PoTfnTna plačan« v go!«7ftT, MarUtOFSStl Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 42 Maribor, sreda 20. februarja 1929 »fVTRAt « izhaja razu« nadelja ir praznikov vaak dan ob 16. Mri R»fcai pn p««u>— tek. mm. * Lfub^ani te. H .400 Valj« mn»>nr pratMtM v mprttit tU> »• »«M 10 Dta. M ttoai pitlN* T»i*fon: 440 Upravo 46« Ogtaai pa vratu, pomočnik Tomaševič je izpodnesel stopnice in v naslednjem trenotku je bil Krmpotič nezavesten. Čez 11 minut 20 sekund je javil sodni zdravnik nastop smrti. Kot drugega so privedli Nikolo B r- žrtev. Z Bogom!« Novinarjem pa je še pristavil: »Lepo.napišite!« Nato se je poljubil s zetom in stricom, ki sta ga spremljala na zadnji poti. Ko je poljubil razpelo, je stopil s kratkimi, nervoznimi koraki pod vislice. Čez 10 minut jc nastopila smrt. Ko so posijali prvi solnčni žarki, je stonil rabelj Hart pred sodni senat in jc izjavil: »Slavno sodišče! Pravici je zadoščeno!« V tem trenotku so za' bobnali tamburji trikrat v znak, da je konec gorskih ptičev. Duhovnik je še opravil molitev, nakar so se navzoči raz!li. Občinstvu, ki je stalo pred sodiščem. jc policija razdelila tiskane razglase o izvršitvi smrtne kazni. Razglas konča z besedami: Ob 6.35 je bila izvršena smrtna kazen nad Marija-Knnnotičem. ob 6 55 nad Nikolo Brdari^m ob 7.09 nam Mijo Vrbnn-ccm, ob 7 20 nad Pavlom Prpičem, s darila, ki jc prihajal apatičen z na-1 čemur jc pravici zadoščeno. Mobfliiadla v Mehiki UPORNIKI IZROČIM VLADI ULTIMATIVNE ZAHTEVE IN ODKLANJAJO VSAKA POJAJANJA. - REVOLUCIJONARNO GIBANJE SE NAGLO ŠIRI. MEHIKO, 20• februarja. Vlada je odredila mobilizacijo armade v srednjem in južnem delu države, da tako prepreči širjenje revolucionarnega gibanja, ki je nastalo v severozapaduem delu države in ga vodita guverner Valanzuela in general Monza. Uporniki so poslali vla- di ultimat, v katerem zahtevajo takojšen izgon bivšega predsednika Callesa in odstop sedanjega predsednika republike Portesa Gla, Obenem izjavljajo, da odklanjajo vsaka pogajanja in da bodo nadaljevali boj do končne zmage. NEW-YORK, 20. februaria. V severo- žaj in Izkoristijo prilike v odnošajih Italije do Albanije. Italiiansk apenctracija na Balkanu, v Mali Aziji, Rumuniji in Rusiji *a£* dadsko železnico, Druga železnica bo vod la iz Bordeauxa čez Lyon in Turin v Benetke, Trst, Beograd. Bukarešt in Odeso. Obe ?e'eznici bosta >meli zveze z bolgarskimi, jugo* o še •^fnl nri /ivlioniu. 1 avina je zasula dalje tudi 30 ovac. ki so vse poginile, V Knt-?'mč |i nri Koniicu ie vptik pla?. noriJŠil bišo nekega selinka. H*"rka in sin sta se pri tem ^a so težko ranjenega pripeljali v bolnico. — r*r•-?K3> or:£i.._ K »-Mra 'srama- -srrr:. n r n o r tr, dne Ki. ^^^r-ci-^BafgpiivT? ;r • Zakotna ioia v Studencih zaorta NE ZARADI MRAZA IN POMANJKANJA KURIVA, AMPAK RADI KONITEGA OBSTOJA. NEZA- Maribor, 20. februarja. Kakor je naši javnosti že znano, so se bili lotili preteklo leio zlasti še jeseni voditelji našega nemštva podrobne in sistematične propagande za nemško šolo-. Vso zadevo je bil vzel v roke sedaj tudi 2e razpuščeni »Deutscber politi-scher und wirtscbaftlicher Kultur-Verein fiir Slovenien«. Ali je to storil iz lastne inicijaflvc ali pa je prejel pobudo za to od samega dr. Morocuttija, oziroma iz one strani preko mejnih kolov, to nas več ne1 zanima. Dejstvo pa je, da se je kar naenkrat začel prav živahen pokret za nemško šolo ne samo na meji, ampak tudi v zaledju, kjerkoli so še kaki ostanki predvojnega umetno vsibenega in u-metno vzdrževanega nemštva. Z enostranskim tolmačenjem neke odredbe bivšega prosvetnega ministra so upali doseči kar na mah, če že ne povsod popolnoma nemških šol, pa vsaj posamezne vzporednice. No, to pa ni šlo tako nado in gladko, kakor so si bili razni gosp. voditelji zamislili. Končna rešitev tega vprašanja se je precej zavlekla. Temu so pa krivi nemški voditelji sami. Pri tej propagandi so se namreč posluževali že tolikokrat ožigosane in v kulturnem svetu tudi ob sni ene svoje stare predvojne metode. Uoregii so namreč v svoj voz — ker so bili sami premalo številni — od tij h gospodarsko odvisno in zaslepljeno slovenska delavstvo. Slučaj Cel e je naravnost eklatanten vzgled, ki mora tudi slepcu odpret1 oči. Ker za enkrat ni šlo torej tako glad ko, so si pomagali z zakotnim šolstvom. Od naše uprave ob prevratu odpuščeno, ali pa radi nezanesljivosti upokojeno u čiteljstvo, ki je ostalo še pri nas, je poučevalo tudi slovenskih roditeljev. deco v takozvanUi zakotnih Šolali Tudi v našem mestu in okolici je blo več takih šol. Ko je šolska oblast zvedela za te Koncertna pevka Fanti Čadeževa si je izbrala za svoj koncert, ki se bo vršil v petek, 22• t. m. v kazinski dvorani, nastopni vspored: 1. Dev: Kanglica. 