St. 11. V Gorici, dne 11. marca 1892. IV. V „Nova Soča“ izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se nglasč pri upravništvu. ..Gospodarski List'' izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upvavniUvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. X O V M, Oznanila in „poslanicea plačajo se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 n n n n 2 „ 6 Q ” » n n ° ji Večkrat — po pogodbi. Za večje Črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina iu reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. k ............................................ J Enakopravnost. Slovenci na Goriškem smo začeli čedalje odločneje zahtevati popolno narodno enakopravnost z drugimi narodi v Avstriji; posebno pa zahtevamo to, da se slovenska dvetretjinska večina v deželi ne bo potiskala v sramotni kotiček, laška tretjinska manjšina pa da bi v vsakem oziru gospodovala nad nami. Ne, jezik slovenski mora zasesti v deželi tisto častno mesto, katero mu nareja ogromna večina prebivalstva v pokneženi naši grofovini goriško-gradiščanski! Da bi pa jezik deželne manjšine košatil se povsod na prvih mestih, na-šej slovenščini pa da bi bilo še dalje odmerjeno le mesto zaničevane pasterke, tega ne bomo dalje mirno trpeli iu gledali, ker s tem je krvavo žaljena naša narodua čast, naša narodna zavest, naš tenkovestni pravni čut! V vseh uradih, bodisi državnih, deželnih ali samoupravnih, mora biti slovenščina, če ne bolj pa vsaj toliko čislana, kolikor italijanščina ali nemščina. Zadnje pa niti kot deželni jezik ne pripoznamo in ji ne dovolimo nikake pravice v deželi, dočim zahtevamo popolno enakopravnost slovenščine in italijanščine v šolah in uradih. Slovenci in Italijani živimo v tej deželi drug poleg drugega in ako hočemo dobro samim sebi, ako ljubimo to pest zemlje, na kateri živimo, delati moramo z vsemi svojimi silami na to, da se prijateljski med seboj sporazumemo, da drug drugemu privoščimo, kar vsakemu tiče, da si med seboj ne delamo krivic po svetopisemskem reku: „Česar ne želiš, da bi kdo drugi tebi storil, tudi ti njemu ne delaj!“ To bodi naš program! Slovenci nimamo niti od daleč na misli, da bi krivico delali svojim italijanskim sosedom; zato pa s toliko večjo gorečnostjo zahtevamo, da tudi oni nam privoščijo vse, kar nam tiče po vseh zakonih, naravnih in ustavnih. Ako dospemo kdaj do tako pravičnih odnošajev v deželi, ko se poležejo grešno poželjive strasti po tujem imetku in ko geslo »vsakemu svoje“ pride do svoje popolne veljave, potem še le pride v deželo oni blagodejni mir, ki je neobliodno potreben pravemu napredku in blagostanju. Znane so naše pravične težnje, ki imajo svoj vir v ljubezni do samega sebe, v skrbi za svoj obstanek iu vsestranski napredek; znane so naše zahteve, ki slone na zakonitem načelu narodne enakopravnosti. Zat6 danes ne bomo govorili o takih zahtevah in težnjah, saj se ponudi še mnogo prilik, ko bo treba razpravljati enake nevesele pojave v našem »enakopravnem ustavnem življenju." Namenili smo se pa danes izjaviti splošno nevoljo slovenskega naroda zaradi nekih pojavov, ki o č i t n o in sijajno pričajo, kak6 c. kr. in druge oblasti v deželi žaljivo prezirajo jezik slovenske dvetretjin-ske večine ter skazujejo vso čast edino le jeziku deželne manjšine — dasi imajo večinoma več opravila in vsakdanjega občevanja s slovenskim nego z italijanskim prebivalstvom. V zadnji številki smo povedali, da so na vseh mitnicah pri mestnih uhodili postavljeni le italijanski napisi, dasi je ogromna večina onih, ki morajo plačevati mitnino, slovenske narodnosti. Ali ne prihaja po Soški dolini, po dveh vipavskih cestah, od juga skozi Miren in iz Brd večinoma le slovensko prebivalstvo v Gorico? Za koga so postavljeni napisi, ako ne za ono ljudstvo, ki prihaja v mesto ? Zakaj torej pri mitnicah ni tudi slovenskih napisov?! Praktična potreba jih zahteva, zato gori ž njimi! Upamo, da storijo v tem oziru tudi zakupniki svojo dolžnost ! Tudi na deželi imajo sem-tertje pri mitnicah neslovenske napise. Proč ž njimi. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu in pri naši pošti v Gorici so vsi napisi postavljeni tudi v slovenskem jeziku. To je naravno, saj ima s tema uradoma dan k dnevu opraviti veliko več Slovencev nego pa Furlanov in Italijanov ter slovenskih renegatov. Da bi se v obeh imenovanih uradih tudi uradovalo v slovenskem jeziku, kjer je potreba, potem bi bila naša zadovoljnost popolna! Vse drugače pa je z napisi pri obeh naših sodiščih v Gorici. Napisi od zunaj na sodnijah so poleg nemškega res tudi v obeh deželnih jezikih, kar vzbudi v vsakem slovenskem srcu toliko večje iznenadenje, ko opazi, da so vsi napisi od znotraj edino le laški. Pametnemu človeku ne pojde tako lahko v glavo, kako je mogoče pri sodiščih v Golici tako malomarno prezirati slovenski jezik, ko je vendar ogromna večina strank, ki imajo dan za dnevom pri njih opraviti, slovenske narodnosti. Notranji napisi so pa postavljeni za tako občinstvo, ki ima opravila pri sodiščih. Zakaj naj bi torej poleg laškega ne stal povsod tudi slovenski napis, da bi tudi Slovenci lahko či-tali, kje je zapisnik, kje ta ali oni preiskovalni sodnik, svetovalec ali kak drug uradnik, kje je dvorana za obravnave, kje državni pravdnik ali njegov namestnik itd. itd. ?! To je neobliodno potrebno že zaradi praktične veljave, ne oziraje se še na to, da bi se na tako očiten in žaljiv način nikakor ne smela prezirati ogromna večina onega naroda, za kateri ste menda tudi ustanovljeni imenovani dve sodišči v Gorici! Enako je z našo c. kr. zemljiško knjigo v Gorici. Pustimo še izpred očij resnico, da smo Slovenci tudi v Gorici na domačih tleh iu da nas je tu okoli 7000, katerih no bena c. kr. oblastnija ne sme prezreti, marveč pomisliti je treba, da naša c. kr. zemljiška knjiga obsega ves sodnijski okraj go-riški in da ima torej pod seboj več Slovencev in slovenskega sveta nego laškega. Umevno je, da imamo Slovenci dan za dnevom opravila s to prevažuo ustanovo, a zato mora biti vsakemu razumniku lieumevno, kako je vendar mogoče, da so pri tem uradu vsi zunanji napisi le italijanski. S tem je slovenskemu občinstvu obteženo iskanje onih prostorov, kjer se nahaja zemljiška knjiga. Čemu tako obteževanje, čemu tako 1 preziranje jezika onega naroda, za kateri je zemljiška knjiga menda tudi poklicana v zakonito življenje?! Poleg laških napisov morajo priti tudi slovenski! Celo naša slavna c. kr. kmetijska družba posnema gornje za slovenski narod skrajno žaljive izglede, kajti nad vrata svoje pisarnice si je postavila le italijanski napis. Priznati sicer moramo, da ta družba posluje s slovenskim deželnim delom v slovenskem jeziku, da se prizadeva biti pravična slovenskemu prebivalstvu, kar je vredno javue pohvale. Toda pravično ni, za družbo samo pa ne koristno, ako ima nad vrati le italijanski napis. Prosimo, da bi se čim prej popravil dosedanji pogrešek! Tudi kupčijska zbornica ima povsod, zunaj in znotraj, le italijanske napise! Saj je ta zbornica vendar za celo deželo in ne le za Furlanijo! Treba bo v tem oziru blagodejne spremembe tudi tukaj! Toda z lepim izgledom naj gredo naprej tisti, ki so sami varuhi in delivci pravice, katera pač kaže vsem narodom do pičice