevali spremet be. ^gnMlK - ČETRTEK. 18. marec 1971 STRAN 3 Stanovanjska in komunalna dejav- nost v bistriški občini po predvidevanjih bo v le- tošnjem letu v bistriški ob- čini dograjenih 76 stanovanj, od tega 31 družbenih in 45 zasebnih. V ta namen bo po- rabljenih 19,000.000 dinarjev, 23 gradnjo družbenih stano- ^,anj 4 milijone in 15 za za- sebna. Vsa tista družbena stanovanja, ki so jih pričeli graditi v lanskem letu. bodo letos tudi gotova, medtem ko bo v zasebni gradnji dokon- čanih le 6 odstotkov v pre- teklih letih pričetih gradenj. Spet lahko ugotavljamo, da bo treba precej več pozor- nosti posvetiti socialnim pro- blemom na stanovanjskem področju, za kar pa bi mo- rali graditi tudi primerna stanovanja. Jasno je^ da ljud- je z nizkimi osebniimi do- hodki ne zmorejo plačeva- nja previsokih stanarin. Za- nje bi morali graditi cenejša stanovanja, ki pa bi zadovo- ljevala minimalni stanovanj- ' ski standard. Prav tako bi veljalo več pozornosti posvetiti mladim ljudem, ki sedaj v Slovenski Bistrici skoraj nimajo nobe- ne možnosti, da b: prišli do družbenih stanovanj. Tudi ta problem bo potrebno rešiti, čeprav tega doslej še nihče ni poskušal. V letu 1971 so pred komu- nalo prednostne naloge vzdr- ževanja ceat in priprave Rradnje novega vodovoda z območja Sikol. Vzporedno pa bo treba graditi in izboljše- vati v vseh večjih naseljih itanalizacijo. tako da ne bi i>»stala ob zgraditvi novega vodovoda ozko grlo in nov problem. Nekateri srednji in manjši "mostovi še vedno predstav- jiaio nerešena vprašanja, ki pri programiranju komu- nalne dejavnosti za leto 1971 bi smeli prezreti. V več- krajih je porasla tudi po- ^^ba za gradnjo oziroma iz- boljšanje javne razsvetljave (Oplotnica, Šmartno in dru- god). Več pozornosti bo potreb- '^f> Posvetiti tudi javni snagi ^ Večjih naseljih. Postavlje- so določene zahteve za u- j"?t)rzotumir. na katerem je so- delovalo 10 šahistov. Zmaga Dripadla Serugi iz Vidma, ''F je osvojil 14 točk. pred ''^arjo 13.5. Majcenovičem 13. •^^^ijo: Benkič. Zupančič. :;^Pntnožič. Sedlašek. Rojic. 'p*^ in Rogina. ■j Takšna srečanja so spod- i^iidna zamisel, da šahisti 'teicmuieio v mesecih, ko ni ^•■^nih tekmovanj ter se s _ ^ i^Dopolnjujejo i DORNAVA VODI V OBČINSKI LIGI v občinski šahovski lig- je k^f^čan prvi del, tekmovanja šahovskih ekip'partizanskih društev. Doseženi so bili na- *«edniji rezultati C^f^ji izidi: Majšperk — ^oi-nava 4:1. Majšperk — *''dem 2:3, Dornava — Zavrč 5:0, Za vrč — Majšperk 3:2, Dornava — Videm 3,5:1,5. Vodi Dornava z dvema zma- gama pred Majšperkom. Vidimom im Za vrčem, ki ima- jo Po eno zmago. Sedaj se nadaljuje drugi del tekmovanja in koncem marca bo znan občinski pr- vak, ki prejme pokal ObZTK Ptuj. anc VIDEM VODI V OBČINSKI LIGI V organizaciji ObZTK Ptuj je letoe prvič organizirano tekmovanje v šahu za parti- zanska društva in so dosedaj bili doseženi naslednji rezul- tati: Majšperk — Dornava 4:1. Videm — Zavrč 5:0, Maj- šperk — Videm 2:3. Dornava — Zavrč 5:0. Zavrč — Maj- šperk 3:2, Dornava — Videm 3.5:1,5. Zavrč — Videm 0:5. Dornava — Majšperk 4,5:0.5 Vodi Videm s 14.5 točke pred Dornavo 14, Majšper- kom 8.5 in Za vrčem 3. Do zaključka tekmovanja sta šp II. koli in postaia tekmova nje zanimivo, saj še ni jasno, kdo bo osvojil naslov občin- skega prvaka in prehodni po. kal občinske zveze za telesno kulturo Ptu,i. KOMORNI MOŠKI ZBOR IZ PTUJA PRIREDIL KONCERT V ROGOZNICI V Rogoznici že dolga časa niso doživeli tako lepega in bogatega kulturnega večera, kot so ga v nedeljo, 14. mar- ca 1971, Tega dne je komor- ni pevski zbor Ptuj pod vod- stvom zborovodje profesorja Branka RA.JSTERJA prire- dil celovečerni koncert umet- nih in narodnih pesmi. Celotni koncertni zelo za- hteven spored 17 pesnai je bil podan zelo kvalitetno, tako da so ptujski pevci po- novno potrdili svojo visoko umetniško raven, s katero se upravičeno uvrščajo med najboljše pevske zbore v Slo- veniji. Ptuj je resnično lahko ponosen na svoj pevski zbor, ki zasluži vse priznanje jav- nosti, saj njegovi člani s svo- jo prizadevnostjo, požrtvo- valnostjo in samoodpovedo- vanjem . večino svojega pro- stega časa posvetijo petju. S koncertom pa so v Ro- goznici proslavili tudi praz- nik žena. ker so koncert v celoti posvetili ženam celot- ne krajevne skupnosti za nji- hov minuli praznik. F. B. NA VELIKOI^EDEUSKEM OBRU To je zgodba o junakinji španskega osvobodilnega giba- nja, ki je vezla prapor za upor- nike, uvezla vanj tri besede — zakonitost, svoboda, enakost — in so jo sežgali na grmadi sto let pred rojstvom naše drame. Pretresljiva dramska roman- ca Federica Garcia Lorca je napisana z neprikritim odpo- rom proti vsaki tiraniji in z željo po svobodi. Doba, v ka- teri je na.stalo Lorcino delo, pomeni za špansko zgodovino mračen čas. V tem .času je bi- la uvedena stro,ga diktatura, proti kateri so se uprli mladi španski izobraženci, med njimi tudi pesnik Garcia Lorca. Vsaka napredna misel je bila prepovedana. Kdor ni bil kra- lju poslušen, je prišel pod stro- go cerkveno sodišče, inkvizi- cijo. V svoji romanci o Mariani Pineda poveličuje Lorca tiste španske žene, ki so se, ko je mera krivice prekoračila vse meje, dvignile v maščevanju, krutosti in materinstvu. Od njih so močni in šibki dobivali pogum. Federica Garcia Lorca je do- letela podobna usoda, kot nje- go'^o junakinjo. Fašisti so ga ustrelili 19,36. leta in takoj po zločinu sredi grmade sežgali vse njegove knjige. Premiera te pretresljive ljud- ske romance o Mariani Pineda. bo v nedeljo, 14. marca 1971 v Veliki Nedelji. Dramska skupina ima v na- črtu še gostovanja v okoliških krajih. PiEBAVANJE DELAVSKE UHIVERZE PTUJ PONEDELJEK, 22. marca 1971 HAJDINA Sodobna gradnja hlevov, silosov in sen'kov, predavanje bo v gasilskem domu ob 18.30 uri. TOREK, 23. marca 1971 CIRKOVCE Sodobna gradnja hlevov, sila^iov i.n senikov; predavanje bo v šoli ob 18 30 uri. SREDA. 24. marca 1971 LOVRENC •Sodobna gradnja hlevov, silosov i;n senikov; predavanje bo v klubu ob- čanov ob 18.30 uri. ČETRTEK. 