PRIMORSKA DELAVSKA EHOTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Kakor odrivajo razna podjetja domače delavce in dajajo prednost importirancem z namenom razbiti enot. nost in borbenost delavskih množic, tako se poslužuje ZVU belogardistov za razbitje učiteljskih vrst. Hoteli bi izpodrezati korenine ljudskega šolstva in krčiti pot tujemu imperializmu. Toda varajo se! Naše učiteljstvo je bilo in ostane ljudstvu ob strani! Leto 2., štev. 43 - Cena 4 lire TRST, sreda 9. oktobra 1946. Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. II gruppo Uredništvo in uprava: via Imbriani št. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Ccrs beži... Borba za priznanje pravic Čas beži, a v naši pokrajini še vedno vlada gospodarski zastoj. Možnosti za razvoj je dovolj. Gospodarstvo laka na obnovo, raznovrstnih potreb je veš kot do- Na nedeljskem zborovanju tovarniških ! je vodstvo, da nadaljuje s pogajanji. Pred-odborov, pododborov, zaupnikov in svetov | ložeij predlog ES vsebuje iste pogoje kot ! vseh strok so tržaški delavci razpravljali : so v veljavi v Italiji, čeprav so v naši po- ;• o ' t • , i° Predujmu. Ta predujem naj bi deloda- krajini življenjske razmere težje. V glav- ič/. Kljub temu pa se proces ustvarjal-: jalci dali deiavstvu? dokler Se ne sklene nega dela ne poživlja, se ne razvija, se ne nov\ mezdn- sporazum. dviga •. • Skratka: gospodarskih prilik no- j Enotni sindikati so predložili Zvezi in-cejo urejevati in urediti rajši potiskajo dustrijcev tozadevn: predlog. Delavstvo delavstvo V bedo. j zahteva, da dobijo vs: predujem in so pred- Zakaj naj bi se prilike urejevale? Mar ■ ,0S Zveze industrijcev, kj ne odgovarja de-bi bilo to v korist finančnim mogotcem? ianskim potrebam, odbili. Poverili so svo-Odlocna zavednost delovnega ljudstva je kapitalistom preveč preteča, ker je zaradi, enotnosti in kompaktnosti premočna. Ljudska demokracija, na katero se oslanja delovno ljudstvo s svojimi zahtevami, jim tudi ni všeč, ker jim je nevarna! Zato beži kapitalist od teh pojavov in jih skuša \ rušiti. Hoče si ohraniti svoje položaje, hoče si ohraniti možnosti izkoriščanja in povečati svoj profit! Na drugi strani pa — delovno ljudstvo. S slabšanjem gospodarskih prilik — cene proizvodov naglo rastejo — se vedno močneje oglaša želja po blagostanju. Pomanjkanje, brezposelnost, draginja in nevarnost mraza — zima se naglo približuje — nam vsiljujejo vprašanja, na katera moramo odgovoriti z dejanji, ki pa -istočasno silijo delovno ljudstvo k dejavnosti. Dva tabora si stojita nasproti! Tam kapitalisti, njihovi hlapci, pojitarstvo, lahek zaslužek z izkoriščanjem človeka ... Tu delovno ljudstvo, odločno nasprotno izkoriščanju, pobornik dela, ki vodi do blagostanja... Tu zadostitev potreb, tam nizkoten pohlep. Stanje razmerja med tema 'taboroma je napeto. Gmotni položaj delovnega ljudstva je preresen, da bi se lahko čakalo in daje resno misliti. O tem nas prepričujejo stavke in drugi samoobrambni ukrepi delovnega ljudstva, s katerimi hi si želeli priboriti olajšanje gmotnih prilik. Želeli bi blagostanje. Misli delodajalcev pa se vrte okoli dobička in njih želje se zoperstavljajo napo- Gorica ne more živeti brez dežele Pregled dela in naporov delovnega ljudstva je dokazal, kje so viri gospodarstva in kulture Gorice nega mezdnega sporazuma. | Delegati so vsestransko preučili vpra-j sanje