2. Škrjanc: Večer soparen bo. 3. Osterc: Solnce v zavesah. 4. Parma: Projekt. 5. Lajovic: Snleen- — 6. Dvorak: Arija iz opere »Rusalka*. 7. Verdi: Arija Aide. 8. Wngner: Balada Sente. 9. Liszt: Ribič. 10. Rimsky - Korsakovv. Nimfa. 11. Novak: Tri slovaške narodne pestni. — Pri klavirju: M. Lipovšek. — ' Kakor ie razvidno iz razroreda. se nam cihetčt lep umetniški večer domače umetnice in priporočamo kar najtopleje poset K1NOUNION W pcindeljek, dne 25. ffebruarfa prireditve, ki nas mora še zanimati tembolj, ker je to edini pevsko-solistični nastop v celi tekoči sezoni. — Predorodma vstopnic na običajnih mestih in cene navadne- Ljudska univerza v Mariboru, V pondeljek, 25. februarja, bo predaval profesor K. K6nig z Dunaja o svojem romantičnem potovanju h Spilzbergom. Vkrcamo se v Hamburgu, kjer si ogle-’ damo Hagenbeckov znameniti zverinjak-Ogled norveškh nebroinih otokov, mest Bergen, Moldc, Tramsfl, Hamrnerfe-te obisk Holandskega tabora. Hormoiški zaliv pri severnem tečaiu. Prekrasen panorama polnočnega solnca in ledenih -gora- Naposled vožnja skozi ledeno morje, kjer dobi »Monte Cervantesi hude poškodbe. Ladja se že potapba — a n]?nc .°^ubne klice sliši ruski iedolomec »Krasin«, ki se je ravno vračal od rešilne ekspedicije Nobilove posadke. On reši vse obupane potnike. To je vsebina lepega predavanja, ki ga ponazori 160 skiopficnih slik. Gospod profesor ga ie Imel samo na Dunaju 5 krat. S predprodajo vstopnic se prične v soboto- Priprave za Slovanski večer v Oradcu so v polnem teku. Akademiki vseh slovanskih društev so na delu za to prvo Mariborski in dnemi drobiš šole, jih je razpustila. Tako je bila tud5 nemška zakotna šola v Studencih, kier je poučevala neka Zollneritsch (pristno nemško ime!) razpuščena že decemhra meseca. O tem je bilo obveščeno kot vzdrževatelj in organizator nemško politično in gospodarsko kulturno društvo. A to društvo ni vtaknilo razpustUvenega dekreta kar tako lepo mirno v žep, ampak se je pritožilo na ministrstvo prosvete. Med tem pa je nasfopi! za našo državo in njen nadaljnji razvoj tako pomemben zgodovinski 6. januar. Zapihal ie v vseh panogah našega državnega življenja zdrav in oster veter, ki bo kakor vse kaže — temeljito pometel z vsemi izrodki partizanstva, katero se je bilo vgnezdilo in bohotno razpaslo tekom desetih let v ogromno škodo ljudstva in države. Z uganjanjem demagogije in slepomišenja je — upamo — za dolgo, dolgo dobo konec. Novi prosvetni minister je tudi v tem slučaju pokazal odločno gesto. Pritožbo nemškega društva e kratkomalo zavrnil. Tako ie torej končala zakotna nemška šola v Studenci] in še nekaj drugih. Ob tej priliki želimo — v interesu naših pravih Nemcev — da vendar začno že enkrat mirno in trezno računati z dejanskim položajem nc samo niifnvi I gosrodarsk' kro°i, ampak tudi njihovi! politični vOditeM. Pravim Nemcem je nnhov gospodarski in kuHurni razvoj med nami ne samo mogoč, kakor vidijo sanr. amoak tudi neoviran in zagotovljen- Nikoli in nikdar pa ne bomo pripustili. da bi se pod katerimkoli p'aščem nadaljevale v naši svobodni nacionalni državi mjbove predvojne tradicije in metode! Sai so nam že svoj čas prinašale toliko gorja in tmMetufa. mini samim na so pr nesle nazadnje trpko razočaranje. njihovo skupno reprezentančno prireditev in je upanje, da bo dosegla v vsakem oziru popoln moralen uspeh, kar je glavni in edini namen prireditebev. iz vse naše ožje domovine je najavljen prihod gostov, zastopnikov kulturnih in narodnih društev, z njimi pridem mnogi, ki so bili nekdaj člani narodnih in akademskih udruženj v Gradcu. Odbor pa upa, da mu bo poleg navedenih čast po- i zdraviti tudi še ostalo štajersko, poseb-1 no pa mariborsko nacionalno občinstvo,1 Trud, ki so ga vkiž li slovanski akade-1 miki v ta svoj'prvi javni nastop, ne stne! biti zastonj- Idealne cilje naše mladine j je treba na vsak način podpreti. Oni ne pričakujejo od akademije nikakli de-j narnih dohodkov, kajti