LOGIKA ^ kot splošno vedoslovje. Za šole (na podlagi Husserl-Pfžinderja) spisal dr. K. Ozvald, c. ^kr. profesor. Odobrena z mmisterskim odlokom od dne 3. aprila 1912, št. 14355.’ Cena vezani knjl<|i; K 2*50. V GORICI 1912, STO ^ p^j In scientiis addiscendis magis exempla prosunt quam praecepta. (Newton). VSEBINA i v o 1». Stran S 1. Mišljenje, misel, predmet . 1 § 2. Predmet pa naloga logiki ; študij logike in njega korist . 4 § 3. Beseda kot izrazilo misli . 5 I. del. Pojem. § 4 . Bistvo pojma . 9 § 5. Pojem pa predmet; „ vrstni predmet" .11 § G. Pojem pa beseda . 14 § 7. Vsebina pa obsežje pojma .16 Raznovrstna medsebojnost dveh ali več pojmov. § 8. Slični pa različni pojmi.19 § 9. Nadrejeni pa podrejeni pojem . 21 § 10. Definicija (opredelitev) .. 22 § 11. Kontrarni (protivni) pojmi ..24 § 12. Kontradiktorno nasprotje (protirečje). 26 § 13. Klasifikacija (razvrstitev); sistem (sestav) ..28 § 14. Relativni (odnosni)'pojmi .31 §15. Korektivni (soodnosni) pojim : . . .32 § 16. Pojem — niislitvorna prvina .. 33 11. del. Sodba. A, Morfologija (likoslovje) sodbe. § 17. Ogrodje sodbe .35 § 18. Kvantitetnost (kolikost) sodbe , ..37 § 19. Kvalitetnost (kakovost) sodbe. 40 § 20. Modalnost (izvestnost) sodbe . . . ..42 §21. Relacija (medsebojnost) sodbe . . -. 45 § 22. Izrečna pa v njo zavite (implicirane) sodbe.49 B. Sodba z ozirom na nje zmisel. § 23. Določujoča sodba. 50 § 24. Označujoča sodba; „impersoualni“ (brezosebni) stavek.51 § 25. Eksistencialna (bivanje zatrjujoča) sodba ..53 § 26. Relacijska sodba; relacija kavzalnosti (vzročnosti).55 v/. v/z — \ Stran § 27. Relacija funkcije (zav'snosti) . 57 § 28. Relacija finalnosti (smotrenosti) . 58 § 29. Relacija razlog — posledek . 59 30. Resničnost — neresničnost sodbe . 61 31. Dostavek k 11. delu.64 III. del. Zveze med posameznimi sodbami. § 32. Načelna važnost 111. dela . 65 § 33. Logični aksiomi . 66 Sklep. § 34. Bistvo sklepa . 72 A. Neposredni sklep (izvodek). § 35. Opozicija (protivje) sodeb .. 73 § 36. Konverzija (preobrnitev) sodbe . 75 § 37. Kontrapozicija (opostavaj sodbe . 79 § 38. Ekvipolentnost (istovrednost) sodeb . . . . 82 § 39. Spoznavna vrednost neposrednega sklepa . 83 B. Posredni sklep (silogizem). § 40. Ogrodje silogizma ..84 I. Izvestni sklep. a) Kategorni sklep. § 41. Ogrodje kategornega sklepa .85 S 42. Splošno veljavne določbe za kategorni sklep .87 g 43. I. figura . 90 § 44-. II. figura ....... . 93 § 45. III. figura . 96 § 4(5. IV. figura.99 § 47. b).Hipotetični (pogojni) sklep.100 § 48. c) Disjunkftvni (razdražni) sklep . ..102 § 49. Zloženi sklep ._.105 § 60. Spoznavna vrednost silogizma.107 §51. Dokaz.'. ..109 II. Verjetni sklep. § 52. Indukcija (navod) pa nje temelj.113 § 53. Metode prirodoslovnega izsledovanja . ..-.116 § 54. Analogija (podobnost) . ..122 § 55. Izpopolnjujoča se principa „indukcija — dedukcija 11 .123 § 56. Hipoteza (domneva); teorija.125 slovensko-nemško (oziroma slovensko-iatinsko) imenstvo logike.129 Imenik v Logiki omenjenih filozofskih pisateljev.134 UVOD. § 1. Mišljenje, misel, predmet. Ko si občudoval s motreno urejen cvet ali okolici prilagojeno barvo nekaterih živali, ko si užival vso prelest, ki jo je milada Vesna razlila čez hrib in plan, ali ko si visoko z razpraskane skale zrl doli na krasni božji' svet: ob takih prilikah ti jie brez dvoma prišla »m i s e 1«, — da je stvarnica mojster mojstrov, umetnik umetnikov. Tvoja misel se je tu obračala k p r e d m e t o m, ki se zanje zanimajo in jih proučujejo različne vede: botanika, zoologija, geologija ... ; in omenjeno misel (»narava je velik mojster in umetnik«) si doumel, jo misleč, to se pravi, do nje te je pri¬ vedla pot duševnega akta, ki mu pravimo misije n j e in ki ga — zajedno z drugimi duševnimi akti 1 — proučuje psihologija. Misel, predmet, mišljenje! Ni li vse to eno in isto? Saj pač še ni bila izrečena misel, ki bi' ne imela svojega kakršnegakoli predmeta 2 in ki je ne (bi nekdo mislil! No, iz dejstva, da mora misel že po svojem bistvu imeti predmet in da je ne moreš inače doumeti, nego s pomočjo miš¬ ljenja, še nikakor ne sledi, da b>i vse troje: predmet, misel in mišljenje — bilo eno in isto. 1 Kakor so n. pr. : slušanje, gledanje, spominjanje, predočevanje, čutenje (bolečine, mraza...), čustvovanje, doumevanje vrednot (t. j. lepega, dobrega, koristnega...), hotenje etc. 2 Kot „predmet“ pa ne prihaja morda le reč ali stvar v poštev, temveč tudi nje la s tno s ti, stanje, vršite v, odnošaj do druge, dejalh ost..., skratka sleherni »nekaj “, ki lahko spoznavajočemu duhu stoji nasproti („pred-met“, „ob-iectum“). Kaj je predmet mislim : Rdeče se razločuje od oranžastega. — Osem je število. — Razvoj igra v mo¬ derni biologiji veliko ulogo. — Nekaj ni v redu.? 1 _ 2 _ a) M i s.e 1 ni isto, kar predmet misli. Če ti n. pr. vedno in vedno znova prihaja misel, da si izgubil očeta, ti ne prihaja oče. — Misel, da naj i sovražnika ljubiš, je pač višek plemenitosti. Toda je li tudi predmet te misli (t. j. tvoj sovraž¬ nik) višek plemenitosti? — Predmeta Prešernovi misli »Ti si življenja moj’ ga magistrale 1 « že davno ni več; a velja ta trditev tudi o Prešernovi misli? — Je li inženir, ki je akcijski družbi prodal svoj projekt železnice na Triglav, prodal »snežnikov kranjskih siv’ ga poglavarja« in nanj se .vzpenjajoči železniški tir? — Iz teh —in sličnih — zgledov je pač razvidno, da sta predmet misli in misel sama nekaj docela različnega, čeprav misel — že po svojem bistvu — zahteva odgovarjajoči ji predmet. b) M i s e 1 ni isto, kar mišljenje misli. Svojo misel lahko — v zabavi, pouku, diskusiji, debati ... — sporočim drugim osebam A, B, C... Ena in ista misel bo na tak način skupna več ljudem. Toda bodo li tem osebam istotako skupni omenjeno misel doumevajoči duševni akti mišljenja in tem ak¬ tom odgovarjajoče izprememlbe v možganih? Učenec n. pr. si pač »osvoji« le misli svojega učitelja. — Mišljenje tvoje misli a + p - /= 180° ima svoj začetek in konec. A tudi misel sama? — Nasprotnikovo misel, da je v boju za obstanek sleherno sredstvo dovolj dobro, lahko pobijam in ovržem, ne pa tudi njegovega .mišljenja te misli. — Misel 8 > 7 je internacionalna; a nje shvačanje s pomočjo mišljenja? Kje so pesniki, proroki, modrijani, ki so v davnini zamislili svoje misli! A njih misli žive še danes. — In bivanje kake misli se tudi ni morda začelo s trenutkom, ko jo je ta ali oni posameznik prvič zamislil; tako n. pr. misel a 2 =b 2 +e 2 ni oživela s Pythagorom in tudi ne umre z zadnjim zemljanom. Med mislijo pa nje mišljenjem biva torej največje na¬ sprotje, kar si ga sploh moreš predočiti, čeprav se misel edino le s posredovanjem mišljenja da doumeti. Misell pa mišljenje stojita nekako v istem razmerju med sčboj, kakor cilj pa do njega vodeča pot, ki ju tudi ne igre istovetiti. Z očrtkom ibi se medsebojno razmerje: mišljenje — misel — predmet dalo ponazoriti, kakor, kaže risba 1. 1 T. j. žarišče. 3 --v—-—-—*• mi m Št. 1. mi mišljenje, m = misel, p = predmet. Valovita črta simbolizuje sem in tja — v vsakem subjektu dru¬ gače — potekajoči akt mišljenja (preudarjanje), ki ti na njega koncu, kot uspeli, v tem in onem slučaju zablišči misel (*), katera kaže, meri na svoj predmet. Seveda tudi za slučaj, da je predmet misli zopetna misel ali pa mišljenje, ni mogoče istovetiti pojmov: predmet, misel, mišljenje. N. pr.: Visoke misli čar je čudovit! (Aškerc.) — Mišljenje človeka v silni meri dviga nad žival. -— Socialna ideja se zmagoslavno razširja. — Veda je sistem misli (ne pred¬ metov in tudi ne aktov mišljenja). Vidimo torej, da tudi vse tisto, kar človek v življenju sre¬ čava pod imenom misel (— sodiba, nazor, mnenje, prepri¬ čanje ...), spada med nepregledno množica tega, kar »j e« ] , čeprav imajo misli docela svojevrstno bitnost, vse drugačno nego vnanji, telesni svet obdajajočih . nas materialnih pred¬ metov in tudi drugačno nego notranji, duševni svet mišljenja, čustvovanja, hotenja. 2 Poleg realnega sveta je torej treba priznati tudi idejni svet (in poleg realnega fizičnega sveta ne manj re¬ alni psihični svet). Vaja. Skušaj v sledečih zgledih določiti delež mišljenja, misli in predmeta: 1. Marsikdo se bo pač nasproti bližnjemu 1 Tudi tistemu „moderniku“, ki priznava edino le svet materije, veljajo Hamletove besede: „Stvarij je več na zemlji in v nebesih — ko šolska vaša si modrost jih sanja 11 . - Telesni predmet je glede svojega bivanja navezan na prostor in čas, duševni le na čas, idejni (misel) ne na eno ne na drugo. — Razbeli pomen besed : Was sich nie und nirgends hat begeben, das allein veraltet nie! (Schiller). 1 4 večkrat zasačil ob misli:' Ote-toi de la, que je m' y mette. 1 2 (Saint-Simon). — 2. Težke misli misli Abduraman .... »Smrt? Umreti! — Moram li umreti?..« (Aškerc). — 3. Omagujoč uvažuj besede: »Pot je strma, cilj je lep«! (Cankar). — 4 . Dvomim, da bi bilo res: Uihi bene, ibi patria. —' 5. Kdor s paznim očesom motri svet, ta ve, da sila uči moliti, pa tudi misliti. — 6. Kamor pregovor zadene, ne izgreši za en las. (N. pr.) — 7. Mislil je, ni se mogel domisliti ničesar. (Cankar). — S. Štetje je psihičen dej, a število? — 9. Z duhom za zadnjimi zvezdami grabimo.' (O. Župančič). — 10. Opazovanje 3 ni dokaz, temveč le sredstvo za 'dokaz. (Gross). § 2. Predmet pa naloga logiki; študij logike in njega korist. Pestra obilica tega, kar nastopa kot telesen, duševen ali idejen »nekaj«, tvori predmet različnim vedam, ki vsaka s svojega stališča proučuje ta predmet. Vsled tega pa se za eden in isti predmet lahko zanimajo različne vede, ki ga vsaka motri z drugega vidika: lan in — botanika, medicinska kemija, este¬ tika barv, trgovinska geografija ...; mišljenje in — psihologija, pedagogika, psihiatrija... etc.! In tudi misli so različnim vedam predmet izsledo vanja; tako n. pr. kulturna zgodovina proučuje misli (»ideje«), v ko¬ likor njih vsebina prihaja v poštev, dočirn recimo izvor posa¬ meznim vrstam misli (izkustvo ali ne?) skuša spoznavna teorija dognati. A likoslovje (morfologijo) misli pa za¬ kone njih medsebojne odvisnosti nam po¬ daja logika 4 . Predmet logiki torej tvorijo misli. A nje n a 1 o g a je: i z s 1 e d o v a-n j e za misel značil- n i h I a s t,n o s tl. In sicer ima logika proučevati: 1) prvine, 1 Poberi se s svojega mesta, da se jaz postavim tje ! 2 Potepuh Marko in Kralj Matjaž. 3 Kaznjivega dejanja. „To, kar sodnik, priče in izvedenci imenu¬ jejo opazbo, vsled nedostatnosti naših telesnih in duševnih sil ni zdaleka ne zasluži tistega zaupanja, kakor ga je od nekdaj uživalo. ‘ L (Gross.) 4 X6fixr, (kojoi = beseda kot izraz misli, misel) 5 iz katerih sestoji sleherna misel (v poglavju o pojmih), 2) oblike pa notranji ustroj misli (v poglavju osodbah), 3) med¬ sebojno odvisnost dveh ali več misli (v poglavju o s k 1 e p ih). Logika je potemtakem nauk o mislih, lahko bi rekli — prirodopis misli. Spričo teh dejstev pa bi morebitno pričakovanje, da študij logike ustvari iz tebe razboritega misleca, ki bo vsakikrat »žrebeij zadel na glavo«, kajpada bilo usodna zmota. Te vrste pričakovanje bi bilo po priliki enake vrednosti, kakor recimo račun, da bo turist-začetnik, ki dodobra pozna geo- logično sestavo gorovja, sigurneje priplezel na greben, nego izurjeni planinec s sicer pomanjkljivim znanjem iz geologije, a zato s tem trdnejšo in prožnejšo konstitucijo svojega telesa. Mišljenje, t. j. pot do misli, je zavisno od različnih, vseskozi izven 'logike in deloma tudi izven tvoje oblasti ležečih činiteljev, kakor so n. pr. možgani, vzgoja, okolica... posameznika. »S pomočjo logike ti je sicer mogoče, že izdelan ali najden dokaz z ozirom na njegovo veljavnost preizkušati, toda navodil za iz¬ sleditev dokaza ti logika ne more dati.« (Riehl). A radi tega študij logike še nikakor ne zasluži očitka ne¬ upravičenosti; saj n. pr. tudi optika ne nauči človeka gledati in istotako se najbrž izvrsten somatolog ne bi mogel vedno po¬ bahati z izvrstnim prebavljanjem. Četudi ta študij direktno ne prinese omenjene jedrne koristi, pa zato indirektno prinaša tem več drugih, — nudeč ti vpogled v kraljestvo idej. in s tem v splošno v e d o s 1 o v j e, »ki nam kaže, kakšna je vednost in na kakih odnošajih svojih elementov temelji.« § 3. Beseda kot izrazilo misli. Najnavadnejše izrazilo kake misli je živa, t. j. govorjena ali pisana oziroma tiskana beseda. Kar ti nudi knjiga, časnik, pismo, deklamirana pesem ..., so vrsteče 1 .se misli, ogrnjene v jezikovno oblačilo posameznih stavkov. Sicer se i drugim potem misel lahko dokoplje do moje duševnosti, toda kar mi recimo zveni iz »milo se glasečih strun«, kar mi govorijo zvezde, kar jedva moji duši slišno šepeta Bocklinovo platno ali Fidijev marmor, kar mi »mo*lče trobenta« mrtvec na odru. 6 kar posnamem iz pantomime itd., vse to navsezadnje doumemo v jezikovni obliki. Kaj se pravi: ustvarjajočemu geniju je upo¬ dabljajoča umetnost »lik in barva postali duh njegove dobe «? 1 Stavek in vanj zaodeta misel pa nista isto. »Jezik je le sim¬ bol misli, čeprav njih prvi in najbližji simbol«. (Riebl). Če re¬ čem: za dežjem pride solnce, nadh Regen folgt Sonnensehein, post nubila Rhoebus ..., sem sicer izustil več — med seboj raz¬ ličnih — stavkov, a vselej eno in isto misel. Najboljši dokaz za temeljno razliko med mislijo in stavkom je pač dejstvo, da ti sploh ni mogoče vseh nians kake misli z besedo izraziti. »Tudi najbogatejši: in najbolj razvit jezik je sila nepopolno in nedo¬ vršeno izrazilo za tok naših misli; jezik je čestokrat, čeprav morda uvažuješ vsako posamezno besedo, le neke vrste ste¬ nografski izvleček misli-im še večkrat mislim docela ne¬ primeren.« Pač le redkim izvoljencem je dano, reči o sebi: »Hočem, da moj gladki jezik izrazi vse, kar pomisli glava, da je včasih kakor blisk, nagel in jasen, a včasih mehak kakor tožba Nimfe, in včasih lep kakor angelski govor, da preleti vse na krilih 'duha...« (Slovvacki 2 ). Zakaj neki si je teoretska fi¬ zika ustvarila — v matematičnih obrazcih — svoj jezik? Zakaj človek v pogovoru »včasi izteza roke, kot bi nosil misel iz prsi«? Zakaj si pesnik po 'božji volji ustvari »svoj« poetični jezik z ritmom, asonanco, rimo ...? Prešeren! »Umetnik slika to (genre, pokrajino, portret...), s čimer se more bolje iz¬ raziti.« (R. Jakopič). 'Kajpada bo ti borno narečje za izražanje osobito »visoke misli« manj na uslugo kakor izobražen knji¬ ževni jezik . 3 In I. Cankar očita svojim posnemačem: »Slog se rodi iz misli. Ti ljudje pa so kopirali mojo besedo, moj ritem, pa niso čutili v sebi, da sta ta beseda in ta ritem potrebna za to misel.« Veriga: stavek — misel — stvarni stan in concreto nudi tak-le pogled: Če bereš, slišiš, ali izgovoriš n. pr. stavek »Zem¬ lja se suče okrog solnca«, tedaj ta stavek tebi ali njemu, ki 1 R. Jakopiča so imenovali „pesnika barv“. 2 Slaven poljski pesnik, ob enem naj večji slovanski dramatik. (1809-1849). 3 Izobraževanje misli brez izobraževanja jezika je gol nezmisel. (Palacky, slaven češki zgodovinar in državnik, 1798—1876). 7 si ga nagovoril, vselej neposredno predoči stvarni stan, t. j. krog solnca se sukajočo zemljo. Te stvarni stan predočujoče moči pa nima stavek kot tak, temveč še le kot izrazilo vanj zaodete misli. Stavek le izraža to ali ono misel, a izražena misel nepo¬ sredno dojme, »zgrabi«, t. j. meni odgovarjajoči ji stvarni stan (= to, kar si- s stavkom povedal). Izgovorjeni, zapisani, slišani... stavek po navadi, n. pr. v prirodoslovnih vedah, meni, t. j. v ozir jemlje — kajpada s pomočjo v njem izraženih misli — izključno le tisti izven njega se nahajajoči stvarni stan, kakor: Oljka je drevo, ki raste v juž¬ nih deželah. Toda večkrat — dosledno v jezikoslovju — stavek jemlje samega sebe v misel, n. pr.: »Oljka je drevo, ki raste v južnih deželah« je stavek. Kot porabljen zgled v logiki pa stavek vsakikrat meni od njega izraženo misel, n. pr.: »Oljka je drevo, ki raste v južnih deželah« je misel. Baveč se z logiko, to je proučujoč miselne tvarine, rabimo besede vseskozi v »logični supoziciji«, to se pravi: ne zanima nas stvarni stan sam, kakor n. pr. v prirodoslovju, temveč edinole ta stvarni stan me¬ neča m i- s e I. 1 Stavek —- n. pr.: Vnh griča se dviga cerkvica — torej treba ločiti od misli, ki je v njem izražena, a oboje zopet od stvarnega stana, ki ga meni ta misel. Stavek obstoji iz besed: vrh — griča — se — dviga — cerkvica; v tem stavku izražena misel iz pojmov: vrh — grič — se dvigati — cerkvica; a z mi¬ slijo menjeni stvarni stan iz tistega realno bivajočega griča in cerkvice tam zunaj pa njenih lastnosti. Faktum, da stavek v logiki vselej meni v njem izraženo misel, treba dobro uvaževati, sicer nastanejo kočljive zmede! Vaja: Določi, kaj menijo ti-le stavki (stvarni stan, misel, sebe?): 1. Skoraj še ni zajca ujel. (N. pr.) —- 2. Na velikem časomeru stoji edino beseda »zdaj«. (Cervantes). — 3. »Pre¬ pozno« se da med vrstami brati na marsikaterem nagrobniku, 1 Morebitna trditev, da imajo tudi vede razun logike opravka s pojmi, bi bila najhujša zmota. Od posameznih ved — razun logike — izrečene misli se ne nanašajo na pojme, marveč na — fizične, psihične, idejne — predmete ; saj bi te vede, ako bi jim predmet tvorili pojmi, bile — mrtve. „Vsako znanstveno vprašanje je v prvi vrsti vprašanje po golem dejstvu." (Jevons). 8 ki krije kako izgrešeno življenje. — 4. Boljše drži ga, ko lovi ga. (N. pr.) — 5. »Zdaj pa zdaj« nikoli ne dospeješ do hiše. (Cervantes). — 6. Amerika ni nič nego drugo ime za priložnost. (Emerson). — 7. Na Ib i ne smeš računati. — 8. Mramorji vseh barv, 'bron, baker, železo 1 — vse to izžareva muziko, diha barve, govori tisočletja. (Machar). Kaj je zmisel besedam: »črka ubija, edino duh je, ki oživ¬ lja«. — Bistveno v sliki (Sv. Janez Krstnik) je misel 2 — stara in nova doba, ki sta se srečali — in le ta me je vodila pri delu. (R. Jakopič). — Kjer ni v freskah duha in življenja, tam bi enostavno pobarvane stene (v cerkvi) vplivale veliko prijetneje. (R. Jakopič). — Kritika naj loči v umetnini idejo in obliko, vse¬ bino in izraz, problem in formo. (A. Ušeničnik). : — S črkami abecede se prav tako lahko napiše veseloigra kakor drama. (Liard). — Pomen besede je pokaz na pojem, zmisel stavka je pokaz na misel. (H. Tuma). ‘ V Kapitalskem muzeju v Rimu. ,;Močnejši kakor jaz pride za menoj... Jaz sem vas krstil z vodo, °n pa vas bo krstil s Svetim Duhom“. (Evang. sv. Marka). 9 I. DEL. Pojem. § 4. Bistvo pojma. Ta ali oni posameznik, pravimo, da ima pojem o zlatu, sociologiji, življenju v amerikanskem pragozdu ..., drugi zopet da nima pojma o parniku, umetni obrti, logaritmu, umni živino¬ reji itd. A kaj neki ti je dano s pojmom ali v pojmu n. pr. o pre¬ mogu? Morida kaj realnega, t. j. bivajočega v zmislu obdajajo¬ čih nas predmetov, kakor so ljudje, pohištvo, drevesa...? [Pač ne! V tem oziru realni so glede premoga posamezni kosovi tiste črne ali rjave rude, ki nam služi za kurivo; a ti se sedaj nahajajo daleč od tebe: v kuhinji, v zalogi trgovca z lesom, pod zemljo. Ali pa je morda tvoj pojem o premogu istoveten s tem ali onim duševnim dejem, kose s p o m i n j a š, si p r e d o č i š, kar si kot premog videl v skrinji pri peči, v rudniku, na želez¬ nici? Tudi ne! Saj ti pač ne gre pojma o premogu odrekati ni takrat, ko še malo ne misliš na črno rudo, n. pr. se zabavajoč, na poti k zdravniku, speč ... Iz tega sledi, da pojem o premogu ni ne f i z ičn o ne psihično dejstvo. — Eden izmed temeljnih znakov vse fizične in psihične re¬ alnosti je č a s n o s t: sleherni izmed predmetov vnanjega sveta — kamor spada i naše telo — in naših duševnih činov nastane, traja, preneha bivati. Toda ko bodo nekoč vsi še v globini matere zemlje se skrivajoči zakladi »ornega diamanta« izčrpani, bo li istočasno izčrpana i vsebina besede premog? Nikakor ne, saj se znanost 10 naših dni peča tudi n. pr. z izumrlimi vrstami rastlin in živali! In astronomija govori tudi o zvezdah, glede kterih nam izku¬ stvo še ničesar ne poroča. Pojem premog je, kakor vidimo, od konkr etne tem- nobarvne rudnine, ki nam služi za kurivo, pa od doje¬ manja (t. j. psihičnih dejev gledanja, predočevanja, zaznava¬ nja ...) te rudnine, neodvisna bitnost; samo da eksistenca pojma premog ni časovno-realna, t. j. vezana na določen čas, marveč nad časna, t. j. izven časnosti stoječa: pojem pre¬ mog je, kajpada po svoje, t. j. ne v prostoru in ne v času, tem¬ več i d e j n o — bival pred nami ter bo bival i za nami do konca dni, ne glede na to, jeli ga kdo »ima«, t. j. ravnokar shvača ali ne. Pojem torej ni nič fizično in ne psihično realnega. A vsled tega mu še ni zdaleka ne gre odrekati bitnosti; kajti vse, kar »je«,’4ii da bi moralo biti ali fizično ali psihično. 1 Saj n. pr. tudi »družba« (= klub, stranka, razred, država, »cerkev«, dru¬ štvo ...), o koje bivanju pač nikdo ne bo dvomil, nima realne eksistence, v kolikor ni samo 1 vsota članov (temveč vsebuje za- jedno: odnošaje mdd člani, vsem skupne cilje itd.); istotako ne biva realno »naša upodabljajoča umetnost«, v kolikor ni le vsota posameznih Groharjevih, Jakopičevih, Peruzzijevih... umetnin. Pojem (svinčnik, žarek, čednost, rdeče, kositi, in ...) je i d e j no b i va j o č a tvori n a, ki je ne vidiš, slišiš, otiplješ, t. j. ne zaznaš s čutili, nego doumeš,* »pojmiš« v du¬ ševnem aktu mišljenja. Pojme shvačaš na isti način kot n. pr. matematične predmete 2 3 ( 5 , 17..., elipsa, enačba ete.), socialne in kulturne tvorine kakor so: »jezik«, »slovstvo«, »nravnost«, »običaj«, »umetnost«, »veda«, »kultura«, »civilizacija«, »ver¬ stvo« ..., ki nikakor niso le vsota n. pr. čutno dojmljivih knjig, pisateljev, pesnikov, kulturnih sredstev .. 1 Gl. str. 3. 2 Število, elipsa, prizma... ni nič realnega, kar bi bivalo „zdaj“ in ,, tukaj" ; in vendar izključno te vrste — idejno bivajoči — nekaj tv© rijo predmet matematiki. 