predujmov. Končno so izglasovali 'resolucijo, ki jo prinašamo v celoti:' Resolucija - izraz zaupanja Predstavniki upravnih svetov vseh strok, tovarniških odborov, pododborov in zaupnikov, ki zastopajo člane Enotnih sindikatov, so se sestali 6. oktobra 194G. na izredni skupščini. Po poročilu mestnega odbora v zvezj s predlogi Zveze industrijcev glede začasne podpore industrijskim delavcem so preučili in razpravljali o tem vprašanju ter ugotovili, da bj na ta način bile prikrajšane nekatere stroke. Ugotavljajo, da se v predlogu Zveze industrijcev skriva namen odlašati podpis novega mezdnega sporazuma na nedoločen čas; zato ogorčeno odbijajo ta predlog. Predujmi, ki ne določajo obenem tudi veljavnosti novih mezdnih izboljšanj, kršijo delavske pravice. Upoštevajoč nujno zahtevo delavstva, da se takoj rešijo najosnovnejše potrebe, dajejo zaupnico mestnemu odboru, da takoj prične pogajanja z Zvezo industrijcev, da v najkrajšem času zaključi nov splošni mezdni sporazum. nem pa poskušajo 'ndustrijci z vpraša- V nedeljo se je vršila v Gorici »Parada njem predujmov pridobiti na času in na ta : dela in kulture«. Že od 1. oktobra, ko se način zavlačevat; vprašanje novega sploš- ie pričelo na Goriškem dvomesečno tekmo- so bile zastopane. Tudi na ta dan niso izostale običajne neslanosti in izzivanja šovinističnih • prenapetežev, ki vedno uživajo potuho s strani javnih organov. Ko je šel mimo voz, ki je alegorično prikazoval nacistična grozodejstva obešanja iz časov zadnje vojne, je neka reakcionarka vzkliknila: »Nemci bi morali vse Titine potrebuje nobenega komentarja. Mnogoštevilno je bilo zastopstvo Furlanov. Voz iz Krmina je predstavljal sloven- domačim in Delavstvo ne dopušča, da b: bile nekatere stroke prikrajšane in manifestira tudi na ta način iskreno razredno zavest in solidarnost. . Resolucija je bila soglasno sprejeta. Svojo razredno zavest pa so dokazali tudj z zahtevo, da. se uvede 40-urni tedenski delovni čas. Zavedajo se resnega položaja brezposelnih delavcev, zalo bi radi z zni- žanjem delovnega časa izdejstvovglj zaposlitev večjega števila delavstva in s tem prispevali svoj delež. Pri taki soglasnosti jn zavednosti delavstva ne more izostati končni uspeh, cilj delavskih naporov pa ne more izostati, da se dosežejo pravice .delovnega ljudstva in splošnega blagostanja. vanje na polju gospodarske obnove, .pod geslom »S Titom do zmage«, pa do 6. t. m., je delovno ljudstvo priredilo razne kulturne prireditve o tisku in naši knjigi, ki bi jo nam tudi ZVU hotela nadomestiti z vsiljeno, po duhu tujo nam besedo. Zaključek kulturnega tedna pa, je bila Parada dela. Na tej je bilo prikazano enoletno ustvarjalno delo italijansko-sloven-1 skega delovnega ljudstva Goriškega okrož-; sko-italijansko bratstvo, k; je ja. ‘ 1 Že pred 10. uro dopoldne so se pričeli zbirati, alegorični . vozovi . iz vseh krajev Goriške. Toda delovn oljudstvo je . že ob -prihodu v mesfo naletelo na »prijazen« sprejem policije, ki je tudi tokrat pokazala svojo naklonjenost do demokratičnega ljudstva in ni pustila nekaterim vozovom v mesto. Ob vsakem koraku, ob vsaki priliki poskušajo na najrazličnejše načine ovirati naše delovanje, ker menijo, da bodo s tem zmanjšali uspeh in zastrašili napredne. množice. Enotnost in elan delovnega ljudstva sta velekapitalu v napoto in ovirata nemoteno delovanje kolonialnega sistema vladanja. Vozovi, so se razvrstili in krenili po mestu.. Celotna gospadarska zgradba sončne Goriške. Toda delovno ljudstvo je že ob Vse panoge gospodarskega udejstvovanja telo na nešteto ovir. Tudj ZVU je hotela z vsemi omejitvami usmeriti prireditev v okvir starih fašističnih, za režime in kapital neškodljivih prireditev. To so poskušali doseč; tudi z dokaj bučnimi sredstvi — z zvočniki, s katerimi so obredli podeželje in trobili razna navodila in omejitve; skratka, javljali so razne direktive, kate- pobesiti!