vstop je prost, pobirali se ne bodo niti prostovoljni prispevki, niti se ne bo na kak drug način, REVOLUCUSKA SVATBA Daroui za pomožno akcijo mariborske občine Za pomožno akcijo mariborske mestne občine v omiljenje bede revnih Mariborčanov je prejelo uredništvo »Večer-nika« poleg že :zkazanih darov še sledeče: Hišni posestn k g. Franc Lampe 120 Din, gospa Furrer 50 Din, skupaj 170 Din; z včeraj izkazano vsoto 900 Din skupno 1070 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala. Nadaljne darove hvaležno sprejema uredništvo »Večernika«. V isto svrho je prejel mestni magistrat dosedaj direktno Din 7.550—. kot je ob čajno na podobnih prireditvah, izvabljal od došlih gostov denar, s katerim sc navadno krijejo režijski stroški, če torej vpoštevamo ta dejstva, moramo vsekakor opravičiti njih prošnjo la tu-kaišnje kroge, da po možnosti denarno podpro n j'h akcijo in se tako oddolžijo njihovemu idealizmu. Le s pomočjo vseh krogov bo mogoče, da dosežen uspeh odreditve ne bo samo začasen, temveč bo tvoril samo prvo vez, do one vzajemnosti, kj naj bi družila vse slovanske akademike graških visokih šol. Obupna poročila prihajajo iz naših Haloz Bedni viničarji 'n gozdni delavci ne zaslužijo ničesar; onim pa, ki so imeli kakšne živilske zaloge, je vše zmrznilo. Tej revščini so se pridružile še večje nesreče radi plazov. V Gradišču je znsul snežni plaz 22 letno Matildo Vidovič, v Trdobojcih deklici Julijano in Marijo Smigoc, pri Troiici I5letnega Ivnna Foršnariča, posestnika Franca Šfrafelo in dvoje žen*. Vse ponesrečence razen Julijane Smigoc so izl orali mrtve. — Obnovitev avbibusn^a prometa Maribor Ptuj. Ker je cesta proti Ptuju že tobko očiščena snega, da avtomobili zopet lahko vozijo, se je z današnjim dnem zopet u-vedel redni avtobusni promet med Mariborom in Ptujem. Z oblastnega komisarijata. Pri mariborskem oblastnem komisari-jatu so bili po velikem županu imenovani naslednji referenti; prosvetni šef dr. Kotnik za prosveto, oblastni sanitetni referent dr. Jurečko za zdravstvo, mg. Zidanšek za kmetijstvo in komisar Malešič za socialno politiko- — Smrtna kosa- Davi, ob 11. je preminul v Mariboru di ak 3. razreda državne rea’ke, Dimitrij I avro ičlč, sin prokurista Ljubban-ske kred tne banke g. Ante Lavrenčiča in njegove soproga Milene, hčerke bivšega direktorja in glavnega urednika tržaške »Edinosti«. Pogreb se bo vršil v petek, ob 16. uri iz hiše ža’osti v Slovenski ulici št. 13 na mestno pokopališče na Pobrežju. Bodi simpatičnemu dečku ohranjen blag spomin, kruto prizadetim starišem - Vreno sožalje! Premimii so v Mariboru: v pondeliek v bolmci sin posestnika Janez Cvetko, ki ga prepeljejo danes v Trnovo vas pri Ptuju; danes ob dveh ponoči 66 letna soproga zasebnega uradnika Frančiška Stradner, ki ’o pokopljejo v petek ob 15; danes ob pol 9. zuitraj 89 letni Anion Milavec, oče gostilničarja Milavca na Aleksandrov' cesti: pogreb bo v petek ob pol 15. Sistem popolnih univerz bo odpravljen? Novi prosvetni minister je imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, da preštudira in predela novi univerzitetni zakon, ki je bil izdelan že pod preišnio vlado, v duhu intenej nove vlade. Novi zakon nc določa za vseučiliške profesorje nobene starostne meje. Brofesorjc voli profesorski kolegij. Vlada namerava dalje odpraviti dosedanji sistem popolnih’univerz in bodo v posamezn h važnejših mestih države ostale le posamezne fakultete. Pazeti Beogradu/ Ljubljane in Zagreba prihajalo v poštev za posamezne fakultete še Split, Sarajevo, Skoplje in Subotica. -- Reklamni ko'edarji. Trgovski gremij v Mariboru je zaduie čase prejel več pritožb, da prihajajo pot-n ki inozemskih in tudi tujih tuzemskih VoJalka sodba večinoma avstrijskih tvrdk semkaj in ponujajo trgovcem in industrijcem razne reklamne koledarje. Trgovski gremij o-pozarja, da inozemske tvrdke nimajo pravice posečnti privatnikov. Trgovci bodo na prihodnji seji gremija sklepali tudi o tem, ali se bodo v bodoče reklamni koledarji sploh razdeljevali odjemalcem. Pri tem sc opozarja na visoko u-vozno čar no na take predmete, ki znaša nad 200% fakturne cene. — Zanimivo stanje današnjega živilskega trga. Bočim smo v prošlem tednu poročali 0 naglem dvigu cen raznih živil, zntno-remo danes v pomirienje javnosti povedati, da so cene nekaterim živilom znatno — padle. Tako stanejo