enako lice. Potem dosežemo Slovenci svoj namen v tem oziru gotovo tudi pri kupčijski in obrtnijski zbornici! Preostaja nam med drugimi tudi še mestni municipij. Pravicoljubje zahteva tudi tukaj enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim. Toda če se moramo še pri c. kr. sodiščih boriti za prve početke enakopravnosti in spoštovanja našega jezika, ne čudimo se, ako sedanji gospodarji na muni-cipiju z vsemi štirimi branijo slovenskemu jeziku v mestno hišo. Ko drugod, kjer poprej tiče, napoči v takih ozirih doba popolne enakopravnosti, potem sine žarek pravi-coljubja tudi tjekaj, kjer so za enaka blaga čustva danes najbolj slepi in gluhi. Naši gospodje deželni poslanci so zdaj zbrani v lepem našem središču, da se posvetujejo o blaginji dežele. Prav bi bilo, ako bi o gornjih pritožbah storili potrebne korake, da bi se nezadovoljnost in užaljenost slovenskega naroda radi takih razmer razlegala do tje, kjer imajo moč, da taka krvava žaljenja slovenske dvetretjinske večine mirnim potom odpravijo. Zgodi se! Čikago v severni Ameriki, 12. febr. — Gospod urednik! Prosim uljudno, da bi blagovolili natisniti naslednje črtice, ki utegnejo biti v splošni prid mojim slovenskim rojakom. C. kr. oblastnije v Avstriji, duhovniki, časniki in drugi razumni možjš so vselej priporočali in svetovali: „ne v Ameriko, ne v severno ne v južno!“ Pa žal, malo jih je, ki so poslušali take dobrohotno glasove. Tu v Ameriki zdaj obžalujejo svojo nepremišljenost. — Lahi hvalisajo južno Ameriko, Nemci pa severno. Vi pa, dragi Slovenci, zatisnite ušesa vsem takim hvalospevom in obetom ter ostanite doma. Agentje prekomorskih društev slikajo Ameriko v tako lepili barvah, da več ljudij nalove na svoje limanice. Neki nemški list je pisal pred časom: V Čikagu se noč in dan dela, da bodo o pravem času dovršene stavbe za veliko svetovno razstavo, ki bo prihodnje leto. Tesarji, mizarji, kovači, zidarji služijo po 4 dolarje na dan; kolikor delavcev pride, vsi dobe takoj delo. — Tej strašanski laži so ljudje verjeli in na tisoče lahkovernežev je zapustilo domovino ter pridrlo v Čikago; in še vedno prihajajo, seveda z namenom, da bi si kar z zlati napolnili žepe. Pa va-tajo se !v Uradna poročila dokazujejo, da je zdaj v Čikagu okoli 30.000 ljudij brez dela in zaslužka; med njimi je mnogo tisoč takih, ki morajo po dnevu beračiti, prenočevati pa na redarskih ('policijskih) postajali. — Vkljub vsemu temu še vedno prihajajo ljudje od vseh stranij sveta v Čikago sreče iskat, tako da še dosedanjim delavcem ob-težujejo zaslužek. Stalno delo v Ameriki je težko najti, ker tu delajo večinoma le stroji, ki so sko-ro že povsem pregnali ročna dela. Sopar in elektrika gonita najraznovrstnejše stroje, žage, pile, svedre, kladiva in kar je raznega orodja pri mizarstvu, tesarstvu, pri kovačih itd. itd. Ako pa stroji opravljajo vsaktera dela, potem ondi ni prostora za ljudi. — Tvor-nice za mizarska dela so prenapolnjene. Vrata in okna vsake mere se dobe vsak čas gotova; enako vse druge reči, ki so pri zidanju potrebne. Zato so tukaj hiše v par tednih dogotovljene, kakor da bi vzrasle iz tal. Zato tukaj ni stalnega dela. Kar človek zasluži v 14 dneh, potrosi v drugih 14, ko mora novo delo iskati. Najslabše v tem oziru je za nas Slovence, ki nimamo tukaj takih mož, kateii bi imeli kaj upliva. Posebno bridke ure čakajo pa tistega, ki ne zna angleškega jezile a; tak le težko dobi kako dobro delo. Delati mora za vsak denar, še Bog da kaj dobi. — Kdor nima v Ameriki kakega znanca ali sorodnika, ki mu delo že naprej preskrbi, ostane naj doma. Kdor se pa kar slepo poda na pot, prinesti mora seboj nekaj gotovine, da tukaj lahko nekaj mesecev živi, predno se spozna s tukajšnjimi razmerami. Oblastnije močno gledajo na to, da vsakdo, ki pride semkaj, tukaj tudi lahko živi. Ako tega ne more, dobiti mora koga, ki zanj „dobrostojnost“ podpiše. — Ni dolgo temu ko ste došle dve Evropejki v Barge Office (zdravstvena razkrcalna uradnija) brez denarja. Imele sta v Novem Yorku svoja ženina; dale sta njiju imena, na kar ju je redarstvo poiskalo in tudi našlo. Ko sta prišla v ono uradnijo, morala sta se kar tamkaj poročiti, za kar je bil tjekaj poklican duhovnik. Še le potem jima je bila odprta pot v mesto, češ: zdaj sta preskrbljene. Takti, vidite, tukaj nočejo tujcev brez novcev v žepu, ki bi utegnili kvar delati državi in državljanom, kakor hitro stopijo na suho. Saj imamo že zdaj tu na tisoče revežev, ki prenapolnjujejo bolnišnice —in ječe. Zato vladni organi zabranjujejo in obtežujejo priseljevanje, časniki pa v črnih barvah slikajo trdo stanje tukajšnjih delavcev. Pa nič ne pomaga, ljudij je vedno več, dela in zaslužka pa vedno manj! Sicer pa treba pripomniti, da je zemlja tukaj bogata, tudi prostora je toliko, da bi se trikrat več ljudstva moglo pošteno prehraniti — toda prav za taka dela ni dolavcev dobiti. Vsakdo, ki pride semkaj se ogiba kmečkemu delu na poljih in v gozdih, ker je to delo slabše plačano in tudi težavnejše, marveč išče si lažjih in boljše plačanih del. Pa ne le ljudij, ampak tudi hudodelstev je v Čikagu vedno več, tako da nameravajo število redarjev pomnožiti še za 1000 mož; na dnevnem redu so samomor, umor, tatvina in rop, kar vse izvira iz t:ga. ker ni nič več vere v tem trdem boju za vsakdanji kruh. Čelo železniški vlaki se ustavljajo in ropajo. — Sicer so postave jako ostre; veliko jih dan za dnevom obsodijo k smrti (z elektriko), veliko v dosmrtno ali dolgoletno ječo, pa vse nič ne pomaga. Temu je uzrok, ker ljudje nič ne verujejo v večno življenje in menijo, da je s smrtjo vse končano. Živi, kakor more, a če ne gre naprej, se usmrti ali pa naredi kaj takega, da ga drugi usmrtijo. — Tako je tukajšnje življenje. Napisal sem ta dopis mojim rojakom v svarilo, da bi ne zapuščali lahkomišljeno svoje stare domovine, kjer ved6, kak6 je, ter ne preseljevali se v neznani tuji svet, kjer je teže živeti nego v Evropi. S. L o j k. (Chicago, 111.) S Tolminskega, 19. febr. — Za blaginjo našega ljudstva je zelo potrebno, da složno sodelujejo duhovska in svetna o-blastva. In res, vidi se ponekodi, da se lepo zlagajo razni stanovi. Vselej, seve ni to možno. Utopimo se na stališče gg. nuncev. Oni uče, da treba slušati „deželsko“ oblast. Dobro! A želeti bi bilo, da bi se gg. uradniki i vedli pristojno in ne terjali od svečenika, kar ne gre. Ne bom govoril tu o politiki, če tudi bi lahko omenil, da generalizovanja ni priporočati. (Menda le za prave učitelje velja odlok minist. od 28. junija 1885 št. 707 glede agitacije?!) Poglejmo drugo. G. uradnik ti piše in terja, da mu popišeš, koliko otrok šolskih — tudi 14 letnih, tudi deklic — ima take ali take oči, lase, nos in kaj vem kaj. V drugo: komu so se prijele kozice, kaki so obrastki itd. — V tretje ti ponudijo: ali bi ne hotel prevzeti službe mrliškega oglednika, da boš hodil na lice mesta ter mrliča natanko pregledoval, kako in kaj, ali ni „kje skiivšno uboden itd.“ — Poreče se mi, saj so to le ponujali. Odgovarjam, da je včasih že insinuacija, t. j. prisojevanje kakega opravila, žaljivo. Zakaj nas smatrate o gospoda v polit, službi? Če hočete, da bomo vršili četrto zapoved do vas, ne pretiravajte svojih zahtev. Mi nismo pristaši „staats omni potenclerjev." Želimo, da bi se malo bolj obzirno postopalo z nami, dasi živimo v dobi razpredelnic (rubrik in registrov). Iz Podmelca, 2. marca. — Ker se je več gostov, navzočih pri podmelški veselici o priliki dvajsetletne slavnosti, ustilo, objaviti „N. S.