« Ta vzklik je tako značilen, daj rim se je demokratično ljudstvo čudilo in jih sprejelo z nezadovoljstvom. Parada dela in kulture je dokazala razumevanje in zavest ljudstva, da je vprašanje srečne bodočnosti v naših lastnih rokah, čeprav to mnogim ni všeč in se proti temu tudi z vsemi silami poskušajo 20 lir na mesec cev. rom delovnega ljudstva. Borba je ostra in pri nas neenaka. Sicer je res, da ima delovno ljudstvo od vsake uprave: državne, [ dohodke, da se kolonialne, pa tja do začasne ali vojaške, J rentirajo več. Zavednost in solidarnost sta odločali Uspeh stavke v Tovarni jute in vrvarni Solidarnost in razredna zavest delavstva upoštevajo in zagotovijo, nakar bodo spet sta dosegli važen uspeh v borbi proti vsem odšli na delo Njihove” upravičene "zahteve 'so 'nale- ' poizkusom izkoriščanja in razbijanja de- V teh podjetjih je zaposlenih mnogo Pohlep hišnih lastnikov Tržaški hišniki imajo jako slabe plače. Dobivajo namreč po 20 do 250 lir na mesec. Za izboljšanje svojega' obupnega gmotnega položaja se borijo že 14 mese- tujim reakcionarjem in njihovim hlapcem trn v peti. To smo lahko opazili tudi ob mimohodu, saj so poskušali z vsemi silami boriti preprečiti možnost, da b; vozovi iz Furla-- Da, da, gospodje pri zelenih mizah! nije prišli v mesto. :Brez žuljavih rok okoličanov-Slovencev bo Že pri pripravah je naše ljudstvo hale- \ Gorica kmalu le neznatno mestece. tele na gluha ušesa. Hišni lastniki se namreč izgovarjajo, da imajo zelo nizke jim stanovanjske hiše ne polno pravico zahtevati pošteno življenje. Saj za to so uprave tu! Žal pa je to premnogokrat le teoretična predpostavka, h ni v skladu s praktičnim življenjem in pravim poimem demokracije. Zato je. tudi razumljivo, da operira kapital zelo rad I.asiniki hiš so povišali najemnine in stanovale« so na to pristali. Mislili so, da bodo hišni lastniki zvišali hišnikom piače i oda zmotili so se. Plač hišnikom namreč niso zvišali. Sele na odločno zahtevo Enotnih sindikatov so pristali na lavske enotnosti. Vztrajali so in zato so žensk, k so za časa stavke dokazale svojo tudi zmagali. ! razredno zavest, ki jo moramo še posebej Dolga so bila pogajanja. Delodajalci pohvaliti, so bili uporni in nepopustljivi. Poskuša- i Na sindikalnem sestanku je zastopnik li so tudi z zvijačo. Urad za delo je nam- pojasnil delavsivu dosežene uspehe. Spora-reč predlagal, da se stavka prekine in še- zum predvideva v znesku 40% nad dose-le nato nadaljujejo pogajanja. Delavci danjimi mezdami, poleg tega pa še eno pa se niso dali premotiti. Vztrajali so na liro za moške in 0. 