25. marca 1971 MA.JSPFIIK Kako uspešno vzrejamo puj- ske; predavanje bo v šoli ob 18.30 uri. Kaznovana tatvina Martin MLAKAR iz Pod- vinc je oktobra 1970 prišel na obisk k Rozaliji Berghaus. Ko je ta odšla iz kuhinje za nekaj časa v sobo. je Mlakar vzel iz predala v mizi denar- nico, v kateri j- bilo 320 din. Ka?neje je prazno denarnico odvrgel na dvorišču. Na so- dišču je pi-izaial tatvino in je povedal, da je denar rabil zato. ker je moral plačati ka- zen sodniku za prekrške. So- dišče ga je oJt^sodilo glede na njegovo predkaznovanost za- radi kaznivega dejanja tatvi- ne na tri mesece zapora. S 1. APRILOM 1971 AVTOTAKSI HERMAN SEKA, PTUJ Zagrebška eesfa št. 72. Nočna in dnevna shi/ha. Za prevoze oz. poto- vanja v Avstrijo in Nemči,io nudim brez- plačno prevajanje in tolmačenje nemškega je- zika. Telefonske pokliee iz prijaznosti posreduje: Ptuj 77-^67, Turni.šče 77-^68. Zmrznjena jajca denemo za nekaj časa v mrzlo vodo. da se odtalijo. Nato jih upo- rabljamo kot sveža. * * * Jed je mogoče zgostiti brez prežganja, če zarumtnimo moko v železni kožici brez maščobe. Zarumenelo moko zalijemo. jo gladko razkuha- mo in primešamo juhi, omaki ali drugi jedi. Jed pa zabeli- mo tako, da razpustimo v njej košček surovega masla ali pa ji prilijemo malo olja. Moke lahko zarumenimo več naenkrat ;n uporabljeno hranimo v čisti kovinasti škatli na suhem prostoru. Juhe in omake zgostimo tudi z drobtinicami, prepra- ženimi brez maščobe, ali pa z naribanim krompirjem.. Pa- ziti pa moramo, da zgostimo s krompirjem le jedi. katerih okus se ujema z njegovim. Prava kava bo imela bolj- ši okus. če jo bomo pogreli v posodi vroče vode. kakor pa na vroči plošči. Majoneza je redka, če ru- menjakom prehitro priliva- mo olje. Zato je boljše, če rumenjake ubijemo v poseb- no posodo, jih malo razme- šamo. nato pa po kapljicah prilivamo olje in sproti me- šamo. Le tako bo majoneza primerno gosta. Iz stranišča ne prihaja smrad, če je vedno čisto. V školjko je treba kdaj pa kdaj vliti nekaj raztopine kloro- vega apna. Ce ima stranišče greznico, je treba tudi njo od časa do časa posipati s kloro- vim apnom. * * * Sušenje drobnega perila nam povzroča v zimskem ča- su navadno preglavice. Ved- no 3mova iščemo topel pro- stor v stanovanju, kjer bi ga lahko posušili. Preprosta su- šilna priprava nam je v tem pogledu lahko v veliko po- moč. Izdelana je iz mnogih latic na pripravnem okvirju, na katere lahko obesimo tu- di po 50 kosov drobnega pe- rila. Ce ne drugje, je mogoče s takšnim sušilnikom v ku- hinji v kratkem času posu- šiti mnogo drobnega perila. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 18. marec 197] ,^ Strah pred šolo Počasi, vendar zanesljivo, se bliža konec šolskega leta. Starši imajo precej sikrbi s šolskimi otroki. Učitelji in profesorji vprašujejo, nare- kujejo pismene naloge in za- pisujejo rede. Zavoljo vsega tega so mnogi otroci zaskrb- ljeni in celo prestrašeni. S strahom pričakujejo dan, na- menjen pisanju šolske nalo- ge ali pa izpraševanju. Vse to terja od njih, da se resno oprimejo učenja, hkrati pa jih plaši, če vedo, da se niso dovolj naučili. Strah mo- re biti pri posameznih otro- cih tako močen, da jih po- polnoma ohromi, tako da se nehajo učiti. Seveda vse to vnaša nemir v življenje star- šev. Kaj je treba storiti, da po- magamo otroku, ki ima teža- ve pri učenju? Kako ga re- šiti strahu pred izpraševa- njem in pisanjem šolskih na- log? Vsekakor je najpomemb- neje, če starši store že v sa- mem začetku tako, da do vsega tega ne more priti ali pa vsaj poredkoma. Nujno je, da starši otroku pomagajo že od prvega šolskega dne. Te pomoči ne smemo razumeti tako. da starši namesto otrok delajo domače naloge in po- dobno, pač pa da so oni tisti, ki morajo otroka naučiti, da bo redno opravljal svoje šol- ske dolžnosti. Prav tako je treba naučiti otroka, da na- črtuje svoje delo, starši pa so tu zato, da ga nadzoruje- jo, da pregledajo vsakodnev- ne naloge in da mu pomaga- jo pri snovi, ki jo otrok tež- je dojema. Priznati moramo, da veli- ka večina staršev ne dela te- ga. Prav zato nastopi pri otrocih strah pred izpraševa- njem, v družini pa mučno ozračje zavoljo teh nevšeč- nosti. Ce že pride do težav, so starši tisti, ki morajo otroku priskočiti na pomoč. Vendar ravnajo ponavadi narobe: namesto da opogumljajo otroka, ki je že ves prestra- šen, mu očitajo nezmožno- sti, da bi si pravočasno osvo- jil znanje. Nekateri starši celo grozijo otroku s posle- dicami. Pravijo mai, da ga bo že učitelj »naučil pameti«, da bo pri pisanju naloge »zago- tovo dobil slab red«, »ker si boljšega ni zaslužil«, da »ne bo nič iz njega« in podobno. Vse to izzove prav naspro- ten učinek, kot si ga želijo starši: otrok postane še bolj razburjen, v njem pa se raz- vije ogorčenje zoper rodite- lje; otrok čuti, da je v naj- hujših trenutkih ostal sam. Namesto očitkov je korist- neje, če starši spodbujajo otroka k delu in učenju, ne pa, da izgubljajo čas s tar- nanjem in grožnjami. Otroku je treba pomagati pri organizaciji učenja in utrjevanju znanja. Poudar- jati je treba, da je pridob- ljeno znanje pomemben ko- rak pri pridobivanju dobrih redov. Otrok naj ve, da bo osvojil dobre ocene le z vztrajnim učenjem. Dan pred pisanjem šolske naloge je treba otroka bodriti, mu sve- tovati, pojasniti mu, da ni vzroka za strah, če se je po- trebno naučil, razložiti mu, kako naj se zbere pri pisa- nju, da bo svoje delo opravil kar najbolje. Le tako — z obojestransko zavzetostjo — bo naš šolski otrok pri svo- jem delu doisegel lepe uspehe. DPM V KIDRIČEVEM Z NOVIM VODSTVOM Med društvi, ki so v zad- njem času imela svoje občne zbore, je tudi društvo prija- teljev mladine v Kidričevem, ki je po uspešno končani mandatni dobi sklenilo, da se v vodstvu napravijo neke spremembe, in da društvo nadaljuje z začetim delom. Občni zbor je bil v avli os- novne šole Kidričevo, ki je bila nabito polna staršev, saj je pred tem bil roditeljski sestanek. V uvodnem poroči- lu dosedanjega predsednika društva Staneta HOJAKA so bili nakazani vsi uspehi, ki jih je društvo doseglo v času dos-^-danjega vodstva, za kar pa moramo reči. da je res- nično svoje delo opravilo na zadovoljstvo vseh prebivalcev Kidričevega. Društvo je lepo organiziralo proslavo dedka Mraza v predlanskem in lan- skem letu, pozabilo pa ni tu- di na otroke iz šibkejših dru- žin in jim pomagalo pri le- tovanju v počitniški koloniji, da niti ne omenjamo ostale dejavnosti društva. Večje razprave ni bilo, kar lahko pomeni, da je to delo dru- štva bilo v redu in nanj ni bilo pripomb. Razrešili so dosedanje aktivne člane vod- stva, ker imajo nekateri že drugje nove zadolžitve, v no- vo vodstvo pa so bili predla- gani prav tako dobri ter a- gilni tovariši in tovarišice, katerih delo do sedaj že daje jamstvo, da bo društvo pri- jateljev mladine tudi v bo- doče dosegajo prav dobre