n. pr. jajca, lepa in debela 2 Din. Tudi mleko se nro-daia zopet za normalno ceno 3 D'n liter, preje pa - 5| Današnji trg iebi' š^ raz-meroma precej dobro zaseden, Jcer so Pač ceste v okolico že za silo očiščene. Temperatura v Mariboru. ;e znašala v pretekli noči 16 stopinj; ni nčlo in je padla davi ra 13.6 pod iPčlO-Maksimum včeraj je bil — 1 stopinjo Celzija. Veter je danes severni in zato mraz tudi občntneiši. — Občni zbor Udruženja vojn'h invalidov v Mariboru se bo vršil v nedeljo, 24. t. m. ob 9, dop. v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru. Prisostvujejo mu lahko vsi redni člani, ki so plačah Članarino za I. 1928 in so zaščiteni po invalidskem zakonu. Legi imacije invalidov za polovično vožnjo. Vojpi invalidi, ki so predložili legitimacije za podaljšanje, naj jih čunprej dvignejo v invalidski pisarni Rotovški trg 6, med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedebo od 9 do 11. doo. Zopet 'ežja nezgoda pri delu. Livarski pomočnik pri tovarni Ježek v Melju 21 lefni Roman Lašič se je pri delu polil s tekočim železom. Dobil je na io"ah, posebno na levi zelo opasne opekline. Takoj pozvan5 rešilni oddelek mm ;e nudil prvo pomoč ter ga odpeljal v bolnico. — ! Premlisra! ¥ četrtek, dne 21. februarja nmor m sraečih velefilm. ki je zdtuFl v msrpčno zakonsko življenje in siečo dvojico najpriiiubljenei* h igralcev Harry Liedtkeja in Christo Tordy In zopet bo naš H*iry zasvojil srca vse ženske publike. Hitite — Ne zamudite! Veselje — Zabava —- Smeh KINO UNION KINO Žalosten sprejem je doživel včeraj ob prihodu v našo dr* žavo neki Franjo Ernst, ki se je pripeljal iz Holandske preko Diisseldorfa hoteč se nastaniti zopet v svoji domovini Vojvodini. Ker pa ima mariborska policija v evidenci vse take tiče, ki j;h iščejo naša sodišča, je tudi Ernsta, ki bi ga imelo rado somborsko sodišče, are-tovalo in ga odpošlje v Sombor. Sneg podira koče in lomi baje tudi strehe trdnejših hiš po deželi in v mestu. Takim neprilikam se pač ni težko izogniti. Pravočasno postrgajte sneg s svojih hiš, pa vam ne bo delal nadloge. Če so to mogli napraviti že nekateri h5šni posestniki v Mariboru, bodo vendar še lažje storili kočarji na dež"'!! — K včerajšnjemu samomoru 58 letnega trgovskega nameščenca Kar* la Sicherla pristavljamo, da je bil pokojnik osumben neke nerednosti, kar ga je močno potrlo. Kakor znano, je bil Si-cherl svoičns samostojen trgovec. Družabno je bil zelo prljubljen. — Celo bedo izkoriščajo. Kakor znano, je širokopotezna pomožna akcij3 za pomoč bednih že začela delovali. Vendar je treba na žalost kon-statirati, da so se že koj prve dni pojavili špekulanti na dobavnice za premog. Določilo, da dobi vsak reflektant po 100 kilogramov premoga, mnogi zelo *aftni-rano izrabljajo in delajo celo kupčije. Podobno so ugotovili pri ogrevalnici na Glavnem trgu. Marsikdo pride večkrat po čaj in danes se jc zgodil slučaj, da se ie neki deček pri sprejemu kosa črnega kruha odrezal: »Naša mama pa pečejo samo bel kruh!« — Skauti sedaj kontrolirajo bedo po hišah: marsikje najde-jo v srce scgaiočo revščino, a vmes u-gotavliaio mnoco špekulantov, ki sc nastavim kakor v vojni. — Ohčni 7*’or mariborske sokolske /upe. Društvom M. S. Ž. sporočamo, da imajo udeleženci za občni zbor, ki bo v nedeljo dne 24. t. m. ob S. v Narodnem domu, milovično vožnio. Potrdila dobite na občnem zboru. Zdravo! Starešinstvo MS£. 353 Cerclo francais. Letni občni zbor francoskega krožka v Mariboru bo v petek dne 22. t. m, o oniv-edmih zvečer na drž, realki, pritdčie na levo. — 349 Tajnost sekte ..Plakajoie device'* NEPOJASNJENA SMRT UGLEDNE LYONČANKE, KI SE JE MNOGO PEČALA S SPIRITIZMOM IN OKULTIZMOM. — MISTERIJOZNI PROFESOR LATINŠČINE. Nekaj pred božičem preteklega leta je zginila iz svojega stanovanja v Lyo-nu soproga uglednega domačega notarja. Z vsemi mogočini sredstvi so jo nekaj dni iskali, toda zaman. Čez teden dni jo je vrgla reka Rhone na suho . • . Skraja so mislili, da gre za samomor, čeprav ni bilo mogoče najti nikakih vzrokov ali povodov za tako obupno dejanje. Notar je živel v imovitih razmerah, zakon je bil srečen in žena se je posvečala predvsem vzgajanju svoje hčerke. Kriminalnim uradnikom pa je kmalu uspelo zbrati toliko podrobnosti iz življenja pokojnice, da so opustili misel na samomor in postali prepričani o umoru, čeprav je bil