3 Gl. „vrstni predmet" (§ 5). # 11 Idejne tvorine, ki jim pravimo pojmi, torej doumevamo v duševnem aktu mišljenja; a vsled tega še nikakor ni upravičena morebitna trditev, da bi pojem bil nekaj, kar še le v tem tre¬ nutku dobi svojo bitnost, ko nanj mislimo, ter jo zopet izgubi, ko nehamo nanj misliti. Bivanje pojmov je marveč n a d - časno (izvenčasno) t. j. ni Vezano -na določen čas. V tem zmi-slu je umeti sedanjik: »imamo, »nahajamo« te in one pojme, pojmi »so«. § 5. Pojem pa predmet; »vrstni predmet«. Posameznim pojmom n^n^...n n odgovarjajo predmeti Pi p 2 ... p n . Splošen shema: «-> p, t. j. po j em meni pr e d- m e t (gl. naslednji odstavek!). Toda pojem pa odgovarjajoči mu predmet imata vsak svojo, med seboj nezavisno bitnost. Kos premoga n. pr. ima vse drugačnih lastnosti nego pojem pre¬ mog: premog kot predmet je neka tvarina,' ima določeno barvo, trdost, specifično težo itd.; a vsega tega nima pojem premog. A vzlic temu dvoredje pojem pa odgovarjajoči mu pred¬ met spaja tesna, svojevrstna vez: sleherni pojem meni, t. j. »ima v mislih« ali »jemlje v misel« odgovarjajoči mu predmet. Kajpada s tem še ni nikakor rečeno, da bi pojem morda naliko- val odgovarjajočemu predmetu, t. j. bil nekako »podobica« ali snimek menjenega predmeta; saj si n. pr. poj-ma sadno -drevo sploh ne moreš nazorno predočiti, marveč vsebino morda pred- očeni sliki tvorijo posamezne, glede svojega hic.et nune strogo določene jablane, črešnje, marelice ... -Pojem ni malo ni sličen predmetu, katerega m e -n i. Na čem temelji prazna vera, da, -kar prizadenem sliki, kipu ali imenu kakega človeka, to prizadenem dotičniku samemu ? Vrstni predmet. Celokupnost tega, kar »je«, ni zda- leka ne sestoji edinole iz posamičnih konkretnih, t. j. se »zdaj« in »tukaj« nahajajočih predmetov, ki jih imenujemo i n d i v i d u- a 1 n e 1 (posa-mičnike). Razen n. pr. Bohinjskega jezera je lahko predmet tvojega pogovora z bratom tudi »jezero« na 1 in-dividualis ----- nedeljiv, posamičen. * 12 sploh, če recimo trdiš: »Jezero je večja voda, ki stoji v naravni globeli kopne zemlje.« Predmet moji misli je morebiti sedaj Mars ali Saturn ali Venus ali Jupiter drugikrat pa bo moja misel zadevala »planet«, ne ta ali oni znan planet. Pred¬ zadnje zasedanje avstrijskega parlamenta je nekaj individual¬ nega; toda tudi »zasedanje«? Ribničan, Dunajčan, elipsa, pes, beseda, veselje, človek, narod, vzrok . .. ! A kako neki se razlikujeta »pes« pa sosedov Kastor ali tetin Čuvaj ali župnikov Lord etc? Jeli morda »pes« isto, kar celokupnost posamičnikov pasjega plemena, ki živijo? Nikakor ne! »Pes« ne sestoji iz več in tudi ne iz vseh posa¬ mičnikov pasjega plemena, kakor recimo celota 1 iz delov. S povečanim ali zmanjšanim številom delov se i celota poveča ali zmanjša; toda z naraščajočim ali pojemajočim številom po- samnikov pasjega plemena se ne poveča in tudi ne zmanjša -—>ipes«. »Pes« — in per analogiam: Ribničan, Dunajčan, elipsa, be¬ seda, veselje, človek, vzrok ... — ni ne posamičen predmet in ne celotna skupina posamičnih predmetov, marveč j e p r e d m e t, ki stoji v čisto p o s e ib ne m o d n o š a j u s posamičnimi p r e d m e t i j e d n .e skupine: Kastor (Čuvaj, Lord ...) je eden primerek (eksemplar) tipa 2 ali vrste »pes«. »Pes«, »rastlina«, »marmor« ... se imenujejo vrstni predmeti. Usodna zmota bi bila, vrstni predmet »pes« isto¬ vetiti s pojmom pes: zvest je n. pr. pač »pes«, a ne — po¬ jem pes. Spoznanje v r s t n e g a predmeta je cilj pra¬ vila in splošne zakone 3 izšle d u jo čim (»klasifika- tornim« ali »sistematskim« 4 ) vedam, dočim »h i s t o r t č n e« 1 N. pr. : družina, skladišče blaga, jata golobov... - Prim.: „Nirnamo še nič tipičnega v moderni umetnosti". (R. Jakopič). 3 T. j. takim vedam, ki se trudijo najti „das vertraute Gesetz in des Zufalls grausenden Wundern, den ruhenden Pol in der Erschei- nungen Flucht". 4 T. j. na podlagi izbiranja, razvrščanja („klasifikaeije“) in ureje¬ vanja sistematiko goječim vedam. Predno n. pr. „določiš“, da ci¬ klamen, ki si ga pravkar utrgal pod grmom, spada v ,,familijo“ pri- mulaceae, moraš vedeti, kaj je (in kaj ni) „primulacea“. 13 vede proučujejo individualen ali celo le en¬ kraten predmet. Tako n. pr. govori mehanika o »giba¬ nju«, antropologija o »človeku«, matematika o »paraboli«, nor¬ mativna slovnica o »sklanji samostalnika«, sociologija o »druž¬ bi« ...; politična zgodovina pa nam predočuje Hannibalov prehod črez Alpe, kulturna študira Raffaelove, Murillove ... Madonne, historična slovnica proučuje sklanjo samostalnika greh v 'brizinskem spomeniku I. etc. — V katero vrsto ved spada astronomija? Razberi ulogo nedoločnega spoluika v nemščini, laščini..., slovenskem narečju! Vaja. Kaj je zmisell stavkov: 1. Zavistniki umro, a ne za¬ vist. (Moliere). — 2. Pravic veliko, pravice malo. (N. pr.) — 3. Der Mensch rnuss untergehen, — die Menschheit bleibt. 1 (Prešeren). •— 4 . Med dosti kmeti je malo kmetovalcev, (N. pr.) — 5. Nascique vocatur incipere esse aliud, quam quod fuit ante, morique desinere illud idem (Ovidij). — 6. Kako pa, da vsakdo 'Si pravi »jaz«, — ko vsakdo nosi drugačen obraz? (Medved). — 7. Enotnega modernega sloga 2 še nimamo. — 8. Ta prirodopis ljubljanskega prebivalstva je Alešovec sestavil pred dobrimi 30 leti, toda njegovi tipi se v bistvu do danes niso mnogo izpremenili. Še zdaj srečamo Alešovčevega hišnega gospodarja, trgovca, komija, dijaka, gostilničarja, pisa¬ telja .. . 3 9. O umetnosti velikega hrvatskega kiparja I. Me- štroviča je čitati: »Njegove podobe niso individualistične člo¬ veške figure, marveč vedno le tipične, s splošno človeškim čutnim izrazom brez vsega slučajnega«, — 10. To je bistvo genija, da ve, česar ni izkusil, in da izreče misli, kojih pomena sam ne more premeriti. (Simmel 4 ). 1 Napis na Korytkovem nagrobniku. 2 V stavbarstvu. 3 Iz ocene Alešovčevih Izbranih spisov, 4. in 5. zv. (Podoba ljub¬ ljanskega sveta pod drobnogledom). 4 Spričo Kantove trditve: „Vse naše spoznanje se pri¬ čenja z izkustvom." 14 § 6. Pojem pa beseda. Posamezne pojme w. 2 ... zaznamujemo z besedo bi, b 2 ... b„, n. pr.: gora, vztrajnost, rdeče, visoko, pobitim, osem, na levo, iz, kajti, joj ... Splošen shema: b -* n , t. j. bes e d a izraža pojem. »Študij predmetov 1 bi bil večinoma brez koristi, ako ne bi imeli imen v svrho zaznamovanja vseh teh predmetov in v svrho zapisovanja naših opazb o njih.« (Jevons). A da imata pojem pa zaznamujoča ga beseda vsak docela svojo bitnost, o tem te prepriča ta kratek premislek: beseda »oblast« n. pr. je sestavljena iz šestih črk in dveh zlogov. Toda sestoji li tudi pojem Oblast iz šestili črk in dveh zlogov? — Na glas čitajoč v latinico prepisan turški, arabski, staroindijski... tekst bom pač slišal posamične besede, ne pa tudi doumel s temi besedami označenih pojmov. Deček-ministrant! Ti, »prepa¬ rirajoč« stare klasike! Med pojmom pa izražajočo ga besedo ni torej organske zveze; beseda nima s tem, kar ž njo zaznamujem, nič skupnega, saj n. pr. za isti pojem različni jeziki rabijo različne besede (premog, ubil, Steinkohle, carbone, ooal, ohahbon ...). Z lo¬ gičnega 2 stališča, t. j. v kolikor prihaja z njo izraženi pojem v poštev, je beseda le na pojem pritrjena z n araka 3 , kakor re¬ cimo v garderobi daš na površnik pribosti številko, da se hitreje najde izmed tam shranjenih površnikov. Današnja samo zaznamujoča besedna marka se je sicer, kakor to uče jezikoslovci, tekom časa razvila iz prvotno 1 Kijih z besedo izraženi pojem ima v misli. - A ne tako z estetičnega, ker literarni umetnik včasi z be¬ sedo slika (Cankar, Župančič) ali pa z besedo muzicira (Prešeren: Strunam, Pod oknom, etc.) — Klasičen zgled za glasbeni element v iz¬ ražanju z besedo je ta-le „Jesenska pesem 1 ': Les sanglots longs — des violons — de 1’ automne — blessent mon coeur — d’ une langueur — monotone. (Verlaine). 3 Beseda je po glasovih izraženo znamenje za pojem; logično je pojem substrat besede. (H. Tuma). 15 pojem opisujoč e 1 besede; a ta razvoj iz — aut. 3 Za (etično) presojo dejanja. 4 Diameter = premer kroga. 5 Legem brevem esse oportet, quo faeilius ab imperitis teneatur. (Seneca Epistolae). 26 N. pr.: Dolgi lasje, kratka pamet. — Letal visoko, padel glo¬ boko. — Prijatelja ko pes in mačka. — Z gosti na kosti. — Brez vinarja ni goldinarja. — Iz orličev postanejo ob letu orli. — Zunaj lepota, znotraj praznota. — Iz veliko besedij malo sveta. — Si vis pacem, para bellum. — Quod licet Jovi, non iicet bovi. — Roma locuta, causa rinita. (Sv. Auguštin). Prekrasen zgled diametralnega nasprotja kot umetnostnega principa je Prešernov sonet »Apel podobo na ogled postavi«, začenjajoč z besedo 1 Apel, končujoč z besedo — Kopitar. Vaja. Določi in preizkusi kontrarne pojme v sledečih mi¬ slih: L »Skoraj« ni nikoli zajca ujel, »komaj« pa iga je. — 2. 2. Orator fit, poeta nascitur. — 3. Nove postave, nove zmeš¬ njave. — 4. Junak je hotel izpiti morje, uzurpirati božji tron ter vsiliti človeštvu svoje življenje, svoje misli in svoj jezik. Tako je hotel in je žalostno propadel. (Cankar). — 5. Homo homini deus, ‘homo homini lupus. — 6. Pesem in pesem ni isto. — 7. »Viribus unitis!« pa »Divide et impera!« — 8. Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila. — 9. Bog je začetek in konec. — 10. Kako bi neki sladke pel Lesničnik! Kako bi neki prave pel Levičnik! (Prešeren 3 ). Kaj je »kaplja v morje«, »bela vrana«, a in m ? Sta li pojma državne pa ljudske potrebščine kontrarna ali identična? § 12. Kontradiktorno nasprotje (protirečje). Ako se kontrarno nasprotje opira le na dva člena 7r i — ;T a (n. pr.: desnica — levica, pravilo — izjema), tedaj lahko rečeš, da, kar ni n\ , mora biti zr 2 in vice versa. N. pr.: Med pravico in krivico ni srede. — Ko bi pokojnica ne bila umrla, še zdaj bi živela. (N. pr.) •— Luč in tema se ne moreta zjediniti. — Porotniki so enoglasno zanikali krivdo. 4 — Telegraf na žico pa brezžični telegraf; subjektivno (bolnikovo) pa objektivno (zdravnikovo) stališče; pozitivno pa negativno število; laik in veščak! 1 In simboličnim pojmom! (Apel = pravi umetnik, Kopitar = šušmar.) = Smrt in pogreb Jakoba Nesreče. 8 Zabavljivi napisi. 4 Kaj so izrekli ob enem z zanikanjem krivde ? 27 — Istemu pojmu podrejena — pojma, k i se po vse¬ bini medsebojno izključujeta, tvorita kon¬ tradiktorno 1 (protirečno) nasprotje. D v o č l e n s k o kontrarno nasprotje je torej ob enem kon- r tradiktorno: au-t n i aut ,jt z ; tertium non datur. Toda po navadi nudi kontradiktorno nasprotje to-le shematično Irce: i7(-> ji -> non-/r). Ako n. pr. na postaji sprevodniku, ki mi odpira kupe za kadilce, odkimam, mož ve, kam želim vstopiti; istotako zadostuje, če sopotniku na vprašanje, jeli sem se že vozil po teh krajih, odgovorim z »ne«. Zakaj? Ponazoriti se da bistvo kontradiktornega nasprotja s po¬ močjo diagrama, kakor ga predočuje risba št. 5. Mnogo važnih pojmov, ki ti na prvi pogled morda kažejo kontradiktorno lice, trelba v resnici šteti med kontrarne, n. pr. pojme: dober pa hudoben, lep pa grd, srečen pa nesrečen, spo¬ doben pa nespodoben, smrten pa nesmrten etc. Marsikaj je, kakor bi Nietzsche rekel, »onstran« dobrega — hudobnega 2 , lepega — grdega, srečnega — nesrečnega, spodobnega — ne¬ spodobnega, smrtnega — nesmrtnega etc., t. j. indiferentno. Če slišim n. pr., da novi spomenik ni lep, s tem še nikakor ni re¬ čeno, da je grd. Saj so vendar tudi predmeti, ki jih ne moreš imenovati ne lepe ne grde, recimo: zrak, število, trikotnik. Zlasti te lahko zmedejo pojmi, kakor jih izražajo sestavljenke z »ne«-: nesrečen, nespodoben, nesmrten ... Srečen — ne¬ srečen n. pr. nista kontradiktorna pojma, saj pač kamen na cesti ni ne eno ne drugo. — Če rečem, da je A, nespodoben člo- 1 contra-dicere = oporekati. - Jenseits von gut und bose. 28 vek, tedaj o A. zatrjevana nespodobnost ni le zanikanje spo¬ dobnosti, temveč docela trdilen »pozitiven« pojem. — Istotako n. pr. ne velja enačba: nesmrten (unsterblich) = ne smrten 1 (nicht sterblich). Prej omenjeni kamen na cesti? »Nesmrten« v resnici pomeni več nego »ne smrten«; a oboje ima zmisel le kot na nekaj živega se nanašajoč predikat. — Ibsenov »vse ali nič!« v drami »Brand«! Ali je res, da, kdor ni z mano, je proti meni? Vaja. Določi in preizkusi kontradiktorne pojme v sledečih mislih: 1. Biti — ne biti?, to je zdaj vprašanje. 2 (Shakespeare). — 2. Ducunt volentem fata, nolentem trahunt. — 3. Ako koza laže, rog ne laže. (N. pr.) — 4. Vineere scis, Hannibal, vietoria uti nescis. — 5. Duša je umrljiva ali neumrljiva. — 6. Aut sint ut sunt aut non sint. (Ricei 3 ). Tvori celotne misli na podlagi tem-le kontradiktornih poj¬ mov: zmisel, premišljenost, imenovanec, katolik, strokovnjak, paroma (= v dveh), hočem, kaznovan, doumem, stalen, pra¬ vičen, sigmatski (aor.), pregleden, slovenski, indogermanski, političen, naraven, čitljiv, pristen, zakonit, človeški, popoln, dosleden, nadomestljiv, poročen, enakomeren, opažen, do¬ segljiv, poboljšljiv ...! Kaj je kontradiktorno nasprotje pojmom: da (~ ja), nekdaj, nekdo? § 13. Klasifikacija (razvrstitev); sistem (sestav). Na bistvu kontrarnosti oziroma kotradiktornosti temelji razvrstitev predmetov. Razvrstitev ali klasifikaci¬ ja so z določenega vidika navedeni predmeti, ki jih ima pojem v mislih, n. pr.: Razločujemo trojni čas: preteklost, sedanjost, bodočnost. — Davki so ali direktni ali indirektni. — Pojem časnik obsega: glasila za politiko, umetnost, slovstvo, glasbo, gledališče, modo ... Milje je lahko fizičen,- kulturen ali socialen 4 . — Različne kategorije grehov v katekizmu. 1 Smrten = smrti podvržen. 2 To be or not to be, that is the question. (Hamlet, III, 1.) 3 Jezuitski general. * O vsebini pojma milje gl. str. 31. Po številu obseženih členov se razvrstitev imenuje dicho-, tricho- ... politomija 1 (razvrstitev na dvoje, troje ... mnogo¬ tero). Ti člani pa morajo drug drugega izključevati, t. j. biti v kontrarnem ali kontradiktornem nasprotju. »Pravilna klasifika¬ cija mora biti tako osnovana, da definicija jedne vrste (= člena) velja docela za vse primerke te vrste in da ne velja za noben primerek kake druge vrste«. (Huxley 2 ). Vidik, ki z njjeiga razvrščaš to ali ono celokupnost predme¬ tov, se imenuje razvrstilo. N. pr.: Z ozirom na vzdrževa- telja imamo državne, deželne, občinske in zasebne šole. — Zvez¬ de so po svoji velikosti prve, druge ... vrste. Glede nikotina je nekdo kadilec ali nekadilec. — 0'bsežje »avstrijsko prebival¬ stvo« se da z nešteto vidikov razvrstiti: narodopisec bo naštel Cehe, Slovence, Nemce, Italijane, Ogre itd.; statistik si bo za razvrstilo vzel stan (samec, poročenec, vdovec ...), telesni razvoj (sposoben, nesposoben'za vojaško službo ...) etc.; na¬ rodni gospodar bo upošteval način pridobivanja (poljedelec, obrtnik ...); pravnik bo se vprašal, je li kdo malo-aili polnoleten, varuh ali varovanec, kaznovan ali nekaznovan ... Itd. Obrazec za razvrstitev: A Aa Ab Ac . . . Ako za razvrstilo služi bistven znak pojma, čigar obrežje razvrščaš, tedaj se razvrstitev imenuje naravna, n. pr. raz¬ vrstitev človeštva po lobanji, jeziku, verstvu ... ; živalstva po ogrodju; knjig po vsebini; umetnin po izraževalnih sredstvih; rastlin po kalicah 3 ; gorovja po geologijski sestavi; društev oo smotrih itd. Določiti naravno razvrstilo za to ali drugo klasifi¬ kacijo pa ni morda naloga logike, temveč posameznih ved. Ako pa je razvrstilo nebistven znak pojma, ki se rnu raz¬ vršča vsebina, tedaj se razvrstitev imenuje umetna, n. pr.: razvrstitev knjig po velikosti, vezibi, abecednem redu pisate¬ ljev. ..; ptic po barvi perja; jezikov po krajih; društev po šte- 1 8(= dvoje), tp!^« (— troje), raXu; 2 Izg. Haxli; angl. prirodoslovec (1825 —1895). 3 Kakor je to storil botanik Franc Jussieu (izg. Žiisjo, 1748— 1836) v svojem delu „Genera plantarum secundum ordines naturales disposita". vilu članov etc. Klasičen zgled umetne klasifikacije je razvr¬ stitev rastlin po prašnikih 1 , ki stavi n. pr. vijolico in bezeg ali pa hrast in neko travo na isto stopinjo. Razvrstitev v matematični obliki se imenuje diagram 2 (očrt). Zglede diagramov nudijo risbe št. 2, 4, 5 ... v tej knjigi. Razvrstitev predmetov je največjega pomena za vsako¬ gar, ki — bodisi kot izsledovalec ali kot učitelj ali kot učenec — goji znanstvo 3 . Razvrstitev osobito kot naravna klasifikacija tvori ogrodje posameznim vedam ter s svojo zveznostjo izsle- dovalcu lahko kaže nova pota. Na tej podlagi se je n. pr. kemija v novejšem času razvila v klasifikatorno vedo v najožjem po¬ menu besede. »Vsak prirodni zakon, ki ga razpoznamo, nam daje možnost, razvrstiti obilico dejstev, in težko da hi preveč trdili, če bi logiko imenovali teorijo klasifikacije.« (Jevons). A vrstni predmeti, ki jih navaja razvrstitev, se večinoma dado — na podlagi novega razvrstila — dalje razvrstiti. Sestav živalstva n. pr. obsega več debel (Stamm), vsako deblo zopet več redov (Klasse), vsak red več razredov (Ordnung), vsak razred več rodov (Familie), vsak rod več plemen (Gattung), vsako pleme več vrst (Art), vsaka vrsta več podvrst (Unterart) kakor so: zvrsta (Abart), različek (Varietat), pasma (Rasse); a zvrstam, različkom in pasmam odgovarjajo posamični eksem- plarji. Od stopnje do stopnje kolikor mogoče popolnoma in na podlagi več razvrstil, ki je drugo spojeno z drugim, izvedena razvrstitev se imenuje sistem (sestav). Zgled: Sestav žival¬ stva obsega debla vretenčarjev ... mehkužcev ... praživali; deblo vretenčarjev več redov, kakor so: sesalci, ptiči, plazilci; vsak red zopet več razredov, recimo red' ptičev: ujede, sove, plezalce, pevce ... ; vsak razred zopet več vrst, tako obsega 1 Kakor jo je izvedel švedski botanik Linne (1707—1778). - Sia-jpdsco == očrtam. 3 Znanstveno delovanje ima trojno nalogo : 1) izsledovafci razpo¬ znave (heuri stika ali izsledovanje) ; 2) celokupnost teh izsledkov pregledno razvrstiti (si si tema tik a ali sestavoslovje); 3) razpoznave umno, t. j. po najkrajšem potu priobčevati vsem ukaželjnim (didaktika ali ukoslovje). 31 n. pr. razred pevcev do 5000 vrst, kakor so: drozgi, lastovice, sinice, vrani .. / Vaja. Razvrsti oziroma sestavi obsežje pojmov: predmet, Indogermani, Slovani, oblikoslovje, geometrija, stroj, država, šilovci, barva, delati, risati, potovati. Kaj je zmisel trditvi: Filozofija skušaj splošne razpoznave, ki so jih izsledile posamezne vede, spraviti v neoporekljiv sistem. 2 § 14. Relativni (odnosni) pojmi. Marsikateri — posamičen — pojem dolbi še le takrat svojo vsebino, ako — — 00 II. DEL Sodba. A. Morfologija (likoslovje) sodbe. § 17. Ogrodje sodbe. Običajno svoje ali tuje (brane, slišane ali na kakršen si bodi način razodete) misli komu sporočiš oziroma »imaš«, t. j. doumeješ v obliki trdilnega ali nikalnega stavka, n. pr.: Mo¬ derna tehnika je otrok duha in roke. Danes ne pridem. — Takšne s trdilnim ali nikalnim stavkom izražene- misli imenujemo sodbe, ker je ž njimi nekaj razsojeno. Kakor sleherna misel, sestoji tudi sodba iz posameznih poj¬ mov, oziroma pojmovnih skupin, n. pr.: Vijolica — diši. Norec — vrže v vodo kamen, — katerega — deset modrijanov — ne more izvleči. (N. pr.). A nekaterim izmed pojmov, ki se drug za drugim vrste v sodbi, gre posebno 'važna, temeljne točke sodbi tvoreca uloga; v prvi vrsti sta to subjektni pa p r e d i k a t n i pojem. Subjektni pojem (S) »vijolica« v sodbi »Vijolica diši« treba strogo ločiti od (suibjektnega) predmeta »vijolica«, ki ga ta pojem jemlje v misel, pa od ta pojem izražajoče (subjektne) besede 1 v-i-j-o-l-i-e-a. Biti subjekt 2 , t. j. nositelj kake lastnosti, dejalnosti, kakega stanja, je vse kaj drugega, nego biti subjektni pojem (S). Subjektni pojem je del, kos sodbe; ni pa del sodbe tisti — fizičen, psihičen, idejen — predmet, ki ga ima subjektni pojem v mislih in ki ga sodba presoja. In istotako ne smeš pred ikatneg a pojma (P) »diši« zamenjati s tem, kar se trdi o vijolici, da namreč diši, t. j. s (predikatnim) predmetom, ki ga P meni, ali pa z (predikatno) besedo d-i-š-i. 1 Gl. str. 16. 2 sub-jectum (subicio) = pod-laga (sc. sodbi), t. j. predmet (ali prav za prav p o d-met), ki se sodba nanj ozira. 3 ' 36 Sodba — vsaj na videz. — lahko pogreša subjektni ali pre- dikatni 1 pojem, n. pr.: Grmi. — Konec! — Ne, ne, ne, ne, ne! (Shakespeare 2 ). — Sine ira et studio. (Tacitu«). A v sleherni sodbi najdeš u j e d i n j a n j e 3 (oziroma razjedinjanje) subjekt- nega predmeta s predikatnim predmetom zatrjujoči — funkcij- ski" 4 5 — pojem, n. pr.: Narodna pesem »je« zrcalo narodne duše. Volenti »non« fit iniuria. — Tako zatrjevanje (zani¬ kanje) je glavni znak sodbe. Ogrodje sleherni sodbi torej tvori troje pojmov: subjektni (S), predikatni (P) i n poslu¬ joči (funkcijski) pojem (—) zatrjevanja. Toda subjektnemu pojmu gre logična prednost pred ostalima 0 : (S) tvori podlago sodbi. Splošen očrtek za ogrodje slčhenni sodbi: S—P, t. j., (od subjektnega pojma men j eni) subjektni predmet je to, kar ima v mislih p r e d i k a t n i pojem. Jezikovni izraz sodbe pa ni treba da bi do pičice odgovarjal obrazcu S—P, n. pr.: Tu pa tam psa rabijo za vprego. — * ! Veni, vidi, vici. (3 sodbe!) Vaja. Določi ogrodje (t. j. S, P, —) v tdh-le sodbah: 1. Ta mož je I. I. iz K. — 2. Najdražje dobro države je človek. — 3. Takemu ravnanju pravimo 1 egoizem. — 4. Človek je človek. — 5. Praga leži ob Vltavi. — 6. Inter arma silent Musae. — 7. Boljše drži ga, kot lovi ga. — 8. Edino stalna je izprememba. 1 Osobito moderni stavek se včasi izogiba predikatni besedi 'glagolu), n. pr.: Nezadovoljnost — mati napredka. — Porok — pla- čevalec. — Pust — post. — „Telegram !“ — Viribus unitis. 2 Kralj Lear, V, 3. — Prim.: O, grozno, grozno! (Hamlet, II, 5.). 8 Ujedinjanje („In-eins-setzung“) pa ni morda isto, kar istovetenje (identificiranje). V sodbi n. pr. „To je Blejsko jezero" se res da subjektni predmet istoveti s samim seboj. A ne tako v sodbi „To je vinar"; tukaj se individualni subjektni predmet, ki ga pravkar imaš pred seboj, uje- dinja z vrstnim (torej idejnim) predmetom „vinar“. 4 Glej str. 34. 