“ krasno zabavo nepozabnega večera, odklonila je moja malenkost uslugo spretnejšim močeni, pričakovaje dostojnega, čitateljem ugajajočega popisa. Oglasil seje v istiui neki g. dopisnik z Grahovega, kte-ri je s svojim nepremišljenim sumničenjem provzročil splošno začudenje. G. dopisnik je dejal: „Le tako pošteno, pogumno dalje, pa se ni bati niti očitnih, niti skrivnih nasprotnikov.“ Izražena misel je nedoločena in trditev izmišljena; blagovolite se umljive-je izraziti, pravicoljubnosti na ljubo. Upra-šamo skupno: Kteri so očitni in kteri skrivni nasprotniki naše »Podmelške Čitalnice. ? „Pa naj še kdo reče. „Čitalnice so pohujš-ljive“ — nadaljuje omenjeni gosp. dopisnik. Pojasnite nam, kdo trdi, da so take Čitalnice polmjšljive, ki izvršujejo igre po takem programu, kakor podmeiška? V kaki logični zvezi se nahaja jed n a veselica splošno s Č i t a 1 n i c a m i ? — Obsojanje in pikajne je tukaj neumestno, kajti po vaši logiki so vse knjige dobre, če je jedna dobra, vsi časopisi dobri, če je jeden dober it. d. (Pa tudi ter primera je malo prehuda ! Ur.) Vašo opombo, gosp. dopisnik, dokler je s stvarnimi razlogi in tehtnimi uvažajo-čimi dokazi ne zagotovite, smatramo kot bombo, ktero ste vrgli na Grahovem v deročo Bačo, pa se je razbila v romantičnem vodopadu pod našo vasjo. Z Kukovega pri Cerknem, 1. marca.— V 5. štT »Nove Soče" (če se ne motim) je neki' dopisnik nekam prav čudno pisal o našem krajnem šolskem svetu: O enem udu je trdil, da je ponujal svojega sina za učitelja. To je smešno! On ima samo enega sinu, pa še tistega za kmetijo ne pa za učitelja, za kar se ni izučil. — O drugem udu pa je pripovedoval, da je napravil kegljišče v svojem kozolcu. To ni nič hudega, zlasti ker se tam nič slabega ne godi, ako se poleti včasih malo keglja. — Očita dalje tudi, da se pri nas po zimi mnogo kvarta v zaduhlih sobah. Menimo, da ima v tem oziru g. dopisnik še največ pometati pred svojim pragom! — Toliko v odgovor! Omeniti nam je še veselo novico, da se namerava graditi nova krajna cesta z Grahovega na Bukovo in potem naprej proti Reki. Priporočamo to važno cesto dobrohotnosti slavnega cestnega odbora, da bi blagovolil po možnosti podpirati to delo. Naša bakovska občina je v vseh rečeh najbolj zapuščena; nima nobene vožne poti, marveč same steze za ovce in koze. Bog nam pripomagaj do dobrih potij in do dobre šole, potem bomo zadovoljni! Politični razgled ^ciraiije dežele. Dežele češke. — Deželni zbor kraljevine češke imel je svojo prvo sejo 3. t. m. Dr. Riecjer se ne udeleži tega zasedanja, ker je zaradi bolehnosti odpotoval v Italijo. Mimogrede na Dunaju i: javil se je proti zastopniku časnikarskega podjetja vAgence slave/j da se popolnoma umakne s političnega pozorišČa in da noče „drugim kaliti vode", ker potrebuje miru. » C a s'1 je dostavil k tej novici: „Ako bi dr. Rieger res popolnoma umaknil se s političnega pozorišča, moral bi odložiti svoj mandat, a tega ni storil/“ — Politični svet je s napetostjo pričakoval to zasedanje, toda večinoma se je varal v svojih pričakovanjih. Posebno pa so se varali dunajski liberalni listi, ki so pričakovali v tem deželnem zboru takih prizorov, da bi ga vlada vsaj z navidezno opravičenostjo razpustila in potem zloglasno „spravoli izvršila upr a v n i m polom. Ze v prvi seji so prišli Mladočehi z nekaterimi interpelacijami na dan. Najpoprej je dr. Tilšer interpeloval deželnega maršalka (glavarja), zakaj deželni zbor ni bil sklican v zakoniti dobi — da bi dovolil deželni proračun, in ali so resnične vesti, da deželni odbor proti neprestanemu odkladanju zbora in proti neustavnemu postopanju ne le ni protestoval, marveč da je celo k vsemu temu pripomogel? — Dr.Podlipng interpeloval je vlado, iz kakih razlogov ni rabila v odloku, s katerim je sklicala deželne zbore, pravega naslova „zb o r kraljestva č ešk e g au, marveč nezakoniti in poniževalni splošni naslov „deželni zbor na Češkem“? — Na to je dr. Trojan interpeloval cesarskega namestnika zaradi prežaloslnih odnošajev, kateri tlačijo ubogo češko prebivalstvo v Liberci. V tej interpelaciji se z dokazi pobijajo vse trditve grofa Taaffeja, katere je izrekel v odgovoru na interpelacije čeških poslancev v poslanski zbornici dunajski, Fsi dokazi, katere ta interpelacija navaja, zbrani so bili po dveh. poslancih na licu mesta v Liberci. — Na to so poslanci dr. Kolinski/, dr. Herold, Kaftan, Masargk, dr. Mattuš, dr. Sole in Nekvasil podali razne predloge, tikajoče se narodnogospodarskih odnošajev na Češkem. — F drugi seji, ki je bila v soboto, je znamenita interpelacija dr. Dglca, s katero je pripovedoval zgodbo neke češke prošnje za vknjižbo pri sodišču v Bohom, kjer nikdo uradnikov ne ume češki. Sodišče je pisarilo okrožnemu sodišču v Heb, to zopet deželnemu sodišču v Frago po dobre svete, kaj storiti s to prošnjo. Konečno je bil poslan dvakrat iz Heba avskultant, ki je prošnjo rešil, a še ni mogla biti vknjižena, ker tudi pri zemljiški knjigi nihče ni umel češki. Ta reč se je s tem zavlekla jako na dolgo in je tudi mnogo stala. Dr. Dgk zahteva, da na Češkem mora vsak urad imeti tudi češkemu jeziku veščih uradnikov! — F deželnem zbor u m o r a v-skem govorila sla deželni glavar grof Vetter in namestnik vilez Lobi najpoprej nemški in potem slabo in le malo češki. Dr Začek je predlagal, naj deželni zbor pozove vlado, naj vsako leto sklicuje deželni zbor, kakor zahteva deželnozborski red, ne pa kakor letos. •— V deželnem zboru šle: k e m je deželni glavar govoril le nemški, dasi je ta dežela po večini slovanska. Zunanje države. Italijti. — Dne 4. t. m. minulo je 14 let let, ko je sv. Oče Lev XIII. sprejel trojnato krono (tiaro) na glavo. Katoliški svet se je pri tej priliki v duhu obračal v Iiim, kjer je 83-letni starček še vedno krepak na duhu in telesu obhajal spomin na oni dogodek pred 14 leti. S posebno hvaležnostjo pa so se obračali v duhu tje doli slovanski narodi, ki so bili poveličani pred svetom od Leva XIII. s slavnoznano encikliko „Grande munus“ (Velika dolžnost) l. 1880. ter z nekaterim zgodovinsko znamenitimi nagovori slovanskim romarjem l. 1878. v Rimu. — „L’ Economista d’ Italiau poroča, da italijanska vlada se kmalu posluži pravice, da v žmislu trgovinskih pogodb zniža svojo carino na vino. Za njo bo morala iti, kakor znano, tudi Avstrija in s tem začne ono tek- movanje italijanskih vin z našimi, katerega so se naši vinogradniki močno bali. Balkanske države. — Kraljica Natalija je baje naznanila srbskemu vladar-stvu (regentstvu), da je razpustila svoj kraljevski dvor, na Srbsko pa da se ne vrne toliko časa, dokler ne bo klicami, kar pa pričakuje od svojega otroka, kralja Aleksandra, ko bo polnoleten. — Srbski poslanik v Carigradu general Sava Gruič potezal seje na povelje srbske vlade pri novem patrijarhu Neophgtu VIII., da bi v stari Srbiji in v Macedoniji imenoval srbske vladike in da bi ustanovil srbske cerkvene šole. Patrijarh je pa dal v svojem glasilu „Ephimerisu nepovoljen odgovor, ki je vzbudil po