in je še danes zavit zločin v kopreno tajinstvenosti. Okoli vratu umrle so našli tanko žico, s katero je bila bodisi umorjena bodisi zavlečena v reko. Sum na zločin se je povečal še s tem, ko so ugotovili, da je bila dama izvabljena iz svojega stanovanja- Neka žena je prišla k pokojni tja obisk in ji je javila žalostno vest, da se je ponesrečil njen soprog, ki želi še zadnjič govoriti s svojo ženo. V največji razburjenosti je zapustila soproga notarja svoj dom in se napotila proti kraju, kjer naj bi bil ponesrečil njen mož-Od tega trenutka naprej' je ni bilo več na spregled . . . Kaj posebnega tudi iz tega ni moglo sklepati oblastvo. Pač pa je pedala zanimive podatke preiskava njer.e zapuščine. Notarjevo soprogo je vsa okolica spoštovala kot ugledno in vse časti vredno damo. Saj sc je posvečala izključno rodbini in se pečala poleg tega samo še s študjem. Večkrat se je izrazila, da namerava študirati kasneje medicino- Da si pridobi potrebno predizobrazbo, je obiskovala dvakrat tedensko latinske ure pri nekem gimnazijskem ravnatelju. Rodbina sama pa ni poznala tega ravnatelja in kakor se ugotavlja sedaj je sploh njegova osebnost čudovito ta-jinstvena. Gospa notarjeva se ni doma nikdar izražala o direktorju ne v do- brem ne v slabem smislu. V največje presenečenje notarja vdovca pa je policija ugotovila, da ni noben lyonski ravnatelj kake srednje šole niti noben profesor zasebno poučeval latinščine. Še bolj presunljivo za oblastva in notarjevo rodbino pa je bilo to, da niso našli v tej zapuščini pokojnice niti najmanjšega sledu o kakem učnem pripomočku za latinski jezik. Pač pa so iztaknili kriminalni uradniki v neki tajni zaklenjeni omarici cel kup spiritistične literature, potem nekaj molitvenikov sekte »Plakajoče device«, razne spiritistične učne knjige vseh mogočih vrst, znanstvene in poluznanstvene okultistične knjige in podobne drobnarije. O vsem tem pa soprog prej ni imel niti najmanjšega pojma, ker ni kabala njegova žena nikdar zanimanja za take stvari. Policija sumi, da je živela pokojnica dvoje življenj in da se je posvečala spiritističnim poskusom v onih urah, ko je trdila, da obiskuje latinske ure. Kako pa je prišlo najbrž v okviru teh spiritističnih sej do umora, je seveda še docela nepojasnjeno. Morda je bila njena smrt tudi le naklučje in so jo spi rististi potem le iz strahu za svoj krožek vrgli v reko. Druga verzija pa si razlaga zločin popolnoma z druge strani. V zaruščini notarjeve žene so našli tudi knjižco pesmi nekega zamorskesra oesnika in pa več knjig znanstvenih razprav o črnem plemenu. Vdovec je moral potrditi policiji, da je njegova žena v poslednjem času res kazala živahno zanimanje za probleme črncev. Po-;av'Ie so se tudi neke priče, ki izpovedujejo, da so večkrat videle gospo notarjevo v snremsfvu močnera zamorca, ki ni bil po mišljenju policije nihče ^mrri vpVor oni ravnatelj, ki je predaval latinščino. Kake točne zveze med vsemi temi sumljivimi deistvi pa se vendar še ni posrečilo ugotoviti lyonski ^oliciji. V.*p. mesto je v velikem raz-t,urjemu radi te^a ner>o!asnienega slučaja smrti ugledne someščanke- Rabelj z bolnim srcem Monsieur Deibler, znani pariški rabelj, je hišni posestnik. V Avenue de Versailles ima, štirinadstropno stanovanjsko hišo. Vsa čast, najbrže jo je z delom svojih rok krvavo zaslužil, kar dokazuje, da je v dobi trustov, sindikatov in borznih spekulacij še način, ki donaša zaslušek. Mogoče je Deibler hišo podedoval po očetu in je bil že premožen, ko si je izbral giljotino za glavno orodje svojega rokodelstva. Vsekakor je svoje nagnenje ali strast plačal s ceno usmiljenosti, kajti pariški časopisi poročajo, da je obtožil nekega izmed svojih najemnikov in ga tiral pred sodišče. Najemnik je stanoval v pritličju, lastn k pa v četrtem nadstropju. Toda Deiblerju se je zahotelo pritličje in je zaželel zameniavo stanovanj s svojim najemnikom. Ker se jc najemnik pro-tivil njegovim željam, je lastnik vložil pri sodišču tožbo in utemeljil svojo zahtevo z zdravniškimi spričevali, ki dokazujejo, da je rabelj bolan na srcu, radi česar mu napori, ki jih zahtevajo strme stopnico, škodujejo. Bolezen vendar ni tako nevarna, da bi krvnik ne zmogel stopnic šafota. Sele nedavno je Deibler nekega poljskega zločinca na najelegantneje način odpravil na drugi svet. Misel, da ima gospod Deibler