50 lir za ženske kot s pojmom zapadm demokracije in os>ania | !00% povišanje, kj pa glede na doseda-vse svoje upe v to demokracijo. Prot) sta- nje nizke plače nič ne pomeni in zato iu-Ušču kapitala delodajalcev se delovno j -li mšniki tega ne morejo sprejeti. ljudstvo bori zaradi življenjske nujnosti. Hišni lastniki sicer res nimajo takih Bori se proti izkoriščanju za svoje pravi- dohodkov, kot so jih nekoč irneli, vendar ce do življenja. Vsi znaki pa kažejo tudi, se motijo, če mislijo, da delovno ljudstvo da je pritisk izredno slabih gospodarskih prilik na položaj delovnega ljudstva zelo močan in da se bo verjetno še stopnjeval. To bo povzročilo nujne posledice, ki nikakor ne morejo biti znak urejenosti, niti v čast zapadni demokraciji. Delovno ljudstvo bo primorano vedno nima pravice do življenja. Izbijejo naj si iz glave vse težnje po nekontroliranem izkoriščanju svojih nameščencev in na brezdelno lagodno življenje. Vratarji so odločeni, da si izboljšajo svoj gmotni položaj. Od svojih upravičenih zahtev ne bodo odstopili, dokler si energičneje zahtevati izboljšanje svojega zagotovijo izboljšanja zase, svoje druži gmotnega položaja, da bo zamoglo živeti ne, skratka za vse hišnike, ker so razredno pri tem naglem naraščanj a cen, zahtevalo bo vedno in odločno ljudsko demokracijo. zavedni. Zavedajo se, od rente! da se živi od dela ne pa Krivic še niso popravili Za časa vladanja raznih italijanskih lovno moč. Kdo se naj torej čudi, če mogotcev v naši deželi so bili njihovi držuje Italija naše dobre delavce, a za- na- tem, da se njihove upravičene Sporazum se glasi: Delavci specializiram kvalificirani I. razr. !> II* JI ravadni težaki zahteve doklado za uro. moški na ur,o 8,— lir 7.40 lir 7.20 lir 7,— lir 6.Č0 lir ženske na uro 5.20 lir 4.90 Kr 4.70 lir 4.50 lir 4.30 lir delavstva do stavkujočih. so tudi delavke dokazale Pri tej izredno Za delavstvo, ki ni navedeno v zgornji vsega razpredelnici, veljajo isti pogoji. ; stavki Predujem bo veljal do trenotka, ko sto- razredno zavest in s svojim zadržanjem pi v veljavo nova mezdna pogodba, ko bo- v največji meri doprinesle k zmagi in us-do tudi obračunani predujmi. | pešnemu zaključku stavke. Govoril je tudi tov. Muslin, član odbo-1 Dosledna in vztrajna borbenost delav-ra Pokrajinske zveze ES. Poudaril je, da stva Tovarne jute in vrvarne naj bo vse-je odločnost delavstva največ pripomogla mu delavstvu, ne oziraje se na stroko, v k lepemu uspehu. V tem obdobju 16 dnev- zgled, kaj ne borbe za delavske pravice je prišla do doseže, izraza moralna in materialna solidarnost I . . • ■ : -# Ji »I Goriška prefektura je dne 7. t. m. vrgla iz stanovanja tov. Marušiča Petra, člana E. S. Omenjeni je oče 6 otrok. Štiri najmlajše izmed njih so odpeljali' kljub protestom staršev v bolnico. Kakšne pretveze si bodo^zopet izmislili? Saj • brez vzroka nt možno spoditi nikogar iz stanovanja, še najmanj pa družinskega očeta s 6 otroki ne! Morda ni komu prav, da je zgoraj ime-1 novani Slovenec in član zavedne delavske organizacije? Tudi slika mamala. Tita ne bi smela bit; vzrok za tc, vsaj p: pojmih j ljudske demokracije ne! | Način postopka ni socialen, saj organi-' zacija sodobne in ljudske družbe ne bi smela dopuščati takih postopkov, ki silijo | Mi gremo naprej, mi — goriško delovno ljudstvo... Brez vzroka so ga deložiralž dne 18. sept. t. 1. —■ Naš učitelj ni hlapec! vse se lahko s solidarnostjo budi vedrit; pod milim nebom. O „nepristranosti“ Trgovska zbornica (Camera del Com-mercio) se pri razdeljevanju gum in zračnic poslužuje svojevrstnega ocenjevanja, ki nikakor ni v skladu z nepristranostjo. Po sramotni rapalski kupčiji je stopi-1 Tako je ZVU po svojem okusu preme- 