re- zultate. Prav gotovo vodstvo samo ne bo pomenilo niče- sar, če pri vsem ne bo tudi pomoči stanovalcev, kot je to bilo doslej, prav tako pa bo- do morale pomagati tudi 0- stale organizacije in društva, da bo to delo šlo t.ako naprej. Novemu vodstvu želimo mno- go uspehov! M. F. IZOBRAŽEVANJE SINDIKALNIH DELAVCEV V PTUJU Občinski svet Zveze sindi- katov Ptuj je organiziral dvodnevni seminar za pred- sednike in tajnike osnovnih organizacij sindikatov, ki je bil v Ptuju v Narodnem do- mu 12. in 13. marca 1971. Na seminarju je sodelovalo okrog 120 sindikalnih delav- cev :z delovnih organizacij iz gospodarstva in iz družbenih dejavnosti. Prvega dne so bila na pro- gramu aktualna družbeno- ekonomska vprašanja. Milan KRAJNIK, dipl. oec, stro- kovni sodelavec občinskega sveta ZSS Ptuj in direktor tovarne »Sigma« Ptuj. je predaval in vodil razgovor »o osnovnih principih gospo- darjenja v delovni organiza- ciji«. Podpredsednik republi- škega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože GLOBACNIK, pa je predaval in vodil raz- pravo o naslednjih najaktu- alnejših vprašanjih: »Osnove ekonomske politike za leto 1971 :n program stabilizaci- je«; »Devalvacija dinarja in naloge sindikatov«; »Zakon o samoupravnem sporazume- vanju in družbenem dogo- varjanju o merilih za usmer- janje delitve dohodka in 0- sebnih dohodkov«. Drugega dne pa je preda- val in vodil razpravo stro- kovni sodelavec republiškega sveta Zveze sindikatov Slo- venije Peter TOS, ki je pre- daval »o samoupravljanju in o vlogi sindikatov v samo- upravni družbi«. Dvodnevni seminar je bil med udeleženci seminarja cenjen za zelo koristnega in uspešnega. Drugi del semi- narja bo v aprilu, na katerem bodo sindikalni delavci raz- pravljali še o spremembah ustave SFRJ; o nalogah sin- dikatov v pripravah na vse- splošni ljudski odpor; o dru- žbenem standardu in social- ni politiki; o delovni zakono- daji; o razvojnih programih delovnih organizacij in obči- ne Ptuj ter še o nekaterih drugih pomembnih vpraša- njih. Cilj seminarjev je, da se predsedniki in tajniki osnov- nih organizacij sindikatov u- sposobijo za čim bolj uspe- šno družbenopolitično delo v delovnih organizacijah. F. B. Zabodel ga je z ..v>"Dm Jože Grabar iz Jiršovec je junija 1970 na cesti v Jiršov- cih zabodel z nožem na levo stran prsi, v čelo in levo ro- ko Janeza Zoreča ter mu po- vzročil lahke telesne poškod- be. Sodišče je Grabarja ka- znovalo na štiri mesece za- pora, pogojno za dobo treh let. vendar se je zoper to ka- zen pritožil občinski javni tožilec. Okrožno sodišče v Mariboru pa je kazen Gra- barju sipremenilo tako. da ga ie obsodilo na dva meseca zapora, vendar necvogojno, ker je bilo za kaznivo deja- nje uporabljeno nevarno o- rodje — nož — in bi lahko nastale še hujše posledice. nesreče, nesreče... POŽAR V OBRATU »JERUZALEM« V nedeljo je v stavbi Slo- venija vino — samostojnega obrata »Jeruzalem« Ormož — v Ormožu izbruhnil požar, ki je nastal zaradi nepazljivo- sti čistilke. Zdravka Prelog iz Ormoža, čistilka, zaposlena pri ome- njenem podjetju, je čistila prostore upravne zgradbe podjetja. V sobi materialne- ga knjigovodstva je zakurila peč na olje in na njo posta- vila litrsko steklenico čistil- nega sredstva paste za par- ket »4 ASA«. Drugo stekle- nico je postavila približno 25 centimetrov vstran od peči. Obe steklenici sta bili še o- riginalno zaprti. Cistilika je nato odšla čistit v druge pro- store. Po približno 1 uri se je vrnila in opazila gost dim. isteklenici sta zaradi vroči- ne popokali, razlito čistilno sredstvo pa se je vžgalo. Nad pečjo je zoglenel del stropa, zgorela pa so tudi vrata. Pro- stor je od dima močno po- črnel. Dim se ie razširil tu- di na hodnik. Inventar sobe je delno poškodovan, arhiv pa je ostal nedotaknjen. Gasili so hardeški in or- moški gasilci. Nastalo je za 40.000 dinarjev škode. jr NESREČA V SREDIŠČU V središču ob Dravi se je na cesti II. reda pripetila prometna nesreča zaradi ne- pravilnega prehitevanja. Voznik tovornega avtomo- bila Mitar Todorovič iz Be- čeja v Srbiji je vozil iz Ca- kovca proti Ormožu. V Sre- dišču je prehiteval skupino treh žensk. S tem je zaprl pot nasproti vozečemu oseb- nemu avtomobilu, ki ga je upravljal Zlatko Kerenčič, študent iz Jastrebec pri Ko- gu. Kerenčič je trčenje s to- vornjakom preprečil tako, da je zavil na skrajni desni rob ceste. Tedaj pa je opazil pred seboj na kratki razdalji Sabino Dvanajščak iz Pre- seke, ki je šla peš proti Ca- kovcu. Kerenčič je pričel za- virati, vendar zaradi spol- ske ceste in kratke razdalje ni mogel preprečiti nesreče. Pri nesreči je bila Dvanaj- ščakova težje telesno poško- dovana. Dobila je zlom le- ve roke in druge telesne po- škodbe in je bila takoj pr^, j peljana v ptujsko bolnišnicj j Na osebnem avtomobilu za 1000 din škode. Voznik tovornega avtoino, bila se na kraju dogodka 5; ustavil. Prijeli so ga šele \. Ormožu in ga pripeljali na kraj nesreče. Oba voznika sta bila tre?, na. jr ZASUL GA JE ZEMELJSKI PLAZ v soboto, 13. marca, je v| dopoldanskem času Anton Mohorko (54 let), delavec TGA Kidričevo, kopal jar)^ za vodovod v Gozxiu t)i Ptujski gori. Okrog 12. ui* se je utrgal zemeljski plai pomešan s kamenjem in Mo. horka pritisnil ob steno jar- ka, ki je bil globok 2.5 m Mohorka so iz zasipanega jarka sicer rešili, vendar j« med prevozom v ptujske bolnišnico podlegel poškod. bam. Delavci postaje milice Ptuj opozarjajo, da naj bo- do vsi pri podobnem delu ob razmočeni zemlji sila previd- ni, če nočejo, da bi jih dole- tela podobna usoda. Z AVTOM NA NJIVI v soboto, 13. marca, se i« ob 13.30 pripetila v Markov- cih lažja prometna nesreča, ko se je voznica Ivanka Pri- možič iz Varaždina s svojim osebnim avtomobilom pelja- la po cesti skozi Markovce 2 neprimerno hitrostjo, zaradi katere je izgubila oblast nad vozilom in se s ceste zape- ljala na bližn.jo njivo. Ne- sreča se je k sreči končala brez telesnih poškodb z maj- hno materialno škodo. DIMNIK POVZROČITELJ POŽARA v soboto, 13. marca, je ol 9.40 izbruhnil požar na sta' novanjski hiši v Prešernov ulici 24 v Ptuju. Domnevajo da se je vnel tram ob dimni- ku, od koder se je požar raz- širil na ostali del podstrešja Požar je ptujskim gasilceff uspelo lokalizirati. ISKRA VNELA SLAMNATO STREHO v nedeljo, 21. februarja, 3 ob 13.30 izbruhnil požar n- stanovanjsko gospvodarsker poslopju Janeza Šoba iz De žnega 47 pri Makolah. Ugo tovljeno je bilo, da je poža izbruhnil zaradi