5 Predikatni predmet - pojem zatrjevanja predikat (prae- dicare — izreči, trditi). .37 § 18 . Kvantitetnost (kolikost) sodbe. Sodba S — .P presoja jedrnega ali več predmetov, n. pr.: Opatija je avstrijska Nizza. — Nekatere živali dosežejo visoko starost. — Vsi ljudje vse vedo. (N. pr.). Š t e v i 1 o p r e d m e t o v, ki jih subjektni pojem S jemlje v misel, drugače rečeno, ki se sodba nanje nanaša, se imenuje kvantitetnost sodbe. Sodba, ki vpošteva le jeden predmet, je singularna (edninska), a vse druge so pluralne (množinske). 1. Singularna sodba. V sodbi »Napoleon je na ruskem severu doživel strahovit poraz« je s subjektnim pojmom menjen posamičen (individualen) predmet, t. 'j. po svojem trie. et nune docela določen človek (rojen 15. avg. 1769 v Ajaccio na Kor- siki, umrl 5. maja 1821 na otoku Sv. Helena). Istotako, če bi za S služili n. pr. pojmi: Vodnik, II. punska vojska, filozofija To¬ maža Akvinea, Triglav, moj brat A., Tolstega simirt... Toda je li stvar ista tudi v sodbah kakor so n. pr.: Hrvat je rojen govornik. — Glas d 3 je oktava glasu d 2 . — |Parabola je vseskozi določena po obrazcu: y 2 = 2 px. — Pes se ne bo zlahka izneveril svojemu gospodarju. — Beseda je stavko- tvorna, pojem pa mislitvorna prvina. — Barva obdajajočih nas predmetov zavisi od vsakikratne svitlobe. — Žena ni pri vseh narodih možu enakopravna. — Človek je trji od kamena, slabši od jajca. — Narod se uči od naroda. Ete? Nikakor ne: v pričujočih sodbah subjektni pojem ne jemlje v misel posa¬ mičnega, individualnega, marveč vrstni 1 predmet. Edninska sodba, t. j. taka, ki se nanaša samo na en pred¬ met, je torej ali posamična ali vrstna. Historične vede govore v edninskih stavkih, ki jim je za subjekt individualen predmet; sistematske (klasi- fikatorne) pa v edninskih stavkih, ki jim je za subjekt vrstni predmet. Spoznavanje splošnosti na podlagi nekaj posamični- 1 Gl. str. 12. 38 kov 1 iste vrste, to je posebna naloga sistematizujočih ved, ki jim ogrodje tvori klasifikacija. Saj je pač le to »veliki cilj« klasifikacije, da »vodi od različnosti do enotnosti ter nam tako omogoči, to, kar vemo o tem ali onem posamičnem členu kakega razreda, prenesti na vse druge člene.« (Jevons). 2. Pluralna sodba. Poleg edninskih nahajamo še množinske sodbe, ki se v njih kaj zatrjuje o v e č — indivi¬ dualnih ali vrstnih — predmetih. A množinske sodbe zopet so ali univerzalne (vesoljne) ali partikularne (delne). V univer¬ zalni sodbi velja predikat 2 o vseh 3 , v partikular¬ nih pa le o nekem številu predmetov, ki jih subjektnf pojem jemlje v misel. N. pr.: Vsaka vas ima svoj glas. (N. pr.). — Nekatere rastline ljubijo vlažna tla. Pluralne sodbe so po¬ temtakem: a) posamično - univerzalne, b) vrstno - „ , c) posamično - partikularne, d) vrstno - „ Pluralna — (bodisi univerzalna bodisi partikularna — sodba dalje pa se nanaša ali na določeno število predmetov, ki ga' je možno izkustvenim (empiričnim) potem dognati, ali pa na nedoločeno in empiričnim potem nedoločljivo število, oziroma celokupnost predmetov; pluralne sodbe prvega tipa imenujemo empirično (izkustveno)- pluralne, 4 a one drugega tipa generelno (splošno)-pluralne. 1 Število n. pr. E po zoologiji proučenih psov-posameznikov je minimalno napram številu vseh individuov, ki so — ,,pes“. - Gl. str. 36, op. 5. 8 Ni pa treba, da bi to, kar sodba zatrjuje o več ali vseh subjekt- nih predmetih, veljalo tudi o vsakem posebej, n. pr.: Skupina lučie tvori križ. A vsaka lučica posebej? — Tres faciunt collegium. A dvojica, posameznik? —.Vsi ljudje vse vedo. ( N. pr). A jeden človek? 4 Empirično-pluralna sodba je istovredna z določenim številom posamičnih sodb : 3 S — P = (S, A S, -f S 3 ) — P. A. Singularna B. Pluralna 39 Pregled vseh vrst soddb, ki so možne z ozirom na kolikost: sodba. 40 Po en zgled: 1) Vsi poslanci so zadnjič v drž. zboru glasovali za pred¬ log P. 2) Črno, sivo, belo niso barve v pravem pomenu besede. 3) Vsak posameznik ima dolžnosti do družbe. 4) Po noči so vse krave črne. < 5) Miklošič, Kocen, Vega, Štefan, Kranjc, Kos, so slovenski učenjaki evropskega imena, 6) Le dvoje troje kalinov se je sleparju usedlo na limanice. 7) Kolikim Slovencem že je obljubljena dežela Amerika prinesla bridko razočaranje! 8) Murska po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs! (Prešeren). Vaja. Določi koilikost sledečih sodeb: 1. Muzej, cerkev sv. Ignacija, Orad in še nekaj privatnih palač je vse, kar ima Go¬ rica pokazati (glede zanimivih stavb iz prošlosti. — 2. Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. — 3. Hic mortui vivis praebent et sapere et vivere 1 . — 4. Pade lahko sleherni narod, a propade le izprijeni. — 5. Mnogo je poklicanih, a malo izvo¬ ljenih. — 6. Vrana vrani ne izkljuje oči, — 7. Nemalo ljudij še danes živi ut prisca gens mortalium. — 8. Stvarij je več na zemlji in v nebesih — ko šolska vaša si modrost jih sanja. (Shakespeare). — 9. Sleherna izprememiba ima svoj vzrok. — 10. Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, — vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so izšli domov. (Gregorčič). § 19. Kvalitetnost (kakovost) sodbe. Sleherna sodba zatrjuje, da se nje subjektni pa predikatni predmet ujedinjata, oziroma da se razjedinjata. Tako zatr¬ jevanje glede ujedinjanja ali razjedinjanja s u b j e k t o e g a predmeta s p r e d i k a t n i m tvori kakovost ali kvalitetnost sodbe. Po kako¬ vosti razločujemo torej afirmativne (trdilne) pa nega¬ tivne (nikalne) sodbe. 1 Napis nad vhodom v Licejsko knjižnico v Gorici. 41 K vsaki trdilni sodbi mi je mogoče tvoriti odgovarjajočo ji nikalno: Sosed je dober gospodar. — Sosed ni dober gospodar. Zmrzuje. — Ne zmrzuje. Današnji svet nima vzorov. — Da¬ našnji svet ima vzore. Toda v čem se razlikujeta trdilna pa nikalna sodba? Funkcijo zatrjevanja najdeš v nikalni sodbi »Ni Boga« prav tako kakor v trdilni »Bog je«, sicer bi ne smel ene in druge teh dveh — in vseh sličnih — misli imenovati sodbo. In n. pr. ob¬ toženec »trdi«, da očitanega mu dejanja n i storil. No, razlika med trdilno in nikalno sodbo obstoji v tem, da nikalna sodba — poleg obema skupnih pojmov kakor so: S, P pa funkcija zatrjevanja — vsebuje'še nekaj, kar trdilni docela manjka: funkcijski 1 pojem »ne«, ki -kot tak tvori miselno prvino, ki je ni mogoče dalje pojasniti. Območje negacije večinoma obsega le lokalno bolj ali manj omejeno točko v sodbi, t. j. negativna sodba ne zanika vsega, kar t r d i odgovarjajoča ji tr¬ dilna. Ali pa je morda sodba »Davi se nisem šel proti I. iz- prehajat« popolna negacija sodbe: »Davi sem se šel proti 1. izprehajat«? — Kako se glasi trdilna sodba, ki odgovarja ni¬ kalni: Diififieile est satiram non seribere.? (Juvenal). — Ne¬ gacija pa »popravek«, dementi, preklic... Ker pa ima ob enem s kvailitetnostjo vsaka sodba tudi svojo kvantitetnost, zato dobiš, združivši razdelitev — pluralnih — sodeb po kvalitetnosti z razdelitvijo po kvantitetuosti. četvero skupin, ki jih je logika v prejšnjih dobah.zaznamovala s samo¬ glasniki: a, i, e, o (po besedah: affirmo, nego), in sicer: univerzalno - trdilne partikularno- „ univerzalno - nikalne partikularno - „ Vaja. Določi funkcijsko območje nikalnice v sodbah: 1. Vse te pesmi niso za nič. — 2. Non omnia possumus omnes. 1 Gl. str. 34. - A vpoštevajoč to sicer ne morda globlje utemeljeno, vendar pa praktično zaznamovanje, moramo singularno-trdilni sodbi priznati znamenje: a, singularno-nikalni pa: e ! 42 — 3. Vest, da se je policiji posrečilo, milijonskega sleparja in večkratnega morilca N. prav v tem trenutku zgrabiti, ko je nameraval stopiti na izselniški parnik, namenjen v severno Ameriko, se ne potrjuje! — 4. Hlapec Jernej sreča na poti k žu¬ panu človeka, ki ni bil ne gospod ne ‘hlapec ne kmet. — 5. Marsikateri bivajoč predmet ni materialen. — 6. Marsikateri bivajoč predmet je ne-materialen. — 7. Prebrisanost ni mod¬ rost. — 8. Possum non peceare, non possum peccare. 1 § 20. Modalnost (izvestnost) sodbe. Če kar na brzo roko vzameš dvoje troje sodeb ter jih med seboj primerjaš, kmalu opaziš, da njih zatrjevanje ni zdaleka ne nastopa z isto izvestnost j o. N. pr.: Jutri utegnemo do¬ biti dež. — Tamkaj prihaja brat. — Kri ni voda. — Pravi 'ko¬ miki so po navadi najresnejši ljudje. — Ete. 2 . Razberi v tem oziru sodbe: Pridem. Morda pridem. Zakaj bi ne prišel! Pridem na vsak način. Moram' priti. Stopnja iz vestnosti, s katero sodba uje¬ di n j a (r a z j e d i n j a) s iu b j e k t n i predmet s predi- katnim, se imenuje nje modalnost. Glede modal¬ nosti razločujemo tri vrste sodeb: problematične (dvour¬ ne), asertorne (zatrjevalne) pa apodiktične (nujno- miselne). 1. Problematična 3 sodba. V problematični sodbi se ujedinjanje ali razjedinjanje subjektnega s predikatnim pred¬ metom zatrjuje ;z večjo ali manjšo neodločnostjo. Zgledi: Težko, da bo pri tej kupčiji kaj dobička. — Nameravani korak utegne za te postati usodepohi. — Kdo bi si upal trditi, da je Ajdovski Gradec bival le v .Prešernovi domišljiji! — Skoro 1 Tako sv. Auguštin razločuje dve vrsti svobodne volje. - Jako instruktiven utegne v tem pogledu biti tvoj odgovor na vprašanje koncem sledečega zgleda: H klobučarju pride tujec, si izbere klobuk, ki stane 7 K, ter plača z desetakom. Klobučar, ki nima drobiža, menja desetak pri sosedu slaščičarju ter izplača kupcu 3 K, na kar ta s klobukom odide. A malo pozneje priteče slaščičar, češ, desetak je ponarejen. — Koliko škode ima klobučar, ki sedaj slaščičarju da pravi desetak? Ali: 3, 4 , 7, 10, 13, 14, 17, 20, 23, 27, 30 K? (H o f le r- W i t a- s e k, Psychologische Schulversuche). 3 jtpopvtrjjiaiižo; (xpo-.j3sD.AcD) = dvomljiv, nesiguren. 43 gotovo pri volitvi .predere naš 'kandidat. — Mogoče da so Ju¬ goslovani že v 1. stoletju po Kr. obljudili Balkan. — Oni tacet, coinsentire viidetur. — Inteligentnost človekova najbrž završi od velikosti rnožgan. — Nastopajoča priča govori: »Pravijo, da.. .« Kako presoja možnost požarja, vloma, ujme,.., kdor na¬ merava svoj imetek zavarovati? Poskusi inače jezikovno izraziti modalnost naštetih sodeb! 2. Asertorna 1 sodba. Znak ase r tora e sodbe je od- 1 o čn o st, s katero se ujedinjata subjektni pa predikatni pred¬ met. Zgledi: Groharjev Sejalec je v istini veledelo. — Narod se uči od naroda. — Pojde! 2 (Franklin). — Blaziranost nikakor ne diči mladine. — Kdo je delal, če ni delal Jernej? Kdo je ukazoval hlapcem in deklam, če ne Jernej? Kdo je pri¬ klical iz neba božji blagoslov, da je vzrastlo bogastvo iz kamna, kakor drevo iz gorčičnega zrna? Kdo, če ne Jernej? (Cankar). — Multa! renascentur, quae iam cecidere. — Na vseh velikih delih se da očitno zasledovati vztrajnost, pogum, trden cilj, ki si ga je postavil njih stvaritelj. (Marden). — Fugit, fugit irre- parabile tempus. (Horacij). — »Sedaj imajo glasbo!« (R. Wag- ner 3 ). — Prav lahko počakam 100 let na bralca, če je Bog celih 6000 let čakal na opazovalca kakoršen sem jaz, (Kepler). — Hypotheses non fingo. 4 (>Newiton). Kaj je »preroški glas« (n. pr. lanmm r^iag . . .)> »trdna preverjenost na lastne oči«, »amen v očenašu« ...? Poskusi inače izrabiti moidalnošt naštetih sodeb! 3. A p o d i k t i č n a B sodba. Apodiktična sodba z n u j n o- stjo 6 ujedinja subjektni predmet s predikatnim. Zgledi: Kdor hoče cilj, mora hoteti i sredstvo, ki vodi do cilja. — Facta infecta non possunt fieri. — Vzroku z nujnostjo sledi učinek. 2 X mora biti sodo število. — Vsaka reč ima svoj 1 assero = trdim. 2 (Ja ira! n Po prvi slavnostni predstavi v Bayreutlni. 4 fingo = postavljam. 5 ajto-Sei/.tizo; = dokazujoč. 6 Nujno je to, čigar kontradiktorno nasprotje ni mogoče. 44 čas. (N. pr.). — Kjer »ti«, tam ob enem »jaz«. . — Lanskega snega se ni bati. (N. pr.) — Celota je večja od dela. — Smrti ni zdravila. •— Z razsežnostjo je nujno spojena barva. — Boj mora biti, a pošten boj, vsaj na vrhuncih. (O. Župančič). Imenuj še katero »nad sleherni dvom vzvišeno« resnico, toli sigurno, kakor: 2 X 2 = 4! — Problematične, asertorne in apodiktične sodbe predočujejo, to smo videli, 3 različne stopnje izvestnosti, s katero se ujedi- njata subjektih pa predikatni predmet, in sicer tako, da pro¬ blematična pa apodiktična sodba tvorite diametralno nasprotje. Ako je sodba S—P apodiktična, je kajpada ob enem i asertorna pa problematična, a ne tudi naopak. Verjetnost, možnost, dvomnost problematične in istotako uverjenost, samozavest, sigurnost asertorne ali nujnost, neovržnost apodiktične sodbe pa ni morda kaj v predikatnem predmetu 1 tičečega — saj modalnosti ne za¬ znavaš s čutili — in tudi ne izvira iz duševnosti sodbo izreka¬ jočega posameznika — sodba (s svojo modalnostjo) eksistuje, naj si jo kdo ravnokar misli ali ne !—; modalnost ima marveč svoj s e id e ž v p o s il u j o č e m p o j m u z a t r j e- vanja. Vaja. Določi modalnost teh-le sodeib: 1. Vsota prvega bilijona lihih števil znaša natančno en bilijon bilijonov. — 2. Mlad more, star mora umreti. (N. pr.). — 3. Z vrha teh-le pi¬ ramid zre na vas 40 stoletij. (Napoleon 2 ). — 4. To se bo zgodilo, kadar bo nedelja v petek. (N. pr.) — 5. Ak’ prav uči me v revah skušnja moja, — bolj grize, bolj po novi krvi vpije, — po- žrešnejše obupa so Harpije. (Prešeren). — 6. Pravorek po¬ rotnika, zdravniški »izvid«, izpoved izvedenca. — 7. Bog ga je ustvaril, zato recimo, da je človek. (Shakespeare 8 ). — 8. Ecee, bomo? — 9. Francija koraka na čelu civilizacije. (Guizot). — 10. Evor^.a ! (Arhimed). — 11. Rimljani so skoraj gotovo c izgovarjali kot k, n. pr.: Kaesar. — 12. Odgovor na vprašanje, kakšno kravato si nosil lansko leto današnjega dne! 1 O možnosti ali verjetnosti n. pr. tega ali onega (bodočega) d o- godljaja govoriti, bi bilo nezmiselno; sleherni posamičen dogodijaj je ali nujen ali pa nemogoč. 2 Dne 21. jul. 1798, pred bitko pri piramidah. 3 Beneški trgovec I, 2. 45 Problematični sodbi pa ne smeš morda kar brevi mami od¬ rekati sleherne vrednosti. »Za obtožbo utegne zadostovati vi¬ soka stopnja verjetnosti, za obsodbo je treba izvestnosti; boj med obtožiteljerm pa braniteljem in dvom sodnikov se večinoma suče krog vprašanja, imamo li. opravka z dokazom ali le z verjetnostjo«. (Gross). § 21. Relacija (medsebojnost 1 ) sodbe. Razno kvantitetnosti, kvalitetnosti in modalnosti očituje sleherna sodba še ta in-ta odnošaj med subjektnim pa pre- dikatnim predmetom, ki jih jemlje v misel. A ta odnošaj ni v vseh sodbah enak, n. pr.: Železo je kovina. — Če je v dežju trtni cvet, teče malo vina v klet. — Priča ali ni hotela ali pa ni mogla 2 povedati resnice. To, kar subjektni pojem jemlje v misel, je ali fizičen ali psihičen ali idejen predmet. De nihilo nihil (Lukreeij 8 ). Odnošaj, ki po (zatrjevanju sodbe ob¬ stoji med subjektnim pa p redikatnim pred¬ metom, se imenuje relacija sodbe. Z ozirom na relacijo razločujemo k a t e ( g o r n e (brezpo¬ gojne), hipotetične (pogojne) pa d i s j u n k t i v n e (raz- družne) sodbe. 1. Kateigorna 4 sodba. Znak kategorne sodbe je nje brezpogojno zatrjevanje, da se subjektni pa predikatni predmet ujedinjata, slično tisti brezpogojni odločnosti, s katero se do človeka tako rad obrača ta 'ali oni — »kategorni« — imperativ: Bodi mož! Ne ubijaj! Mla¬ denič imej tisto spoštovanje do samega sebe, ki dviga nad podlost ter' osvoboja slehernega nagnjenja za žalitev in predrznost. (Košut). Zgledi: Prešeren pomeni višek naše literarne umetnosti. — Roma locuta, causa finita. — Goriška dežela nima razvite industrije. — Nemogoče ni francoska beseda. (Napoleonovo geslo). — Non scholae, sed vitae discendum. — Tukaj sem ter 1 Glede subjektnega pa predikatnega predmeta. ' 2 Iz psihofizičnih vzrokov.. 3 De rerurn natura. * xx;7yo;.it.> — trdim. 46 ostanem. (Mac Majhen). — Ne samo, kar veleva mu stan. — kar more, to mož je storiti dolžan. (Gregorčič). Kaj je »dogmatska« trditev? 2. Hipotetična sodba. Zatrjevanje hipotetične sodbe je pogojnega značaja, n. pr.: Če barometer pada, se imamo na¬ dejati slabega vremena. Shema: S ~ P 1 . Res da spričo te misli utegneš dvomiti, ali se sme sploh še imenovati sodba, češ, saj ta misel niti ne zatrjuje: »barometer pada« niti ne: »ima¬ mo se nadejati slabega vremena.« Toda četudi se niti eno niti drugo ne zatrjuje v pričujoči misli, ne smeš vsled tega še reči, da bi se v njej sploh nič ne zatrjevalo. Neizpodbiten dokaz, da i ta misel ni brez zatrjevanja, je možnost vprašanja: .Te li res, da se imamo nadejati slabega vremena, če barometer pada? Vpoštevati treba le, da besede »če barometer pada« pa »se imamo nadejati slabega vremena« izražajo dve prvini 2 ene miselne celote. Kajpada je ta miselna celota vseskozi sui generis ter ji nikakor ne smemo morda vsiljevati ogrodja: »barcmter pada i n nadejati se imamo slabega vremena«, ki je lastno kategorni sodbi. Premotri na to stran ogrodje v sodbah: Mnogo snega, mnogo sena. -— Sero venientibus ossa. — Porok — plačnik! Tudi hipotetična sodlba vsebuje torej pojem zatrjevanja, samo da se v njej zatrjuje le pogojno ujeidinjanje subjektnega s predikatnim predmetom, a brez ozira na to, je li pogoj iz¬ polnjen ali ne (v nasprotju s kategorno sodbo, ki obstojajoči stvarni stan jemlje v misel ter subjektni pa predikatni predmet brezpogojno 1 ujedinja). Najboljši dokaz za pogojno ujedinjanje hipotetične sodbe so v »irealnem« stavku izražene misli, n. pr.: Si tacuisses, philosoiphus mansisses. — Če bi bili vsi ljudje dobri in pošteni, bi ne trebalo postav. — Ena sama senožet trave bi gnala vse mline in paro voze sveta, — ako bi bilo mogoče, gonilno silo teh milionov bilk osredotočiti na ročici parnega stroja. 1 Ako je S, tedaj je tudi P. 2 Subjektni pojem (S) vsebujoči del hipotetične sodbe se imenuje pogoj (conrlicio), predikatni pojem (P) vsebujoči del pa posledek (eondicionatum). — Kaj je »condicio, sine qua non . ..« ? 47 Struktura hipotetične sodbe je torej po svojem bistvu vse drugačna od strukture, ki je lastna kategorni; zato pa se hi¬ potetična sodba tudi ne da preobraziti v eno ali več — isto¬ vetnih — kategornih sodeb. Z ozirom na kvalitetno,st pogoja pa posledica lahko hipo¬ tetična sodba kaže to le zunanje lice: 1) S ~ P: Če hoče vrana piti, mora s hrasta iti. (N. pr.). — Clara pacta, boni amici. — Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, — ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. (Pre¬ šeren). 2) S ~ non - P: Če manjka krajcar, ni goldinarja. — Kar bi naj bilo brezosebkov stavek, ne sme imeti osebkove besede 1 . — Če se ti pod nogami udira, ne hodi naprej! (N. pr.). 3) non - S ~ P: Če mačke ni doma, miši plešejo. — Če bi ne bilo Boga, bi ga bilo treba izumiti. (Voltaire). — Ako ne pridem, te prej obvestim. 4) non - S ~ non - P : Ako ne pomaga desnica, bode li pomagala levica? (N. pr.). — Če ni tožnika, ni sodnika. —- Če ni, tudi vojska ne vzame. (N. pr.). Vaja. Določi shematično ogrodje teh-le hipotetičnih sodeb: 1. Ako kupuješ, česar ne potrebuješ, boš prodajal, kar potre¬ buješ. — 2. Vi ste prijatelji moji, ako delate, kar vam ukazu¬ jem. (Sv. Janez, XV. 14). — 3. Če ne bo prišlo, bo prišlo, če pa bo prišlo, ne bo prišlo. 2 — 4. Če koledar kaže 13., si nekateri ljudje ne upajo na pot. — 5. Vse nižje in višje enote se morajo harmonski ujemati, ako naj bo organizem sposoben za življe¬ nje. (Reinke). — 6. Ako hočeš uspehe, ti treba ljubezni za stvar. (Payot). — 7. Andrejev sneg, z žitom breg. — 8. Če sv. Pavel 3 po kopnem prijaha, sv. Jurij 4 po snegu malha. —- 9. Ako zima z ustmi ne vje, z repom omalha. — 10. Si vis pacem, para bellum! 3. D i s j u n k t i v n a sodba. Disjunlktivna sodba zatrjuje, da se jeden izmed možnih subj.ek.tnih predmetov — 1 ki stoje med seboj v komtrarnem ali pa kontradiktornem nasprotju — ujedinja s predikatnim, oziroma da se jeden izmed možnih 1 Gl. str. 52 — 53. : Ujme pa sadeži. 3 Dne 25. januarja, 4 „ 24. aprila. 48 predikatnih predmetov — ki istotako stoje med seboj v kon- trarnem ali pa kontradiktornem nasprotju — uje dinja s subjekt- nim. Shema disjunktivne sodbe: a) (^ l S x -► S 2 ... -> S„)— jp, b) S — Pi "^Po--- P”). Ali Ibrat ali jaz, j eden izmed naju pride sigurno. Sleherni dan je ali praznik ali delavnik. Tudi vpričo te vrste misli se na iprvi mah da dvomiti, jeli imaš še sodbo pred seboj, ker se pač ne trdi n. pr., da je sle¬ herni dan delavnik, in tudi ne, da je sleherni dan praznik. Jeli se S ujedinja s P! ali P 2 , ostane marveč in suspenso. Toda brez dvoma upravičeno vprašanje, je li resnica, da je n. pr. sleherni dan ali praznik ali delavnik, govori v prid sodbi. Implicite je v disjunktivni sodbi kajpada rečeno, da je dis- jumkcija 2 glede subjektnih ali predikatnih predmetov popolna, t. j. da so v sodbi izrecno omenjeni vsi v poštev prihajajoči Si S 2 S 3 ... oiziroma Pj P 2 P 3 ..., pa da se jede n izmed ome¬ njenih subjektnih predmetov v resnici ujedinja s predikatnim, oziroma jedem izmed izrecno omenjenih predikatnih predmetov s subjektnim. Veličasten zgled disjunktivne sodbe so svečenikove be¬ sede: »II’vas tkogod uvredio brata; — il’mejaku dragi pro¬ ti vniku — život dignuv ogrešio dušu; — ili putnu zatvorio' vrata; — il’ do vje.ru, a. krenuo n jorne; — ili gladnu uzkratio hranu; — il’ ran j emu ne zavio ranu: sve je grieh, sve su djela prika. (Mažuranič 3 ). Vaja. Določi shema pa popolnost - nepopolnost disjunkcije v sledečih zgledih: 1. Ako pridem, pridem sit, ali pa ne pridem več, je rekel komar. (N. pr.). — 2. Aut sint, ut sunt, aut non sint. — 3. Luna stoji ali v mlaju ali v prvem krajcu ali v ščipu ali v zadnjem krajcu. — 4. Ne hčere ne sina po meni ne bo. (Vod¬ nik). — 5. Bodi si z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu. — 6. Pisatelj ne more biti drugo nego: ali kralj ali berač. 4 — 7. Sleherna sodba je ali resnična ali neresnična. — 8. Kdor je krščen za Karola, ima svoj god ali 28. januarja ali 4. novembra. — 9. Aut prodesse volunt aut delectare poetae 1 Ali. 2 Razdružba. •s Smrt Smail-age Čengijica (Četa). 4 Tako jo rekel Balzac svojemu sinku, da bi ga odvrnil od pisa¬ teljevanja. A deček je odvrnil: »Tedaj pa hočem biti kralj.