vsej Srbiji precejšnjo razdraženost. »Odjek“ grozi, da bodo Srbi radi tolike nepravičnosti prisiljeni, odtrgati se od carigrajskega gatrijarhata, — F Bolgariji je prišel po odstopu T o n č e v a za pravosodnega ministra Z a l a-bašev, ki niti pravnik ni. Narobe svet! Pri nas na Goriškem ne more biti po nazorih ne-katernikov niti deželni odbornik, kdor ni pravnik! — Ruski poslanik N el id o v v Carigradu je odločno protestoval proti pisavi Stambulove „Svobodeu, ki je kar naravnost Rusijo doložila radi umora Vlkovičevega. — Na Vlkovičevo mesto pride baje tajnik bolgarske vlade v Bel-gradu Dimitrov. — Grško ministerstvo se je po dolgotrajnih posvetovanjih in ovirah, konečno vendarle ustanovilo. Minister zunanjih zadev je Melato-polos. Državni zbor bo baje kmalu razpuščen. — Državni zbor rumunski je bil slovesno otvorjen s prestolnim nagovorom. Kralj je izrazil nado, da zunanje razmere ne bodo rušile notranjih poslov. Vse evropske velevlasti so izjavile, da hočejo varovati splošni mir. Ru-munija se drži tudi politike miru in redu. Odnošaji z drugimi državami so jako prijateljski. —• Vkljub temu pa dobe vojaki nove puške, ustanovi se zopet konjiča (kavalerija), katere zdaj ni, zidale se bodo nove vojašnice. — Vedno ista stara pesem: države so miroljubne, avvse hite oboroževati se, kar najbolj morejo. Žalostnim časom hitimo nasproti! Deželni zbor goriški je imel učeraj ob 5. popoldne svojo tretjo sejo. Tajnik je prečital zapisnik poprejšnje seje najprej v slovenskem in potem v italijanskem jeziku, na kar je deželni glavar naznanil nove peticije. Preide se na dnevni red, na katerem so nekatera poročila deželnega odbora. Dr. Pajer poroča o prenaredbi §. 1. postave zastran uvedbe šolske davščine od zapuščin v tem zmislu, da od vsake zapuščine, katere čisti znesek presega 300 gld., plačati je šolsko davščino kot postavno volilo. Ta sprememba se sprejme tudi v tretjem čitanju. Dr. Abram poroča o povišanju deželnega doneska za pogozdovanje Krasa. Ta donesek se poviša od 1000 na 2000 gld., ki se plačajo iz zaloga za pogozdovanje, pre-mankljej pa iz deželnega zaloga. Dr. Verzegnassi poroča o prošnji morskega zdravilišča v Gradežu za podporo 400 gld. za zgradbo bolnice, kar se dovoli. (Bolnica bo stala 3000 gld.; Dunaj je dal 1000 gld., Gradec 600 gld., Gorica 200 gld.) Dr. Abram poroča o prošnji za letno podporo kamnoseški šoli na Nabrežini. Zbor poviša deželno podporo od 200 do 300 gld. na leto. Vkljub »Corrierovemu" hujskanju še v oni številki, ki je izšla par ur pred sejo, ostali so laški poslanci tihi in niso pogrevali „Corr.“ neslanih hujskarij proti tej šoli. Dr. Nik. Tonkli poroča konečno o donesku, kateri naj bi dajala dežela novi rez-ljarski šoli v Trenti. Dovoli se po 80 gld. od letos naprej za pet let. Četrta seja bo danes ob 4. popoldne. Dnevni red je obširen in zanimiv. Domače in razne novice Osebne vesti. — G. kr. namestnik kot predsednik finančnemu ravnateljstvu imenoval je računskega asistenta, našega rojaka gospoda Ludovika F u r 1 a n i j a računskim oficijalom. Rodoljubnemu rojaku naše presrčne časti tke! — Umrl je v Gorici petošolec Hrast Dijonizij iz Logov v kobariškem Kotu za sušico. Pokojnik je bil jako priden, nadarjen in v vsakem oziru uzoren mladenič, jedna-ko priljubljen učiteljem in součencem. Žalujoči prijatelji-součenci bodo najlepše častili predragega spomin, če ga bodo posnemali v vseh njegovih vrlinah. Vrlemu mladeniču lehka zemljica in blag spomin! — Odvetniški kandidat gosp. dr. Matej Pretnar v Trstu napravil je te dni pri tržaškem nadsodišču odvetniški izpit z odličnim uspehom. Tržaški Slovenci upajo, da rodoljubni mladi odvetnik otvori svojo pi-saruico v Trstu, kar bi bila za našo slovensko stvar ob Adriji velika pridobitev. Gospod dr. Pretnar je bil že doslej med sodnijsko prakso v Trstu jako delaven mož na narodnem polju; on je tudi podpredsednik »Del. pod. društvu" in „Tržaški posojilnici." Castitamo tržaškim Slovencem na tej pridobitvi ! Drobne noviee. — Občine, katere potrebujejo g a s i 1 n i c o, opozarjamo na o-glas v našem listu ; za majhen denar se dobi dobra gasilnica. — Naše rojake, kateri bi kedarkoli zidali kako poslopje, opozarjamo na oglas g. Ivana V u 1 č a v Čezsoči pri Bolcu, ki izdeluje izvrstno opeko iz cementa. Na go-riški razstavi so bili njegovi izdelki odlikovani. — Došlo nam je par pritožb, da se na goriški glavni davkariji slovenščina jako prezira To se godi posebno v onem oddelku, kjer se davki plačujejo. Gospodje uradniki odgovarjajo na slovenska upraša-nja nemški ali laški ter pišejo tudi v slovenske tiskovine le nemške pobotnice. Želeti bi bilo, ako bi se te nepriličnosti popravile mirnim potom. — Zadnja zaplemba nas je jako iz-nenadila. Nismo vedeli, da v Gorici niti toliko ne smemo ziniti, kolikor smo povedali o nameravanem imenovanju Beckovem ! Proti zaplembi podali smo ugovor. Ob enem smo poskrbeli, da dobi pravosodni minister v prevodu in izvirniku zaplenjene vrstice v roke. — Zadnji čas naznanjenih pražkih srečk ni bila nobena izžrebana. Toliko v naznanilo onim, ki čakajo „sreče.“ — „Corriere“ poroča, da je c. kr. okrajni šolski svet predlagal za nadučitelja na laški šoli v Ločniku nekega Trentinea. Čudno, da ni domačinov za to službo ! — Tudi v gradiščanskem okraju začnejo odslej šolske počitnice že s 15. julijem in končajo s koncem avgusta. — Neki Kormiuec, ki je služil pri 97 . pešpolku v Pulju, pobegnil je čez mejo in predstavil se kot begunec politični oblasti v Vidmu. — Redarstvo je delo pod ključ A. P. in A. M. iz Tolmina, ker sta v cerkvici Matere Božje Imakulate ukradla iz nabiral-nice nekaj denarja. — — Goriška ljudska posojilnica* bo imela svoj občni zbor 21. t. m. ob 10. uri po sporedu, ki je objavljen med glasi. Naj bi se ga gg. člani obilno udeležili, da se prepričajo o delovanju in stanju našega pre-važnega denarnega zavoda v Gorici! —- Ta teden imamo v Gorici grdo in slabo vreme. V sredo zvečer je snežilo, u-čeraj je deževelo, po noči zopet snežilo, danes ob 9. zjutraj je pa solnce medlo pokukalo izza oblakov. Pred poldnem se je pa nebo zopet zatemnilo in začelo je n ž i — Prihodnje porotniško zasedanje v Gorici začne 19. aprila; predsednikom je imenovan dvorni svetovalec Sbisa, namestnika pa sta deželna svetovalca Gorjup in Crusig (Kružič:) — Iz Cerkna smo prejeli dva dopisa; enega proti tamošnji pošti, drugega pa od bivšega gospoda župana proti zadnjemu našemu dopisu. Priobčimo jih prihodnjič, ker smo bili za to številko z gradivom že založeni, ko sta nam došla. — Na pustni ponedeljek so mnogi gospodje iz Komna in okolice priredili slavnostni obed na čast vrlemu vinogradniku in poljedelcu g. Forčiču v Preserjah. Pri tej priliki mu je bila izročena častna diploma in pa častno darilo v cekinih od naše razstave v Gorici. — Iz Bolca nam poročajo o nenavadno hudem mrazu, kakoršnega letos še ni bilo. Temu je uzrok sneg, katerega je padlo pretekli tedeu precej na debelo. Zadnje dui preteklega in prve tega tedna opazovali so 9° do 10° R. mraza. Za odhodnico gospodu Leopoldu B u-d a 1 n, višjega deželnega sodišča svetovalcu v Trstu priredili so prijatelji in častilci iz čitalnične srede v nedeljo zvečer v gostilni „pri zlati zvezdi" sijajno večerjo, katere se je udeležilo 