'nakg^a°Je šindlkatif1 italiianskilf^železnb lo primorsko ljudstvo na dolgo pot trplje- ščala naše učitelje, ki so morali v pičhh fioricMO1 s* zele ^razen vsakodnev bodo Voce libera in nieni s0. pomenu besede prav vse, ne oziraje se na nje ljudstva, kar je današnjim ob,f*stem * * , - . . vsem usum o i . ../.v. i . —c...., —-■ . . , politične simpatije ali antipatije, ki jih naTažnejša in naivefiia skrb m. vsestransko premišljeno. Zato se pri ^*1 kruh‘’ fadi kai duševne hrane. Kdaj bodo Voce libera m njeni prezrta. Čim splošnejša je neka zadeva, kdo goji do naših oblasti Imela je pa ta 7 , obnovi .n gradnji stanovanjskih poslopij S v . trudniki objavili podobna tekmovanja za tem večja in nujnejša skrb se ji posveča.‘razstava veliko napako, ki jo opažajo tudi zclravstvene pril-ke ljudstva v zased- polaga na higijenske predpise seveda ve- Ajdovščina. Radio-postaja je ze pri- priključitev k — Italiji ali NDT (Ne- In kaj je važnejše od ljudskega zdravja? | po drugih krajih: povsod se ustavlja sa- S™ 11' • n 0 do*leJ na.pravl'jno lika važnost. čela s svojim nadvse potrbenim m ko- 0dvisna Država Tržaška!) ?? V onem pasu naše dežele, ki jo je za- j mo en dan. kar je odločno premalo, žal w ? I,TnTlcesa.r- V. anskem f0^ Vsekakor je bilo v kratkem času še ne ristnim delom. Dela v izpopolnjevanju posedla jugoslovanska vojska, živi in dela I n: mogoče drugače, ker je krajev mnogo ’ m™ PaC razdel,la po So,ah Poldrugega leta storjeno v pasu B tudi v staje pa se še nadaljujejo, lindstvo v dob: svoievn tretieaa tekmova l in morate bit; rar«tnvn v«i rteinio: !*ekaj utammskih preparatov; to te pa zdravstvenem oziru toliko, da so uspeh: j tud? vse, kar je v zdravstvenem pogledu v primeri s stanjem, ki je vladalo za ča-.IffM«!* Pnctninn štor iči. Toda tudi glede uspeha, te akcije 1 sa Italije, kar, jasno vidni. * -I ljudstvo v dob: svojega tretjega tekmova j in morajo biti razstave vsi deležni. Sicer nja, tekmovanja za priključitev naših kra- j so to prvi začetki in ne dvomimo, da bodo jev k Jugoslaviji V lo tekmovanje je j naši zdravstveni krogi kmalu premagali vključilo Poverjeništvo PNOO v Ajdovšči- j tudi to težavo. ni tud: vprašanje ljudskega zdravja. S tem j y strašnem trpljenju vseh narodov naše nikakor ni rečeno, da se doslej m delalo ! države Koprščina seveda m bila izvzeta, v tem pogledu! In to kljub velikemu. po-1 sledovi teh easov fi0 seveda Jasho vid,,j manjkanju primernih delovnih moči, po-. judj v zdravstvenem pogledu. Vendar je. trebnega orodja, predvsem potrebmh zdra- zdravstveno stanje ljudstva v splošnem po-vil Z novo akcijo na, zdravstvenem polju | v0ijn0i kar pripiaute tov. zdravnik dejstvu, hočejo nase ljudske oblasti^ prodreti v po- da ^jV; nag narod neizumetničeno, prirod-slednji kotiček in posplošiti skrb za^ ljud- n0 življenje; mnogo pripomorejo k temu „P. A. P. - Ajdovščina« Dober slndiholni odbor polovica uspeha Iz uredništva tura, ki zavzema v zdravstveni vzgoji ljudstev prvenstven položaj, 'topot pa se je prešlo na delo zdravnika samega in to z intenzivnostjo, skoro zagriženostjo, kakr- DELAVEC = IZUMITELJ ako bi ljudje malo manj globoko pogle- lavn’’ da 80 ni*h.ov'i uspehi kar neverjetni. ; jz razprave o disciplinski postopkih _ - . -------- —--------- —- dali v — »glažek«... iinajo niccl seboj tudi udarnico in udar- p^oti nekaterim članom je razvidno viso* Delavec v ljudski državi