« 49 aut simul et iucunda et idonea dicere vitae. (Horacij). — 10. Tudi majhni narodi so se proslavili: ali s hrabrostjo ali s pro¬ sveto. § 22. Izrečna pa v njo zavite (implicirane 1 ) sodbe. Sodbe, ki jih izgovoriš ali -samo misliš, so večinoma bolj ali manj zapletene misli, implicite 2 vsebujoč večje ali manjše šte-' vilo postranskih sodeb. Olearius 3 trdi, da Justinijanov Corpus Juriš implicite — ne explieite — vsebuje celo deset Božjih za¬ povedi. Kaj vse lahko implicite, rekli bi v svojem krilu, vsebuje količkaj zapletena misel, pokaži zgled! »Zaupanje v zdravnika več pomore, nego zdravila.« V tej sodlbi je implicite izrečenih vsaj devet — sledečih — misli: Med drugimi najdemo i bolne ljudi. Imamo zdravnike. So zdravila. Bolniki se obračajo do zdravnika. Zdravnik zapiše zdravilo. Zdravilo bolniku večkrat pomaga. Zdravilo ne pomaga vselej. Marsikateri bolnik ima za¬ upanje v zdravnika. Vsak bolnik nima zaupanja v zdravnika. — »V Krstu pri Savici meri Prešeren implicite (alegorično) tudi na svoje osebne in na tedanje javne razmere«. (Tominšek). — In »definicija« je — popolno pa urejeno razvitje pojmove vsebine. Kaj se pravi: Med vrsticami brati. — Vsak stavek njegove¬ ga govora bi se dal razplesti v obširno razpravo. — Pisec v svojem članku »razvija« globoke misli. — Prešernova glosa ima »motto«. — Za podlago pridigi so služile besede evangelija: »Kdor vas sprejme, mene sprejme.« — Pisatelj je »razpredel« idejo narodne pesmi v celo povest. — Sosedova trditev je »iz trte 4 izvita«.? Kaj so »zavite« besede? Zakaj sodnik, odvetnik in stranka čestokrat vsak drugače »raz-lagajo« ta ali oni paragraf za¬ konika ? 5 Kako da včasi nehote koga razžališ v pogovoru? ’ implicare = zaviti. 2 Zavito (-- ob enem, posredno). 3 Gotz von Berlichingen, I. 4 Namesto iz —? 6 Prim.: »Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo ena.« (Cankar, Hlapec Jernej). 4 50 Čemu so »razlage« (komentarji) k delom pesnikov, filozofov, umetnikov ... ? Vaja. Izčrpaj vse 'bogastvo misli, ki ga implicite nudijo sle¬ deče sodbe: 1. Sveta si, zemlja in blagor mu, 'komur plodiš. (Župančič). — 2. Gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe ca- dendo. — 3. Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi. (Prešeren). — 4. n dviwv p er go v. av&gmnog. - 5. Uboštvo je šesti čut. (Nemška prislovica). — 6. Naslov Cankarjeve povesti »Smrt in pogreb Jakoba Nesreče«. — 7. Komur pevski duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje. (Prešeren). — 8. V naravi ne opaziš ni slučaja ni potrate sil. — 9. Ne napišem niti ene besede, ki bi vede bila neresnična. (Cankar). — 10. Vsakogar ljubi kdo in kdo črti. (Medved). Razberi zmisel »Uvod-a«: Poet, le malokomu znan, leži po svetu razmetan; da kiip njegov bi vam podal, raztresene sem ude zbral — ne vseh! ... A kdor pregleda te. spozna mu glavo in srce! (Gregorčič, Poezije I.). B. Sodba z ozirom na nje zmisel. § 23. Določujoča sodba. To, kar se v sodbi zatrjuje o subjektnem predmetu, t. j. o predmetu, ki ga subjektni pojem jemlje v misel, je zmisel sodbe. O enem in istem predmetu pa se da več tega trditi, tako o bakterijah n. pr.: Bakterije so najmanjši organizmi, kar jih poznamo. Bakterije niso vidne z neoboroženim očesom. Bakterije s o. Bakterije povzročajo marsiktero bolezen. — Z ozirom na zmisel razločujemo: določujoče, ozna¬ čujoče, eksistencialne (bivanje zatrjujoče) pa r e 1 a- č i j s k e (medsebojnost 1 zatrjujoče) sodbe. 1 Med subjektnim in predikatnim predmetom. 51 Določuj o č a sodba. V razstavi viprašam: »Kaj je to?« ter dobim za odgovor: »To je ihronoskop«. 1 Slelhema sodba, ki mi — kakor pričujoča — pove, k a j j e subjektni predmet, se imenuje določujoča, ker s svojim zatrjevanjem S—P določuje subjektni predmet, trdeč o njem, da je to, kar ima predikatni pojem P v mislih, n. pr.: Kisik je element. "AvOgomoc — r;wov nohzix6v.- (Aristoteles). — Preteklost je mati sedanjosti pa stara mati bodočnosti. — Romantika je časovna struja. — Raffael je bil Homer -barv. Določujoča sodba se kajpada lahko- nanaša i na lastnost, dogajanje, stanje, potekanje, vršitev, n. pr.: To je rdeče (= nekaj rdečega). — Propadanje ni padanje. — To je tekanje (in ne korakanje). — Življenje v naravi ni nič dr-ugega nego »pre- rojevanje, prenavljanje, iz bitja v bitje presnavljanje«. Vaja. Razberi glede zmisla te-le sodbe: 1. Triglav je gora. — 2. Kar so bile Novice 3 za slovenski jezik, to je Zvon za slovensko slovstvo. (Tominšek). — 3. Previdnost je mati modrosti. — 4. Dunaj — »neskončno mesto, do nebes bučeče, v vseh nerazumljivih jezikih govoreče — sam strašni Babilon«. (Cankar 4 ). — 5. Prešeren je »glasitelj resnice, krasote, svo¬ bode in človečanstva — buditelj narodnega čustvovanja«. — 6. Optimizem je neozdravljiva bolezen duše. (Machar). 24. Označujoča sodba; »impersonalni« (brezosebni) stavek. Sodbi »Tam-le na hribu plapolajoča zastava je rdeča« bi na prvi mah utegnil pripisovati isti z-misel kakor sodbi »Tisto tam¬ le na hribu je nekaj rdečega«. T-oda obe pričujoči sodbi s-e glede svojega zmisla docela razlikujeta druga od druge. V — določu¬ joči — sodbi »Tisto tam le na hribu jie nekaj rdečega« se indi¬ vidualna pojma »tisto tam« pa »rdeče« istovetita; pojem »rdeče« ima tukaj neko po svojem hi-c et nune vseskozi določeno rde- 1 „časomer“, M je z njim mogoče določiti V 1000 sekunde. (Tako majhne odlomke časa mora čestokrat vpoštevati eksperimentalna psiho¬ logija). - Človek je socialno bitje. 3 Bleiweisove. 4 Hlapec Jernej (na Dunaju). 4 ; 52 cino v mislih. V sodbi »Tam le na hribu 'plapolajoča zastava je. rdeča« pa pojem »rdeče« meni to, kar se sploh, t. j. vselej in povsodi imenuje »rdeče« in kar dobiš kot odgovor na vprašanje: »Kakšna je zastava tam-le na hribu?« Prav tako ne vsebujeta istega zmisla sodbi »Življenje v naravi je prerojevanje, prenav¬ ljanje, iz bitja v bitje presnavljanje« pa »Življenje v naravi se preraja, prenavlja in presnavlja iz bitja v bitje«. Zakaj ne? Sodbe, ki označujejo subjektni predmet, odgovarjajoč na vprašanje: »Kakšen je ali kaj dela subjektni predmet, oziroma kaj se godi ž njim?«, imenujemo ozna¬ čujoče. Vaja, V koliko vsebujejo ti le zgledi označujoče sodbe: L Pot je strma, cilij je lep. (Cankar). — 2. Tempora mutantur et nos mutamur in illis. — 3. Nič ne teži huje od skrivnosti. (La- fontaine). — 4. Tek pride med jedjo. (Rabelais). — 5. Felix, qui potuit reruru cognoscere causas. (Vergili j). — 6. Pravo 1 velja (= je v veljavi). — 7. Gospodarska oblika se menja (z napred¬ kom tehnike). — 8. Zlata doba je bila tista, ko še ni vladalo zlato. K označujočim spadajo tudi tiste — mnogobrojne — sodbe, ki jim v izraz služijo takozvani impersonalni stavki, ka¬ kor: Dežuje 2 . — Bliska se. — Zebe me. — Straši. — Soparno je. — Dela se na vreme. — Ni mi dalo miru. — Dremlje se mi. Ete. Na prvi pogled se zdi, kakor bi tukaj ne imeli opravka s sodbami, češ, saj stavku n. pr. »Zadušiti me hoče!« 3 manjka sub- jektne besede, s tem stavkom izraženi misli pa subjektnega poj¬ ma ; a potemtakem tudi ni subjektnega predmeta, ki bi ga sodba imela v mislih. Teda le na videz so ti stavki izraz za »brezsubjektne« sod¬ be. Najboljši dokaz temu je dejstvo, da docela naravno rečeš: Neka j me duši v grlu, grize, srbi, boli, trese, žeja ...Nekaj 1 Jus. 2 Es regnet; pluit; Sei; piove; il pleut; it rains; kisa pada; doždj idjot. 3 Poslednje besede umirajočega Prešerna. 53 se plete, me vleče na planine, žene odtod, se mi je sanjalo 1 , mi ni dalo miru .. . 2 Pa tudi stvarnemu stanu, ki se zrcali n. pr. v besedah: Grmi. — Straši. — Zmrzuje. — Pripravlja se k dežju. — Oblačno (soparno, lopo ...) je. — Dobro se mi godi... nikakor ne manjka subjektnega predmeta, čeprav ta predmet ne leži kar »na dlani«. V takih primerih kot subjektni predmet nastopa bolj ali manj zakrit, po svojem bistvu sicer nejasen, a z ozirom na hic et nune določen kos — večinoma materialne — istini- t o s t i: Šumi (tu v grmu). — Bliska se (tam gori v oblakih). — Gori (zdaj, nekje)! Trka (nekdo na vrata). — Poka (v omari). — Straši (opolnoči nekaj na razpotju). — Nekaj se 'blišči tam za hribom, pa ne vetrn kaj. Vaja. Poišči subjektni predmet sodbam: Pojejo. — Zidajo. . — Streljajo. — Pre (—pravijo) ... — Plat zvona bije. — Slabo mi je. — Dozdeva se mi. — Štrka. — Mraoi se. — Zvoni. — Treščilo je. — Kiha se mi. — »Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli.« (Cankar 3 ). — Vali se in brka in vre in kipi . 4 (Koseski). — Odgovor na vprašanje: »Kako je kaj?« § 25. Eksistencialna (bivanje zatrjujoča) sodba. V sodbah, kakor jih izražajo n. pr. stavki: Blago je, a kup¬ cev ni. — Prazniki so bili. — Nevihta bo. — Pojmi so. — Sena ne bo. — Psihoisikop 5 ne eksistira... se zatrjuje, dla subjektni predmet b i v a, j e, eksistira, se naha j a. Imenujemo jih eksistencialne. Tudi eksistencialna sodba ima stvarni stan v misli. A to je stvarni stan svoje vrste, ki ga ne smeš morda istovetiti z onim stanom, katerega meni označujoča sodba, čeprav ste si obe na videz podobni. Bivanje namreč ni lastnost predmeta; ko si na¬ štel slednjo lastnost — fizičnega, psihičnega ali idejnega — pred¬ meta, še s tem vedno nisi povedal, kaj je pomen besed: »pred- 1 Uvažuj stavek : „Imel sem hude sanje". 2 Prim.: „Gre“ za tvojo stvar (~ Tua res agitur). . 3 Hlapec Jernej in njegova pravica. 4 Und es »vallet und siedet und brauset und zischt. (Schiller). 5 Aparat, ki bi ž njim bilo mogoče gledati neposredno v duševnost. 54 met j e«. Pojem »bivanje« se, ker je miselna prvina, sploh upira definiciji in vsak poskus te vrste že implicite vsebuje eksisten¬ cialno sodbo, tako n. pr.: Esse = percipi. 1 (Berkeley). Njega zrnisel doumeš edino le, če, si se naučil razumevati besede: je, eksistira, biva, se nahaja. Razberi zrnisel sodelb, ki so izražene v stavkih: O, solnee je! (Je, ker ga slutimo, — ker ga v globini duše čutimo!) 2 — Homer je živel. — Stoji moravski trg Lesce. (Prešeren). — Aeroplanstvo je dfait accompli. 3 — Pravice, enakosti ni pri lju¬ deh, [pravice, enakosti ni na grobeh,] pravica enakost je — v grobu. (Gregorčič). — Imeli smo Ketteja iin Murna; zdaj ju ni. — Dodeni kopulo v stavku: Slabi časi! Vpoštevajoč ogrodje določujoče in označujoče sodbe S—P, utegneš reči, da eksistencialni sodbi manjka predikatnega pojma, češ, v nje ogrodju »S j e« imamo le odlomek (torzo) celotnega ogrodja »S je P« pred seboj. Ali ta trditev bi pač bila le pod tem pogojem res, da ima pojem »je« n. pr. v sodbah »Središče je trg«' pa »Središče je« eden in isti 1 zrnisel. Toda le malo jezi¬ kovnega čuta trdba za uvidevanje, da imaš v prvem »je« kopulo, v drugem pa pravi pravcati glagol, nič manj kakor n. pr. v stavku: Veter piha. Funkcijski pojem zatrjevanja, da se sub- jektni predmet ujedinja s predikatnim, ali drugače rečeno, da o S velja P, je v prvem slučaju vezan na kopulo »je«; v dru¬ gem pa tiči v glagolu »je«. Potemtakem pa tudi eksistencialna sodba vsebuje ogrodje S—P; tudi v njej se nekaj zatrjuje, namreč da subjektni predmet biva, je, eksistira, se nahaja. Vala. Premotri eksistencialne sodbe v teh-le zgledih: 1. V začetku je bila beseda. — 2. Strahov ni. — 3. Truplo tvoje pač strohni v gomili, — ali čaša tvojih del ostane. (A. Aškerc). — 4. Ni ga bilo velikega duha brez primesi blaznosti. 4 (Seneca). — 5. So ljudje, ki se niso ničesar naučili, pa tudi nič pozabili. — 6. Ni ga mojstra nad potrebo. — 7.*Eg- sti ne trdi morda, da bi edino le take sodbe bile resnične. Na podlagi zgorajšnje splošne formulacije pa se aksiom isto- sti da še posebej tako-le izraziti: a) Afirmativna sodba, v kateri sta subjektni pa predikatni pojem istovetna, je vselej resnična, n. pr.: Služba je služba. — Botanika je rastlinstvo. Take sodbe se imenujejo tavto¬ logij a 1 (istorečje). b) Afirmativna sodba, v kateri sta S pa P ena k a 2 pojma, je vselej resnična; saj v taki sodbi predikatni pojem le to —ex- plieite — v misel jemlje, kar subjektni pojem implieite misli: Leposlovje je celokupnost takih literarnih proizvodov, ki razumnemu bralcu ali poslušalcu nudijo estetični užitek. — Definicije! Vsa matematika! c) Afirmativna sodba, v kateri predikatni pojem tvori bi¬ stven del subjektu ega, je vselej resnična, n. pr.: Kruh je živilo. — Tempus ruit. — 'Kar se rodi, vse smrti zori. (N. pr.). — Take sodbe se imenujejo analitične 3 (razkladne). Na kratko se da torej reči: T a v t o 1 o g n a in i s t o t a k o analitična sodba je vselej resnična. Vaja. Zakaj so te-le sodbe resnične: 1. Torek 4 je drugi dan v tednu. — 2. Vol je vol, če mu tudi roge odbiješ. (N. pr.) — 3. a' J : - b- + c 2 . —. 4. Brat mojega očeta je moj stric. — 5. Ajdovski Gradec je in bo Ajdovski Gradec, 5 (Tominšek). — 1 to' BUTOV AsVsrv. s O enakih pojmih gl. str. 19. ? ava-liito = razgrnem (subjektni pojem v njegove sestavine). — Nasprotje analitični tvori sintetična (sestavna) sodba, n. pr.: Zad¬ njič je opera O. napolnila gledišče. 4 Stsl. vton, (= secundus). 5 In ne morebiti kaka alegorija! 5 ’ 68 6. Kar mačka rodi, vse miši lovi. (N. pr.) — 7. Aritmetika je veda o številih in njih 'zvezah. — 8. Abbazia je Opatija. Razlušči zmisel besed: »Resnica ni in ne more biti, da bi v čistem studencu ne bilo čiste vode, da bi v jasnem solnou ne bilo jasne luči, da bi v pravici, tam kjer je ustanovljena in po¬ trjena, ne bilo pravice. (Cankar 1 ). II. Aksiom protislovja (principium contradictionis). Izmed dveh kontradiktorno si nasprotu¬ jočih s o d e b (S—P paS«-»P)jelejedna resnična. (Glede neresničnosti sodeb aksiom protislovja ne izreka niče¬ sar). A katera izmed obeh .sodeb je resnična, tega II. ne pove: Tuberkuloza je ozdravljiva. — Tuberkuloza ni ozdravljiva. Dočim aksiom istosti j e d n o sodbo v misel jemlje, izre¬ kajoč o njej, kdaj je neizogibno resnična, aksiom protislovja vpošteva dve — kontradiktorni — sodbi glede njune res¬ ničnosti. [Pa tudi jedna sama sodba (lahko vsebuje protislovje, če jie namreč v njej implicite izrečenih več sodeb. Kajpada je vsaka trditev, ki nasprotuje sama sebi 2 — in vsled tega tudi stvarne¬ mu stanu —, neupravičena: Moj nož nima rezila. Duri so na stežaj zaprte. — Ni pa samo sodba z »notranjim protislov- • jem 3 « neresnična. Tako n. pr. v sodbi »Če se mačka umiva, do¬ bimo goste«, ni protislovja; a nje resničnost? — Nebitje proti¬ slovja ni istovetno z resničnostjo sodbe in tudi ne jamči za nje resničnost.] A tudi logičnemu aksiomu protislovja 4 tvori temelj aksiom o predmetu: nekaj me more biti ob enem predmet p pa predmet non - p. In motreč le kontradiktorno nasprotje, bi ti pač ne bilo mogoče s prepričanjem trditi, da obe nasprotujoči si sodbi ne moreta biti resnični; tudi do logičnega aksioma o protislovju vodi edino le pot čez predmet. 1 Hlapec Jernej in njegova pravica. 5 Razberi trditev: Vsak igralec pravi, da komaj čaka trenutka, ko bi mogel pustiti svoj nehvaležni ppklic, in se vendar ne bo nikdar poslovil od odra, če je strgal na njem le par podplatov. (A. Verovšek). 8 „contradictio in adiecto.“ 4 In istotako sledečima (III, IV). 69 Vaia. Kaj porečeš o resničnosti sledečih — na različna usta izraženih — trditev: 1. Umetnost ima namen. Umetnost nima namena 1 . — : 2. Znanec Z. še živi (je že umrl). — 3. Tak nastop ni (je) bil »secundum ordinem«. — 4. Obtoženca A. so porotniki proglasili nedolžnim (krivim). — 5. Trgovec T. je (ni) »akti¬ ven«; — 6. Descemdenčna teorija (ne) odgovarja resnici.? Ali »paradoksa« vsebujejo notranje protislovje, n. pr.: 1. Boljše je biti moder nespametnik, nego pa nespameten mod¬ rijan 2 . — 2. Mors tu a — vita mea. — 3. Manj bi bilo več.? IIL Aksiom izključene tretje možnosti (principium exclusi tertii). Kontradiktorno'si nasprotujoči sodbi (S—P pa S «-* P) n e morete o b e b i t i resnični; j e d n a izmed njiju j e neizogibno neresnična. Izmed sodeb »Tuberkuloza je ozdravljiva«, pa »Tuberkuloza ni ozdravljiva« mora jedrna biti resnična, jedna neresnična; tertium non da tur. Vpoštevati pa treba, da III. jemlje le resničnost kontradik¬ torno si nasprotujočih sodeb v misel. Kontrarno- si nasprotujoči sodbi ste lahko obe neresnični 3 , n. pr.: Eksistira edino le materialni svet. Eksistira edino le psihični jaz. Vaja. Kaj trdi III. glede sledečih zgledov: 1. Med pravico in krivico ni srede. (N. pr.) — 2. To be or not to be, that is the ouestion. (Shakespeare). — 3. Volk ne more 'biti sit in koza cela. (N. pr.) — 4. O vsakoršnetn boju, z orožja ali z uma svit- lim mečem, velja: Aut vinco ant vincor. — 5. Ali sem jaz gospo¬ dar ali ti? — 6. Geslo špartanske matere: »Ali s ščitom ali na ščitu!« — 7. Kar ni »resnično«, to je »neresnično.« IV. Aksiom zadostnega razloga (principium rationis snfficientis). Sodba, ki nje resničnost ni neposredni e evidentna (t. j. ki odgovarjajoči ji stvarni stan mi »očividen«), 1 Geslo ,,L’art pom- l’art!“ 2 Prim.: „docta ignorantia". 3 Gl. str. 27. 70 potre b uje .zadostnega razlog a 1 , da postane — posrednie — evidentna. 2 Naboljši razlog za resničnost sodbe ti je pač dan, če se od nje zatrjevani stvarni stan ujema z obstoječim. Če pa ti je obstoječi stvarni stan, ki ga sodba s 2 jemlje v misel, nepristo¬ pen, kakor n. pr. v zgodovinskih sodbah, tedaj prihaja kot jamstvo za resničnost sodbe edino le kaka druga sodba Si v poštev: Sokrates je moral 1. 399. pred Kr. piti trobelikin strup (s 2 ), saj nam zanesljivi viri tako poročajo (si). Misli tako vrstiti ali spajati, da bo vedno j ©dna zadostni raz¬ log drugi, se pravi logično misliti 3 ; to pa seveda ne pomeni nič drugega, nego — edino prav misliti. Toda vsaka ratio ni »sufficiens«. Je li »drži« n. pr. razlog v modrovanju: »Zakaj bi se malo ne razvedril, ko mi je umrl oče!« (Cankar 4 ). Kaj je zmisel besed: »Nec ridere nec lacri- mari, sed intelligere«.? (Spinoza). — 5 Sodba, ki v dokaz svoje resničnosti navaja n e-zadostne (= iz nevednosti izvirajoče), t. j. talke razloge, ki jim oporekajo dejstva te ali druge vede, se imenuje predsodek, n. pr.: Sosedova krava ne daje mleka, ker je uročena. — Večinoma 1 Gl. §. 29. 3 Evidentna — resnična — sodba se imenuje razpoznava. a Prim. trditve: Logika je podlaga sistemu filozofije. (Cohen). — Izsledovalec ima pri svojem delu zakonite zveze brez izjem pred očmi. (Diirr). — Kaj je „neizprosna logika" ? 4 Potepuh Marko, in Kralj Matjaž. 6 Pa tudi „učen“ razlog ni vsakikrat „zadosten“. Da je cesto „simplex sigillum veri“, izpričuje ta-Ie mični dogodek : Sloveči prirodo- slovec Buffon je nekoč povabil več tovarišev h kosilu. Po jedi gre družba na vrt in j eden izmed gostov slučajno položi roko na stekleno kroglo vrh palice, ki je stala v gredici pri potu; krogla se je učenjaku zdela neobičajno vroča in sicer — na senčni strani. Zato pokliče tova¬ riše, ki se na svoji koži prepričajo o zagonetnem pojavu, in prično se učene razlage : ekshalacija, refleksija, repulzija ... In učena družba se nazadnje zedini, da pričujoči pojav prav za prav — po globlje tiče- čih naravnih zakonih — mora biti tak in da bi se le trebalo čuditi, če bi krogla na solnčni strani bila bolj vroča nego na senčni. Toda Buf¬ fonu učena razlaga kar ni hotela v glavo. Pozove vrtnarja ter ga vpraša, zakaj neki je krogla na senčni strani gorkejša kot na solnčni. „Pravkar sem jo obrnil, da bi se preveč ne ogrela", — je bil odgovor. (Po Eliigel-u). — [Buffon, izg. Biifon, 1707—1788]. -- 71 ljudje mislijo, da je predmet p takšen, kakor ga zaznavaš; toda je li v resnici jabolko na zvoniku le pest debelo? A nepoznanju pravih razlogov, kakor ga očituje ta ali ona sodba, pravimo zmota: Kopernikovi nasprotniki so trdili, da se zemlja ne suče, sicer bi kamen, ki ga izpustiš z visokega zvonika, moral nekoliko v zahodni smeri od zvonikovega vznožja pasti na tla. (Afco bi bili Kopernikovi somišljeniki to poskusili, bi bili našli, da kamen v istini tako pada, kakor zahteva teorija!). Ako stojite sodbi Si pa s 2 v razmerju »razlog — posledek«, tedaj velja ta-le shema: s x TtsA To se pravi: ako je s x res, je tudi s 2 res; ako s 2 ni res, tudi Si ni res. Z drugimi besedami: ob enem z razlogom zatrjuješ i posledek, ob enem s posledkom ovržeš i razlog. Preizkusi ta medsebojni odnošaj na sodbah: Šel sem po blatni stezi, zato prihajam blaten. — Delavec — kruhovec. — Kdor hoče cilj, mora ob enem hoteti i sredstvo, ki vodi do cilja! Vaja. Razberi zadostni razlog v teh-le zgledih: 1. Sme nekaj nas, ker smo Prešernove, biti prešernih; pesem kaže do¬ volj, kak je naš oče krotak. (Prešeren). — 2. Non, quia diffi- cilia sunt, non audemus, sed quia non audemus, diffi- cilia sunt. ( Sv. Auguštin). — 3. Vsak zakaj ima svoj zato. — 4. Iz naroda — za narod. (Vraz). — 5. Da Helenina le¬ pota, tol’kanj mož pred Trojo smrt, ni pozabljena, le pesem sama brani, — čas hiti. (Prešeren). — 6. Vse ima svoj razlog in svoj vzrok. (Scihopenhauer). — 7. Traduttore — traditore. 1 2 -— 8. Vsak lenuh je nevoščljivec. To je četverica logičnih aksiomov in njihovega bistva. 3 Ni pa izključeno, da logika izsledi še kak nov aksiom, kakor je n. pr. tudi kemija izsledila nove prvine (elemente). 1 -> = je res; <— — ni res. 2 Prevajalec — izdajalec. s Premotri trditev : Aksiomi so temelj človeškemu spoznanju. (Verworn). 72 Sklep. § 34. Bistvo sklepa. Iz sodbe »Opazovanje in eksperiment sta glavni vir spo¬ znanja za v s e prirodoslovne vede« Mrko pač brez ovinkov »izvajaš« celo vrsto sodeto: Nekaterim prirodoslovnim vedam služita za glavni vir spoznanja opazovanje in eksperiment. Za botaniko je glavni vir spoznanja opazovanje in eksperiment. Za geologijo, meteorologijo, astronomijo je glavni vir spoznanja opazovanje in eksperiment. Za zgodovino in slovnico n i glavni vir. spoznanja opazovanje in eksperiment. Ete. — Sku¬ šaj določiti, kaj vse lahko »sledi« iz sodbe: Kdor prazne, puste je glave, — visoka mesta mu razuma me dade! (Krylov-Vesel). — Kaj iz obeh sodeto: Letalec B. se je s svojim biplanom dvignili više kot A. Včeraj pa je C. prekosil zadnjič doseženi rekord le¬ talca B. ? Oto teh — in sličnih — zgledih vidimo, da med to in ono sodbo obstojijo zveze glede njih veljavnosti: če velja ena s o d b a, v e 1 j a t u d i d r u g a, ne da bi ti trebalo še posetoe se uverjati glede stvarnega stana, ki ga te sodbe imajo v mislih. Medsebojne zveze sodeto z ozirom na njih veljavnost pro¬ učuje logika v poglavju o sklepu. Sklep je, to kažejo nave¬ deni zgledi, miselna tvor in a z docela svojevr¬ stno strukturo: dočim temelj posamezni sodbi tvorijo pojmi, se sklep opira na eno ali več sod eto. Sklep, ki temelji samo na eni sodbi, se imenuje nepo¬ sredni; na dveh ali več sodbah, slonečemu pa pravimo po- s red ni sklep ali silogizem. 