nepraviln speljanih dimnih cevi. iz ka terih so padale iskre n slamnato streho. Pri požar je nastala precejšnja šknd< saj je zgorelo 100 kg pšeni ce, 80 kg ajde, 250 kg kort^ ze in nekaj pohištva, skur na škoda po požaru pa 7.m ša nekaj nad en rpilijon sta rih dinarjev. -FK- ^r^K — ČETRTEK, 18. marec 1971 STRAN 9 KLJUN IN TRI NOGE j^ot vemo ie na ptujskem t,inoči'U pa tudi drugod vse kmečkih gospodarstev, j se bavi.io s farmsko vzre- , piščancev. Tudi pri kme- tu Janezu Kostanjevcu v Spuhlji imajo manjšo farmo za vzrejo oziroma pitanje pi- ščancev. Pri zadnji pošiljki enodnevnih piščancev, ki jih je Kostanjevcu dobavila Pe- rutnina iz Ptuja, je bil vmes tudi piščanec, ki mu je nara- va podarila tri noge. Zal si tudi s temi tremi nogami ne more kaj prida pomagati, ker pač preživlja svoje kratko življenje, ki traja približno 60 dni, skupaj s svojimi bra- ti in sestrami v omeienem prostoru. Piščanec na sliki je star šest tednov. Foto: F. H. KDAJ BO PRENEHAL SMRAD? Ze nekaj let, vse od tedaj, ko je na Turnišču pričela obratovati farma bekonov, se vaščani Pobrežja, Sturmovca pa tudi Vidma pritožujejo na iborih volivcev, pišejo reso- lucije, celo na republiške organe. O tem je bilo preli- tega že tudi precej tiskar- skega črnila. Kot S-mo sredi lans^kega |eta zvedel: na raz-širjeni se- ji sveta krajevne skupnosti v Vidmu, ki sta ji prisostvo- vala tudi Anton Žagar, pod- predsednik občine Ptuj, in Cveto Doplihar, direktor kmetijskega kombinata v Ptuju, da je napako zakrivil projektant in da zato kombi- f^at oziroma njegovo vodstvo Pi krivo, če se sedaj nabira v Dotoku Studenčnici, ki te- vzdolž dolge vasi Pobrež- in naprej v Dravinjo pri Vidmu, vsa nesnaga s farme v Turnišču. Kombinat ima dokumentacijo, da farma la- "ko obratuje. Kljub temu je takrat di- ^^ktor kombinata obljubil. bo zadeva okrog tega ^"^jadu v kratkem ugodno '■^ena, da bodo med trem: variantami izbrali najboljšo in tako za vedno poskrbeli, da bodo vaščani Pobrežja re- šeni neznosnega smradu. Ker pa se zadeva kljub ob- ljubi ne premakne z mrtve točke, je Boško VARNICA, odbornik iz Sturmovca po- novno naslovil na tajništvo občine pismeno vprašanje, kako daleč so že priprave in kdaj bo ta zadeva rešena. Čeprav je od tega preteklo že precej časa. še odgovora ni dobil. Upa sicer, da ga bo prejel vsaj do zbora volivcev, ki bo v nedeljo v Vidmu, da bo lahko svojim volivcem o tem poročal, še oosebej, ker ti od njega to zahtevajo. Važnejše kot odgovor bi bilo. če bi kombinat še pred pričetkom vročih dni poskr- bel, da bi to investitorjevo oziroma projektantsko napa- ko odpravili, kajti vsako od- laganje povzroča samo vse večje negodovanje med ob- čani. To je toliko bolj važno ker je smrad čutiti ob neko- liko neugodnih zračnih toko- vih tudi v mestu Ptuju. fh GORIŠNICA 21. marca ameriški film MOST NA REKI KVAI. LJUTOMER 20. in 21. marca franc.-an-- gleški film MAVERLING-; 22. marca film DIVJI ANGE-' LI; 23. marca film LJUBE- ZEN IN KDAJ KAKA KLET- VICA; 24. marca film NA KLANCU. ORMOŽ 20. marca angleški film MEJA V PLAMENU; 21. marca ameriški film GO- SPODU Z LJUBEZNIJO. PTUJ 18. marca it.-amer. film GRIC ŠKORNJEV; 19. mar- ca šp. film SOJENJE NEKI ZVEZDI: 20. in 21. marca a- meriški film POSTAJA KO- MANCEV; 23. in 24. marca francoski film NE VPELJI ME V SKUŠNJAVO; 25. marca ameriški film MRTVI NE PLAČAJO DOLGOV. SLOVENSKA BISTRICA 19.. 20. in 21. marca ame- riški film F — KAKOR FLINT; 23., 24. in 25. marca jugoslovanski film HORO- SKOP. TOMAŽ PRI ORMOŽU 21. marca franc. film PET FANTOV ZA SINGAPUR. VELIKA NEDELJA 20. marca amerišiki film GOSPODU Z LJUBEZNIJO; 21. marca angleški film ME- JA V PLAMENU. ZAVRC 21. marca ameriški film REVOLVERJI NE RAZ- PRAVI*? AJO. Popravek V našem sestavku pod na- slovom PRETEPEL JO JE, ki je bil ob.}avljen v št. 9 z dne 4. marca na četrti strani, je prišlo do pomote. Na kon- cu sestavka je namreč manj- kal dodatek: »Kazen je bila izrečena kot pogojna na leto dni.« Opravičujemo se zaradi te napake. Uredništvo PODLEGEL POŠKODBAM Na posledicah hude telesne poškodbe, ki mu jo je priza- dejal bik, je umrl Ivan Vr- hovčak. kmet. doma v vasi Grabe pri Središču ob Dra- vi, star 75 let. Pokojni Vrhovčak je v do- mačem hlevu krmil živino. Sklonil se je čez rob globo- kih jasli in jih hotel očistiti. Približno 500 kg težak in 16 mesecev star bik, ki je bil v neposredni bližini privezan, ga je v tem trenutku vrgel po tleh. se vzpel na zadnje noge ter poko^neea s prvim^ nogami tako močno poško- doval, da je na posled'cah notranjih poškodb naslednji dan umrl. jr^ »Ali že veste...? ... KDO JE BIL PUBLIJ KORNELIJ SCIPION? Nedavno tega smo pisali, kdo je bil Hanibal. Ta karta- žanski vojskovodja je bil že kot majhen deček prisegel očetu, da bo vse življenje so- vražil Rimljane in se je te prisege tudi držal do konca svojega življenja. V drugi kartažanski ali punski vojni (218 do 201 let pred našim štetjem) je Hanibal osvojil Španijo, ki je bila rimska provinca, prešel s 50.000 pe- šci, 9000 konjeniki in 36 sloni Pireneje. Južno Galijo in Al- pe in čeprav z velikimi izgu- bami vojske zaradi težavne- ga prehoda je vendar dospel v Italijo. Tamkaj je v šest- najstih bitkah premagal Rim- ljane in nekega dne ogrozil Rim, (Hanibal ante portas). Rimljani so bili obupani, vendar jih je iz zagate re- šil sin bivšega konzula Publij Kornelij. Odpotoval je z voj- sko v. Španijo, tam v dveh bitkah premagal Kartažane, se prepeljal v Afriko in ogro- zil samo Kartagino. Pridm- žila se mu je še prijateljsko razpoložena vojska Numidov. ki jo je vodil kralj Masinisa. Tako so bili Kartažani prisi- ljeni poklicati Hanibala iz Italije, da bi branil domače mesto pred Rimljani. Hanibal še je res vrnil, rimska in kartažanska vojska pa sta si stopili nasproti pri Zami (20 let pred našim štetjem). Pred bitko sta se Hanibal in Kor- nelij pozdravila in slednji je med drugim dejal: ■.