ni stroj, temveč Jiem prejeli. Tvojo kritiko bomo upoštevali. Težavnejše so zdravstvene razmere v ']lka' Y®e to iako nekam skrivajo, kakor ka vzgojna možnost našega delavstva, ki i misleč človek Ker si prvi, ki je iznesel svojo kritiko, Gradenu. Ljudstvo — mali kmetje, svet — da 80 ]uDosutnl;i, ca bi se kaj o njih izve- j0 nudi pravilno pojmovanje vzgoje^član-1 v tovarni strojnega jermenja sta delav- f1110 sklenili, pošiljati ti v nagrado naš list Hrašle pri Postojni. Zaradi množičnega .obnavljanja v borbah porušenih in požganih poslopij se je pokazala nujna potreba po opekarni, ki naj bi zadostila veliki potrebi po opeki. Zato so zgradili v Hraščah opekamo, ki bo zmogla na uro 3000 opek. Začasno bodo uporabljali domačo ilovico. Da se more čimprej pričeti Odgovorni urednik: Marjan Medvešček Stanovski tovarišici Živki Jugovi in njenemu življenskemu drugu Radu Cilenšku iskreno čestitamo Tov. Albertu Petkovšek-u, Trst. Tvoje pismo z dne 2. t. m, smo z vese- s * — | izostanejo, otroci nimajo dovoljne m pn- _.,_v_n]__________________az_n'_, za?lst}-jkov Jfl"6 odločno nastopili za odpust delavca z lovanje okroglega strojnega jermenja, kij Pričakujemo tvojih novih kritik. UREDNIŠTVO stva od strani podružničnega sindikalne- ca Oto Dreger in Radoslav Jarebica V svo- brezplačno za dobo treh mesecev, počenši >* i nuiiiSKi nninzfi.i norinn . ko«ion:r*o covorin »on u« omvr ic nvi\«i iuvti u ici <4 * * ^ • ... nih žrtev, kakor je bil slučaj pri nas zdravstven F*; 'ten''n')'v iml^ozemiiu^ naSf" ■i* -*■“ " “a v **—*• pripovedovanju so bile osnovane skupino pSSvanrTSlo^Sše^J W tekmovanju ta tekmovalnem načrtu, ki s po štirimi zdravnik . Ena skupina je ,,,,, , . " ......... • ------------- r v j ori Je ze p0pravii0, vendar si ljudje še morajo pomagat} z zasilnimi pra- ških oblasti Premnoge šolske stavbe so t , Mnogo so razpravljali seveda o novem skjeDati da tekmovanju m tekmovalnem načrtu, ki clob|-a ddovna disciplina in pravo tova- svojega prekrška zavedel in se pobolj- nja povečana za 9M%, v istem. razmerju ‘ Tudi iz drugih primerov moramo je izboljšana kakovost jermenov, cena se I se odbor jasno zaveda,- da je zniža za 24,56%. Velika važnost te iznajdbe nam bo naj- i jasneje prikazana, ako vemo. da bo pri | stroju zadostoval en sam delavec, med- tss.•JiLJlzTT™}."f**-‘FFFi sš^s^JsJt ,sas?žtarS! <«. 1»»**m***•«.»v. :oo°-:,ir-.^ ^’ n.s.vega našteta 3U .jud«. . j jei0 z veliko vnemo in že to samo dejstvo socialno stran delavstva se posebno zrca-1 Izredne seje se je udeležil razen dose- Pregled je bil interni, kirurški in zobni.' nam daje najboljše zagotovilo da se- ■> v razpravi o ureditvi stanovanjskih sob danfega upravnika podjetja tov. Pengo-Skupina v Rižan: je mogla biti natanč- bo*moglo v najkrajšem času doseč' vidne za uslužbence, ki imajo domove daleč ali va tudi novi upravnik, tov. Sočan, ki je nejša, ker je razpolagala tudi z rentgeno-^jspehe_ Predvsem ' so vsekakor potrebna ki jih sploh nimajo. Zadeva je sicer šele bil prisrčno sprejet in ga je tov. predsed-loskim aparatom. 