42 gospodov, sam cvet slovenskega razumništva v Gorici. Gospod Buda u je bil med prvimi udi in odborniki „Goriške Čitalnice," njen dolgoleten zvest član in marljiv obiskovalec. Njegova skromnost in prijaznost pridobila mu je o-bilo prijateljev in častilcev. To se je pokazalo najočitneje v nedeljo, ko se je na pri-prosto naznanilo zbralo nakrat 42 gospodov v dvorani »Goriškega Sokola," da so se slovesno poslovili od moža, katerega vrline spoznavajo tudi merodajni činitelji, ki ga povišujejo od stopnje do stopnje, dasi ne zakriva svojega narodnega prepričanja in se ne ogiba narodnih društev in zabav. Gospod B u d a n nam je v dokaz, da tudi Slovenec lahko stopa od časti do časti vedno više in više če tudi ne zataji svoje slovenske matere in ne rohni proti narodnosti svojega rojstva; samo mož mora biti v pravem pomenu besede! Zlata doba za narodne odpadnike je že prešla; dokaz nam je povišanje g. Budala, dočim so drugi obsedeli. Vivat seguens! Ob 7Va zasedel je slavljenec določeno mu mesto ob sredi dolge mize ; na desnici je sedel državni poslanec dr. Anton Gregorčič, na levici pa čitalnični predsednik prof. Anton Šantel. Večerja ja je bila izborna ; jedila in pijača izvrstna, da udeleženci niso mogli dosti prehvaliti skrbnosti in postrežbe gostilnčarja gospoda Špacapana. Ta večer je bil za gostilničarja najboljše pripoiočilo ; naj skrbi vedno enako za dobro postrežbo, potem se mu ne bo bati, da ga gostje opustijo. — Zabava bila je prav živahna in odkritosrčna, kakor med udi ene družine; nekateri gospodje so celo zatrjevali, da se že dolgo dolgo niso takO dobro imeli. — Pri kozarcih solkanskega »šampanjca" iz kleti g. Aloj. Mozetiča razvezali so se tudi jeziki in govorniška moč je hotela tudi dobiti primernega odduška v običajnih napitnicah. Prvi je napil slavljencu državni poslanec dr. A. Gregorčič, ki je v dolgem govoru poudarjal odlične čednosti njegove; slavljenec se je odzval z nau-dušenim: „vivat crescat, floreat!" našej Čitalnici; na to se oglasi čitalnični predsednik g. prof. Šantel, zahvali slavljenca za njegov nagdušeni vsklik »Goriški Čitalnici" in napije slavljencu kot njenemu zvestemu in staremu članu; g. Klavžar napije pravniškemu naraščaju, ki je bil obilo zastopan, želeč, da bi posnemal odličnega slavljenca; v imenu tega naraščaja odzove se g. Fon z zagotovilom, da bodo mladi pravniki imeli vedno pred očmi vrline slavljenčeve ter napije prirediteljem tega lepega večera; slavljenec napije novoimenovanemu podgrajskemu sodniku gosp. Mat. Rutarju, ki tudi kmalu odide iz Gorice, na kar se ta primerno zahvali in napije slavljencu; g. Budal napije veteranu med slovenskimi pravniki v Gorici, g. notarju Kavčiču; g. Pr e mr o u napije staremu čitalničarju g. Jegliču; Klavžar napije lepi složnosti, ki vlada zdaj med Slovenci v Gorici, omenjajoč razpor 1. 1873, ki je pa rodil prekrasno Preširnovo slavnost prav v tej dvorani; slavljenec napije edinemu navzočemu slovenskemu odvetniku g. dr. Jos. Jakopiču; g. Premrou napije čitalničnemu igrovodji g. Klavžarju; g. dr. Jakopič napije v prav lepih besedah slavljencu in konča z besedami: »pravico nam bo dal — gospod Budal!" ! --slavljenec zagotovi, da gori vselej in povsod le za pravico in da Slovenci niti več ne iščemo nego pravico, ki prej ali slej tudi zmaga ; naposled se g. Klavžar zahvali za napitnico g. Premroua, omenja požrtovalno rodbino njegovo za vse naše narodne namene in vrlega očeta njegove gospe soproge pokojnega Vilharja ter napije tej narodni rodbini. Navzoči so sprejeli to napitnico soglasno z Vilharjevo pesmijo „Po jezeru". S tem je končala dolga vrsta napitnic, ki so se kakor po kakem določenem sporedu lepo vršile druga za drugo. Ostali smo potem še dolgo časa skupaj, veseleči se prijetnega in prijateljskega večera. Ob y2l sprejeli so nekateri gospodje slavljenca na njegov dom, kjer so se še enkrat poslovili od njega. Vsem udeležencem ostane ta večer še dolgo dolgo v živem spominu. Prepričani smo, da bo tudi slavljenca spremljal enako prijeten spomin na poti v njegovo novo domovanje in poslovanje in da si tudi v Trstu kmalu pridobi enako odkritosrčnih častilcev, ka-koršne je videl v obilnem številu zbrane pri tej slovesni odhodnici. »Corricre" sliši včasih travo rasti po slovenskih zelnikih. V svoji številki od torka naslikal je v svoji orijentalski domišljij slavnostno odhodnico, katero so prire-diii gospodu Leop. Budalu njegovi prijatelji in častilci. Toda s svojim popisom je dokazal, da o tem sijajnem večeru ne ve nič več nego to, da se je res vršil in da so se vršile tudi mnoge napitnice, kar je pa samo po sebi umljivo. — V svoji domišljiji si je naslikal tudi napitnice in po znanem italijanskem reku »la liugua batte do ve il delite duole" (ali po podobnem slovenskem »česar je polno srce, usta rada govore") prišel je tudi na prihodnje mestne volitve. Pripoveduje namreč popolnoma resno, da se je v napitnicah poudarjala potreba, da gospodu Budalu mora v mestnem - starašiustu slediti zopet kak Slovenec in sicer nihče drugi nego njegov naslednik gospod novi deželni svetovalec Flegar. Zato je opomnil svoje prijatelje, ki se že zdaj pripravljajo za volilni boj, naj bodo pozorni, kajti gospod Flegar v narodnih slovanskih zadevah baje ni prezmeren mož. Toda »Corriere" se je korenito o-smešil s svojim strahopetnim opisom, kajti o prihodnjih volitvah in o gosp. Flegarju ni bilo govorjene niti besedice. Iz tega se vidi, kako skrbno se pripravljajo »Corrie-rovci" na prihodnje volitve. Nas Slovence pa vse to prav nič ne vznemirja, kajti, če take priprave mirno gledajo tisti krogi, proti katerim so v prvi vrsti naperjene, ostanemo toliko lože malomarni mi, ki sedaj še niče-sa ne pričakujemo iz mestne hiše. Ko pride pravi čas, se že oglasimo! Avila coli ura »Corrierovih" ljubljencev se v Gorici kaže v glavnem edino le v nestrpnosti in surovosti proti slovenskemu življu. Izbruhi te »avite colture" nimajo nič takega na sebi, radi česar bi smel biti ponosen le količkaj omikan človek. — V soboto zvečer se je valila po Gosposki ulici četa takih »Corrierovih" ljubljencev, ki so kaj gostobesedno zabavljali proti Slovencem, trgali neke slovenske oglase z, zidov ter upili: „Giu i sclafs, giii i sclafs!