73 A. Neposredni sklep (izVodek). § 35. Opozicija (protivje) sodbe. Iz resničnosti sodbe Si se da, v določenih mejah, izvajati resničnost oziroma neresničnost — kvalitativno, kvantitativno ali v obojem oziru — ji nasprotujoče (»oponirajoče« 1 ) sodbe s 2 . Najvažnejše zveze glede veljavnosti sodčb, ki se sicer razlikujejo glede kvantitetnosti pa 2 kvalitetnosti, a se z ozi¬ rom-na subjektni i:n predikatni pojem ujemajo, nazorno ilustruje tako imenovani logični kvadrat: i subkontrarnost o 1. Splošno trdilna (a) pa deloma nikalna (o) in istotako splošno nikalna (e) pa deloma trdilna (i) sodba stojita v kon¬ tradiktornem nasprotju, t j. kar jedna zatrjuje, to druga za¬ nika. Ge je sodba S a P resnična, mora biti sodba S o P ne¬ resnična in vice versa; če je sodba S e P resnična, mora biti sodba S i P neresnična in vice versa. Izmed kontradiktornih s o d e b je jedna neizogibno resnična, druga neresnična. (Aksiom III.). Vaja. Preizkusi to medsebojnost na sledečih sodbah: 1. Vsaka izprememiba ima svoj vzrok. — 2. Nobena država ni brez 1 oppono = stavim nasproti; opponor = stojim nasproti. : Kvantitetnost sodbe se ne da ločiti od nje kvalitetnosti. Vsaka sodba kaže ob enem to ali ono kvantitetnost, kvalitetnost, modal¬ nost in relacijo. 74 zakonov. — 3. Nekatere bolezni so nalezljive. — 4. Ta in oni sloviti pr [rodoslovec ni Darwinovec. 2. Splošno trdilna (a) pa splošno nikalna (e) sodba stojita v kontrarnem nasprotju: če ne velja sodba S a P, še ni da bi morala veljati sodba S e P. Tako n. pr. sodba »Sleherni pregrešek ni kaznjiv« ne velja, marveč veljata obe sodbi: S i P in S o P. Izmed dveh (k o n t r a r n i h s o d e b ne morete obe biti resnični, lahko pa sta obe ne¬ resnični. Kako boš v kontroverzi skušal izpodbiti nasprotnikovo, po tvojih mislih neosnovano trditev, da niti eden izmed vseh, ki so se napotili, še ni dospeli na severni tečaj? Boš-l.i se poslužil njegovi trditvi kontrarno ali kontradiktorno naspro¬ tujoče sodbe? Vsekako kontradiktorne! Zakaj pač? Vaja. Razlberi v tem pogledu sodbe: 1. Kongruentni tri¬ kotniki imajo enako površino. — 2. Izobražen človek se ne bo arogantno vedel. — 3. Vsi bogatini so sebičniki (!). — 4. No¬ bena kovina ni sestavljena. 3. Nasprotje med deloma trdilno (i) pa deloma nikalno (o) sodbo se imenuje s rib k o n t r a r n o, t. j. kontrarno v milejši meri od nasprotja, kakor nastopa v sodbah: a—e. Sodbi re¬ cimo »Mnogo Ijudij doseže visoko starost« pa »Mnogo ljudij ne doseže visoke starosti« si res da nasprotujete, saj je jedna trdilna, druga pa nikalna, a vendar treba zopet priznati, da ste obe resnični. Izmed subkontrar n i h s o d e b sta lahko obe resnični, a neresnična le ena. Vaja. Preizkusi na to stran sodbe: 1. Najdejo se i ljudstva brez kulture. — 2. Marsikatera zlata knjiga sameva zaprašena in nerazrezana. — 3. So zdravila, ki v zelo majhni dozi ne učinkujejo. — 4. Ni vse zlato, kar se sveti. 4. Splošno trdilna (a) pa deloma trdilna (i) in istotako splošno nikalna (e) pa deloma nikalna (o) sodba stojite v na¬ sprotju podrejenost — nadrejenost (= subalter- 75 nacija 1 ). Sodba »Nekateri izmed naših čutov so podvrženi pre- varam« je podrejena sodbi »Vsi naši čuti so podvrženi preva¬ ram«; in sodba »Nemo propheta in patria« je nadrejena sodbi »Ta in oni ni — propheta in patria.« Izmed s u b a 1 1 e r n i li sod e ib je partikular¬ na tedaj resnična; če je univerzalna res¬ nična; iz partikularne pa ne sledi nič do¬ ločenega za univerzalno 2 (ki je spričo resničnosti partikularne lahko resnična ali neresnična). (Aksiom I.). Kako so prišli kraji kot Višnja Gora, Veržej, Šebrelje ... do svoje »slave«? — Kako je Ribničan dobil svojo prislovično hudomušnost? Vaja, Preizkusi te odnošaje ob sodbah: 1. Kar mačka rodi, vse miši lovi. — 2. Ta in oni umetnik nosi dolge lase. — 3. Cvebk večkrat pravico prevpije. — 4. Vsaka vas ima svoj glas. (N. pr.). § 36. Konverzija (preobrnitev) sodbe. V sleherni sodbi se zatrjuje, da o subjektnem pojmu S velja predikatni pojem P. Z drugimi besedami: sodba obstoji iz obeh delov S pa P, ki jih funkcijski pojem zatrjevanja spaja v eno — miselno —celoto; in ta miselna celota ima svoj zmisel, t. j. meri na te ali one vrste (fizično, psihično, idejno ali iz teh se¬ stavljeno) istinitost. Zato boš upravičeno vprašal, jeli dobim resnično sodbo, če recimo nje lice v toliko pretvorim, da S pa P menjata ulogi: P naj postane subjektni, S pa predikatni pojem. Logika uči, da, če v resnični sodbi S pa P menjata ulogi, le pod določenimi pogoji nastane veljavna sodba. Mogoče pa je ob taki pretvoritvi sodbe dvoje: kvalitetnost sodbe je ostala ali neizpremenjena (iz S — P dobiš: P — S) ali pa se je izpremenila (iz S — P postane: non-P «-* S). V sodbi S — P zamenjati subjektni pa predikatni pojem, ne da bi se ob enem izpremenila nje kvalitetnost, se pravi sodbo k o n- v e r t i r a t i 3 (preobrniti) ali izvršiti nje konverzijo. A-sodbo 1 a (e) == (positio) subalternans ; i (o) subalternata. 2 Iz neopravičenega izvodka i—a izvira vse napačno posploševa¬ nje, ki se rado zrcali v besedah „Taki so vsi“ in v sličnih trditvah. s convertere = preobrniti. 76 S — P tako spremeniti, da na mesto subjektnega pojma stopi non-P ter se ob enem izpremeni i nje kvalitetnost, se pravi sodbo k o n t r a p o ri i r a t i' (opostaviti) ali izvršiti nje kon- trapozicijo. Konverzija sodbe db nespremenjeni kvantitetnosti se imenuje istovrstna (conversio simplex), ob izpreme- njeni pa i n o v r s t n a 2 (conversio per accidens). Za konverzijo sodbe veljajo sledeča pravila: 1. S (S^ a P. N e ik a t e r a s i n g u 1 a r n o, o iz i r o m a u m i- v e r z a 1 n o trdilna sodba se da istovrstno, druga zopet le ino vrstno konvertirati. a) Istovrstna konverzija sodbe S (Si) a P [t. j. P a S (S^] je le tedaj možna, če sta S pa P s 1 i č n a (t. j. identična, enaka, ekvivalentna) ali korelativna pojma, n. pr.: Kar je res, je res. — Nil je najdaljša reka v Afriki. — Leto ima 12 mesecev. — Psihologija je dušeslovje. — 2 3 = 8. — Spozna¬ vajočemu subjektu odgovarja spoznavan predimet. b) Razen v slučajih, ki so našteti sub a) r se univerzalno in singularno trdilna sodba da le i n o vrstno konvertirati (P i S; K a Si), n. pr.: Rogate živali so sesalci. Toda so li tudi. vsi sesalci rogati? — Češka slovi po svoji industriji. Kon¬ verzija: Jedna izmed (x) dežel, ki slove po svoji industriji, je Češka. Niti aksioma ne smeš meni nič tebi nič istovrstno konver¬ tirati. Recimo konverzija »Enaki vzroki — enaki učinki«, torej tudi »Enaki učinki — enaki vzroki«, je neveljavna: dolgočasi te n. pr. lahko »previsoko«, a tudi »preotročje« berilo. —- Umreti morajo vsi ljudje, a vzrok njihovi smrti? S pomočjo krogov se konverzija sodbe S a P da pona - zoriti, kakor kažeta diagrama št. 6. a) 1 contraponere = opostaviti. - in, -a, -o - drugačen (inačen). 77 Istovrstna konverzija je le tedaj možna, če se subjektnemu pa predikatnemu pojmu odgovarjajoča kroga krijeta, kakor v diagramu a); le jnovrstna pa vselej takrat, če subjektnemu pojmu odgovarjajoči krog ves leži v krogu, ki odgovarja pre¬ dikatnemu pojmu, kakor v diagramu ib). Na napačni konverziji univerzalno trdilne sodbe temelji to in ono neutemeljeno sumničenje, nemalo .zmot (zlasti v na¬ rodnih pregovorih) in' predsodkov, n. pr.: Oderuhi obogatijo. Vsakdo (?), ki obogati, je oderuh. A je obogatel. Ergo? Vaja: Konvertiraj sodbe: 1. Bog je. — 2. Slovenci so Slo¬ vani. — 3. Mati bogastva je zemlja, a delo je oče bogastva. — 4. Ko zakraljuje Vesna, se vzbudi priroda. — 5. Kar Čeh, to Sokol. — 6. Kjer je živčevje, tam smemo pričakovati zavest. — — 7. Če se je vnel požar, bije plat zvona. — 8. Kar je xai)6lov, to je tudi xoiv6v. — 9. a => b. 10. Vsekako je burna doba tudi slavna. (Medved 1 ). — 11. Če hočeš cilj, moraš hoteti tudi pot, ki vodi do cilja. — 12. Število je enota v mnogoterosti in mnogoterost v enoti. (Liard). 2. Si P. Nekatera partikularno trdilna sodba s e da istovrstno, druga le inovrstno konvertirati. a) Istovrstno se partikularno trdilna sodba le takrat da konvertirati, če je s i n t e t i č n a 2 . Nekaj- slovenskih rojakov živi v Ameriki. Konverzija: Nekaj Amerikaneev (= v Ameriki živečih ljudi}) je slovenske narodnosti. (Gl. diagram št. 7). Toda treba je -uvaževati, da v tem slučaju kvantitetnost prvotne pa konvertirane sodbe ni docela ista. Če nadomestiš: nekaj = x, število Slovencev == število Amerikaneev = tedaj brez dvoma velja: > *• 1 Kacijanar. 2 Gl. str. 07, op. 3. 80 Vaja. Kontraponiraj sodbe: 1. Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. (N. pr.). — 2. Enaki vzroki, enaki učinki. — 3. Kar je črna zemlja dala, — vzame črna zemlja spet. (Cegnar). — 4 . Vsakemu človeku je nekaj prirojeno, kar ga spremlja po vseh njegovih potih do konca življenja m čemur žrtvujemo ve¬ lik del svojih moči. (Krsnik). — 5. Zlato se blišči. — 6. Obraz je podoben obrazu. — 7. Kdor koli pod milim nebom živi, vsak¬ do pač srečen biti želi. (Slomšek). -— 8. Molitev je povzdigo¬ vanje duha k Bogu. — 9. Prepovedan pot drži v prepovedan kot. (N. pr.). •— 10. Nujnost je sestra slučajnosti. 2. S i P. Partikularno trdilna sodba dopušča istovrstno k o n t r a p o z i c i j o (no n-P o S), toda le tedaj, če je s i n t e t i č n a. N. pr.: Nekatera mesta imajo la¬ sten občinski štatut. Marsikatera občina brez lastnega štatuta ni mesto — Gl. diagram št. 10. Vaja. Skušaj kontraponirati sodbe: 1. Nekateri ljudje so hu¬ dobni. — 2. So rastline, ki uspevajo le v mokri zemlji. — 3. Šiba rada novo mašo poje. — 4. Včasi tudi slepa kokoš najde zrno. -— 5. Zaupanje v lastno moč ti v veliki meri jamči za uspeh. — 6. Marsikdo, ki ga je kača pičila, se boji zvite vrvi. (N. pr.). 3. S (S!) e P. Univerzalno pa singularno ni¬ kalna sodba v obče dopušča le i n o v r s t n o kontra pozicij o (non-P i S, oziroma a Si), kakor je razvideti iz diagrama št. 11. Sl N. pr. Avstrija nima kolonij. Jedrna izmed tistih držav, ki nimajo kolonij, je Avstrija. — Ni j edina kovina ni sestavina. Mar¬ sikateri izmed nesestavljenih predmetov je kovina. Le izjemoma je spričo univerzalno (singularno) nikalne sodbe možna istovrstna kontrapozioija (non-P a S, oziroma non-P a Si) in sicer takrat, če S pa P tvorita dvočlensko kontrarno nasprotje ali pa če sta korektivna pojma, n. pr.: Ka¬ zenska pravda ni civilna. Neeivilna pravda je kazenska. — Kar je resnično, si ne oporeka. Kar si oporeka, je neresnično. (Gl. diagram št. 12.) Napačno kontrapondrana sodba e tvori podlago obilici dru¬ žabnih predsodkov, n. pr.: Ubožec ne nosi zlatnine. Napačna kontrapozioija: Kdor ne nosi zlatnine, je ubožec. Ergo: da ne bom veljal za ubožca, ... (!). Vaja. Kontraponiraj sodbe: 1. V pristno latinskih besedah ne najdeš soglasniške skupine ph (amphora, Philippus...). —- 2. Lastovka ne prezimuje pri nas. — 3. Quod licet Jovi, non licet 82 bovi,— 4. Kjer ni dela, tam ni jela. — 5. Norimberškega lijaka 1 ni. — 6. (Kruh ti dami), razuma ti ne morem, dati. (N. pr.). — 7. Non serviam. — 8. Umetnik (slikar, pesnik ...) ni fotograf. — 9. Kjer ni spoznavanja, tam ni spoznave. — 10. Cilj ni isto, kar pot do cilja! 4. S o P. P a r t i kiu 1 a r n o m i k a 1 in a is o id/b a se vse¬ lej da istovrstno k o n t r a p o n i r a t i: non^P 1 S. iČe nekateri S niso P, tedaj velja vsaj trditev: nekateri non-P so S (gl. diagram št. 11.). N. pr.: Najdeš bogataše, ki niso zadovoljni. Nekateri nezadovoljneži so bogati. — Poskusi to sodbo kon¬ vertirati! Vaja. Kontraponiraj sodbe: 1. So ljudje, ki nimajo potreb čez želodec. — 2. Marsikaj živega ni oduševljeno (rastlina!). — 4. Vsi ljudje na zemlja niso iste polti. -— 5. Miloščina čestokrat ne prihaja iz odkritega srca. — 6. Marsikateri bivajoč predmet ni materialen (n. pr.?). Vaja. Konvertiraj' in kontraponiraj sodlbe: 1. Vzrok zahteva svoj učinek. — 2. Če velja razlog, velja tudi posladek. — 3. Vsak ni za vse. (N. pr.). — 4. Mnogo je poklicanih, malo izvo¬ ljenih.— 5. a a , bj c, ~ a a 2 b 2 c 2 . — 6. Brzovlak št. 1. prihaja ob 4 3 / 4 pop. na postajo P. — 7. Vsako delo ne prinaša takoj koristi. — 8. Kar je preveč, je preveč. — 9. Clara pacta, boni amici. — 10. Nekaterih resnic ni mogoče dokazati. — 11. Pravica do de¬ narne terjatve ne zastari. — 1:2. Kdor je popili 1 g ciankalija, ta je izgubljen. — 13. Vsako sodbo izraziš is stavkom. — 14. Sodba se nanaša na odgovarjajoč ji stvarni stan. — 15. Viel Feind 1 ’, viel Ehr’. — 16. El'c ef.ioi (Heraklit). § 38. Ekvipolentnost (istovrednost) sodeb. Iz neoporekljivega dejstva, da je sleherni pojem ati n ali non- n 2 , slledi, da je sodba S — P ekvipolentna 3 , t. j. isto- misleča s sodbo S ^ non-P, z drugimi besedami: če velja 1 Ki bi se ž njim dala znanost vlivati v glavo. 2 Gl. bistvo kontradiktornega nasprotja, str. 27. 3. aequum pollere. 83 sodba Si, velja tiudi e k v iip o 1 en trn a ji sodba s 2 . Sklepajoč na podlagi elkvipolemtmasti prehajaš torej od tr¬ dilne do njej ekvipolemtne nikalne sodbe ali vice veirsa, n. pr.: (a) Sleherna kovina je element. Ni je kovine, ki bi ne bila element. — (e) Opojne pijače niso zdravju prikladne. Zdravju prikladne so neopojne pijače. — (i) Marsikaj je dosegljivo. Marsikaj ni nedosegljivo. — (o) Nekateri kaznjenec ni po- boljšljiv. Nekateri kaznjenec je nepoboljšljiv. — Skušaj upra¬ vičenost takega sklepanja ponazoriti ob diagramih s krogi! Pri tem pa treba uvaževati, da sta P pa non-P kontra¬ diktorna — in ne morebiti koutranna — pojma: nelepo n. pr. ni isto, kar grdo; diletant ne isto, kar nestrokovnjak. (Gl. str. 27). Vaja. Katere sodbe so tem-le ekvipolentne: 1. Vsakdo ima svoje križe im težave. — 2. Nunpuam aliud natura, aliud sa- pientia dixit. (Juvenal). — 3. Ti pesniški prvenci niso nečitljivi. — 4 . Kdor to trdi, ni prijatelji resnice. — 5. Vse ima svoj vzrok in razlog. (Sdiopenhauer). — 6. Nilhil est, quo’d numerum non patiatur. (Leibniz). — 7. Življenje, kakor ga slika »Trojno gorje«, 1 mi ni neznano. — 8. Havra gel. (Heraklit). — 9. Spiro, spero. — 10. Fabula nova quidem, ised non indigu a referri. (Ovidij). — 11. Bog noče, da ne pridem do konca po tem velikem trpljenju. (Cankar 2 ). § 39. Spoznavna vrednost neposrednega sklepa. Na prvi pogled se utegne zdeti, da izvajanje sodbe s 2 iz sodbe Si na podlagi opozicije, konverzije, kontrapozicije ali akvipolemtnosti nima prav nikake vrednosti, češ, na tak način sklepajoč v sodbi s 2 z drugimi besedami ponavljam to, kar je že obseženo v sodbi Si. Toda najboljši dokaz, da se nepoznanje ali omalovaževanje tozadevnih pravil tudi spričo takega na videz ob sebi umevnega izvajanja misli včasi usodepolno ma¬ ščuje, so (v §§ 35—37 navedeni, iz življenja vzeti) zgledi na¬ pačnega neposrednega sklepanja. Mili zatrjuje, da je ni boljše vaje za tvoj um 1 , nego da brzo in zanesljivo, spoznaš, i s t ost dveh trditev, 1 S. Jenkovo. 2 Hlapec Jernej in njeg ova pravica. 6 ' 84 vkljub temu d a s t e zaviti v različno ob¬ leko jezikovnega 1 izraza. Precej skrči se rada spoznavna vrednost neposrednega sklepanja spričo partikularnih (i, o) sodeto, kjer je večkrat treba tudi uvaževati suibjeiktnemu in predikatnemu pojmu odgovarja¬ joč stvarni stan, če naj bo iz misli Si izvedena misel s 2 veljavna. Temeljni pogoj resničnosti izvedene pa je resničnost prvotne sodbe. Če n. pr. konvertiraš ali kontraponiraš neresnično sodbo, bo rezultat — neresnična sodba, n. pr.: Pred konkurzom stoječ kramar ima z okusom in potratnostjo aranžirano izložbo. — V tem pogledu se je Goethe s svojimi izrekom »Le lumpje so skromni« 1 hudo pre¬ grešil zoper človeško družbo. Zakaj? — Istotako Cankar s fi¬ guro svojega »rodoljuba«. — Je ali ni slepar, kogar roka pravice ni ravno in flagranti zasačila? Kako sklepaš tukaj? — Proud- honova trditev: »Lastnina je tatvina«! — Kako sklepa kmet, ki se brani na Veliki petek opraviti spoved, ker bi lahko veljal za konjskega tatu? B. Posredni skiep (silogizem). § 40. Ogrodje sigolizma. Dvoje ali več sodeb s a s 2 ... s n je lahko tako med seboj zvezanih, da veljavnost te zveze tvori podlago veljavnosti nove sodbe: s a ;s 2 .. ./ 2 s n . N. pr.: 1. Boj za Albanijo je boj za Adrijo; boj za Adrijo je boj za avstro-ogersko monarhijo. Iz tega sledi: ? — 2. Kdor vas zaničuje, zaničuje mene; kdor pa mene zaničuje, ta zaničuje tistega, ki me je poslal. Engo:? — 3. Če v zraku ni vodenih soparov, ne pade rosa; nocoj ni v zraku vodenih soparov. Zato:? — 4. Rastline ali čutijo bolečino ^li pa je ne čutijo; če kdo dokaže, da jo čutijo, je s tem ob enem dokazano, da...? — 5. a = b; ib = c; e — d; d = e. Zato? — 6. In- serat modruje: Ni iga le'pega obraza brez lepe frizure; ni je lepe frizure brez lepih las; ni lepih las brez — eau de quinine 3 . Vsled tega:? — 7. Ob deževnem vremenu se je ribja lov meni, 1 Nur Lumpe sind bescheiden. 2 = vsled tega, zato. 3 Izg. 6 d’ kmin = kininova voda. 85 očetu... drugim še vselej obnesla. Torej: ? — 8. Kako sklepa prijatelj L, ki si je letos zopet kupil srečko državne loterije, ker je lani zadel? Troje (ali več) med seboj tako spojenih s o d e b, da veljavnost ;p r v i h (dveh) v s e b u j e zadostni razlog veljavnosti zadnje (tretje), s e imenuje posredni ali pravi sklep (s i 1 o • g i z e m 1 ). Glede svoje modalnosti pa nova sodba nastopa ali s tisto nujnomiselno izvestnostjio, kakor jo očitujejo asertorne in apo- diktične sodbe (v zgorajšnjih zgledih št.: 1—6), ali ipa le z ver¬ jetnostjo problematične sodbe (v zgorajšnjih zgledih št.: 7, 8). Razločujemo torej dve vrsti posrednih sklepov: iz vestne pa verjetne. I. Izvestni sklep. a) Kategorni sklep. § 41. Ogrodje kategornega sklepa. Sodbe Si s 2 ..., ki vsebujejo zadostni razlog veljavnosti sodbe s n , se imenujejo premise 2 (prednjaki), na nje kot te¬ melje se opirajoča nova sodba s n , pa zaključek ali k o n k 1 u z i- j a. 3 Premisa, ki v njej nastopa iP, se imenuje g o r n j a k (prae- missa maior), premisa s S pa dolnjak (praemissa m in or). Kot premisa lahko nastopi sodba sleherne relacije: kategorna, hipotetična, disjunktivna; a konkluzija ima večinoma obliko k a t e g o r n e sodbe. Sklep z izključno kat e g ornimi premisami se imenuje kategorni sklep, n. pr.: Razpraskano gorovje na zapadu, ki je vidiš s postaje Bohinjska Bistrica, je Triglav. Triglav za izurjenega hribolazca ni naporna tura. Razpraskano gorovje na zapadu, ki je vidiš s postaje Bohinjska Bistrica, za izvežbanega hribolazca ni naporna tura. 1 crvA (= misliti). 2 prae-mittere = poslati v ospredje, prej omeniti. 8 con-cludere = sklepati. 86 Da je za pravi sklep res treba najmanj dveh premis, to očividno ponazoruje sledeči zgled: Izkopali so okamenelo okostje, ki je, kakor zatrjujejo veščaki, bilo last prežvekovalca, ker ima na lobanji rogove. Delavci, ki so našli okostje, ne bodo prišli do tega zaključka, če jim ni znano, da je sleherni sesalec, ki nosi rogove, prežvekovalec (p. maior). -Pa tudi oddaljeni prirodoslovec, ki sicer pozna to pravilo, a je dobil zelo po¬ manjkljiv popis okostja (p. minor), v katerem se rogovje niti ne omenja, ne bo mogel izvajati konkluzije. 1 ) Marsikateri sklep se res zdi kakor bi bil oprt na le jedno premiso, n. pr.: Ta preveč misli, taki so nevarni. (Shakespeare 2 3 ). Toda le na videz je konlkluzija »Taki so nevarni« izvedena samo iz premise »Ta preveč misli«. Druga premisa »Kdor preveč misli, je nevaren«, ti je namreč sv th zato se tak na videz le na eni premisi temelječ sklep imenuje e n t i m: e m. — Razberi' entimeme: Nocoj sem moral imeti prav živahne sanje, ker se nič ne čutim duševno izpočitega. — Cogito, ergo sum. — Tega nisem naročil, zato ne sprejmem. Zvezo med subjekitmim pa predikatnim pojmom konkluzije, slično ipregibalom v naših udih, tvori v obeh premisah nasto¬ pajoči pojem (v zgorajšnjem zgledu: »Triglav«); imenuje se matica (M, terminus medius). Gl. risbo št. 13. M s -o-p Št. 13. M se mora v obeh, oziroma vseh premisah rabiti i d e n t i č- n o, t. j. z istim pomenom, sicer nastane »iq u a t e r n i o ter¬ mi n o r u m 4 « (namesto treh temeljnih pojmov 'S, M, P nasto¬ pijo štirje: S M, M 2 P), ki onemogoči resnično konkluzijo. N. pr.: Tele je generis neutrius. Neutrum ni ne masculinum ne femininum. Torej ni ne junčkov ne junic. — Kdor drugega oško¬ duje, ta se kaznuj. Kdor drugega s tuberkulami okuži, ta ga oškoduje. Toreji:? —Kdor zanikuje bivanje Boga, je ateist. Spi¬ noza je zanikoval osebno bivanje Boga. Zato : ? — Kar je v Gorici, to ni v Trstu. V Gorici je dan. Zaključek: V Trstu ni dan! 1 Whately-Pommer. 2 Cezar. 3 Y duhu. 4 četvorica pojmov. 87 Ker pa M la'hko nastopa ali kot subjektni ali kot predikatni pojem v premisah, je glede kategonmega sMepa mogoče sledečih četvero obrazcev ali »f kg u r«: M—P P—M M-P P—M I) S-M II) S—M III) M—S IV) M—S S—P S—P S-P "S^-P Prve tri figure je sestavil že Aristoteles, četrto pa zdravnik in filozof Gallen 1 . (Kot mnemotehnično sredstvo za porazme- stitev matice dobro služi shematična pahljača, kakor jo kaže risba št. 14.) \ \ / Št. 14. § 42. Splošno veljavne določbe za kategorni sklep. 1. N a podlagi samo nikalnih premis za¬ ključek ni m o g o č 2 3 . Diagrami št. 15 (a~y) ponazorujejo, da, če S pa M na eni in P pa M na drugi strani nimata nič skupnega, razmerja glede S pa P sni mogoče določiti, marveč vse v poštev prihajajoče možnosti ostanejo odprte: S a P ( P ); S e P (a ); S i P in S o P (/). 1 Iz 2. stol. po Kr. Galen je bil poleg zdravnik grške starodavnosti. 3 Ex mere negativis nihil sequitur. Hipokrata najslavnejši - 88 N. pr.: Konj ni prežvekovalec. Konj nima parkljev. Kon- kluzija? —Nekatere rastline ne dišijo. Cibetka ni rastlina. Diši torej cibetka ali ne? — Quae medicam enta non samant, ferrum sanat; quae ferrum non sanat, ignis sanat. (Hipokrat). Za¬ ključek? Poišči odgovarjajoče diagrame! 