'i poljudna predavanja o higieni, boleznih v povojih, videti pa je, da jo imajo v ro-, r.ik pozval na sodelovanje. Tov. Sočan je Na pregled je prišlo prav vse: od naj-' posebno nalezljivih. Kajti neprimerno- laž- kan pravi možje in smo kar radovedni, I s svojim aktivnim poseganjem v delo se-mlajšega do najstarejšega. In ljudstvo 'se je je zatret} bolezen v kal:, kakor jo po kako bo vse urejeno. ’ je dejansko pokazal, da bo sindikalnemu je te akcije oklenilo z velikim veseljem zneje zdraviti, celo, ko je morda že zasl n- Izredno važno je vprašanje o vajencih,; odboru zvest sodelavec ta tovariš, n zanimanjem, kar je izpričalo s sprejemi tc-la. In ljudstvo je pouka nujno potrebno, ki jim hoče podružnica ustanoviti lastno I še. marsikaj so se pomenili in skleni-tovarišev zdravnikov. Predvsem je veliko ; saj niso italijansko oblasti skrbele v tem šolo in urediti lasten vajeniški dom. To j li, toda že iz navedenega je jasno razvid-pozornost vzbudila zdravstvena razstava, oziru zanj nit: po mačehovsko. Oseonr. bi- predsednik Jug je o zadevi že govoril na mo, kako vsestranske in velike važnosti je ki je bila prirejena. 29 IX. v Kopru. Orgo-1 gitena ljudstva je dobra, manj stanovanj- merodajnih mestih in je torej stvar že v v podjetju sindikalni odbor, ki se zaveda nizacija te potujoč^ razstave je Bila. zelo j sk:>. Pač ekonomskim razmeram p -imer 1 razvoju. S tem je ta podružnica načela svojih nalog v poln meri Ponavljamo pa dobra, dotok Ijudj pa od otvoritve do nje- no... Naj večjo pažnjo bo treba posreča ti vprašanje, ki ga bodo morale načeti tu- željo, da bi tudi mi kdaj izvedeli kake za- nega zaključka. Kaj je značila ta zdrav- pač stranišču in gnojišču. Sicer pa bodo Idi še mnoge'druge podružnice ESZDN nimivosti iz vrst sindikalistov samih. zobozdravnik, izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. Govori slovensko TRST, ul. Terrebianca 43 (vogal ul. Carducci) Zadruga prodajalcev netekočih gorilnih snovi TRST Via Mazzini 6/11. Telefon 3972 Povotna vprašanja ameriške indnstriie Ameriška javnost se zelo zanima za prehod vojne industrije v povojno, mirnodobsko industrijo in za težkoče, ki so s tem v zvezi. V letih vojne se je ameriška industrija naglo razvijala ta to predvsem vojna. Po uradnih podatkih se je produkcijska moč 'rojne industrije v ZDA povečala od leta 1940 do 1944 povprečno najmanj za 40%. V istem razdobju se je povečala indu strijska proizvodnja več kakor za dvakrat v poe.iinih panogah, tako n. pr. v ladje deistvu, proizvodnji avionov in sl. — 20 da 35 krat. Proizvodnja se jo v letih vojne povečala predvsem zaradi velikih državnih naročil. Ko so prenehale vojne operacije, so se ustavila tudi naročila in produkcija je pričela naglo padati. Proizvodni indeks je padel lani qd 225 v mesecu maju na 212 v juliju: v avgustu je padel na 190. v septembru pa na 175. Nagel padec proizvodnje je povzročil nevarnost masovne brezposelnosti. Število industrijskih delavcev se je v vojnem razdobju povečalo približno za 40%, a v jroedinih industrijah — metalurški, kemijski — za 150%. Pričetek zmanjševanja produkcije v vojni industriji ie Pov' zrnčil masovno odpuščanje delavstva. Po podatkih statističnega urada ZDA je bilo lani v mesecu oktobru 1.5 milijona nezaposlenih. (Koncem decembra pa je število brezposelnih naraslo na 3,000.000). Odpuščanje delavstva iz tovarn vojne in- | dustvije je povzročilo znatno zmanjšanje j mezd, ker je večina odpuščenih delavcev z zaposlitvijo z drugim delom bila prisiljena pristati na nižje mezde. Kakor je ugotovila vladna anketa, je bil ta prehod delavstva od enega dela k drugemu ! zvezan z zmanjšanjem mezd za 30 do 50%. : Zmanjšanje delovnega tedna, in v zvezi s : tem ukinjen je