“ Nekateri Slovenci so slišali in videli to pobalinstvo, a so mirno šli dalje po svoji poti; redarja ni bilo nobenega blizu. —■ Kaj bi se zgodilo, ako bi ona četa mladičev bila slovenske narodnosti in ako bi trgala laške oglase ter na enako surov način izzivala meščane laške narodnosti i To bi bilo upitja po laških časopisih in tudi po sodiščih ali policijskih uradih bi jih vlačili ! Slovenci pa moramo mirno požirati tudi take izbruhe »deli’ avita coltura italiana." — Med mladiči je bil tudi sin nekega laškega zemljemerca v Gorici, Goriška pošta je dobro vedela celo za »Piete Monteu in „biedimontte,“ kakor smo omenili v zadnji številki. Da pa za slovenske kraje v deželi pogosto ne ve, to smo že dokazali in to dokazuje tudi naslednji slučaj: Dne 27. februarja je bilo oddano pismo za Boleč; poleg slovenskega imena je stalo tudi nemško Flitsch. Pečat goriške pošte nosi datum 27 feb:'. Pismo bi bilo moralo priti v Boleč že 28 febr., a prišlo je tjekaj še le 1. marca. Zakaj ? Pismo je bilo poslano menda nekam na Tirolsko, kjer se ga je usmilila neka roka, zapisala nanj laško ime naše dežele Lit orale ter poslala ga na pravo mesto. —- Taki uradniki poslujejo na goriški pošti! Novačenje za goriSko mesto vršilo se je v soboto in v ponedeljek v liiši našega rojaka g. Bolka na Tržaški cesti. Mladeniči so se vozili ta dva dneva, kakor deloma tudi par dnij poprej in poslej, prepevajoči (ako smemo tako tako reči) po mestu in okolici. Nelepe narodne (?) „Sei bella, sei cara“ ni hotelo biti nikoli konca; po dnevi in po noči razlegalo se je po ulicah neprijetno kričanje „Sei bella, sei cara“; tudi o-troci so pomagali, da je šlo vse bolj vprek. V prvem razredu so bili vpisani 104 mladeniči; potrdili so jih 22; v drugem razredu so od 84 potrdili 17; v tretjem razredu od 79 tudi 22. Goriško mesto je dalo letos torej celih 61 vojakov, kar na 20.000 prebivalcev gotovo ni veliko. — - Mladeniči, ki niso bili potrjeni ter s tem rešeni mnogoterih sitnostij in stroškov, so v znak hvaležnosti zlagali doneske za „Lego Nazio-nale“. Bolnica milosrčnih bratov poslala nam je svoje poročilo za 1. 1891., iz katerega povzemamo naslednje podatke: Koncem leta 1890. je ostalo v bolnici 65 bolnikov; v teku 1. 1891. je bilo vsprejetih 812; ozdravljenih je zapustilo bolnico 489, zboljšanih 167, neozdravljivih 54, umrlo jih je 99, za letošnje leto jih je ostalo notri še 68. Največ bolnikov je bilo tuberkuloznih ali jetkovih 78, potem revmatičnih na mišicah 34, želodčni katar 28, milanska roža ali pelagra 15 itd. — Norcev je bilo 178, med temi 172 možkih in le 6 žensk ; ozdravljenih je zapustilo norišnico 13, zboljšanih 19, umrlo 42, ostalo 100. Največ je bilo norcev zaradi pijančevanja 42, vsled podedovanja 28, vsled revščine 19, vsled milanske rože 18 itd. — Po stanu je bilo dninarjev 164 bolnikov in 53 norcev, kmetov 144 in 41, tovarniških delavcev 53 in 6, črevljarjev 43 in 3, mizarjev 39 in 7, redovnikov 13, duhovnikov 6 in 3, profesorjev 2 in 1, učiteljev 3 itd. — Po domačiji: iz domače dežele 595 in 169, s Kranjskega 64, iz Italije 51 in 1, iz Trsta in okolice 27, s Štajerskega 18 in 1, s Češkega 19 in 1 itd. Radodarni doneski. — Za rSlogine" učne zavode došli so zadnje dni naslednji darovi: Gosp. A. Rejc nabral dne 28.febr. v veseli družbi na Slapu pri Sv. Luciji gld. 2-55. — ^Krokarski odbor na Grahovem mesto venca „Pustu“ na grob o priliki njegovega pogreba 1 gld.“ — „Slovenec na otoku južne Dalmacije, kjer ni znan presneti čas s požrešno kugo za mošnjice 4 gld.“— G. Ivan Mercina v Gorici, ker se ni mogel udeležiti slavnostnega večera za od-liodnico gosp. Leop. Budala, 1 gld- — Pozni častilci gosp. višjega svetovalca Budala zložili so gld. 3.45. — Pri Forčičevi slavnosti v Komnu nabral č. g. J. Rejec 6 gld. — Dr. Josip Jakopič, odvetnik v Gorici, 2 gld. Gosp. Fabiani, poštni uradnik v G. gld. 2’50. — Gosp. Fran. Blažon, želez, uradnik v G., 1 gld. — Gosp. Anton Fon, trgovec v G., 1 gld. — Gosp. prof. Jos. Ivančič v G. 5 gld. — Gosp. Vilj. Dominko, pristav na slov. kmet. šoli v G, 1 gld. — Gosp. Fran. Žepič, yodja slov. kmet. šole, gld. 1-50. — Preč. gosp. Fran Castelliz, katehet v G., 3 gld. — „11. občni krokarski zbor v Ajdovščini nabral dne 21. febr. 2 gld. 20 kr.“ — Preč. g. F. A. K. y G. 5 gld. Rodoljubnim prijateljem narodne vzgoje v Gorici presrčna zahvala v imenu one naše mladine, za katero tak6 vstrajno in požrtovalno skrbijo! Živelo požrtovalno ro-doljubje! Podružnica sv. Cirila in Metoda za komenski okraj napravi prve 3 nedelje v postu brez plačno poučno predavanje o trtoreji v Komnu, vsakikrat ob 3. popoldne. Predava strokovnjak g. Al. Šrekelj. Prvikrat je govoril o nasaditvi vinograda, dne 13. marca bo govoril o režnji trt in „mandanju“, dn6 20. marca pa o trtnih boleznih. Pri prvem predavanju je bila šolska soba polna ukaželjnih gospodarjev in mladeničev; tudi iz sosednih občin je bilo več navzočih Kraške vinogradnike uljudno vabi še za prihodnja dva dneva n a č e 1 n i ,š t v o podružnice. Nova cerkev v Gorici. — Na povabilo začasnega odseka za zgradbo nove cerkve na starem pokopališču v Gorici zbralo se je v sredo ob 4‘/a popoldne okoli 60 oseb v dvorani mestne hiše v Vrtni ulici k prvemu javnemu zborovanju o tej zadevi. Predsedoval je mons. K‘osuta; na desnici mu je sedel zastopnik vlade Bosizio, na levici mestui župan Maurovich. Poročilo dr. Fai-duttija, ki je v imenu odseka predlagal, naj bi bila nova cerkev 60 m. dolga, 26 m. jivoka iu za 2000 ljudij prostorna, dalo je povod živalmi razpravi, ker mnogim se je zdela ta namera presmela, češ, da ne bo denarja za tako zgradbo in da sploh ni potreba tako velike cerkve. Naposled je zbor sklenil z večino glasov, naj bo cerkev za 2000 ljudij prostorna ter posvečena Srcu Jezusovemu. Kot častni pokrovitelj te cerkve je bil z vsklikom izvoljen prevzvišeni knezo-nadškof dr. Zorn. — V odbor so pa bili izvoljeni naslednji gospodje: Alpi, Attems, Bortolotti, Bader, Bosizio, Casagrande C., Košuta, Coronini Karol, Catinelli, Delmestri, Doliac, Fabris, Frapporti,Ferrario, Faidutti, Grusovin, Jordan, Lasciac Peter, Marušič, Maurovich, Pelican, Polli, Sessig, Toros in dr. Venuti. Bratje ,,Sokoli7'! — Podpisani odbor Vam naznanja, daje sklenil v seji 7. t. m.: 1.) da se napravi dne 27. t. m. veselica s pitjem, šaljivim dvogovorom, dramatično predstavo, s petjem in s srečka-njem. Natančni spored se objavi pozneje. 2.) pevske vaje so: v torek, četerk in petek; telovadne pa ob sredah in sobotah zvečer ob 8. uri. Na zdar! K obilni udeležitvi vabi — odbor. Tržne cene. — Kava santos 132 do 136, sandomingo 160, java 164, portoriko 176 do 184, cejlon 180, moka 185; sladkor 36 do 36l/a; p e t r o 1 i j 18; Špeli novi 48 do 52 (seveda k v i n t a 1 ali 100 kilov skupaj!), stari pa 56; maslo surovo 75, kuhano 85. Moka prve vrste 17-70, št. II. 17,20, III. 16'60, IV. 16.30, V. 15'30; turšica domača 7 do 7-30; zunanja 6*80 do 7'40; otrobi 5'70 in 6 gld. kvintal. Iz Rihemberga nam poročajo, da je ta-mošnje občinsko starašinstvo dne 28. februarja t. 1. izreklo bivšemu 25-letnemu županu g. Andreju Robiču svojo odkritosrčno zahvalo in častitko. Gospod sedanji župan na čelu celega starašinstva podal se je k gospodu Robiču na dom ter mu po primernem nagovoru podelil „častni diplom“. Gospod Robič je župana in starašinepresrčno zahvalil na izkazani časti ter zagotovil, da bo v prihodnje tudi kot navaden občinar sodeloval po svojih močeh v korist in blagor cele občine, na kar so mu došli častilci vskliknili presrčen: „Bog Vas živi!“ Nesreča v snegu. — Na Lokvah na trnovski planoti šel je danes teden ob 10. uri zjutraj 66-letni Tomaž Gruden delat pot po snegu, da bi drugo jutro lože čez Rebro in Grgar prinesel škafe na prodaj v Gorico. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, šel je za njim starejši sin; šel je za sledom v snegu. Toda nakrat ni bilo več sledu, a tudi očeta ni našel. Začel je klicati — in čuj, daleč doli pod stezo zaslišal je očetov šibek odgovor. To je bilo blizu tam, kjer se je lani ubil pokojni Cejnar, kar je našim čitateljem znano. Sin je lezel počasi kakih 50 metrov pod stezo, kjer je ležal njegov oče v snegu; spodrsnilo se mu je bilo iu zletel je doli v toliko nižavo. Poleg drugih ran si je Gruden izpahnil tudi nogo. Sin je tekel hitro domov po pet mož, ki so s krampeži na nogah izvlekli Grudna iz prepada. Ležal je v snegu od 10. zjutraj do 5. popoldne. Ako bi ga bila na o-nem mestu dohitela noč, gotovo bi zmrznil. Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Ureduje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. I. zvezek. V Ptuji 1892. Zalaga izdajatelj, tiska W. Blanke. Cena 15 kr. — Prvi snopič te knjižnice obsega več kratkih povestic, pregovorov, kratkočasnic, rebusov itd. za našo mladino. Reči moramo, da gosp. izdajatelj dobro ustreza postavljenemu si smotru, kajti vsebina prvega zvezka je otroškemu razumu jako primerna. Gosp. Kosi je izdal že več zvezkov legend, s katerimi je jako ustregel velikoj suši, ki vlada pri nas z ozirom na dobre spise za našo mladino. Videti je, da bo s to knjižnico tej potrebi mnogo pomagano. Zato jo priporočamo kar najtopleje. Vsaka šola bi morala imeti po par izvodov vsakega zvezka te knjižnice. Nov dijaški list. List imenovan „Vesna“ je vsestranski n e z a v i s e n dijaški list leposlovno-znanstvene vsebine, ne izključuje dnevnih uprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov. „Vesna“ stoji na občeslovanski kulturni podlagi, priobčuje najvažnejše pojave vsega slovanstva, kateri vedejo k do-sezanju tega smotra. Vzgajala bode „Vesna“ zarod mladih pisateljev v vseh strokah ved, znauostij in umetnostij. „Vesna'1 bode prinašala razven lepo-slovno-znanstvenih spisov, poročila iz dijaških krogov, sosebno akademičnih, ter najslavnejše pojave v vedi in znanosti, omiki m prosveti. Razven tega bode priobčevala v oddelku „Glasnik“ važne misli in nasvete sotrudnikov, v oddelku »Književnost" pa knjige slovenske i one slovanske in neslovanske, katere služijo namenu „Vesne.“ V oddelkih „Smes“ in „Listnica“ pa bode navajala razne druge novice, smešnice in odgovore uredništva in upravništva. „Vesna“ ne bode napadala ne oseb, ne stanov, postavljala se pa bode vsakemu napadu možko v bran. * Vesna" bode pospeševala po možnosti druženje vseh oseb iu stanov, kateri se hočejo neustrašno boriti za slovenski narod na slovanski podlagi. „Vesna;‘ se bode trudila pridobiti žen-stvo slovensko za narodno delovanje, uva-žuje njegovo važnost za narodno stvar in tru-de se za njegovo večjo samostojnost in veljavo v javnem življenju. Prva številka izide še tekoči mesec. Uredništvo bode na Dunaju; spisi tikajoči se uredništva, pošiljajo naj se pod naslovom: Drd. Fran Gos tel Wien, VIII. Sclilosselgasse, 10. — Upravništvo pa je v Oelji pri Drag. Hribarju, kamor naj se pošilja naročnina, ki znaša za celo leto, dvanajst številk, 1 gld. 20 kr. Srečke ali Iozi. — Zadnji čas smo dobili mnogo pisem in dopisnic, ki so začenjale v tem zmislu: Če tudi nisem Vaš naročnik, pač pač marljiv čitatelj, vendar Vas prosim, da bi mi naznanili, če so bile izžrebane naslednje srečke .... Na to moramo opomniti, da ne delamo niKakega razločka med naročniki in nenaročniki, marveč da gremo v tem oziru vsakteremu cita-telju radi na roko, ako le moremo. Zato naj se slobodno vsakdo obrne do nas. Vemo, da je med našimi čitatelji marsikaka srečka raznih vrst. ne da bi lastnik mogel doznati, ali je bila morebiti že izžrebana ali ne. Pri-godilo se je že, da so nam poslali z dežele srečko, ki je bila izžrebana za nominalno vrednost že pred več leti. V knjigah o žrebanju dobi se na tisoče in tisoče srečk, ki so bile izžrebane s tisoči in stotisoči dobitka, ne da bi se srečni lastniki oglasili za nje. Zakaj ? Srečke so v takih rokah, katerim izkazi o žrebanjih ne pridejo pred oči; dasi so dobile morebiti na stotisoče, vendar skrbno hranijo srečke ter upajo iu čakajo . . . . kdaj jim denar sam pride na dom. — Kdor ima torej take srečke, naj se slobodno obrača do nas; ako koga sreča doleti, mu gotovo radi sporočimo. Samo to si izgovorimo: akokomu mi pripomoremo do večjega dobitka od 100 gld., m o r a 1 b o d a t i najmanj 10% za. b o d o č i „N a r o d n i D om“ v Gorici. Ali veljii ? Kdor se pri nas o-glasi, sprejme ob enem ta pogoj. Trst in Istra. — „Edinost“ objavlja zadnji čas lepe članke pod naslovom „Dajte nam, kar nam gre!“ Naslov označuje hvaležno gradivo, katero članki razpravljajo. Posebno odločno pa zahteva razdelitev porotnih sodišč, kakor je v poslanski zbornici terjal naš državni poslanec dr. Gregorčič. — Tovarna za usnje Friderika de Se-ppi-ja pogorela je v noči med 4. in 5. t. m. Zavarovana je bila pri banki „Slaviji“ za 140.000 gld! — O pokojnem Cegnarju priobčil je gospod Gregor Jere b, brzojavni uradnik v Trstu, jako obširen in zanimiv spis v podlistkih „Edinosti“. Iž njega moremo spoznati, kako uzoren rodoljub je bil blagi pokojnik, ki v viharnih časih ni nikdar zatajil svojega prepričanja. Čast njegovemu spominu ! — V Rovinju stalo je na pustni torek pred okrožnim sodiščem šest kmetov, katere je obtožnica dolžila nevarnega žu-ganja proti volilni komisiji povodom občinskih volitev 20. avgusta v Kanfanaru. Sodišče je oprostilo vse razun enega, ki je bil obsojen na 6 tednov. — Opomniti je treba, da je namestništvo ovrglo one volitve vsled nezakonitega postopanja one volilne komisije, ki je dala opravičen povod k razburjenosti naroda. „Edinost“ dostavlja k poročilu o tej pravdi: „Kdo je torej kriv, da se je obsojeni kmet morda prenaglil v opravičeni razburjenosti? Kdo drugi nego naši nasprotniki, ki nočejo poznati ni postav ni predpisov, ko jim gre za to, da obdrži oblast v svojih rokah." — Slavnost v proslavo 25-letnice obstanka „Hrvatske Čitaonice" v Kastvu dovršila se je sijajno. Od vseh stranij doš-lo je mnogo brzojavnih in pismenih častitk. Pri slavnosti je sodeloval tudi tamburaški zbor društva ,, Jadranska Vila" s Sušaka pri Reki. Vrli Čitalnici kličemo i mi od bregov zelene Soče: Mnogaja ljeta! -Nadvojvod. Marija Terezija, soproganad-vojvode Karla Štefana, podarila je župni cerkvi v Cerovlju (občina Pazin) dragoceni cerkveni parament in štolo. — Umrl je v Pazinu župnik in mestni starašina preč. g. Šime Matejčič. Bil je uzoren duhovnik in iskren rodoljub ter tako na lep način družil nabožna in narodna čustva v korist in blagor svojega naroda. Blag mu spomin! — Njeno Veličastvo cesarica Elizabeta prišla je v nedeljo za nekoliko časa na Miram ar. Štajersko. — Staroslavni celjski grad hočejo kolikor možno ohraniti; deželni odbor štajerski podaril je v ta namen muzejskemu društvu 100 gld. podpore. — Gosp. drd. Ivan Glaser, odvetniški koncipijent in rodoljub v Celju, poročil se je z g.