>Karta- žani, vi ste izbrali vojno. Za- to pa se pripravite za nadalj- nje vojskovanje, ko niste mo- gli prenašati miru'« Obe voj- ski sta se začeli zagrizeno bo- jevati, toda Karta;'.ani so kmalu podlegli mnogo moč- nejšemu nasprotniku. To ie bil prvi Hanibalov poraz v vojni z Rimljani in tudi — poslednji. Hanibal se ie z bojnega meteža rešil in se še nekaj let skrival, vendar so ga Rimljani neprestano pre- ganjali, da se ie nazadnje za- strupil (leta 183 pred našim štetjem). Zanimivo ie tudi to. da ie isto leto in isti dan kot Hanibal. umrl tudi niegov najhujši nasprotnik Publii Kornelij Scipion. imenovan »Afrikanec«. ki ie bil Hani- balu enak kot strateg. ...KDAJ SO ODKRILI PRVI DIAMANT? Prvi diamant so odkrili v južni Afriki leta 1867. Otroci so se igrali na obrežju reke Oranje in našli kamen, ki se jim je zdel lep. Igrali so se z njim. dokler jim ga ni vzel njihov oče in ga odnesel po- kazat nekemu nizozemskemu farmarju. Od tod ga je nek trgovec odnesel v Graham- stown, v pokrajini Cape. kjer so ugotovili, da je diamant. Prodali so ga za 500 funtov in ga še istega leta razstavili v Parizu. Kmalu nato se je množica iskalcev napotila v dolino reke Oranje, Nekateri so res našli dragocene kamne, vredne tudi več tisoč funtov. ... KAJ O SPECIALNO KOMBINIRANI URI? Pred približno 50 leti so na Dunaju ustanovili iin odprli čudovit muzej starih ur. V njem je dragocena zbirka več kakor 3000 primerkov. Med temi primerki je tudi astro- nomska ura, izdelana pred kakimi 200 leti, ki še zmeraj teče in kaže vse nebesne pre- mike ter celo delne in po- polne lunine in sončne mr- ke. ... KATERA NAJMANJŠA KOST SESTAVLJA ČLOVEŠKO OKOSTJE? Človeško okostje sestavlja približno 250 kosti. Najmanj- ša kost se imenuje stremence. ki leži v srednjem ušesu. Skupaj s kladivcem in nako- valcem tvori koščice. ki pre- našajo zračne tresljaje do slušnega živca. Vse tri ime- novane koščice so najmanj- še v človekovem telesu in ii- so večje od naše črke A. U- ho je nadvse natančen me- hanizem, ki moramo nanj paziti, da ga fizično ne po- škodujemo. ... KJE SO NAJBOLJ SPRETNI ZOBARJI? Malce čudno se sliši, ven- dar je le res, da so najbolj- ši zobarji na daljnem vzho- du, na Kitajskem. Zobarji tamkaj za puljenje zob ne potrebujejo nobenih večjih priprav, klešč in podobnega, ampak zobe pulijo kar z — roko. Te spretnosti se izuči- jo tako, da s prsti iz ebeno- vine izdirajo kline. S tem se jim palec in kazalec utrdi- ta in ko dosežejo dovolj mo- či v prstih, lahko nastopijo delovno mesto zobarja. ... O TOVORNJAKU Z NAJVEČ KOLESI? Verjetno največji tovor- njak na svetu so uporabili na Jamajki za prevoz 290 ton težkega kotla. Vozilo je bilo znano pod imenom »srebrni vitez« in je imelo skupno 74 koles. Za ravnotežje so ta- koj za šofersko kabino pri- trdili Sesttonski betonski blok. ... KAKSNA JE DRUŽINA MRAVELJ? Pri mravljah so moški po- tomci in samice, bodoče ma- tice, zvalijo s krili, medtem ko delavke in vojaki nimajo kril. Po »svak)vskem« letu samci kmalu poginejo, sami- cam pa krila odpadejo. Vsa- ka mravlja — samica si po- išče primerno mesto za novo mravljišče, ^ katerem zleze jajčeca. Prir. F. K. STRV.N 10 TM>NIK — ČETRTEK. 18. marec 197j Pustno veselje To je /elo lep običaj Kurenti prinašajo pomlad. V Ptuju i- mamo vsako leto kurentova- nje. Poleg kurentov pride mno- go mask. To je za otroke naj- večje veselje. Sprva sem se tudi jaz name- ravala našemiti V šoli smo se. Vse sem imela pripravljeno. Sestnčna mi je obljubila, da mi bo sešila obleko. Ko sem prišla v petek domov, sem bila že vsa srčena. V soboto pa do- bimo brzojavko, da je umrla teta. Tako sem morala ostati do- ma. Bila sem zelo razočarana. ZDENKA KLEMENClC, 4. ra' osn. šole LOVRENC NA DR. P. 8. marec — dan žena Vsalco leto osmega marca sla- vimo praznik žena. Takrat se spomnimo naših mamic, babic in tet, ki jih obdarimo. S tem se jim želimo oddolžiti za nji- hov trud, ki so ga imele in ki ga imajo z nami. Pred in med vojno žene niso mogle slaviti svojega dne. Mnoge izmed njih so se borile 73 enakopravnost in preden so to dosegle, v boju padle Niso dočakale tega. za kar so se bo- rile V .svetu še sedaj ni miru. Marsikje se še dogajajo kri- vice in žene ne uživajo svobo- de in enakopravnosti. Ns.še mamice svobodno praz- nujejo svoj dan. Vsako leto jim priredimo proslave in slo- vesnosti ter jih obdarimo. Moja mama hodi v službo, ves svoi prosti čas pa posveti meni in skrbi za me Za njen praznik sem jo želela prese- netiti ter mesto nje opraviti vsa gospodinjska dela. da bi bre?" skrbi praznovala svoj dan. 2eMm, da bi moja mamica dolgo živela, ker mi je nikdo ne more nadomestiti. Vedno ji bom pomagala in jo imela is- kreno r»da. MAJDA PAL. T. raz.. HAJDINA VERONBKA ZTZEK: Mamine oči Prelepo zarja zjutraj nad gorami blesti, a lepše so §e zame mamine ofti. Ce mamica me gleda, mi srce zaigra, mi njena je beseda najlepSi zvok srca. Ce radostno ra^-riskam, se z mano veseli. pa preglasno piskam, tiho potrpi. Ce tečejo sol žice ko zobek me bol!, mi mama briše lice fn z mano se solzi. Najlep.še za otroka je dobra mamica, kziko se bridko joka on. ki je ne pozna. Marian in Irena Najbrž mi ne boste verjeli, da je dogodek, ki ga bom opi- sala resničen doživljaj Zgodi- lo se je koncem lanskim počit- nic. SušUi smo otavo. Tudi jaz sem pomagala. V prijetnem razgovoru so minevale ure. Mi- mogrede sem se ozrla proti mostu, kjer sem zaj^ledala svo- jega malci^a znanca, sosedove- ga Marjana. Živi pri družini na bližnjem hribčku Njegova sestrica Irena pa je pri stari mami. Njuna star.ša sta v ino- zemstvu. Otroka so ločili, kljub temu, da se imata tako rada. Rjda bi živela pod isto streho, rada bi jedla pri usti mizi, skratka, rada bi bila skupaj. Marjana je hrepenenje po se- strici tisti dan premagalo. Na- potil se je k Ireni. Videla sem, da je imel v roki svojo naj- ljubšo igračo — pištolo V drobni levici je držal šooek je- senskih cvetk. Vprašali smo ga. kam se je napotil. S svo- jim, drobnim glaskom je odgo- voril: »K Ii-eni!« Vprašali smo ga še, kje bo spal. »Pri Ireni!