srčno rflfpVe, ki ga m0(j) kadar stavi giljotmo v pogon, zmanjšuje njegov ugled. Kako je pajj takrat, kadar se mu radi hibe tresejo roke? Krvnik, ki govori o svojem srcu. ki kvari reputacijo. Zagovornik najemn!ka je rabliu radi tega svetoval, da se odloči za lažji poklic. Toda zadeva ni tako enostavna. Monsieur Del^r ni več tako mlad. da bi lahko nresedlal. Kdor je trideset let vihtel sekiro, le za finejše rokodelstvo zgubljen. — Mogoče ho De:bler dobil -proces, toda le kot hišni poseilnik, ko* rabeli ra te brez dvoma ljubil. nrf. znanje, da ima srcc, ga je za poklic, ki ga je opravljal doslej, popolnoma diskva lificiralo. Kdo bi dovolil, da zadnje trenutke njegovega življenja zaupajo človeku, ki ga v odločilnem momentu lahko popadejo srčni krči. Ako že mora sploli kdo biti brez srca, potem mora biti to vsaj rabelj. Linčbergova zaroka Popularni ameriški letalec Charles Lindbergh, ki je prvi priletel iz Amerike v Pariz, se je te dni zaročil s hčerko ameriškega poslanika v Mehiki, Anny Horrow. Vesti o ljubavnem romanu slavnega letalca z lepo hčerko ameriškega poslanika, ki so se že dalj časa pojavljale, so torej kljub vsem prejšnjim demantijem sedaj potrjene. Ženin in nevesta se nameravata poročiti meseca junija- Slučaj je hotel, da je skupno z naznanilom zaroke prišlo v Mehiko tudi sporočilo, da je imel Lindbergh orvič na daljšem poletu iz Belize v Havano izrazito smolo in da je bil celo prisiljen, da je predčasno pristal na otoku Cozumelu. Ta vest pa se je izkazala kasneje za izmišljeno in je Lindbergh tedaj srečno pristal na zaželjenem cilju. Velikomestno. »Drevi lahko posetimo c:rkus.« »Mar ima zanimiv spored.« »Seveda! Gola ženska jezdi vranca in izvaja vratolomnosti.« »Imenitno! Pojdimo! 2c deset let nisem videl konja.* Dobra volia. Podeželski godec se je vinjen zibal po ulici in vlekel harmoniko: Oj za bolezen so zdravila . , . Izza vogala se naHih korakov približa stražnik in za rohni: *Z mano! Spremljajte me.« »Prav rad, gospod. Katero bodo pa rekli?« m mm//, Žepa (ffrobanfca ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO MILO Prvakinje u toaletah Francoska kraljica Marija Antoaneta je slovela kot vrlo elegantna dama. Imela je n- pr. za eno kratko sezono 36 toalet: 12 svečanih, 12 polusvečanih in 12 vsakodnevnih. V onih časih je bilo to strahovito luksuzno, danes to že ni nič posebnega. Pred dvema letoma je umrla bogata Američanka gospa Wilkinson, ki so jo smatrali za svetovno šampijonko v toaletah. Imela je namreč letno okrog tisoč nvoih toalet, od katerih ni oblekla niti ene dvakrat. Carica Elizabeta Petrova, hči carja Petra Velikega je menjala istega večera na plesu po trikrat svojo dragoceno toaleto- Ko je leta 1733. gorel carski dvor v Moskvi, je bilo vpe-peljenih okrog 4000 caričinih dragih oblek. Kljub vsemu temu so našli po njeni smrti v deset tisoče segajoče število Elizabetinih oblek, samih boljše vrste. Luksus je bil vedno, obstoja tudi danes in ga ne bo mogoče nikdar odpraviti. Ha dan poroke pruič uid?!a V Barovvu na Angleškem se je nedavno poročil 691etni starec z neko 70 letno starko. Poroka je vzbudila tem večjo pozornost, ker sta se poročenca na dan poroke šele prvič videla. To se ie zgodilo sledeče: Ženin je čital pretekio leto v listih, da so oblasti odredile radi smrti neke ženske, ki je živela v .čudnih razmerah, preiskavo. Čeprav ni nikdar nič čul o tej rodbini, ji je vendar poslal lepo sožalnico, ki je dospela v roke sestre pokojnice. Ta se je uljudno zahvalila in vprašala obenem pismeno, ali ne potrebuje morda gospod, ki je sigurno osamljen, gospodinjo. Ta pa jezo-pet odgovoril, da ne potrebuje gospodinjo, pač pa zakonito ženo. Korespondenca se je potem nadaljevala, sledile so fotografije in končno je starec 701et-no damo zaprosil za roko, v kar je ta tudi privolila. Na dan poroke sta se ženin in nevesta, k! imata skupno 139 let, šele prvič videla in poljubila. Težak zaslužek. Pri ravnatelju potujočega cirkusa se je zglasil mladenič brez posla in zaslužka. Obup in beda sta se odražala z njegovih lic. Počasi in proseče jc spregovoril : »Že teden dni nisem ničesar zavžil* Ravnatelj se je radovedno ozrl in vprašal ves navdušen: »Izvrstno! Koliko časa še lahko zdr-’ žite ?« Ob zaključka računov. »No, Matevž, kakšna je tvoja bilanca preteklega leta?« »Dragi Janez, brez ovinkov ti povem: saldo mortale!