2. Na podlagi samo partikularni ti premis zaključek ni mogoč 1 . Tudi tukaj ostanejo, kakor kaže diagram št. 16 («-)'), glede konkluzije vse v poštev prihajajoče možnosti odprte: S a P (fs); S e P («); S i P itn S o P (r). 89 N. pr.: Marsikateri človek je berač. Marsikateri človek je milijonar. Konkluzija? — To in drugo zelišče se rabi za zdravilo. So zdravila, ki jim še ne poznamo bistva. Konkluzija? — 'Poišči odgovarjajoče diagrame! 3. I iz partikularno trdilnega g o r n j a k a in univerzalno nikalnega d oT n j a k a zaključek ni mogoč. Tudi tukaj ostanejo (gl. diagram št. 17, « — ? glede konlkluzije vse v poštev prihajajoče možnosti odprte: S a P ( y ); S e P (a); S i P in S o P (fi). Št. 17 a. 90 N. pr.: Marsikatera (bukev da toporišče za svojo smrt. No¬ bena bukev ni šiloviec. Konkluizija? — Ta im ona beseda ni, salonska. Beseda ni konj. (iN. ,pr.) Konkluizija? — Poišči od¬ govarjajoče diagrame! Glede k v a 1 i t e t n o s t i in kvanti te tnosti se zaključek ravna po tisti premisi, ki je manjše spoznavne vrednosti (nikalni, (partikularni) 1 . Z ozirom na različno kvalitetnost in kvantitetnost premis nudi vsaka figura več oblik, ki se imenujejo m odi (načini) M ki so jih srednjeveški logičarji krstili na posebna imena 2 . Samo¬ glasniki teh imen označujejo kvalitetnost pa kvantitetnost premis im konkluzije. § 43* * I. figura. M — P S — M S — P V prvi figuri so ti le štirje modi rabljivi: 1. Barbara M a P Škodljivega ptiča smeš ustreliti. S a M Vrana je škodljiv ptič. S a P Vrano smeš ustreliti. ' Conclusio sequitur partem debiliorem. 5 Barbara, Celarent, Darii, Ferioque prioris; Cesare, Camestres, Festino, Baroco secundae ; Tertia Darapti, Disamis, Datisi, Felapton, Bocardo, Ferison habet. Quarta insuper addit Bainalip, Calemes, Dimatis, Fesapo, Fresison. (Heksametri!). * Podlago §§ 43—45 tvori R. Lehman n, Lehrbuch der philo- sophischen Propaedeutik (2. izdaja), str. 44—49. 91 Zgledi: 1. Predmet, ki ga umetnik uporablja, zavisi od sredstev, kakor so njegovi umetnosti v 'svriho upodab¬ ljanja na razpolago. Poeizija se poslu¬ žuje besed, ki slede druga drugi. Zato je poeziji le take (predmete ‘možno upo¬ dabljati, ki slede drug drugemu, ozi¬ roma kojih deli slede drug drugemu. (Lessing, Laokoon XVI.). — 2. Z na¬ menom izvršeni uboj je umor. U- smrtitev nasprotnika v dvoboju je z namenom izvršen uboj. Torej:? — 3. Sero venientibus ossa. (Ovidij). Ti si se zakasnil. Ergo:? 2. Celarent. M e P Nobena žuželka nima več nego tri pare nožič. S a M čebele so žuželke. S e P čebele nimajo več nego tri- pare nožič. Zgledi: 1. Ni ga člo- O veka, ki bi se docela otre¬ sel nazorov in okusa svoje dobe. Tudi umetniki so ljudje. Torej:? — 2. Nemo propheta in patria. Na¬ stopim v domači vasi. Št. 19. Zato:? — 3. Kdor ni zmožen preudarka, tega sodišče ne sme kaznovati. Današnji obtoženec ni zmožen preudarka. Ergo: ? 3. Daril M a P Z gospodarsko se izpremeni tudi družabna oblika. S i M Marsikdo je izpremenil družabno obliko. S i P Marsikdo je izpremenil gospodarsko obliko. 92 Zgledi: 1. Vse bolezni, ki reagirajo na tuberkulin 1 , so tuber¬ kuloznega značaja. Nekatere bo¬ lezni v kosteh reagirajo na tuber¬ kulin. Torej:? — 2. Časniki po¬ ročajo: V Ameriko namenjeni par¬ nik P. se je potopil z vsemi potniki Št. 20. vred. Na tem parniku je bilo tudi nekaj naših izseljencev. Za¬ ključek? — 3. Sleherni Fidijev kip je mojstersko delo. Nekateri metopi 2 na Parthenonu so izpod Fidijevega 'dleta. Torej:? 4 . Ferio M e P Nijeden planet nima lastne svitlobe. S i ;M Marsikatera jasnožareča zvezda je planet. S o P Marsikatera jasnožareča zvezda nima lastne svitlobe. — 2. Žival ni rastlina. Ta ali ona rastlina se giblje, kakor bi bila žival. Konikluzija: ? — 3. Kdor si ne da »svetovati, temu ni po¬ moči. Marsikdo zapira ušesa pred dobrim svetom. Ergo: ? Sklep I. »figure vseskozi sloni na dejstvu, da, kar vellja o tipu ali vrsti, to velja tudi o poedinem eksemplarju te vrste, in istotako, da, kar velja o vsej skupini predmetov, to velja tudi o 1 Kemičen prigotovek, ki ga je izumil zdravnik Koch. 2 V friz svetišča vdelane kamenite ploče s skulpturami visokega Št. 21. Zgledi: 1. Nikogar, ki je nezmožen pre¬ udarka, sodi¬ šče ne sme kaznovati. — Večkrat je zlo¬ činec nezmo¬ žen preudar¬ ka. Zato? — reliefa. — 93 posameznem predmetu. 1 S tem pa je že eo ipso rečeno, da ima v sklepih I. figure gornjak biti univerzalna, a dolnjak trdilna sodba. 2 Sklep I. figure, zlasti modus Barbara, tvori vzorec za raz¬ vrstitev naših misli o!b (uporabi (slovničnega, fizikalnega, etične¬ ga ...) pravila na posamezen slučaj; nanj se opira pozitivna zdravniška diagnoza, vse pravosodje 3 , učenjakova razprava, državnikov govor etc. Kako razvršča misli početnik, ki se bori z elementi čitainja, pisanja, igranja na klavir...? Vaja. Izpopolni do celotnega sklepa (entimemske) zglede; 1. Kras je nerodoviten, ker je njega površina iz apnenca. — 2. Marsikaj ni zlato, kar se sveti, n. pr. železni kršeč. 3. lldvra to velja tudi o človeku. — 4. Mel si je oči, vščipnil se je v nos — ne, niso sanje! (Cankar 4 ). — 5. Kava ne raste pri nas; zato je na nje uvoz naložena carina. — 6. Homo sum; hu¬ mani nihil a me alienum puto. (Tereneij). — 7. Vsi kometje se ravnajo po zakonu težnosti (gravitacije), ker se sučejo v eliptičnih tirih. — 8. Kako sklepa lovec spričo zajčjega vozla? 5 — 9. Sebičnost rodi neslogo, nesloga pogin. — 10. Ker sem prišel iz naroda, čutim z njim in zanj. (O. Župančič.). § 44. II. figura. P — M S — M S — P Tudi ta figura vsebuje štiri poraibljive načine; 1. Cesare P e M Jazbečar nima košatega repa. S a M Vaš Pazi ima košat rep. S e P Vaš Pazi ni jazbečar. 1 O razlikah „tip— eksemplar", „skupina—posamezen pi’edmet“ gl. str. 12. 2 Sit minor affirmans nee maior sit specialis. (Heksameter!). 3 »Najveličastnejši silogizem nudi sleherna razprava pred so¬ diščem. Slučaj, ki ga treba razsoditi, je dolnjak, besedilo zakona gor¬ njak, razsodba pa konkluzija". (Schopenhauer). 4 Potepuh Marko in Kralj Matjaž. 5 Zajec se v mladem snegu par korakov pred grmom, preden skoči vanj, zasukne, t. j. ,,zaveže vozel", da bi tako zabrisal svoj sled. 94 Zgledi: 1. Kazenski zagovornik sklepa: Sla¬ boten človek ni mogel izvršiti tega uboja. Ob¬ toženec je slaboten člo¬ vek, torej „ nedolžen — 2. Zdravnik: Člo¬ vek, ki ima mrzlico, ne prebavlja v redu. Moj bolnik prebavlja v redu, izato ne more imeti mrzlice. — 3. Starinoslovec: V staroslovenskih grobovih se ne nahajajo pred¬ meti ip 2 p 3 . V »gomilah« v Brezju so našli Pi p 2 p 3 , zato ne gre trditi, 'da bi v teh gomilah imeli pred seboj staroslovenske grobove. 2. Camestres ■P a M Zločinec izvrši dejanje s hudobnim namenom. S e M peter N. dejanja ni izvršil s hudobnim namenom. Zgledi: 1. Kazenski zagovornik: Tak uboj je bilo samo z veliko silo mogoče izvršiti. Obtože¬ nec ni močan, torej ? — 2. Zdravnik: Vnetje no¬ tranjih organov povzročuje mrzlico. — Ta bolnik ni¬ ma mrzlice, ertgo:? — 3. Starinoslovec: V staroslovenskih gro¬ bovih se nahajajo predmeti n 1 n» n.. . V »gomilah« v Brezju niso našli n x tt 3 . Potemtakem: ? 3. Festino, P e M Ribe nimajo gorke krvi. S i M Nekatere povodne živali imajo , gorko kri. S e P Peter N. ni zločinec. S o P Nekatere povodne živali niso ribe. 95 Zgledi: 1. Nijedna iz iz¬ kustva pri¬ hajajoča spo¬ znava nima znaka stroge nujnosti in splošnosti. So spoznave, ki jim gresta oba omenjena znaka. Torej:? (Kant). — 2. Prava kazen ne bodi maščevalna. V-časi je kazen zelo slična maščevanju. Konkluzija? — 3. Kdor da iz plemenitega srca, ne bo oponašal daru. Mar¬ sikdo rad oponaša svoj dar. Ergo:? 4 . Baroco. P a M Poštenjak se sramuje laži. S o M So ljudje, ki se ne sramujejo 'laži. S o P So ljudje, ki niso poštenjaki. Zgledi: 1. Sodbe se izražajo s trdilnim ali nikalnim stavkom. Marsi¬ kateri misli ne gre tako iz¬ razilo. Torej:? — 2. Kdor je »za«-, dvigni roko ! Veči¬ na ni dvignila roke, potem¬ takem:? — 3. Prava umet¬ nost človeka dviga nad ljubo vsakdanjost. Marsikaj pod imenom umetnosti krožečega niima te lastnosti, Zato: ? V svojem bistvu se II. figura opira na dejstvo, da se sub¬ jektih (S) pa pnedikatni pojem (P) kotnlkluzije docela ali vsaj de¬ loma izključujeta in to s posredovanjem 1 tretjega pojma, matice (M). S item pa je tudi že rečeno, da mora v sklepih II. figure ena izmed obeh premis biti nikalna in gornjak vsakikrat univer¬ zalna sodba. 1 1 Una negans esto nec maior sit specialis. (Heksameter!). 96 Te vrste sklepov se poslužujemo, kadar treba dokazati ve¬ ljavnost nikalne sodbe; na njih temelji n. pr. negativna zdravniška diagnoza, oproščajoča razsodba, ovržba nasprotnikove trditve etc. Vaja. Izpopolni do celotnega sklepa zglede: 1. Vsakdo ni za železniško službo, n. pr. kratkovidni ljudje ne. — 2. Civilizacija ni kultura. 1 — 3. Kot vsaka ni žival lisica, tak vsaki ni napis pu¬ ščica. (Prešeren). •— 4. Ta ruta ni moja, saj nosi tujo značko. — 5. Slovenec in Kranjec ni isto. Zakaj ne? — 6. Kako modruje mravlja, ki krulha prosečo kobilico odpravi z besedami: »Po letu si pela, ipa pleši po zimi!«? — 7. Živali ne moremo imenovati hrabrih, ker nimajo razsodnosti. (Platon, Laclhes e. 25). — 8. Hamlet ni tragičen junak, ker je pasiven. § 45. III. figura. M — P M — S S — P III. figura nudi šest porabnik načinov: 1. Darapti. M a P Netopir leta. M a S Netopir je sesalec. S i P So sesalci, ki letajo. Zgledi: 1. Neskonč¬ nost je nedoumna. Ne¬ skončnost eksistira 2 . Kon- kluzija : ? -— 2. Za nečim višjim, kar ni iz prahu, stremi naš prah. (Aškerc). Človek je psihofizično bit¬ je. Torej :? — 3. Odma- ševalec je stroj, ki se rabi v slehernem gospodinjstvu. Zato: ?. 1 Civilizacija napreduje, t. j. popolnejše stopa na mesto manj popolnega (stroji, obleka....); a kultura raste, t. j. nje pridobitve se kupičijo, ne da bi zastarevale (umetnost, znanstvo...). : N. pr. v obliki vzdržema premenljivih količin. 97 2. Disamis. M i P Marsikateri roman ima podučno tendenco. M a S Sleherni roman je epska pesnitev. S i P Marsikatera epska pesnitev ima podučno tendenco. Zgledi: 1. Včasi naletiš na sliko, ki ne zasluži tega imena. Slika je umetnina. Zatorej: ? — 2. Summum ius summa saepe iniu- ria. Summum ius summa pote- stas. Ergo : ? — 3. Marska po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs. (Prešeren). Beseda je izrazilo misli. Zaključek:? 3. Datisi. M a P Kar mačka rodi, vse miši lovi. (N. pr.). M 1 S Nekatere mačke so dresirane (v cirkusu!). Ta ali ona dresirana žival lovi miši. bukvah je natisnjenega, vpije, plehko berilo. Zato:? Zgledi: 1. Libenter homines id, quod volunt, credunt. (Caesar). Mnogo tega, kar želiš (da bi bilo res), je le časniška »raca«. Ergo:? — 2. Kjer je dim, tam je ogenj. Tudi iz zemlje na različnih krajih prihaja dim. Torej :? —-3. Kar v (Prešeren). Včasi knjiga vsebuje 4. Felapton. M e P Odurnost ni gentleman-like * 1 . M a S Odurnost je način .nastopanja. S o P Ta in oni način nastopanja ni gentleman-like. i Izg. džentlmenlajk — kakor se spodobi za izobraženca (gentleman). 7 98 Zgledi: 1. Živo srebro ni trdo, čeravno je kovina. Torej:? — 2. Pravi uče¬ njak ni pedant. Vsak pravi učenjak je temeljito izob¬ ražen. Zato:? — 3. Sle¬ pec ne vidi. Slepci so v duševnem oziru normalno razviti ljudje. Ergo: ? 5. Bocardo. M o P Marsikatera kača ti ne stori zlega. M a S_Kač se ljudje bojijo. S o P Marsikaj, česar še ljudje bojijo, ti ne stori zlega. Zgledi: 1. Ta ali ona genialna misel ni izvedljiva. Genialne misli so zanimive. Zato : ? — 2. Včasi prehlajenje ne škoduje takoj. Pre- hlajenja se treba čuvati, Ergo: ? — 3. Večkrat vzorno gospodarstvo ne prinaša mastnega dobička. Vzorno gospodarstvo stane de¬ narja. Konkluzija : ? 6. Ferison. M e P Vrana vrani ne izkljuje oči. (N. pr.). M i S Vrana je ujeda. S o P Včasi še ujeda ne izkljuje vrani oči. Št. 31. 99 Zgledi: 1. Facta infecta fieri non p o ss urit. Marsikak do¬ godek človeka iznenadi. Ergo:? — 2. Pregorečnost ni dobra, čeprav večkrat svetu iimponira. Zaključek:? — 3. Poljedelski stroji niso za gorate kraje. Marsikateri poljedelski stroj je nad vse praktičen izum. Konkluzija? Sklep III. figure se po svojem bistvu opira na sledeče dej¬ stvo: ako o pojmu M velja — v celoti ali vsaj deloma — S (non-S) i n t u d i P (non-P), tedaj se S pa P po svoji vsebini mo¬ rata z nujnostjo vsaj deloma ujemati (razlikovati). Kot dolnjak nastopa v teh sklepih trdilna, kot konkluzija pa delna sodba. 1 Te vrste sklep rabiš (izlasti v matematiki), dokazujoč ne- osnovanost kake v univerzalni obliki izrečene — bodisi trdilne ali nikalne — sodbe, zlasti »predsodka«, pozdevka. Vaja. Izpopolni do celotnega sklepa zglede: 1. Nekatere de¬ žele nimajo svojih mineralnih kiselic, n. pr. Primorska. — 2. Sle¬ herna osamljenost ni »splendid isolation.« — 3. I dobra u junaka driemne kadkad ruka hrabra. (Mažuranie. 2 ) —4. Nekatere države ne poznajo plemstva, n. pr. Švica. — 5. Več pojavov v naravi (plima, oseka ...) zavisi od stanja lune. — 6. Marsikdo radi tega ne doseže cilja, ker mu manjka trdne volje. 7. Izmed »vele- vlasti« jih je nekaj internacionalnega značaja, n. pr. vede. — 8. Non omnis moriar. (Horacij). § 46. IV. figura. P — M M — S S — P Ta figura je zastopana spetimi modi: Bamalip, Calemes, Dimafis, Fesapo, Fresison. Že shema kaže, da je fig. IV. le obrnjena fig. I. Pa tudi posamezni modi očitujejo umetno kon¬ strukcijo. Na sploh je ta figura brez praktične vrednosti, ker v svoji prisiljenosti »jeziku dela ino glavi 3 rane«. 1 Sit minor affirmans, conclusio sit specialis. (Heksameter!) 2 Smrt Smail-age Čengijica, IV. 3 — mislim. 7 * 100 § 47. b) Hipotetični (pogojni) sklep. Hipotetični sklep je ali k a t e ig o r n o - h i p o t e t i č e n ali pa p r a v i hipotetičen sklep. A. Kategorno -hipotetični sklep. Tukaj imata obe premisi in tudi konkluzija obliko hipotetične sodbe. Sicer pa očituje te vrste sklep vseisikoizi strukturo kategornega in veljajo zanj docela ista pravila kakor za posamezne figure (kategor¬ nega) silogizma: I. M ~ P (non-P) II. P ~ M (non-M) III. M ~ P S ~ M S ~ non-M (M) M ~ S S ~ P (non-P) S ~ non-P Večkrat: S ~ P Zgledi: I. 1. Ako je obtoženec izvršil ta zločin, se je pre¬ grešil zoper kazenski zakonik. Ako priče govorijo resnico, je ob¬ toženec izvršil ta zločin. Konkluzija:? (Barbara!) — 2. Ako ve¬ ljajo zakoni, najde tudi proletarec svojo pravico. Ako je država urejena, veljajo zakoni. Torej:? II. 1. Če ubereš pravo pot, pridieš do vlaka; če pa jo mahneš črez polje, ne prideš. Zaključek:? (Camestres!) — 2. Če grozi dež, je zrak napolnjen z vlažnimi hlapovi. Če je padla megla, zrak ni več napolnjen z vlažnimi hlapovi. Ergo? III. 1. Včasi, če se bliska, tudi grmi. Pod tem pogojem se vselej izenači elektrika. Zaključek:? (Disamis!) — 2. Ako je življenje v nevarnosti, smeš rabiti orožje. Ako je življenje v ne¬ varnosti, se je treba braniti. Zato? Skušaj na podlagi zgledov, navedenih v §§ 43—45, tvoriti kategorno- hipotetične sklepe! B. Pravi hipotetični sklep. Tukaj kot gornjak nastopa hipotetična, kot dolnjak pa kategorna sodba; dolnjak ali zatrjuje veljavnost pogoja — iz česar sledi veljavnost po- sledka (modus p o n e n s) — ali pa zanika veljavnost posled- ka — iz česar sledi neveljavnost pogoja (modus t o 1- 1 e n s). 101 Z ozirom na kvalitetnost pogoja pa posledka 1 2 * lahko pravi hipotetični sklep kaže tako-le zunanje lice: 1. s ~ P + ; S -h P 1. S ~ P n on-P non-S I. modus ponens: 2. S ~ non-P 3. non-S ~ P -|- S non-S non-P ^ P II. modus t ol 1 en s: 2. S ~ non-P 3. non-S ~ P — s non-P non-P == -r P — o - -- non-S j., g 4. non-S ~ non-P non-S non-P 4. non-S ~ non- 4- S Zgledi: I. 1. Viel Feind’, viel Ehr’. Dokaj ljudij se za¬ letava vame, kar je le častno zame. — 2. Kako sklepa ženica, ki se je vrnila v vpžo, ker ji je mačka skočila čez pot, ko se je na vse zgodaj namenila na polje? — 3. Kaj sledi za lenega dijaka iz trditve: »Memoria minuitur, nisi eam exereeas«. (Cicero 4 )? — 4. »Alibi« 5 -dokazi: Če A ni bil doma, ko mu je hiša začela igoreti, ne more on biti požigalec. V resnici ni bil takrat ves dan doma, torej:? — Preizkusi glede vseh teh zgledov modus t o M e n s! II. 1. Ako zemlja v resnici stoji, tedaj morajo zvezde stal¬ nice v vseh letnih časih 'biti v isti smeri vidne, čemur pa v Istini ni tako. Ergo:? — 2. Ako narava uvažuje horror vacui, tedaj živo srebro ne more v tlakomerovi cevi puščati praznega prostora; ker pa ga pušča, ni mogoče, da bi narava upoštevala horror vacui. — 3. Kako sklepa nikotinu udani mladenič, ki hoče spričo opomina »Ako ti ne zmagaš cigarete, bo cigareta zmagala teibe« pokazati, da še ima samega sebe v oblasti. — 4. Če bi ne bilo tožnikov, bi ne bilo sodnikov; a ... — Preizkusi glede vseh teh zgledov modus ponens! 1 Gl. str. 47. 2 — velja. s - ne velja. 4 Cato maior. 6 „Ce kdo trdi, da je ob tem ali drugem času bil kje drugje, tedaj skušajo poistiniti, da ni mogel biti tam“. — A tudi obtoženec, ki se mu očita to ali drugo kaznjivo dejanje, lahko izkuša dokazati, da je ob času, ko se je dejanje izvršilo v kraju K,, bil daleč proč v kraju K 2 . C-, pu 102 Vaja. Določi shematično ogrodje teh-le sklepov: 1. Če se padajoči predmeti oddaljujejo na vzhodno stran od navpične črte, tedaj se zemlja suče v smeri od zahoda proti vzhodu. Pogoj velja, ergo? — 2. Kar bi naj bilo brezosebkov stavek, ne sme imeti osebkove besede. A posledek ne velja, torej: ? — 3. Pb lex iPlautia 'je 'bilo »eivis romanus« mogoče (postati vsem: si qui foederatis civitatibus adscripti essent; si tum, cum lex ferebatur, in Italia domicilium habuissent; et si sexaginta diebus apud praetorem essent professi. — Vse te določbe je Arhija izpoHnil, torej mu ne gre odrekati meščanske pravice. (Cicero * 1 ). — 4. iPriišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. (Prešeren). Kon- kluzija? — 5. Temelj Platonovemu dialogu Protagoras tvori tako-le izvajanje: Ako je čednost vednost, mora biti učljiva. O posameznih čednostih je diskusija dognala, da se vse opirajo na vednost. Ergo? 6. Ljubezen do umetnosti je pogoj umetniški izobrazbi občinstva. (R. Jakopič). Sklep? — Cela vrsta zgledov iz geometrije! Sklepa li modo pon en te ali tollente javni obtožitelj, ki skuša krivdo obtoženca dokazati iz »indieij« 2 3 (corpus debeti, sledovi čevljev, okrvavljena obleka, odtiski prstov...)? Kako ob dokazovanju vsled »motiva« (obtoženec je pohlepen, ma¬ ščevalen ...) ? § 48. c) Disjunktivni (razdružni) sklep. Izmed tukaj možnih oblik je najvažnejši hipotetično- d i s j u n k t i v n i sklep, v katerem se iz hipotetično-disjunk- tivne premise modo ponente ali pa modo tollente izvaja kon- kluzija: I. modus ponens: S ~ (-* 1 P,-- P 2 ~+P s ) + S _ + (—> P, —^ P 2 — > P 3 ) II. modus t o 1 len s: S~ (-»Pr^P, -*P 3 ) non P, -> P, P 3 ) non S 1 Pro Archia poeta, c. 4. - „Teh nepodkupljivih, vselej preglednih, vedno znova porabljivih molčečih in vendar toli zgovornih dokazil 11 . (H. Gross). — „Ce kdo taji, da bi bil to ali drugo dejanje izvršil, tedaj izkušajo kolikor mo¬ goče zanesljivo poistiniti, da vsled teh ali onih znamenj kdo drug ni mogel tega dejanja izvršiti. 11 3 . Ali — ali — ali. 103 A. Modus p o n 'e n s, kakor kaže shema, nima spoznavne vrednosti, ker je zaključek — disjunktivna (eksistencialna) sod¬ ba: je ali Pi ali P 2 ali P 3 . N. pr.: 1. Ako hočeš iz Gorice v Trst, se lahko pelješ ali z južno ali pa z državno železnico. Ker hočeš tje, zato —? — 2. Ako se je vnela epidemlša, je nje vzrok ali kak rmazma ali kontagij 1 ali samo strah. iKonkJužija:? — 3. Ako pridem, pridem sit, ali pa ne pridem več, je rekel komar. (N. pr.). Zaključek:? B. Modus t o,l 1 e n s 'je velikega praktičnega pomena, ker na njem temelji takozvani 1 e m a t i č e n 2 sklep: dilema (razdvojba), trilema (raztrojba), polilema (razmnožba), kakor pač disjuinkcija gornjaka obsega dva, tri, štiri ali več členov. Gornjak lematičnega šklepa navede vse v poštev prihajajoče posledke Pi P ž P.?..., ki izvirajo iz zamišljenega pogoja S; ker pa dolnjak vsem tem posledkom oporeka, je ob enem z njimi — v konkluziji — razveljavljen tudi zamišljeni pogoj S. Na lematične sklepe se čestokrat opira indirektno 3 doka¬ zovanje (pred sodiščem, v znanstvenih razpravah, diskusijah, debatah etc.). Zgledi: 1. Cezar utemeljuje svoj predlog, naj se za¬ rotniki ne usmrtijo, tako-le: Smrt, kakor je bogovom po 'fodu, nastopi ali vsled naravne neizogibnosti ali pa je počitek od težav in nadlog. Smrt obglavljenja ni ne eno ne drugo, torej smrt vsled obglavljenja ni po volji bogov. (Cicero 4 ). 2. Dilema, ki se je vanj zapletel moderni človek, je W. Foerster 3 dobro označil s temi besedami: Ako pripoznam, kar sega čez moj horizont, tedaj pač s tem žrtvujem odločevanje glede samega sebe; ako pa tega ne pripoznam, tedaj ne pridem ven čez svoj horizont. 3. Svoje 'Optimistično naziranje Leibniz takole ute¬ meljuje: Ako bi ta svet ne bil najboljši izmed vseh možnih, tedaj Bog o boljšem ali ni nič vedel ali ga ni mogel ali pa ga ni i O tr o vilo. - Xrjtj.jAa (Xxjij3x'/t» = vzamimo, da je tako) = zamislek; lematičen - - zamiseln. (Gl. str. 64, op. 3). 3 Gl. str. 110. 4 Catil. IV., 4. 5 „Autoritat und Freilieit". 10-1 hotel ustvariti. Prvemu zamisleku oporeka vsevednost, drugemu vsemogočnost, tretjemu dobrotljivost božja. V lematičnem sklepu včasi — tudi namenoma — podleti napačen »ali — ali«, ki ne uvažuje tretje ali celo še če¬ trte ... možnosti, in posledek je — varava konkhizija (so¬ fizem 1 ). »Če se v tem ali drugem kotu naše domovine ne go¬ vori ta ali druga beseda, se iz tega še ne sme sklepati, da je tudi drugod ne poznajo ali da je ne pozna nihče«. (K. Štrekelj). Hipotetično-disjunktivni sklep pa ima lahko tudi tako-le ogrodje za podlago: S, ~ P, S, ~ P, S, ~ P + (-> ->■ Sj ->• S ;1 )_ ^ -h P 'Fo se pravi: ne le, ako je S x , temveč istotako vsakikrat, ako je S 2 ali S 3 , je tudi P. A ker je mogoče le ali Si ali S 2 ali S 3 , potemtakem na vsak način sledi P. Zgled: Ob šahovnici ugibaš, sklepajoč: Ako umaknelm ali .zakrijem kralja ali pa grozečo mu figuro porazim, v vsakem slučaju sem ob prvi potezi nasprot¬ nika mat. A le jedna izmed naštetih potez mi je na razpolago. Torej? Pa tudi tukaj so možni varavi sklepi. Zgledi: 1. B u d d h a modruje: Ali sem blizu tega, kar mi ne ugaja, — in to je trpljenje, ali pa sem oddaljen od tega, kar mi ugaja, — in to je tudi trpljenje; torej vselej in povsod trpljenje. Toda takšno izvajanje se opira na neupravičen »aut-aut«. Na isti način se Ida utemeljiti tudi optimizem 1 : Ali seta oddaljen od tega, kar mi ne ugaja, — in to je sreča, ali pa sem blizu tega, kar mi ugaja, — in to je tudi sreča; torej vsepovsod sreča. — Kje tiči napaka? 