nadurnega dela je še bolj j vplivalo na višino zaslužka. Za časa vojne j so delavci normalno delali 48 ur. Pri tem pa so dobili 50% doklado za delo nad 40 • urami. V mnogih industrijskih panogah [ je ukinitev prekoumeah dela povzročila j znižanje tedenskega zaslužka za 20U. i Vzporedno, z manjšanjem zaslužka j«, po-rastla draginja. Po podatkih ministrstva za delo je indeks cen glavnim življenjskim 1 potrebščinam znašal v oktobru pr. leta 128.9 proti 126,5 v letu 1944. Zmanjševanje mezd je povzročilo resno j nezadovoljstvo delavstva. Večina velikih j podjetij je odločno odklonila zadovolji'! i zahtevam delavstva po zvišanju mezd in j njihovi poskusi, da preidejo v ofenziv > j protj pravicam delavskih sindikatov, so ! imeli za posledico naglo zaostritev borbe . med delavstvom in delodajalci. Po podat-1 kih ki jih je podal predsednik Truman na, I tiskovni konferenci 29. novembra pr. 1., je j bilo od avgusta 1945 leta 1500 stavk, ki so i zajele 1,5 milijona ljud:. Zlasti ostri so bili j delovni spori v avtomobilski industriji. V zvezi s prehodom vojne proizvodnje Iv mirnodobsko ee v ameriškem tisku zelo [ostro obranavajo tako gospodarski kot so-! ciaini problemi. Glavna skrb je v vprašanju, na katere socialne plasti naj pade 'glavno breme gospodarskih težav, ki so nujno povezane s spremembo industrijske proizvodnje. V zvezi s tem se mnogo raz-nravi) i o tem, kakšnih metod ?iaj bl.se jvsluž.iij pri izvedbi teh spreme nir ali m*-to I vladnega urejevanja ali n,n • i svobod-! ' ne konkurence. Pij obravnavanju teh vprašanj sta se pojavili dve nasprotujoči si stališči. Eno zagovarjajo predstavniki velekapitala, drugo pa progresivno delavske- organizacije, predvsem kongres proizvajalnih delavskih sindikatov. Predstavniki velekapitala zagovarjajo program, ki predvideva, da se delovne mase s stroški industrijske preosnove. V zvezi s tem zahtevajo, da so v osnovnih gospodarskih vprašanjih prepusti iniciativa pH-vaftao-podjetniškim krogom.. Njih parola jo »usposfavitev svobodne iniciativ« ter zato vztrajajo, da se državna kontrola popolnoma odpravi Posebno ostro nastopajo velekapitalistični krogi proti progresivni zakonodaji. V začetku novembra pr. l. je »Nacionalna zveza industrijcev« predložila i komisiji predstavniškega doma, ki proučuje vprašanja, povojnega gospodarstva, šte-' vilne predloge. T; predlogi predvidevajo ukinitev vseh omejitev iz časa vojne, ukinitev vseh omejitev na dohodke, zmanjšanje davka na dobiček družb in strožjo kontrolo vlade nad delavnostjo delavskih , sindikatov. ( Program kongresa proizvajalnih delavskih sindikatov (KPP in drugih naprednih ‘organizacij) pa ima povsem nasproten zna- čaj. Predsednik KPP je izjavil, da je naj- krogov, pozdravili njegov predlog o uki-j davka. Ta zakonski predlog je bil prelo l važnejši in najnujnejši • problem ZDA njanju omejitev vojne dobe. List »New- ! žen kasneje predstavniškemu domu kje »uposiavitev kupne moči ameriških delav- York Times« je pisal, da je Truman dobro j je utrpel še nadflljne spremembe tako d; cev, ki je naglo padla«. V tej zvezi pred- začel v pogledu izvedbe vladne kontrole j je končno zgubil celo svoj prvotni nazh i videva program KPP izvedbo ukrepov, ki nad industrijo. V varianti, ki. jo je predstavniški don bp zagotovili sorazmerno porazdelitev brc-, V pogledu. vladnega programa o spre-1 sprejel, je .rečeno, da je cilj zakona za