« ^ Opica — človek. »Čc se šimpanz prestraši, kriči prav tako kot Človek! Ste že kedaj poslušali njegov jrlas?« »Ne. Zakričite enkrat!« 'Slnnn V im ari nor«, ene tu. n. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 14 Roland se je stresel; njegove oči so za trenotek popustile očeta ter se s strašno, tesnobno srepostjo začepile v velikega inkvizitorja. Stari Kand ano je dvignil glavo rekoč: »S kakšno pravico me je tribunal sodil, ne da bi me zaslišal?« Njegov glas je bil čudno miren. »Tribunal,« je odgovoril Foskari, »je vodila višja kor st republike. Sodil vas je in obsodil. Življenje vam je podarjeno . . . Toda Svet je moral ukreniti, kar ie potrebno, da ne boste več v položaju škoditi republiki . . .« »Razumem!« je dejal Kandiano z bridkostjo. »Zbra ]i ste se v senci kakor strahotepci. in ste me sklenili pahniti v kako ječo, odkoder ne pridem več na beli dan . . . Naj bo! Toda čuvaite se! Kar ie pravih mož, se bodo naveličali vaših zloč nov • . . Pride čas. ko se bosta nebo in zemlja zgrozila nad vašimi zlodejstvi, ki jih kopčite, da morate zadoščati svoji častihlepnosti! Kaj mi očitate? Pač r»-~nda to, da sem preveč spoštoval javno svobodo! Pa nisem žrtvoval vaši žeji po oblast! in vašim ostudnim summam vsega naroda? . . . Toda še to naj bn! Udarite me ker sem bil čuioč varnh na^b zakonov in sem mislil in ravnal v smislu večne pravičnosti! . . . Toda kaj vam je stori troi sin? Otrok dvaiset!h let. gospodie! Če ie v vaših src’h le ?e iskrica č'ovečnnstva. prizanesita mu. Prizanesle plemenitemu dekletu, ki plaka in o^una-va. To ie mo;n ppsledma prošnia 7a to ceno sem rad pripravlien končati svote žviienie v podzemeljski ie-či ali nod svinčenimi strebnmi! . . .« »Kandiano « ie dejal Foskari mrzlo, »preden mine ura, boste svobodni! . , .« Rolandu te ušel krk veseba. m nlezove uklemene roke so se hotele iztegniti proti starcu, dočim so se mu oči zalile s solzami. »Oče! O moj oče, svobodni ste! Foskari, bodite blagoslovljeni!« Mračen nasmeh je krvi! inkvizitorjeve ustnice Kandiano pa je prebledel od groze; njegovo iiec se je pobelilo kakor zid. »Ah.« je zamrmral, »tega ne bodo storili. To bi bilo prestrašno! . . •« Nesrečnik je razumel, kaj mu hočejo! Zdaj je vedel! . . . Zdai ie vedel, kakšna je svoboda, kakršno ie daroval Svet deseterice tistim, ki jm je botel vzeti možnost, da bi mu Skodli! »Krvnik,« je izpregovoril Foskari nenadoma, »stori svojo dolžnost!« »Krvnik!« je zpieclial Poland. »Kni ima krvnik opraviti, ko je moi oče svoboden? . . . Oh!« je nadaljeval nenadoma, »to je gro?n‘a! Milost. gosnod!e. milost! Usmil te se mojega očeta! • . . Ah. strahotepci! Na pomoč, pomoč! . . . Ne! . . . Milost! Milost! . . « »Roland! Roland!« je vzliknil stari Kandiano v vzvišenem zatajevanju samega sebe, »glej zdaj v stran! • . .« Toda Poland ga ni ubogal! Oledal ie naravnost! . . . Niezove hipnotizirane oči se n:«o mogle odtrgati od strašnega prizora. Gledal ie in videl . . . videl vse do konca . . • I asfe so se mu jezili, mrzel znoi mu le stopal m čelo in telo se mu je skrčilo v strašnem naporu ml S c. V!de! pa le to-le: V trenotku, ko ie Focka*,i izrp'- ' novelie. se ie krvrk z na^lo «es*n pr-mn^a] Kandianu ter mu poV¥H kovirasto krnko pn obraz. Ta kr!nba je 'trda zno‘rai v oči rtvr>'° krat- k;h in tenkih jeklenih kome, ostrh kakor dve šivan- ki .. . Pabeii ie položil svrno t°vico obsojenemu na glavo, da bi ostala v mirni len. jn dočim le Po'and krč*4 prnc'i mOo^ti In nsnvbe- P'a. dočim le starec fre^ctol v krč!b nociprtniporg, stinkiivre^a odoora. ie krvnikova desnica krepko pritisnila na krinko. Začu'o se je rjovenje in hropenje. /.anropei je Koiana, ki se je onesvescen C. I UJ1 1 UH* zaj. Zariul je stari Kandiano, ki mu je krvmk v istem hipu odvzel krinko in vezi, ki so ga držale- Kandiano je vstal, roke iztegnjene, pod čelom dve krvavi ja-ni . . . Krvnik mu je bil iztaknil oči! Kandiano je bi! slep na vekomaj! . . . Strašna operacija se ie izvršila tako spretno, da so nesrečnikove oči le malo krvavele. Samo njegove trepaln ce, skrčene od muke, so ostale odprte na široko, in strašno je bilo gledati ta bolestno izkrivljeni obraz z dvema temnima, okrvavljenima odprtinama . . . Blazen od bolečine, je jel starec stopati semintja, zadevaje se ob sleherno reč, tipaje po zraku z roka-nr in neprestano