2. M o r t o n 2 , minister Henrika VII., je od škofov zahteval državni davek, češ: »Ali mnogo trošite — in tedaj tudi imate ■mnogo ter morate plačati, ali ipa malo trošite — in tedaj ste prihranili mnogo ter morate plačati«. Tudi tukaj je disjunkcija nepopolna: med pojmoma razsipavanje pa varčevanje leži ši¬ roka sredina, ki se tukaj namenoma ne jemlje v poštev. 1 Gl. str. 111, op. 2. 2 Izg. Mortn. 105 3. Juristično zanimiv je sledeči sofizma iz starega veka: E u at h los vstopi pri retorju Protagori, da bi se izučil v govorništvu. — Učitelj in učenec se zjedinita v — dvoumno — pogodbo, da Euathlos polovico učnine plača takoj ob vstopu, drugo polovico pa, ko dobi prvo pravdo. Ker pa po končanem kurzu Euathlos ni hotel nikake pravde prevzeti in tudi ne še dolžnega honorarja plačati, vloži Protagora proti njemu tožbo, modrujoč: Na vsak način boš plačal, kajti mogoče je le dvoje: sodišče te obsodi ali opresti; v prvem slučaju moraš plačati vsled razsodbe, v drugem pa vsled pogodbe, — ker si dobil prvo pravdo. Zviti Euathlos pa odgovori: Na noben način ne bom plačal, kajti sodišče me ali oprosti ali obsodi — in v slednjem slučaju nisem dobil prve pravde. Gellius 1 , ki je ta dogodek ohranil poiznim rodovom, končuje z besedami: Tum iudi-ces dubiosum esse quod utrimque dice- batur rati,-rem iniudieatam reliquerunt causamque in diem longissimam distulerunt. Iz mreževine tega sofizma bi se sodniki izkopali, razsodivši: so li pogoji sklenjene pogodbe izpolnjeni ali ne? (Odgovor!) Potem pa bi nadaljevanje pravde moralo ostati in suspenso, dokler Euathlos ne prevzame kakega procesa. — Vaja. Ražberi sledeči sklep: Ali smo (sc. umetniki) sloven¬ ski kulturi potrebni — in tedaj naj občinstvo stori svojo dolž¬ nost; ali pa smo za narod brezpomembni in brezkoristni — in tedaj je boljše, da se lotimo pametnejšega dela. (R. Jakopič.) § 49. Zloženi sklep. A. Celotno-zloženi sklep. Več celotnih sklepov se včasi da tako spojiti, da konkluzija (CR prvega tvori jedno premiso drugemu, konkluzija (C 2 ) drugega zopet jedno premiso tretjemu etc.; taka iz celotnih sklepov — ki drug drugemu slu-, žijo v zadosten razlog — tvorjena vez misli se imenuje s k 1 e- povni niz. N. pr. teleologični 2 dokaz za bivanje Boga: 1 Rimski jurist in pisatelj, ki je živel v 2 . stol. po Kr. 5 Na principu smotrenosti (t&o; — smoter) sloneč 1 — 106 — S a Mi Svet očituje skladnost in soglasje. Mj a Mo Skladnost in soglasje sta mogla le po preudarku nastati. S a M., Svet je mogel le po preudarku nastati. M 2 a P Preudarek prihaja le iz razumnega bitja. S a P Svet izhaja le iz (rok) razumnega bitja. B. N e c e 1 o t n o - z 1 o ž e n i sklep. Po več sklepov lahko rudi na tak način spojiš, da posredujoče konkluzije Ci C ž ... izpustiš ter takoj predikatni pojem (Mi) prve premise po¬ rabiš za subjektni pojem druge, predikatni pojem druge (M 2 ) zopet za subjektni pojem tretje itd.; subjektni pojem (S) prve in predikatni pojem (P) zadnje v tej verigi premis pa ti tvorita S in P konkluzije. Te vrste sklep se imenuje verižnjak (sorites) 1 2 . Sdhopenhauer n. pr., svoj pesimizem tako-le izvaja: S a Vse življenje je hotenje ; Mj a M, sleherno hotenje je stremljenje ; Mo a P sleherno stremljenje je neugodje. (?) S a P Vse življenje je neugodje. (?) Zgle di: 1. Sokrat ovrže obdolžitev, da je ateist: Ve¬ rujem, kakor Meletos priznava, v demonski svet. Če verujem v demonski svet, tedaj tudi verujem v bivanje demonov. Če verujem v demone, verujem v otroke bogov. Če pa verujem v otroke bogov, tedaj verujem tudi v bogove. (Platon'). Kon- kluzija: ? 2. V Plutarhovi 3 pripovedki modruje lisica zvitorepka, ki ne stopi na led, dokler še reka pod njim šumi, tako-le: Kar šumi, se premika. Kar se premika, ni zamrzlo. Nezamrzla voda teče. Tekoča voda se pod težo uda. Torej me led, ki pod njim šumi, ne bi nesel. 3. Sv. Pavel 4 na sledeči način dokazuje, da »če je Bog z nami, kdo je proti nam?«: Katere je v naprej spoznal, te je tudi vnaprej določil, da bodo. enaki podobi njegovega Sina. In katere je določil, te je tudi poklical; in katere je poklical, te je 'tudi opravičil; in katere je opravičil, te je tudi cslavil. Ergo:? 1 oti>p T o; = kopica. : Apologija, c. 27. - 1 Plutarh je bil grški pisatelj (ca. 50—120 po Kr-.). 4 Rimljanom, 8, 29. i 107 svojim prijateljem tako-le ad oculos razkazal: Glejte, mali 4. Koliko moči ima včasi posameznik, je T e m i s t o k 1 e s dečko tam je zapovednik celi Grški: on zapoveduje svoji ma¬ teri, njegova mati zapoveduje meni, jaz zapovedujem Atencem, Atenci pa zapovedujejo Grkom. 5. Lep sorites čitamo početkom evangelija sv. Matevža, kjer se nam predočuje »knjiga rodu Jezusa Kristusa, sina Da¬ vidovega, sina Abrahamovega*: Abraham je rodil Izaka. Izak pa je rodil Jakoba... Jesej je rodil Davida kralja. David kralj je rodil Salomona... Matan je rodil Jakoba. A Jakob je rodil Jožefa, moža Marije, iz katere se je rodil Jezus, ki se imenuje Kristus. Torej:? 6. (Tudi za našo dobo) aktualen družabni pojav C i c e r o 1 premotriva, kakor sledi: In urbe hmiries ereatur: ex luxuria existet avaritia necesse est; ex avaritia erumpat audacia; inde omnia s.celera et maleficia gignuntur. Zaključek:? 7. Proudhon (zamišljajoč, da je lastnina neupraviče¬ na in pravična le občna enakost) izvaja te-le misli: Kar je pra¬ vično, je tudi koristno. Kar je koristno, je istinito. Kar je isti- nito, je tudi možno. Torej:? Vaja. Tvori iz navedenih verižnjakov sklepovne nize! § 50. Spoznavna vrednost silogizma. Mnenje logičarjev o spoznavni vrednosti silogizma se v novejšem času nič kaj ugodno ne glasi, češ, konkluzija vendar glede svojega pomena ni nova, originalna sodba: silogizem postopa deduktivno, t. j. iz splošnega izvaja manj splošno ali posamično in vsled tega mora vsebina kor.kluzije biti iniplicite povedana že v univerzalni premisi. In res n. pr. spričo silogizma »Vsi poslanci, torej tudi opo- zicionalni, so glasovali za vladno predlogo« ne moreš drugače nego omenjenemu ugovoru pritrditi. Veljavnost premise »Vsi poslanci so glasovali za vladno predlogo« pa veljavnost kon- kJužije »Opozicija je glasovala za vladno predlogo« nikakor ne stojite v relaciji »razlog — posledek«, marveč je sodba »Opo- 1 Pro Roscio Amer. e. 27. 108 zicija, t. j. poslanci L M N ..je glasovala za vladno predlogo« eo ipso že obsežena v sodbi »Vsi poslanci, t. j. A B C D... + L M N ..., so glasovali za vladno predlogo«. Toda ima li stvar isto lice tudi n. pr. spričo sklepa: »Vsak človek hrepeni po sreči. I. I. je človek. I. I. hrepeni po sreči»? Je li tudi tukaj konkluizija implicite obsežena že v univerzalni premisi? Ne, in sicer zato ne, ker tukaj subjektni pojem uni¬ verzalne premise nima, kakor v gorenjem zgledu, določenega števila posamičnikov v mislih. Zmisel sodbe »Vsak človek hrepeni po sreči« ni: »Ljudje A B C D ... + X Y Z, t. j. vsi sedaj živeči posamioniki človeškega rodu, hrepenijo po sreči,« marveč: »Človek,« t. j. tipus, ki mu sedaj, v preteklosti in bo¬ dočnosti živeči posameznik odgovarja kot eksemplar te vrste, hrepeni po sreči. Z drugimi besedami: sodba »Vsi poslanci so glasovali za vladno predlogo« je empirično-univerzalna, t. j. v misel jemlje določeno ali vsaj empiričnim potem določljivo število predmetov; sodba »Vsak človek hrepeni po sreči« pa je generelno-univerzalna, t. j. v mislih ima nedoločeno in sploh nedoločljivo število predmetov 1 . Generelno-univerzalna sodba »Vsi ljudje hrepenijo po sreči« pa singularne konkluzije »I. I. hrepeni po sreči« niti implicite niti expli>cite ne jemlje v misel, temveč jo utemeljuje: I. I. hrepeni po sreči, ker je »č love k« in ker »človek« vsled svoje človečnosti hrepeni po sreči. Vselej, če kot gornjak nastopa generelno-univerzalna sodba — in običajno je tako —, imaš v konkluziji glede nje vsebine docela originalno, od univerzalne premise razlikujočo se sodbo, 2 t. j. univerzalna premisa utemeljuje k o n k 1 u z i j o. — Kje tiči želo sršena: »Rabili bi računarja, a mesto je dobil plesalec«? (Beaumarchais). Ker pa spoznavajočemu duhu univerzalna sodba nudi več od partikularne, trdilna več od nikalne iri univerzalno nikalna 1 Gl. str. 38. 5 „Newton je iz nekaj postavljenih definicij in aksiomov izvedel vse takrat v mehaniki znane zakone; domnevajoč, da je tir premični- cam elipsa in da ima privlačnost v ednem žarišču svoj sedež, je dokazal, da mora ta sila biti obratno-sorazmerna kvadratu njene oddaljenosti od premičnice ; in prav tako je poistinil, da je drugo in tretje Kepler¬ jevo pravilo nujni posledek iz tega zakona." (T. Hoffmann). 109 več od partikularno trdilne, zato gre, v kolikor spoznavna vrednost kategornega silogizma prihaja v poštev, I. figuri me¬ sto pred II. in tej zopet pred III. Avl. fig. je najvažnejši modus Barbara, čegar konkluzija je —■ univerzalno trdilna. Si¬ stematične vede večinoma nanj opirajo svoje trditve 1 , n. pr.: Kot vsaka izprememba, ima tudi letošnja izredno huda vročina svoj vzrok. A vzor deduktivne vede je geometrija, ki iz peščice definicij in aksiomov strogo in nujno izvaja cel niz svojih pravil in izrekov. Pa tudi vsakdanje življenje rado svoje misli spaja v ka¬ lupu silogizma; o tem pričajo vsi stavki, v katerih srečavamo veznike: zato, kajti, ker, v kolikor, potemtakem .. . 2 Razberi zmisel besed, ki jih vsebuje umetniška izpoved: »Zdi se mi, da sem imel kot otrok iste misli (sc. o umetnosti), ki jih imam sedaj; 'le da sedaj dela um in logičen sklep, kar je takrat opravljala slepa, pa resnična slutnja«. (R. Jakopič). § 51. Dokaz. Resničnost vsake sodbe ni tako evidentna (očitna), kakor n. pr. resničnost spričo sodbe: 1 X 1 = 1; neevidentno sodbo pa lahko poočitiš, če jo spraviš v tesno zvezo s kako dru¬ go sodbo, ki je sama na 'sebi očitna. 3 S poočitovanjem sodbe se baviš vselej takrat, kadar »dokazuješ«, da to ali ono dejstvo mora tako biti ali da n e m o r e d r u g a č i b i t i, in tudi kadar »opravičuješ« kako — svoje ali tuje — dejanje. Dokazovanje v matematiki, pred sodiščem, v diskusiji, opravi¬ čevanje pred Bogom in ljudmi; izkaznica s sliko, oblastveno potrdilo ... Dokazujoč resničnost take sodbe spajaš tako-le misli: (moja) sodba a je resnična, ker je resnična sodba s; in 1 Opirajoč se na modus Barbara, uporabljaš prirodne zakone na nove, ob izsleditvi teh zakonov ne vpoštevane slučaje, in tudi klasifi- katorne znake kakega predmeta izvajaš na ta način. (Riehl). 2 Razvrstitvi naših misli v obliki silogizma pa navadno izhodišča ne tvori univerzalna (gorenja), marveč dolnja premisa, če že ne celo konkluzija, kakor to uči — psihologija. 3 Evidentnost je nekaj relativnega: razboritemu mislecu bo na prvi mah jasna resničnost te in druge sodbe, ki bi jo marsikak po- vprečnik še le po dolgem preudarjanju uvidel. — 110 sodba s je resnična, ker ni dvoma o resničnosti sodbe S. Tako sklicevanje z dvorHne na očitno sodbo pa ni nič dru¬ gega kot — silogizem. Lahko torej rečemo: dokaz je tesna spojitev premis z zaključkom. Sodbam pa, ki se navajajo kot zadosten razlog za resničnost postav- k e (teze 1 ), pravimo doka žili a (argumenti). Po načinu dokazovanja, ki osobito za bolj zapletene do¬ kaze ne more biti eden in isti, je dokaz ali direkten ali indirekten. A. Direktni dokaz. V direktnem dokazu izvajaš po¬ stavko iz dokazil, t. j. postopaš trdilno (»mora tako biti«), n. pr.: Ako so priče slišale — in ako sedaj po istirii izpovedajo —, da je A razžalil soseda B, tedaj je od A zakrivljena razžalitev di¬ rektno dokazana. Direktni dokaz pa je lahko a) progresiven (ali s i n- (etičen), b) regresiven (ali analitičen). a) Ako iz evidentno resničnih dokazil izvajaš resničnost trditve, tedaj se dokaz imenuje progresiven (postopen) ali sin¬ tetičen (sestaven). N. pr.: Uspeh dejanja zavisi od volje in moči; a »ljudem ne manjka moči, manjka jim volje« 2 . Zato toliko neuspehov. b) Ako pa izhajaš od postavke ter se, poočitujoč nje resnič¬ nost, sklicuješ na očitno resnična dokazila, tedaj je dokaz regre¬ siven (nazaden) ali analitičen (razkladen). N. pr.: Črnogledom! »O solnce je! Je, ker ga slutimo, — ker ga v globini duše ču¬ timo!« (O. Župančič). B. Indirektni dokaz. Indirektno poočitiš resničnost trditve s tem, da opovržeš nje kontradiktorno nasprotje (»ne more drugače biti«), n. pr.: Neznanec X je ototožen vloma. Prič ni, da bi bil ravno X izvršil ta zločin; toda kako bi se sicer cdtisek prstov na wertheimo>»Quod semper, quod ubique, quod ab omni¬ bus«, je res; in vsa fara »grmi«, da je A samogoltnik. Kdo neki bi mu zaupal svoj glas?« — Ta ali drugi filozof, ki iz posamez¬ nega načela izvaja cel sistem 1 ! Raziberi zmisel besed: Calumniare audacter, semper ali- quid haeret. — »Osebnosti«, stvarni razlogi, »'piškav« dokaz. — Iz njega govori zavist. — »Sami predsodki!« Premotri dokazno moč teh-le zgledov: 1. Poslanci, izvo¬ ljeni po volilnem zakonu, ki sloni na najširji demokratski pod¬ lagi, izražajo skupno voljo svojega naroda; zato pa tudi govo¬ rijo in sklepajo po skupni volji celotnega naroda. — 2. Sinoči se je na hruški oglasil čuk — slabo znamenje za sosedovega bolnika. — 3. Nekatere živali so jako zvite, da lažje uidejo brzo- nogim ujedam; in nekatere ujede so torzih nog, da lažje ujamejo brzonogi plen. — 4. Slovani nikoli niso bili složni in nikoli ne bodo. — 5. Volja je nastajanje, torej je sleherno nastajanje volja. 2 — 6. Opium facit dormire, quia in eo est virtus dormi- tiva. (Moliere 3 ). — Kdor se je učil latinske in grške slovnice, ta bo si zlahka pridobil sleherno znanje 4 in spretnost 5 . — 8. Gle¬ dališče demoralizira, najboljši dokaz temu so (slabo izbrane!) igre A, B, C ... — 9. Ta in ta ni kristjan, torej je ateist. — 10. Kar pripoveduješ, ne more biti res, sicer bi časniki kaj poročali. ■ Te vrste dokazovanje (rabulistiko, dlakocepstvo, zavijanje...) je nemški mislec Fechner dobro osmešil s skrotovičenimi verzi: „Ein philosophischer Begriff gebratener Gans entspricht, dass sie von selber Aepfel isst, gesehen hab’ ich’ s nicht. Doch jeder freut beim Malile sich, wenn man sie nimmt heraus. Das, was man erst hineingetan, nimmt wieder man heraus." Prim. modrovanje Zlodejevo (str. 63)! 2 Na tej (napačni!) konverziji sloni ves Schopenhauerjev nauk (voluntarizem). 3 Besede zdravnika v komediji „Le malade imaginarne" (Domišljavi bolnik). 4 Tudi recimo v matematiki ? 5 N. pr. v godbi, risanju...? 113 3. V dokazu ne sme biti skokov, t. j. dokazana postavka mora z isto nujnostjo slediti iz dokazil, kot posledek iz razloga. V tem oziru naredi pogrešek, kdor, dokazujoč, ne upo¬ števa pravil silogizma ter n. pr. zagreši »'quaternio terminorum«. Odtod navadno črpa uganka, zagonetka, orakelj... svojo življen- sko moč. N. pr.: Deset prstov imam na vsaki roki pet in dvaj¬ set na rokah in nogah. — Aio, te Aeacida tyrannos vincere pos- se. (Odgovor Pyrrlhu). — Med drugimi izkopaninami so v Ba¬ bilonu našli tudi žico, a ne v Ninivah; torej so Ninivčanje že poznali brezžično telegrafijo. — Ibis redibis nunquam in bello peribis. (Odgovor Pyrrhu). Kje je »punctum saliens« paskvila (zbadljivke), ki nam ga Sueton sporoča iz rimske starodavnosti: Ouis negat Aeneae magna de stirpe Neronem? S u s t u 1 i t 1 hic matrem, s u s t u 1 i t 1 ille patrem. Vaja. Na kak način boš dokazal, da: 1. Biva tudi idejni svet. — 2.« + P + r = iso 0 . — 3. Non quia difficilia sunt, non audemus, sed quia non audemus, difficilia sunt. (Sv. Au- guštin). — 4 . Zemlja kroži od zahoda proti vzhodu. — 5. Av¬ strija je v prvi vrsti agrarna država. — 6. Jed je sredstvo, ne smoter življenju. — 7. Nič ni bolj neplodnega, nego zgolj zani¬ kanje. (Payot). — 8. Današnja civilizacija stoji v znamenju ka¬ pitalizma. II. Verjetni sklep. § 52. Indukcija (navod) pa nje temeli. Pogoj za resničnost konkluzije v slehernem silogizmu je resničnost premis. »Če se namreč izkaže, da so konsekvence, do katerih pridemo logično pravilno sklepajoč iz premis, ki jih smatramo za resnične, z dognanimi dejstvi v nasprotju, tedaj je nepolbitno dokazano, da premise same niso resnične.« (Ro¬ stohar). Konkluzija n. pr. »Moj Pazi je svojeglav« stoji in pade z resnicami: Moj Pazi je jazbečar, a vsi jazbečarji so svojeglavi. 1 oda odkod izvira univerzalna sodba »Jazbečarji so svoje- 1 tollere ? 8 114 glavi« oziroma poveritev za nje resničnost? Odkod sodbe: Za vsak trikotnik velja, da « č ~ r IS0 ° — Sleherna izpre- memba ima svoj vzrok. — Netopir je sesalec. — Vsaka misel doumeje ta ali oni stvarni stan. Ete? Utegnilo bi se zdeti, da do univerzalne sodbe Sa (e) P pri¬ deš, izhajajoč od singularno-individualne, ki je pač najbližja ne¬ posredno ti danemu, po svojem hie et nune določenemu pred¬ metu, n. pr.: stričev jazbečar Strel je bil svojeglavem istotako županov Perun in prav taki so Keršičev Lord, sosedov Milo, Ivanov Kosan ... splošno: (Si S 2 S 3 ... S„) — P. Toda izhajajoč od singularno-individualne sodbe ti je le glede manjšega ali večjega števila S-ov možno dognati, da o njih velja P. In če bi recimo na podlagi sto singularno-individu- alnih sodb (Si S 2 ... Sioo) — P trdil, da: Sa (e) P, te lahko n. pr. Sioi postavi na laž. Tako je n. pr. F e r m a t 1 2 mislil, da obrazec 2 2X +1 dosledno predstavlja praštevilo; toda ta trditev je upra¬ vičena, dokler znesek ne doseže ogromnega števila 4294967297, ki se da deliti s 641. Istotako so Europci, opirajoč se na tisoče posamičnih — resničnih — sodeb izvajali, da so vsi labudje beli, dokler odkritje Australije, kjer so našli črne labude, ni tega za¬ ključka ovrglo. Ne, v resnici se upravičenost takih univerzalnih trditev ne opira na stotine ali tisoče singularno-individualnih sodeb, marveč n. pr. matematičar na podlagi dokaza ob le ednem nari¬ sanem trikotniku izreče splošno trditev, da v vsakem trikot¬ niku vsota kotov znaša 180°. In prav tako naravoslovec samo z jednim izvršenim eksperimentom ponazori, da v brezzračnem prostoru vsa telesa enako hitro padajo; par zgledov te prepriča, da sleherna misel doumeva kak stvarni stan; ob dveh primerih uvidiš, da verba sentiendi zahtevajo aee. c. inf.; osla spraviš le enkrat na led (n. pr.); spričo jedne krizanteme doznaš, da so vse njene različno oblečene sestrice iz f amili j e »Compositae«; na podlagi burskega pa rusko-japonskega slučaja boš trdil, da se »vojska« izcimi iz gospodarskih motivov; Prešernov so¬ net nam ob Kopitarju predočuje »kopitarja«, Groharjeva slika ob sejalcu S T »seja'ca«, poetika na Lenori »balado« ete. ete. 1 Vse 1 Izg.: Ferma. Francoski matematik (1601—1665). 2 Sicer pa niti ni mogoče, da bi n. pr. zoologija proučila vse pse posamičnike iz sedanjosti, preteklosti in bodočnosti. 115 te sodbe očitujejo splošnost v skrajni meri, ki je ne omejuje ni čas ni prostor, ki se marveč razteza čez vse subjektne predmete ne le sedanjosti, ampak tudi preteklosti in še celo bodočnosti; to pa je splošnost kakor jo kažejo le generelno-univerzalne sod¬ be. »Iskati tajnost bodočnosti s pomočjo tega, kar je le bleda slika preteklosti, bi bilo isto, kakor da skušaš v sanjah odkriti, kaj imaš doživeti, ko se prebudiš«. (Ladhelier). Toda kako neki je utemeljena splošnost in nujnost, s katero nastopajo generelno-univerzalne sodbe v posameznih panogah človeškega znanja? Odgovor: s posamnega, direktno ti danega slučaja Si smeš sklepati na druge, krajevno-časovno ti nedo¬ stopne slučaje S;. S :1 ... S. ako so vsi nedostopni slučaji ena¬ kovrstni z direktno ti danimi, t. j. ako so S t S 2 S 3 ... S„ po¬ samezni eksemplarji tipa S, se medsebojno ujemajoč glede bistvenih lastnosti, ki jih vsebuje S. »Jablan noče roditi breskev, zato ker je jablan!« (Cankar.) In »geometrija svojih pravil ne izvaja iz tega ali drugega lika, marveč iz teh ali drugih odno- šajev, ki so vsem likom iste vrste skupni.« Zato pa, če nikjer drugje, tukaj prihaja do svoje veljave bistvo klasifikacije, kajti »dobra razvrstitev ima to značilno lastnost, da nam daje mož¬ nost, kaj splošnega trditi o kar največjem številu predmetov.« (Whewell). Sklep s posamičnosti na splošnost se ime¬ nuje indukcija . 1 Toda dočim je dedukcija logično uteme¬ ljena in upravičena 2 , to nikakor ne velja glede indukcije, koje upravičenost se opira edino le na dejstvo, da ti je — s pomočjo vrstnega predmeta (tipa) — dano spoznati »den ruhenden Pol in der Trsclieiuimgen Flucht«, t. j. splošnost v posamičnosti . 3 1 Zgodovina izsleditve pa dokaza zakonov za prosti pad ostane za vse čase paradigma nove metode. (Riehl). 2 Gl. § 50. 3 „Inductio, quae procedit per enumerationem simplicem, res puerilis est et praecario conciudit et periculo exponitur ab instantia •eontradictoria et plerumque secundum pauciora quam par est, et ex Ms tantummodo, quae praesto sunt, pronuntiat. At inductio, quae ad inventionem et demonstrationem scientiarum et artium erit utilis, naturam separare debet per reieetiones et exclusiones debitas ac deinde post negativas tot, quod suffieiunt, super affirmativas concludere, quOd adhue factum n on est nec tentatum certe, nisi tantummodo (?) a Platone, qui ad excutiendas definitiones et ideas hac certe forma induc- tionis aliquatenus uti tur. 1 (Bacon gerulamskil. 8 * 116 Razberi pomen trditve: Kdor ni dalje prišel, nego do korita, temu je vsaka mlaka morje. (N. pr.). — In kako neki, da »vemo s tako izvestnostjo, kakor je sploh mogoča v ‘znanosti, da, ako bi se dale od zemlje do dveh enako oddaljenih zvezd potegniti premi črti, bi z obe zvezdi spajajočo črto tvorili enake kote. In vendar nam nikoli ne bo mogoče tega eksperimenta izvršiti!