čno Minko Kormanovo. — Hripa je na Štajerskem precej hudo gospodarila. Uradno poročilo naznanja, da je v januarju zbolelo 19.633 ljudij, umrlo jih je pa 497. To pa gotovo ni popolno število, ker veliko slučajev se navadno zamolči in prikrije. — V Slovenjem gradcu pripetila seje lekarničarju Kordiku strašna nesreča. Due 25. febr. je napravljal neki umetni ogenj, ki se je uuel, raznesel posodo in odtrgal mu ob6 roki, razdejal mu obraz in poškodoval ga na celem telesu. Nesrečnež je po strašnih mukah umrl drugega dne. Deželni zbor štajerski namerava pre-narediti ljudski šolski zakon v tem zmislu, da bodo šolski okraji večji, krajnim šolskim svetom pa namerava odvzeti nekaj dosedanjih pravic. Ta prenaredba bila bi slovenskemu prebivalstvu v škodo, ker krajni š. sveti v slovenskih krajih so navadno odločni varuhi naših narodnih pravic. — Letos bo deželni zbor volil novega deželnega odbornika. Svoje dni so bili Nemci toliko pravični, da so enega odbornika prepustili Slovencem; tako je nad 400.000 Slovencev zastopal v deželnem odboru pokojni Herman. Zdaj pa štajerski Slovenci, kakor čitamo v »Domovini," nimajo več toliko upanja v nemško pravičnost in se boje, da bi odslej vsi štajerski Slovenci ne imeli v deželnem odboru niti enega zastopnika. Ni čuda, saj imajo le 7 poslancev, dasi jim jih tiče kakih 20. Volilni red je pač v vseh deželah prikrojen v očitno škodo slovanskega prebivalstva. Rohseidene Bastkleider fl. 10.50 per Robe und bessere Qnalitšiten versendet porto-und zollfrei die Seiden - Fabrik G. Henne- berg (K. u. K. Hoflief.), Ziirich. Muster nra-gelieud. Briefe kosteu 10 kr. Porto. Gloria-Seide — 120 cm. br. fiir Staub- und Regenmiintel. (5) JAVNA ZAHVALA. / Iz dna svojih potrtih src iz-razujeva podpisana v svojem in jj]| !iy v imenu žalujoče družine prav iskreno hvaležnost vsem onim, ki ^ A so se udeležili pogreba SIGISMUNDA ZORNA, R' posestnika in obč. odbornika; zlasti g. županu in slav. obč. za-stopu, učit. osobju in šol. mladini, društvu »Sokol" in njegovemu starosti, Prvaški godbi in pevske-^ mu zboru, gospodom darovalcem ^5 ^ krasnih vencev, obč. možem kot 7 nositeljem pokojnikovega trupla, došlim pokojnikovim čestilcem iz T/ Gorice in Vipavskega, zastopniku ^ občne zavarovalnice v Trstu — kakor tudi vsem za tolažilno blagočutje, skazano kakorkoli rajnkemu in nam za časa njegove bolezni, posebno ob njegovi smrti in njegovem pogrebu. V Proaiini dne 9. marca 1892. Dr. Hil. Zorn, c. k. prof. v Gorici, Ivan Zorn, nadučitelj pri Sv. Križu. VABILO Podpisano ravnateljstvo vabi vse p. n. društvenike k občnemu zboru, ki bode v ponedeljek 21. t. m. ob 10. uri predpoldne v društveni pisarnici v Zidovski ulici (Via Ascoli) št. 1 z naslednjim dnevnim redom: a) poročilo tajnikovo, b) letni račun za 1891, c) volitev ravnateljstva in nadzorstva, o) morebitni nasveti. V Gorici, dne 10. marca 1892. Ravnatelj stvo „Goriške ljudske posojilnice11 Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v soboto 27. svečana odprl novo gostilno „ pri belem križu “ v hiši g. Fonzarija, tikoma gostilne „pri zlati zvezdi" na Starem trgu. Zraven gostilne imam tudi prostoren hlev za živino in dvorišče za krogljanje. Zagotavljam dobra jedila in dobro pijačo s točno postrežbo po zmernih cenah. Alojzij Ferfolja gostilničar. Oglas vinogradnikom in gojiteljem travnikov Podpisan ec imam na prodaj izborne iu zagotovljene vrste: a Sadike francoskih trt: Bordo in Bur-gunder, in sicer Karmenet, Gutedel (belo, ki zori v juliju in je pripravno za izvažanje) po 50 kr. 100 kosov b Položnice s krepkimi korenikami, Karmenet in furlanski refošk 3 gld. 100 kosov. c Seme za umetne travnike , ki postanejo stanovitni, rodi nenavadno bogato in mnogo iskano krmo; 35 kilov tega semena zadošča za eno njivo. 1 kilo stane 30 kr. O izvrstnem uspehu te mešanice (5 vrst) se lahko vsakdo prepriča v občinah Kopriva in Fratta. Alojzij Bader posestnik v Gorici, Semeniška ulica. Gasilnica na vozu, dobro ohranjena, kalcor nova, z vsemi pripravami, ki zraven tičejo, s cevmi iz kavčuka, z Žaklji za donašanje vode, itd. se prodi za polovico cen e. — Občine imajo najlepšo priložnost, da pridejo tem potom za majhen denar do svoje ga-silnice. Popraša naj se pri krčmarju v Kapucinski ulici št. 1 nasproti Lize v Gorici. 4eaExaBacaeaB:s:aeaExaexaEaean T H K H t n sira u mm katero prireja GABRIJEL PICCOLI, lekarna M „pri angelju v Ljubljani, }( Dunajska cesta, je mehko, ti učinkujoče delovanje prebav ” nih organov urejajoče (j sreostvo. krepča želodec u A nter pospešuje telesno “ T’ odprtje. — Razpošilja jo iz- T delovatelj v zabojčkih po 12 w in več steklenic. Zabojček z 12 ™ steki, velja gld. 1.36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. w 5.26. Poštnino plača uaroč- W uik. Po 15 kr. stekleničico [{ ^ razprodajajo lekarne. ^ tcszxzzzzzxzzxzz&i v Raštelju št. 7 v Gorici prodajalnica drobega in nflrnberškega blaga na drobno in na debelo. Mio in Dtucenejše kupovali®. Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Najveoja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih za otroke. Strune za godala. Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosil dobro paziti na naslov: Na sredi Eaštelja št. 7. Najboljša škropilnica /a trtno roso v novi dobi je Avstrija - škropilnica z dvojnatim Škropilnikom Sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaju (patent Bratje Neclrvvile) Bratje Nechwile Tvornica kletnih strojev, sesalk in škropilk. Dunaj V./I. Ziegelofengasse I. It. Illustrovan cenik brezplačno. Opeke iz cementa Podpisanec sem o svojem času naznanil svojo opeko iz cementa; priporočila jo je „Nova Soča“, na go riški razstavi pa je bila odlikovana ter dobila častno priznanje. Opeke so naslednjih vrst: Št. 1. stane 1 opeka 11 kr.; 1 kvadr. meter pokrije 10 opek; krije se lahko strmo ali spoložno, kakor s korci; 1 kos tehta 370 gramov. St. 2 stane 10 kr. kos, na 1 k v. m. jih gre 15; ker je to dvojnata kritba, stane 1 met. 40 kr. več. Št. 3 stane 6Va kr. kos, jih gre 20 na 1 kv. m.; izdelane so po domačem na- činu. Št. 4 Št irivoijlate ploh za tlak so tako močne, da težak voz lahko vozi po njih. Stanejo 25 kr. kos in jih gre 10 na 1 kv. m, ; 1 ploča lehta 750 gr. Št. 5. Šesterovojlate ploče za tlak; stane 25 kr. vsaka in jih gre 12 na l kv. m.; vsaka tehta650 gr.; b arvane 2kr.več. St. 6. Vodovodne cevi iz cementa, v katerih se ohrani voda najbolj zdrava in mrzla. 1 meter dolgosti stane 95 kr.; odprtina 6 cm, t. j. 1 col; 1 m. dolgosti tehta 12 kilov. — Debelejše cevi so primerno dražje. Da so moje opeke izvrstne, sposobne za vsako vreme in podnebje, prepriča se lahko vsakdo pri tistih gospodarjih, ki imajo hiše ž njimi pokrite, n. pr. Ivan Mlekuž na Koritnici (pri Bolcu), Josip Zornik v Čezsoči, Ivan Vulč v Čezsoči itd. Čim bolj so te opeke stare, toliko boljše so! Opek sem prodal že za več poslopij, na Tolminskem in Bolškem, pa tudi plošč za tlak. Priporočam se sl. občinstvu tudi zanaprej, zlasti zdaj, ko imamo čez Sočo železni most, da se blago lahko prevaža. Ivan Vulč, v Čezsoči (i»ri Bolcu) izdelovalec opek, tlakov iu cevij iz cementa. Žlahtna satlna drevesca, jabolka, hruške, marelice, slive, breskve prve vrste, visoke in srednje rasti (Zwerg u. Spalier) po 25 do 45 kr. iu 200 hi. črnega in belega vina, ktero podpisani zagotovi, daje pravo, prodaja nad 56 lit. Jožef S t i e g ler , oskrbnik Nj. prevzvišenosti grofa Coroninija v St. Petru pri (iorici. je nad 30 let znano, prebavljanje iu slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztopljajoče domače sredstvo. Velika steklenica 1 gl., mala 50 kr., s pošto 20 kr. več. Na vseh ri dopošiljatvi denarja steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, ^SSos^kr: Tanokininska pomada k£j*erh“" spešujo rast las, škatljica 2 gld. Univerzalni plašter domače sredstvo za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol Sricha“ izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. Izdajatelj iu odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.