« je bil odgovor. S hriba je pritekel fant. pri- jel Marjana roko in ga na- vedel nazaj Marjan ie bil zelo žalosten. Milo je zajokal. Živim med svojimi ljudmi. Zelo rada imam brata in se- stro in niti za trenutek ne mo- rem misliti na to. kako hudo bi bilo. če bi se morali ločiti ter zaradi odhoda staršev za- pustiti naš dom ter živeti lo- čeni drug od dru.ružbcna moč kot dejavnik razslojevanja; M. Mejak: Gospodarski odnosi Jugoslavije z deželami v raz- voju; M. Kosin: Republike in diplomatska služba: M, Mer- čun: Sredstva množičnega ob- veščanja in idejna vloga ZK; B. Rupnik: uresničevanje u- stavmosti v političnem siste- mu; A. Skobir: Družbeno nadzorstvo, odgovornost in besedna umetnost; V. Arzen- šek: Motivacijska struktura' zaposlenih; B. Kavčič: O čem pišejo glasila delovnih orga- nizacij; J. Jeri: Italijanske punktacije; C. Bay: Politika in psevdopolitika; L. Vezoč- niik: Devalvacija — zakaj, kako in kaj? T. Krašovec: Zanemarjena možnost; G. Kušej: Prispevek k načelu demokratičnega odločanja; M. Ilešič: Enotnost načel brez enotnosti organizacije; Z. Roter: »Studijske« delega- cije; J. Humar: Ekonomika zavodov kot veja ekonomske znanosti; Z. Roter: Izziv »Manifestu«; S. Grizila: Moj pogled na svet; R., Lukič: Formalizem v sociologiji; I>. Purg: Kako deluje tuja pro- paganda. Trgovsko podjetje ZARJA, Ormož, nudi v svoji poslovalnici »ASTRA« v Ormožu bo- gato izbiro vseh vrst čevljev po globoko znižanih cenah. Znižanje velja do 2ft. marca 1971, Poslovalnica je že založena tudi z vsemi vrstami spemladanske obutve. PRIDITE IN ZADOVOLJNI BOSTE Se priporoča TP »Zarja«, poslovalnica »Astra« Ormož TEDNIK — ČETRTEK, 18. marec 1971 STRAN 11 SVETUJE SLAVKO FURMAN Za govejo juho je dobro tudi bolj žilavo goveje meso. rialbolj primerni deli so: vpat. bočnik. trebuševina. Meso hitro operemo isn ga damo v malo večjo količino mrzle vode. Juho solimo ta- fcoj. ker sol pospešuje izlu- ževanie beljakovin in mine- ralov iz mesa. Ce bomo dali meso v vročo vodo, bo zuna- nja plast beljakovin hitro zakrknila in sokovi ne bodo Eaoffli iz mesa. Takš.na juha je zelo pusta. V juho damo takoj očišče- Bo jušno zelenjavo: korerl- ček. peteršilj. čebulo, da nekaj prav neprijetnega. Bodi njegov branilec, ne oa njegov preiskovalni sod- nik! Dovoli mu. da pridrži kdaj pa kdaj svoje tovariše pri večerji, pomisli na to, da gost lahko je prav isto kot vi. Pomni, da ti tvoja prija- teljica lahko napravi več škode kakor njegova. Ne pripoveduj mu svojih predporočnih ljubezenskih 2:godb. s tem mu ne boš im- ponirala, saj je več doživel kakor ti. Pred dmgimi ženami mu nikar ne 7.abru.=i: »Ti in ta tvoj temperament!« Tega ti nikoli ne odpusti. Ce ga priznavaš za pogla- varja družine, mu tega ni- koli ne izdaj. Ce ga hočeš kdaj zbosti, ne zbadaj ga v odprto rano, ka- mor ga zbadajo že drugi. Poglej se večkrat v zrcalo in ga imej zato stalno pri roki. Ce šivaš možu gumb. pazi. da se ne spotakne ob nit Naj ti ne bo žal denarja za milo, pa če je še tako drago, samo če prijetno diši in za- briše s telesa neprijeten duh. ZA MOSKE Dovoli svoji ženi, da se šminka, ker ti bodo sicer druge ženske Irolj ugajale kot tvoja. Ce ne maraš, da preveč klepeta, ji dovoli, da kadi. Ce ima preveč dela in skr- bi, ji priskrbi vsaj malo li- kerja. Ko !re sprehajaš z njo. se kar ustavljaj pred modnimi trgovinami. Ce se izdaš, da te to dolgočasi, se bo prihod- njič sprehajala s kom dru- gim. Nikar ji ne svetuj, naj pri oblekah posnema kako tvoid znanko, ker jo bo začela so- vr.ažiti. V njeni navzočnosti nikar ne hvali drugih žena! Kdaj pa kdaj jo pohvali. Komplimenti učinkujejo ka- kor majhni darovi, a so mnogo cenejši. Ce ima preveč tempera- menta, ji predlagaj, nai se ukvarja s športom, pa boš lahko mimo spal. Potrudi se. da bos prijetno dišal. Nikar ne misli, da se je treba moškemu man-' umi- vati kakor ženi. Cez dan občuj z ženo ka- kor s prijateljem, ponoči oa kakor s prijateljico! Nikar ne polagaj preveč važnosti na hrano; prav nč ne škodi če nekoliko shujšaš. Ne sprehajaj se brez po- trebe nag po stanovanju, saj nisi ne Apolon ne krasotec. Ko odha.jaš zjutraj zarana v službo, je nikar ne budi. je ves dan slabe volje. Ce opaziš pri ženi pomanj- kanje inteligence, ji nikar tega ne povej, sicer postane povsem trapasta. Ko se vračaš na večer s svojo ženo domov, nikar ne skopari pri taksiju' Tuje da- me bi nikoli ne pustil, da bi peš capljala proti domu. Brzdaj svoj bes in nikar ne opletaj s hudiči zakai jeza je potrata energije. Ne jemlji njenega vzdiho- vanja in njenih hipohondrič- nih muh pretragično! Ce bi doživljal njene žen- ske »sladkosti« bi najbrž tu- di ti stokal in se ječe zvijal v »poljskem tangu«. Prevedel A. S. STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 18. marec VAŠE ZDRAVJE Boleha tudi gospodinja za »menažersko« boleznijo? Ce ima statistika prav, potem Je že prava nevarnost, ki jo vse premalo upoštevamo: da je tudi zaščitnica družinskega og- njišča že tako okužena z ne- mirom svoje okolice, da tudi pri nji dosega to že občutno škodo na račun lastnega zdrav- ja kot pri možu. Tako se zna zgoditi, da z njo izgubimo še zadnje zavetje miru če zapade tudi gospodinja temu noremu tempu civiliziranega sveta, v katerem že trpijo skoraj vsi možje. »Odkod naj potem črpajo va- ši otroci veselje do življenja in moč nad težavami, če bodo še matere odpovedale?« Tako sprašuje znani dr. med. Hiou Pratorius v svojem nago- voru zdravnicam. »In kje naj potem ima mla- dina še kakšen dom. če bodo še njihove matere živčno ubi- te?« Dejstvo je. da si že dalj časa mnogo zdravnikov s tem vpra- šanjem beli glavo, kako bi namreč mogli zavreti ta ne- pravi razvoj nemirnega hlasta- nja tudi pri gospodinjah. Kako bi mogli v teh stvareh doseči ravnotežje? Ženski organizem je — če- prav v mnogih ozirih prilagod- Ijivejši od moškega, vendar bolj občutljiv za take nevar- nosti našega časa. Pomislimo samo na hormonski sistem. Se- veda, dandanes vemo, da tako mož kot žena doživljata svoja leta druge preobrazbe. Vendar je ravnotežje pri ženi nepri- merno lažje porušiti kot pri možu. Priznati moramo, da so žene tudi v telesnem pogledu neprimerno vzdržljive. Njihova občutljiva bit, neprimerno bolj predana družinskemu življenju od moške narave, pa je zato tudi bolj izpostavljena vsem mogočim škodam ritma hiper- civilizacije. Pri tem ne misli- mo toliko na dejstvo, da tudi žena dandanes dela v pisarni, v tovarni ipd. Večkrat je le bolj na tistih mestih, ki zahte- vajo tipične ženske sposobno- sti, posebno večjo prilagodlji- vost. Kar ženo tako mori in tlači, je prav ta stiska časa, postavljanje (od moških) ter- minov in strah, da do takrat to ali ono ne bo zamujeno, ne bo opravljeno. O občutljivem hormonskem sistemu smo že govorili. Mot- nje na tem področju ne vpli- vajo le na izrazito »ženske or- gane«, temveč zelo neprijetno ovirajo tudi delovanje srca in krvnega obtoka in ves prebav- ni sistem. Srčna kap — nekoč izrazito bolezen menažerjev. dandanes tudi pri ženah ni več nobena izjema. Isto velja za želodčne težave. To ni le stvar zdravnika. Proti tej bolezni na- šega časa se mora boriti vsa družina — to je naša dolžnost in obveznost! Seveda mora tudi žena sama najprej uvideti, da ji marsika- tero delo more olajšati stroj in nekatera gospodinjska dela (za evropsko mislečo ženo nravi absurd!) narediti celo lastni mož! Mož nima — tako so nas