hropeč v pretresljivem, turobnem joku . • . Dva moška sta ga prijela vsak za eno roko in ga vlekla iz vojvodske palače. Ob nabrežju je čakala velika barka. Spravili so slepca nanjo. Odrinila je takoj od brega in jadrala dolgo časa. Na kraju, kjer je pristala, je čakal voz, zaprežen z dvema krepkima konjema. Spravili so slepca v voz. kakor so ga bli spravili na barko. In voz se je odpeljal v galopu. Vozil je mnogo dolgih ur. in nazadnje je obstal ob vhodu v neko vas Tam so spravili slepca z voza- Kandiano je začutil, da so mu dali r-' ■ ’ 1 m rame in palico v roko. In ie zadšnl glas. ki mu ie rekel: »Gospod, v nahrbtniku imate kruha in depet tolp rev v srebru. Pred vami je vas, kier najdete nedvomno usmi'!emh duš. Idite, gospod, idite ... in proste vbot»aime!« Kandiano. otroci od groze in bolečine, je < bst V! knkor kin sredi ceste, in je slišal, kako se v diru od-daiiuie voz. ki ga je bi! prinebnl . . . ronot koles je polagoma pojenjaval in se izgnal v dabavi. (Nadaljevanje slpdiV mmtr Ms* sčisti do««H«« • ®b*m«tr« Mjminjtt I M »iufii+v «o«r«. 1 * / * ■fszss: mah trt Mak Dl« 8-—

-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in ■perilmce. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana- Krožnike i?. porcelana in kamenine. Umival-ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in sobdna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Marmor. Glavni trg St. S. 334 2 komorni spalnici, kakor t'df dn,rr0 prlvštvo iz trdega lesa v ze'o dobrem sta»”'u vs'cd eiitve takoj na prodaj po ze'o nizki ceni. — Naslov pove lmrnva lista- ’30 Vovčekl za potovanje, torbice iz usn!n. listnice, denarnice gamaše, nahrbtniki v veliki Izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 329 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobnvie po nai-višiih cenah — 1'eer-iev sin. urar in tu-vellr Marlhnr. Gosposka nllca IS X Kolesaril, pozor! Sedaj je tisti čas. da Vaša kolesa ? makm denariem postnneio popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. FmaiHranie. poniklanje, popolno razloženie, na novo namazana vsa kroglična ležišča Shramba koles ir motorjev čez zimo po minimalnih ce nah- Priznana naiboliša. naicend«* mehan'čna delavnica JUSTIN 0US11N ČIČ. MARIBOR, Tattenhachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zndv stuie dopisnica, da pridemo po Vi c* kolo na dom- 23'9 PRAVILNIK ZA IZVRŠEVANJE ZAKONA O NEPOSRED. DAVKIH In drugi predpisi Izdani n« podstavi teg* zskon« i« pravir«! iz^et. -- Cena *0 Din, po polti pa 3 Din več. — Dobi se ga v TISKOVNI ZADRUGI. MARIBOR, ALEKSANDROVA 13 Soho- In črkosHkanle izvršuie po ceni. hitro in okusno Franjo Ambrožič. Graiska ul. 2. 2231 Otomane. matrace itd. izdelule in popravlja ter izvrši-ie sploh vsa tapetniška dela hitro In poceni A. Mandl, tapetnik. Gosposka ulica 36- 257 Gosnnd!e ali gospodične tudi diiakinje se spre!meio na dobro hrano in slnnovame. Vprašat' Tatten-bachova ukca 16- III. nadstr. vrata 17. Vilo nri kadetnici prodam. Vprašati: VW1 Glavni trg 5. 346 Konisko opremo od navadne do naifinelše. dežne po-nlave za kome in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13. 330 Električne inštalaelle oopravila. svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni nri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. U7 °isarnlškega praktikanta spreimem. Pismene ponudbe na firmo Miloš Oset. Maribor. 255 Denarni zavod na deželi sprejme korespondenta Prosilci z baff čno prakso imaio prednost. Ponudbe z curiculum vitae in referencami ie nasloviti n ao^lasni oddelek Večemi-ka po dšifro »Banka«. 256 Popravila nogavic izvršuje solidno in noceni pletarna L. Golob. Orožnova ulica 6 Ifi9 Malo sobo s posebnim vhodom'oddam takoj. _ Vprašati: Cvetlična ulica 23 pritličje. Obiščite 169 Otvoritev 3. marca Lipski pomladanski sejem 1929 t Ne bo Vam žal! Razstava vzorcev od 3. do 9. marca Velika tehnična in stavbena razstava .... od 3. do 13. marca Tekstilna razstava .... od 3 do 7. marca Razstava čevliev in usnja od 3. do 6. marca Vm nivodll* V,im dale častni zastopnik za marinotsko Oniast: dr. Scheichenbaue”, kemični laboratorij, Maribor, Trg svobode 3, «ti pa Leipzigcr Messamt, Leipzig. daja Konzorcij »Jutra« v Ljub'jacii; predstavnik iz^alatelia in urednik: Pran BrozovtCv Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Deteli v Margona.