učili — v kuhinji kaj iskati! Za današnji čas to ne velja! Tudi on ima dolžnost, da pri- speva lastni delež in pomaga pri težjih gospodinjskih delih, in če je navada (tradicija) tu močnejša kot vsa dobra volja, ga vsaj ne smemo razvajati! Nevarnost alkoholizifia Ničesar ni oporekati tu in tam kozarcu vina. niti šilcu dobrega domačega žganja in še celo ne čaši piva. Pri tako majhnih količinah alkohola or- ganizem ne utrpi nobene ško- de. Tudi enkratne »priložnost- ne« pijanosti ni jemati tragič- no Precej dokazov je za to, da marsikdo more prenesti take majhne zastrupitve z alkoho- lom, ne da bi se pozneje po- kazale kvarne telesne ali du- ševne posledice. Porazno in absolutno zdravju škodljivo pa je neprestano pitje alkoholnih pijač, ki povzroča dnevno po- večanje alkohola v krvi. Ni pa vselej takoj spoznati kronične- ga pijanca. Očiten je le slab zadah iz ust. tresoče roke, neki poseben lesk v očeh. zmršeni lasje, skoraj zmeraj pomanjk- ljivo zobovje in neurejenost v obleki. — V vsem svojem po- našanju pa so včasih notorični pijarici relativno normalni, ta- kp da si njihova okolica ne bi niti zamisliti mogla, kako brez- upno so ti nesrečneži že zapad- li alkoholu. Brezupno zato, ker jih je že zelo težko iztrgati iz krempljev njihove strasti in ker alkoholiki brez večje dnev- ne količine alkohola sploh ne morejo več živeti. O škodljivih vplivih čezmer- nega uživanja alkohola je bilo napisanih že veliko razprav in publikacij. Ni pa povsem splo- šno znano, kako slabe kalkula- cije delajo vsi kronični pivci. Pijejo, misleč da si bodo s tem okrepili življenjsko energijo, imeli več veselja do življenja ali vsaj utopili vse tegobe in nerazpoloženje Najsi tudi v prvem trenutku dejansko ob- čutijo neko posebno ugodje pod vplivom alkohola, čez ne- kaj časa puščc v njih vse- lej občutek tako Imenovanega »mačka" s pravcatimi depresi- jami 7 Glavobolom in izgubo vsake vciie.. ... „ . Pri tem pa pride sčasoma do pojemanja in naposled do iz- gube vsakega občutka odgovor- nosti. Postajajo čedalje bolj asocialni in tako padajo v ved- no večje breme neposredne okolice. Alkohol je v zvišani koncen- traciji vedno celični strup. To se pravi, pri dovolj časa traja- jočem učinku alkohola na raz- ne celice pride do njihove ohromitve in uničenja. Ce je v krvi stalno obstojen alkohol — in to je moč pri kroničnih pijancih stalno dokazati — pri- de ta strup tudi v možgane, kjer povzroča počasno odmira- nje celičnih predelov. Po več- letnem pijančevanju možgani stalno trpe na okvarah; končni rezultat tega je bolj ali manj izrazita »demenca« — slabo- umnost. Ali se vsi ljudje, ki »potre- bujejo« alkohol in ga dnevno uživajo v večjih količinah, za- vedajo te nevarnosti? Ali tudi najbližja okolica takega člove- ka spoznava končno fazo take- ga obolenja? — Mnoge izkuš- nje govore pravzaprav proti temu. Zato je potrebno in nujno: ogibati se alkohola že v malo večji količini, da ne pride v navado, ki nosi za seboj tako daljnosežne posledice! Prev. Marija Gogala DELAVSKA UNIVERZA PTUJ razpisuje TEČAJ ZA KURJAČE CENTRALNE KURJAVE Tečaj bo po programu, ki ga je na temelju pravil- nika o strokovni izobrazbi za delo na elektroener- getskih, kotelskib in drugih energetskih napravah ter tlačnih posodah predpisal republiški sekretariat za gospodarstvo. Ob koncu tečaja, ki traja okrog tri mesece, polagajo slušatelji strokovni izpit pred pooblaščeno komisijo Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev in prejmejo ustrezno spričevalo. Pravico do vpisa imajo: — PKV priučeni kotlarji, kovači, ključavničarji, strojni ključavničarji, mehaniki in strugarji z enoletno prakso pri kurjenju parnih kotlov, — delavci s triletno prakso, od tega najmanj eno leto pri kurjenju parnih kotlov. Začetek tečaja bo takoj po končani sezoni kurjenja. Prijave sprejema Delavska univerza Ptuj. Osojnikova l/II. Informacije dobite na Delavski univerzi Ptuj aH po telefonu 77-,539 NESREČA NE POČIVA Ta teden so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Gera Šori, Spodnji Velovlak 47, lažja poškodba; Ana Prejac, Moškanjci 27, lažja poškodba; Kristina Markovič, Krčevina 4 pri Ptuju, lažja poškodba; Leo- pold Pernek, Tržeč 1, lažja po- škodba; Neža Rogina, Prešer- nova 21, Ptuj, lažja poškodba; Janez Zula, Belavšek 38, lažja poškodba; Sabina Dvanajšek, Presika 15, težja poškodba; An- gela Planine, Ptujska gora 34, lažja poškodba; Igor Zoreč, Lovrenc na Dravskem polju 21, lažje poškodbe; Antonija Sovec, Bratislavci 41, lažja poškodba; Alojz Gajzer, Sta- nečka vas 8, lažja poškodba; Katarina Toplak, Placer 44, lažja poškodba; Mihael Dr venšek, Jurovci 3, lažja p škodba; Ivan Cimerman, Obii 35, lažja poškodba; Peter M cel, Gornja Semnica 111, laž poškodba; Vilin Pelin, Ravni sko 1, lažja poškodba; Fran Zupanič, Virje 4, lažja poško ba; Martin Medved, Miho? 38, lažja poškodba; Anamar Mitermajer, Lackova 2, Pt lažja poškodba; Franc Ft Stogovci 54, lažja poškodl Edvin Fric, Korušnja 30, lai poškodba; Ivan Petek, Breze ci 1, lažja poškodba; Boža Ff čak, Celje, Vorančeva 25, li j a poškodba; Mirko Pohat Pacinje 8, lažja poškodba; A ton Irgolič, Senešči 49, la; poškodba. - FK ■ FILOZOFIJA Neki kmet v Žalcu je zaslu- žil s hmeljem toliko, da je dal lahko svojega sina v Ljublja- no študirat. Ko je prišel sin za počitnice domov, ga je oče vprašal, kaj študira. . »Filozofijo« ie odgovoril sin. »Kaj pa je filozofija?« ga je vpra.šal oče. »Kaj je filozofija, ti takoj razložim. Ti misliš, da si v Žal- cu, kajne?« »Seveda sem v Žalcu,« je pri- trdil oče. »Zdaj pa pazi,« mu. je rekel sin. »Š filozofijo ti dokažem, da sploh nisi v Žalcu.« »No.« I »Torej — če si v Žalcu, i v Ljubljani, kajne?« »Seveda nisem v Ljubi j »Ce pa nisi v Ljubljani, 1 tem si gotovo kje drugje.« »Seveda!« »Ce pa si kje drugje, pot nisi v Žalcu« »Prav res,« je odgovoril če in se zamislil. Naenkrat je sinu prismolil krepko * futo. »Kaj pa ti je?« ga je vp šal sin. »Zakaj si me pa u ril?« »Jaz?« je odgovoril oče. ») ko neki bi te mogel udai če si ti v Žalcu, jaz pa ne drugje?« ! CICIBAN, OTROŠKA TRGOVINA V PREŠERNOVI 1 V PTUJU nudi otroško perilo po za 30 do 50 '/o znižanih cenah; otroške, dekliške in fantovske hlače in spomladan- ske plašče, bluze, veste, ženske spalne srajce, mo- ške puloverje, opremo za novorojenčke, otroške vo- zičke, kolesa in vse drugo za vašega otroka. VELIKA IZBIRA — NIZKE CENE, PREPRIČAJTE SE! ČETRTEK, 18. marec 1971 STRAN 13 ^apir preplavlja svet j{ed drugo svetovno vo.ino industrija papirja izdelala pjjevidni papir takšne ka- j,osti, ki v mokrem stanju VI škode prenese težko o- Jpnega valjarja ali pa pod- gane čevlje celega regi- ^ta vojakov. Ta nepremoč- \fi papir pomeni začetek ,ye dobe v papirništvu. Pa" f ni več samo papir. Uvrstil je med kemikalije, umet- 1 tvoriva, kavčuk in steklo, coraj neverjetno je, čemu £ rabi. Danes lahko napravimo iz jpirja plot ali ograjo proti legu ali pa z njim obložimo jhištvo. Porabimo ga pa lah 5 tudi za druge gradbene amene. S tapetami iz papir- (tapeciramo stene, ki se sa- le od sebe prilepijo na zid. jer morijo muhe in odstra- gujejo vsako nesnago. Tudi ajhinjo lahko obložimo s pa- Hrjem ali vinilom ter ji da- )o videz, kakor da je prevle- fna z linolejem. 7se to in še mnogo druge- ga sem videl v raziskovalnih laboratorijih velikih papirnih tovarn in koncemov za ke- mične izdelke. Mnoge teh snovi so bile narejene v za- vodu za papirno kemijo v Appletonu, Wisconsinu in drugod, kjer stoji institut za raziskovanje papirja, katere- ga vzdržuje 130 ameriških to- varn za proizvodnjo papirja. Ce hočemo razumeti, kaj delajo v teh zavodih, se mo- ramo najprej domisliti starih predstav o uporabi papirja, ki so odslužile in spadajo v pokoj in pozabo. V uvodu o- menjeni zemljevidni papir, ki ga je začela izdelovati leta 1942 družba American Cya- namid Corporation na podla- gi postopka z melaminovo smolo, kaže novo pot k prak- tični uporabi nepremočljive- ga papirja. Danes Izdelujejo iz papirja brisače, prti če in umivače, za kar je treba pa- pirni kaši primešati le ma- lenkostno količino melamino- vo smole. Pod toplotnim vpli- vom v novem načimu proiz- vodnje postane papir netoo- Ijivo lepilo, ki medsebojno povezuje papirnata vlakna. Ti trdni in vpijajoči izdelki iz papirja, ki jih po uporabi za vržemo, odstranjujejo u- strezne surovine, s čimer po- stane papir uporaben kot na- domestek dosedanjih tekstil- nih izdelkov. Znano ameriško podjetje za papirnate robčke, ki se ie iizkazalo kot močno konku- renčno industriji žepnih ru- tic, preizkuša ter izpodriva že spodnje perilo in druga o- blačila, ki jih zavržemo po uporabi. V raziskovalnem la- boratoriju podjetja sta mi dve tajnici pokazali kopalno o- bleko iz papirja in snežno belo večerno obleko, prav ta- ko iz papirja, zelo mehko in čudovito odporno proti mo- kroti. Takšna snov se da še ojačati z dodatkom križasto vloženih svilenih in nylon- skih nitk. Fantastično lep stroj, ki proizvaja to papirno snov, iz- dela v bori minuti 120 metrov tega materiala, medtem ko znaša zmogljivost tkalnih strojev največ 6„5 m v minu- ti. Tako ni težko preračunati, da so papirna oblačila za en- kratno uporabo tako poceni, da jih lahko takoj sprejme- mo. Nekaj oppolnoma novega in zelo praktičnega je žepni robček robček iz papirne ma- se z dodatkom vode in mila. Sestoji iz kosa nepremočlji- vega krep papirja, nabrizga- nega z odišavljeno vodo. Vse to je stisnjeno v kalup iz alu' minijastih lističev, ki ni večji od škatlice vžigalic. Papir o- stane vlažen, dokler ne od- premo kalupa, ter omogoči hitro osvežujoče čiščenje o- braza in rok. Čistilno sred- stvo se razgubi v sekundi, o- hladi kožo in jo tudi posuši. Ta zvitek položijo stewardes- se pred vsakega potnika med poletom. Pred kratkim sem priso- stvoval v. Brooklvnu poskusu delavcev za odnašanje smeti. Nalagali so jih v papirnate vreče, polne vlažnih in mo- krih odpadkov. Čeprav so vreče, težke po 20 kg, stale ponekod po dva dneva v vodi ali vsaj na vlažnih tleh, ni bila niti ena raztrgana. Trd- nost jim daje snov iz mela- minove smole. Komu je kdaj prišlo na mi- sel, da bi izdelal ograjo iz pa_ pirja? Podjetje za cestni pro- met v državi Michigan izde- luje montažne plošče te vrste (Nadaljevanje prihodnjič) [ONKRETNO, KONSTRUKTIVNO... (Nadaljevanje s 1. strani) est v izdelavi in da bodo lončani šele jeseni. Ker kupščina ne premore vseh a rekonstrukcijo potrebnih redslev, bo treba to zadevo ■eševat: skupno s cestnim kladom. BOŠKO VARNICA je vpra- al, kako se kontrolira na- m gramoza na ceste IV. re- da, ker tega ni nikjer vide- B, vsaj v količinah, za ka- tere se misli, da je navožen. Odbornik MURKO je go- jVoril o gasilcih in o tem. da ; kaže proračun do te dejav- Msti bolj mačehovski odnos. ^ JANEZ 2AMPA je izrazil iMenje, da so velika sred- jjrtva za osnovno šolstvo inve- stici.ja, ki glede na osip v os- li "Ovnih šolah ne daje primer- janih rezultatov. Občina Ptuj PO osipu na drugem me- ■^u v Sloveniji. Zampa mi- ^'sli, da bi na zborih volilcev ^morali pojasmiti to vpraša- Predstavniki TIS Ptuj ;'Pi'aprotnik, Levstik in Cu- t**^) so takoj na seji skušali l»tK)ja6niti te zadeve ter so u- ,jj|^toyiii, da so doslej raz- jr^^ožljiva sredstva za osnov-' c^K šolstvo res omogočila ^^oljša^i materialni položaj ^"j^Hiev, še zdaleč pa ne za- r^^io za kritje vseh potreb r učilih in učnih pripomoč- brez katerih še tako ime- ' učitelj ne more napra- ■"' več kot more. J ^ tem v zvezi se je oglasil Anton Purg po svojih iz- JJ.^njah, ki si jih je nabral j"' reševanju vprašanj naše- ^ šoi^i^^g ^ stikih z ustrez- I ''^i republiškimi organi. Te I ° namreč zelo boleče. S tem L ^vezi so padale pripombe P? račun možnosti, ki jih p*!'* učenci nekaterih os- novnih šol v Sloveniji, ki jim omogoči šola bivanje v Pla- ninah in bivanje ob morju, da bi se naučili smučati in plavati, učenci drugih šol pa nimajo najnujnejših učnih pripomočkov, ali pa je oskrb- ljenost šol z njimi 15,7 od- stotna., kot je to primer v ptujski občini. Ti učenci bo- do odnesli v življenje svoje- vrstne pojme o splošno de- klarirani enakopravnosti, ka- tere konktrene oblike obču- tijo na lastni koži. STR\N 14 TEDNIK - ČETRTEK. 18. marec Keinicno cisccnje oblek — Kaj se dogaja ?. vašo ob- leko pri kemičnem čiščenju? — Po šestih mesecih nošenja na sončni svetlobi se vred- nost :n trdnost blaga zmanj- ša za 50 odst — Po kemičnem čiščenju je obleka izsušena in zelo ob- čutljiva za prah. — Kako mora delati dobra kemična čistilnica? Pred dnevi smo izvedeli, da so v kemični čistilnic: »Elegant« v Celju uvedli nov dodaten postopek ob čiščenju oblačil. Obiskali smo čistil- nico in izvedeli za zanimive podatke. Znano je. da vedno hitrej- ši tempo življenja in pa nre- zapaslenost žena povzroča vedno večji pritisk na ke- mif-ne čistilnice, ki pa naj- večkrat ne skrbijo dovolj, da bi se sodobno opremile in po- skrbele za učinkovite tehno- lošl