« (Jevons).' § 53. Metode 1 prirodoslovnega izsledovanja. Predmet prirodoslovnemu izsledovanju je tista i s t i n i t o s t, ki jo zaznavamo s čutili 2 in ki ji pravimo priroda (v najširjem pomenu besede). A naloga tega izsledovanja je razlaga prirode. To ali drugo dejstvo obraz¬ ložiti v prirodoslovnem zmislu besede, se pravi — navesti pogoje, pod katerimi nastopi kak pojav, t. j.: izslediti vzrok učinku. 3 Kot zanesljiv kažipot pri izsledovanju zakonitih zvez v pri¬ rodi pa izsledovalcu lahko služi bistvo indukcije. To je deloma uvidel že »oče logike« Aristotel; a Francis Bacon je v 17. stol. iz indukcije ustvarili vedam: »novo orodje«, ki ga je J. St. M i 11 v 19. stol. izpopolnil. In stvar niti ne more drugači biti. Saj bistvo induktivnega sklepa, to smo videli, obstoji v tem, da, kar si v posamnem, oziroma v več posamnih slučajih raz¬ poznal za resnično, utegne biti resnično i v vseh drugih slu¬ čajih, ki bistveno nalikujejo prvemu. »Induktivna logika govori o tistih (četvero) metodah miš¬ ljenja, po katerih nam je mogoče uspešno tolmačiti prirodo ter izsledovati prirodne zakone 4 , ki jim razne tvarine sledijo pod različnimi pogoji«. (Jevons). A prirodoslovno načelo izsledo¬ vanja je sčasoma obveljalo tudi v drugih vedah, ki nimajo, vsaj 1 t) = pot, kažipot, navodilo. 2 „človek, služabnik in tolmač prirode, more toliko storiti in umeti, kolikor je o redu v prirodi na zunaj ali v svoji duševnosti opazil; več ne more ni vedeti ni storiti." (Francis Bacon). 3 Dejstva razlagati, se pravi formulirati zakone, ki jim tvorijo podlago. N. pr. fiziologična dejstva razlagati se pravi : jih izvajati iz fizičnih načel. To je aksiom vse moderne fiziologije. (Liard). 4 P r i r o d ni z a k o n je relacija, ki trdi, da pod temi in temi pogoji nastopi ta in ta pojav. 117 izključno ne, prirodoslovnega značaja, ter jih bogato oplodilo. Zgovorna priča o tem dejstvu so: psihologija, jezikoslovje, sociologija, pedagogika, ikulturna zgodovina etc. od 2. polovice 19. stoletja naprej. Te. metode se imenujejo induktivne ali empirične . 1 1. Sklep iz soglasja, Ako pojav a vslej takrat nastopi, ko se je pojavil antece- dens A, ki ga spremljajo okoliščine B C D ..., tedaj bo A naj¬ brž vzro'k pojavu a. Očrtek: A B C D — a A E F G - a A H 1 K — a etc. Zgledi: 1. Ako razgreješ (A) kos železa, (ki ima obliko dol¬ gega valjarja, določeno temperaturo in težo: B C D), tedaj se to železo raztegene (a); pa tudi druge tvarine 2 , ki nimajo iste oblike, temperature in teže kot železo, se razgrete raztegnejo. Torej: razgreta tvarina se raztegne. — 2. Nekatera bitja kakor: človek, konj, mula ... dosežejo visoko starost. A ker je tem bitjem, čeprav se sicer znatno razlikujejo med seiboj, to skupno, da imajo razmeroma malo žolča, utegne njih dolgo življenje vsaj deloma izvirati iz majhne količine žolča. Edini n e i spremenljiv a n t e c e d e n s kakega pojava bo rau najbrž (vsaj deloma) tudi vzrok. Vaja. Kako so nastale trditve: 1. Alkohol ubija. — 2. Se¬ bičnost rodi neslogo, nesloga — pogin. ’— 2. Kakor grška in rimska, kakor vsaka literatura sploh, bo tudi naša oddala svoje sokove v celo človeštvo in jaz menim, da jih bo oddala veliko. (Cankar). — 4. Vse ima svoj vzrok in svoj razlog. (Schopen- hauer). — 5. Nezadovoljnost — mati napredka. — 6.Besedice, ki se zelo pogostoma rabijo, so najbolj okrnjene in jim manjka prav mnogokrat ne samo »repa«, ampak celo »glave« in včasi 1 Empirija (izkustvo) — vsota posameznih izkušenj. 2 Po leti opaziš n. pr., da so ti usnjene rokavice, ki si jih v zimi kupil, pretesne. celo nekaj »trupa«. 1 (K. Štrekelj). — 7. Milo je merilo za bla¬ gostanje in kulturo držav. (Liebig). Temelj metod : soglasja pa tvori opazovanje izpre- memb, ki se v prirodi vrše brez našega sodelovanja; ako ho¬ češ to metodo uporabiti, je trdba, da isti pojav v kolikor se le da številnih slučajih opazuješ ter antecedencije med seboj pri¬ merjaš. 2. Sklep iz razlike. Iz tega, da kaka okoliščina A nastopa pred pojavom a ali pa ta pojav spremlja, še ne sledi, da bi bila njega vzrok 2 . Če pa izločiš antecedens A, ki o njem misliš, da utegne biti vzrok pojavu a, ter ob enem opaziš, da sedaj izostane tudi a, tedaj boš z večjo izvestnostjo trdil, da je antecedens A vizrok pojavu a. Očrtek: A B C D — a B C D — • Zgledi: 1. Zvok nastane vselej, ako se v zračnem prostoru (A) atomi tega ali drugega telesa ob okoliščinah B C D (tvarina, jakost in razmah tresljajev ...) tresejo. — 2. V predvčerajšnji vedri noči je padla rosa, v včerajšnji oblačni pa ne; a obe noči sta si sicer (z ozirom na temperaturo, brezvetrije ...) bili enaki. Roso torej povzročuje vedrina. Tisti antecedens, ki je-— ceteris pari b us — vselej prisoten, ako nastopi kak pojav, in ki vselej manjka, ako pojav izostane, je vzrok temu pojavu. Vaja. 1. Kaj »molče trobenta« vinogradnik, ki je umno ob¬ deloval svoj vinograd in imel bogato trgatev, mejašu, ki je de¬ lal, kakor so »nekdaj« delali? — 2. Memoria minuitur, nisi eam exerceas, to je opazil že Cicero; moderna psihologija pa je dognala, da si dober pomnež ohraniš do petdesetih let, ako ga primerno uriš. Potemtakem je dolber pomnež odvisen od —? — 3. Kako je nastal pregovor: »Sloga jači, nesloga tlači«? — 4 . Vselej, kadar pritisneš na tipač pri vratih, se oglasi elek¬ trično zvonilo; če spustiš tipač, zvonilo umolkne. Navod? — 1 N. pr.: kot (als), iz: kako-ti; češ, iz: hočeš; števnikova pri¬ ponka - naj st (11—19), iz: na deset. : .Te li resnična trditev: Post ho c, ergo propter ho c.? — (Uradnik je dal znamenje za odhod in vlak se pomakne naprej). 119 5. Ljubezen premore vse, daruje vse, žrtvuje vse. Ljubezen zmaga v vse veke. Propade in umre slednji dom, v katerem ne poznajo ljubezni, ker le ljubezen oživlja. (Meško). Indukcija? Dočim metoda soglasja sloni na opazovanju, se metoda raz¬ like, ki izločuje domnevani vzrok ter motri posledico tega izločevanja, opira na poskus, t. j. na izpremembo, ki jo v svrho natančnejšega opazovanja svojevoljno povzročiš, Kaj je zmisel besed: »Probieren ge'ht iiber Studieren«? 3. Sklep iz vzporednih premen (variacij). Sklep iz soglasja pa razlike sta prav za prav edini metodi indukcije, ki na njih temeljite tretja in četrta. Tretja metoda je neke vrste o p e t o v a n i sklep iz razlike: Če se pojav a vsaki krat (kvantitativno) premeni, kadar se je (kvantitativno) p r e m c n i 1 istočasno ali pred njim nastopajoči pojav A, tedaj stojita oba v kavzalni zvezi. Očrtek: A, B C D — a x A 2 B C D — a, A 3 B C D — a ;i etc. Zgledi: 1. Čim dalje greš proti severu, tem manj proepeva trta. Sklep: Prospevanje trte (vsaj v dobri meri) zavisi od moči solnčnih žarkov. — 2. S premeno lune se preminja velevodovje (plima, oseka ...). Indukcija: Luna je najbrž soudeležena pri nastopu različnih poplav. Kadar poskus radi tega ni mogoč, ker se pojav A ne da izločiti 1 , takrat zadostuje, da doženeš, kako se pojav a premeni ob enem z večjo ali manjšo premeno pojava A. Sklep iz vzporednih variacij je večkrat istovreden nado¬ mestek za sklep iz razlike. 1 N. pr. trenja, ki povzročuje pojemanje gibanja, ne moreš izločiti, a lahko ga preminjaš; ista je z luno, če proučuješ nje vpliv na zemeljske pojave. Itd. 120 Vaja. Kaj se da sklepati iz sledečih dejstev: 1. S čistejšim zrakom narašča število krvnih telesc. — 2. Goste službe, redke suknje. — 3. Drugi časi, druge pesmi. — 4. Čim bolj se ljudje izseljujejo (v mesto, Ameriko ...), tem bolj propadajo kmetije. — 5. Velika ptica rabi veliko gnezdo. (N. pr.). — 6. Drugači izgo¬ varjajo besede gorski pastirji, drugači kmetje v ravnini, drugači prebivalci mesta. — 7. Ena učilnica več, ena kaznilnica manj. •— 8. Solnčne pege, magnetni viharji in severni sij nastopajo istočasno, to pa tako, da tekom vsakih enajst let zajedno nara¬ ščajo in pojemajo. In v enajstih letih Jupiter enkrat obteče svoj tir. 4. Sklep iz (nepojasnjenih) preostankov. Ta način izsledovanja je v svojem bistvu sestava sklepa iz soglasja s sklepom iz razlike: »A k o vem, da je celoten učinek a bed nastopil vsled vzrokov AB C D, in mi je mogoče dokazati, da je a pov¬ zroče m od A, b od B, c o d C, tedaj sledi iz tega, da je D vzrok učinku — d.« Očrtek: A B C D — abed ABC . — a b c . Zgledi: 1. Če hočeš natančno izračunati, koliko tehta peljaj sena, boš najprej določil težo naloženega voza, potem iztehtal voz ter to težo (tara) odštel od prve (brutto). — 2. Kdor bi hotel odgovoriti na vprašanje, ali se moški pa ženska že prvot¬ no razlikujeta glede duševnih sposobnosti, ta mora najpreje uvaževati, da je obema spoloma uže izza pradavnine deloma od narave deloma od socialnih odnošajev odkazan drug delo¬ krog, da sta skozi dolge vekove imela različno vzgojo itd. In ta dejstva so kajpada drugači učinkovala na duševni razvoj moškega, drugači na duševni razvoj ženske. Če pa bi se po¬ leg teh — kavziranih — razlik dala izpričati še druga, ki ji ni najti razloga, tedaj bi jobiilo treba postaviti v račun prvotne raz¬ like v duševnih sposobnostih možkega in ženske. Te metode se misleči um poslužuje vselej takrat, kadar nastane vprašanje, kje tiči pogrešek spričo te ali druge ne- 121 pričakovane opazke in kako ga popraviti. 1 Leverrier, 2 ki je 1. 1846. odkril Neptuna, je tako-Ie preudarjal: Vsled medseboj¬ nega privlačevanja je sleherni premičnici odkazan določeni tir. In če se istinski tir premičnice ne krije z izračunanim, tedaj mora vzrok temu biti privlačnost, ki izhaja od še ne uvaževa- nega telesa v vsenjirju. Vaja: 1. Kako bo zdravnik preizkušal novi »preparat«? — 2. Na kak način se' preveriš, da te glava boli radi predolgega bedenja? — 3. Po kaki poti bo urar izsledil pogrešek tvoje ure? -— 4. Kakšno preudarjanje bo gospodarskega politika napotilo, da najde »pravi vzrok« vladajoči draginji? — To je torej četverica metod za prirodoslovno izsledova- nje. A poudarjeno bodi, da so to le n a vo d i 1 a, kažipot do resnice in ne nje dokazilo. 3 Zato boš najzanesljiveje hodil, če v danem slučaju po možnosti uporabiš več metod. N. pr., da je atmosferni zrak poln organskih kali, boš tako-le poistinil: 1. Položi skledico z vlažno zemljo, krepko juho ali kakoršnim si bodi zarejališČem na zrak — kmalu bo v skledici plast kali. (I. Posita eausa ponitur effectus.). — 2. Deni prav tako oprem¬ ljeno skledico v brezzračen prostor — nič živega v njej. (II. Cessante eausa eessat effectus.). — 3. Nesi skledico zdaj v za¬ prto sobo, kjer se — vsled mirnega zraka — organske kali ve¬ činoma vlačijo pri tleh, potem na solnčen vrt, nato v reber na hribu in slednjič vrh gore.— kolika razlika v številu drobnih prabitij! (III. Variata eausa variatur effectus). 1 Razberi verze : . Videl sem misleca: pisal je zakone ljudstvu ne zemskemu — zvezdam je kazal pot, pa nesoglasje v vsemirju zasledil je; novih svetov je zahteval njegov račun, „Bodi!“ je rekel — in noč mu je dala nov svet. (O. Župančič, Duma). - Izg.: Leverje. Francoski zvezdoslovec (1811 -1877). P Razberi „vremensko pravilo": če čvrst kikiriki z gnojišča se glasi, al na premembo vreme gre al pa ostane, kakor je. — 122 — § 54. Analogija (podobnost). Dedukcija sklepa, kakor smo videli, s splošnega na manj splošno ali na posamičen slučaj, indukcija s posa¬ mičnega slučaja na splošnost, analogija pa — s po¬ samičnega slučaja Si na drug posamičen slučaj So. Po analogiji je sklepal tisti amerikanski deček, ki je novega domačega učitelja vprašal: »Ali boš tudi ti zopet strog?« ter na začudeni učiteljev »Zakaj neki?« odgovoril: »Ker si majhne postave, kakor je bil tvoj prednik.« Istotako je na analogijo se opirajoč sklep podlaga n. pr. narodni prislovici: Kogar je kača pičila, ta se boji zvite vrvi. Ete. Analogija je neke vrste površna indukcija; dočim indukcija iz posamičnosti sklepa na splošnost, ker se Si S 2 ... S„ glede bistvenih lastnosti ujemajo, izvaja analogija, da, kar velja o slučaju Si, bo veljalo tudi o slučaju S 2 , ker se oba glede nekaterih lastnosti ujemata. Splo¬ šen očrtek za sklep po analogiji: S, (a b c d) 1 — P 4 So (a b) _ S, —P Kajpada bo neizvestnost takega sklepa tem manjša, v čim večji meri se Si pa S 2 ujemata glede bistvenih svojih lastnosti. Ker je n. pr. naše poznanje različnih zvezd v vsemirju še sila pomanjkljivo, so vsi na analogiji z našo zemljo temelječi sklepi recimo glede, obljudenosti Marsa, atmosifere solnca etc. do skrajnosti neizvestni. Ali čeprav na podlagi analogije tvorjenj, sklep glede svoje izvestnosti daleč ostaja za indukcijo, vendar svoje misli s pri¬ dom vrstimo tudi v obliki analogije in to ne le v vsakdanjem življenju, ampak tudi v znanstvu. 2 Kakšen sklep je napotil ptiče, 1 S t ima lastnosti: a b c d. 2 Vpoštevanje umobolnosti tudi v .normalni* psihologiji Ziehen tako-le utemeljuje: .Kakor v karikaturi ta ali druga poteza določneje stopa v ospredje, tako nam nmobolnost zdaj to zdaj ono potezo psihičnega življenja kaže v sila ostri in zato poučni sliki, tako rekoč izločeno iz vrtinca ostale duševnosti.” 123 ki so — po starovečni anekdoti — začeli kljuvati v mojstr¬ ski naslikano grozdje? »Kaj bi bila biologija brez primerjajoče morfologije in fiziologije! Kaj bi bila biologija, ako bi se hotela odreči iskanju analogij!« (Reinke). In čestokrat, ko bi opazova¬ nje tega ali drugega pojava v naravi bilo sila težavno ali pa celo nemogoče, izsledovalec umetno povzroči sličen pojav ter ga proučuje. (Vrsta poskusov za raztolmačenje mavrice!) Da je v obliki parabole, basni, prispodobe podana resnica lažje pojmljiva, to so dobro vedeli ter uvaževali vsi veliki vzgo- jevalci človeštva in genialni učitelji. — Prepričevalna sila zgleda (v življenju, znanstvu', »vzorec« v trgovini ...)! Sli¬ kovit jezik pesnika - umetnika ali ljudskega govornika! — Tujo osebnost doumeš pač po analogiji lastne. Kaj je hotel reči staroveki modrijan z besedami : U tiviMv fihgov avO-gmnoc.? Kako sklepa vivisektor ob svojih eksperimentih na živali? Sicer pa se na splošno o analogiji da reči, da: »preseneti, podmiti, toda ne dokaže; zgrabi, toda ne drži; pregovori, toda ne prepriča; učinkuje retorično, toda ne logično.« § 55. Izpopolnjujoča se principa »indukcija — dedukcija«. J. St. Mili ima se svojim izrekom, da je sklepanje veliki opravek življenja, prav. Kjerkoli se namreč naj kaka trditev dokaže, ovrže ali podkrepi z razlogi, so misli razpredene po obrazcu silogizma: kot konkluzija izrečena trditev v svrho pripoznanja svoje resničnosti vsakikrat apeluje na premise, osobito na univerzalno, kot najvišjo, stopnjo. Miselna zakladnica kot premise nastopajočih univerzalnih sodeb pa, ki iz nje brez prestanka črpajo naši zaključki, se je človeku tekom časa napolnila s pomočjo indukcije, tako uči spoznavna teorija. Induktivnim potem so nastale tiste z licem splošnosti nastopajoče trditve (»izkustvo« 2 v najširšem pomenu besede), ki iz njih z zaupanjem zajema praksa vsakda¬ njega življenja, osobito še, če jih je posvetila tradicija 1 Sicer pa treba priznati, da zgledi resnico ponazorujejo, toda je ne dokazujejo. (Exempla illustrant, non probant.) 2 Vsota posameznih izkušenj. 124 dolgih vekov (pregovori, 1 reki, vremenska pravila...); a tudi splošno univerzalne sodbe, ki ob njih luči znanstvenik, modrijan, i z s 1 e d o v a 1 e c, državnik... človeštvu kaže nova pota in nove (etične, ekonomske, estetične, um¬ ske ...) vrednote, je rodila indukcija, zlasti odkar ji je Bacon Verulamski utrl cesto se svojimi »metodami«. In kakor recimo »izkustvo življenja« ali »poznavanje ljudi}« izvira iz posamičnega slučaja, posplošujoč, kar je bilo tipič¬ nega v njem, tako tudi n. pr. statistika ne ostane pri mrtvi številki, marveč skuša odkriti neizprosni zakon glede pojavov, ki nastopajo pod enakimi pogoji, ter dobiti vpogled v socialne razmere pa v njih delujoče nctežmne (imponderabiiije); isto- tako iz geoignozije 2 (zemljeznanstva) postane 'geologija (zem- ljeslovje), iz anatomije razvojeslovje, iz suhoparne kronike pragmatična 3 zgodovina, iz eksperimentalne matematična fizika, iz normalne historična slovnica in primerjalne jezikoslovje etc. etc. Ali ob tem sicer upravičenem slavospevu na induktorno izsledovanje treba tudi pomisliti, da indukcija nikakor še ni vse. In Jevons visoko proslavlja M i 11 - a, ker je v svojih lo¬ gičnih spisih poudaril, da Bakonove »metode« ne zadostujejo za izsleditev bolj prikritih in težavnejših prirodnih zakonov. Indukcija nam večinoma prinaša le posamične spoznave, t. j. dovaža mislečemu umu gradivo za zgradbo znanosti. 4 Do¬ cela enakovredna pa ji stoji dedukcija nasproti: iz gradiva, ki ga dan za dnevom kupiči indukcija, počasi dedukcija kuje ka¬ pital, uporabljajoč to gradivo ter na podlagi svojih za¬ ključkov omogočuje — nove, bolj komplicirane indukcije. 5 »In- 1 Izkušnja je kos proroka. — V pregovorih leži zaklad modrosti preprostega moža. — Izkušnja je pregovore rodila, potrdila in ohranila! 3 Ki preiskuje bistvo pa strukturo posamnega kamenja. 3 Ki skuša na posameznem dogodku izslediti ponavljajoče se poteze. 4 Induktivna metoda le konstatuje, da je to ali drugo dejstvo takšno in takšno, toda ne pove, zakaj je takšno, t. j. „ne spravi ga v sklad s tem ali drugim dejstvom vede“. 5 Kaj je zmisel trditvi: Ta ali druga veda se v toliko izpopolni, v kolikor postane deduktivna, ker nam s tem omogoči, da od dne do dne naraščajočo obilico na videz brezzveznih dejstev obsežemo v sploš¬ nem zakonu. ? (Jevons). 125 ducirati se pravi, na podlagi posamičnih dejstev doseči splošna dejstva. In ta splošna dejstva, enkrat dosežena, tvorijo formulo, iz katere je možno sedaj deducirati, sedaj zopet znova indu¬ cirati«. (Littre). Ob proučevanju težkih problemov, kakor so bili: kroženje premičnic (in krona te izsleditve — Newtonov zakon), vzdržba energije, posebnosti in bistvo svitlobe ... indukcija pa dedukcija podajete druga drugi roko ali pa se celo kar najtesneje med seboj prepletate. Na temelju medsebojno se izpopolnjujočih principov indukcija — dedukcija sloni tista sila vednosti, ki jo označujejo besede: Science d’ ou pre- voyan.ce, prevoyance d’ ou action . 1 (Comte). § 56. Hipoteza (domneva); teorija. Vse splošno-univerzalne sodbe, ki dedukcija iz njih iz¬ vaja svoje zaključke, pa niso nastale induktivnim potem. Mar- sikak bistroumni izsledovalec je spričo danih pojavov, ki jim ni vedel pravega razloga, domneval enoten vzrok . 2 Tako n. pr. mehansko svetovno naziranje domneva, da temelj vsemu dogajanju v prirodi tvori zakonito gibanje atomov. In z »arijskim praljudstvom« hoče kulturni zgodovinar raztolmačiti očividno sorodnost indogermanskih jezikov. Sodbam, ki jih človeški um tvori potem domnevanja, pra¬ vimo domneve ali hip oteze . 3 »Kdor postavi to ali drugo hipotezo, ta zatrjuje bivanje vzroka na podlagi opazovanih učinkov . 4 (Jevons). 1 Iz vednosti klije previdnost, iz previdnosti dejanje. Kdor se hoče izuriti na novem mu poprišču izkustva, kdor ga hoče dalje razvijati, ta si najprej osnuje priprost očrtek (shema), hipotezo v svrho dela. Nanj lahko priklopljaš vse na novo sledeče izkušnje. Ako pa tega ne storiš, tedaj boš imel le posamične izkušnje brez zveze pred seboj, ne pa pregleda. Očrtek je lahko napačen. Da, bo tudi napačen, kajti sleherni shema je pretesen; toda lahko ga razširiš, izboljšaš, ovržeš v tej meri kakor prihajajo nove izkušnje. — — Ali ob slehernem očrtku treba uvaževati, da imaš opravka le z osnutkom, ki si ga sam zasnoval, in da ti je razlog zanj bila — eko¬ nomija mišljenja. (Verworn). :l Orco-Ti9'r)fj.i = podložim, ,,podvrženi", postavim na mesto česa dru¬ gega (tukaj na mesto — evidentne sodbe). 4 Hipoteza je zamislek o medsebojnostih, ki spajajo le mišljene, torej nedostopne količine. (Ostwald). 126 Peščica zgledov: 1. »Historični materializem« uči, da o kakovosti socialnih zvez in kulturnosti tega ali drugega ljud¬ stva odločujeta — stopnja tehnike pa način, kako je razdeljena zemlja. — 2. Praoblike v arhitekturi in umetni obrti je rodilo upoštevanje porabnosti. 1 — 3. Geologija domneva, da se no¬ tranjost zemlje nahaja v ognjeno tekočem stanju. — 4. Kta/rov ovre rt? i^eoHv ovce av&Q(x>nwv š.ioirjtfev, «AA’ tjv del x at etfcat, ti v o det^oiov. 5. Kakor Kant in L a p 1 a c e trdita, je svetovje nastalo vsled tega, da so od ogromne plinaste oble, ki se je v vsemirju vrtela, odleteli posamezni deli ter, se polagoma ohlajajoč, otrdnili. — 6. Pythagorejc,i so v številu iskali razloga vsem stvarem. -— 7. L o mb roso govori o »rojenih zločincih«, ki jih telesni in duševni nedostatki tirajo v zločin. — 8. Priroda mnogo skrbneje čuva vrsto nego posarračnika. — 9. Nasilje kumuje rojstvu države. (Gumplowicz). — 10. Iste prostornine plinov vsebujejo ob isti temperaturi in istem pritisku isto šte¬ vilo molekulov. Pa tudi povprečnih iz vsakdanjosti si je rad s hipotezo tolmačil obdajajoče ga pojave življenja v prirodi, domne¬ vajoč n. pr. da: močna kri pcvzročuje bolezni 3 ; usoda tega ali onega človeka zavisi od »planeta«, pod katerim je rojen. Ete. Vraže, »stara vera« ... Utegnilo bi se pač zdeti, da je hipoteza dvomljiv kažipot pri izsledovanju resnice. Toda v tem oziru treba pritrditi M i 11 u, ki pravi, da so hipoteze nujni koraki, katere mora storiti vsaka veda, kadar izslcduje kaj stalnega 4 . Le uvažujmo, da n. pr. predmetov, kakor so: atom, sila, tresljaji, privlačnost ... in ki bi nam brez njih nikakor ne bilo mogoče pojmovati »pre- rojevanja, prenavljanja, iz bitja v bitje presnavljanja« v prirodi, ne nudi izkustvo, temveč da jih domneva človeški duh. 5 1 Zato nahajamo n. pr. pri Grkih in ameriških Astekili istovrstne like, ki se razločujejo le po stopnji dovršenosti. 3 Heraklit. 3 Vsled tega so malone do naših dni bolnikom „žilo puščali 11 . 4 Hipoteze so takorekoč mostovi, ki prek izkušenj vodijo v svet čistega umovanja. (Arnold). 5 Vsa znanost, četudi zajema svoje početke iz izkušenj, je mogoča le z uporabo podmen (= zamislekov) in hipotez ter končno tudi vere, ker stremi človek,- da izpolni vse v celoto, ter je zato navezan na domišljijo in čustvene momente, in ker brez zaupanja v resničnost sodb ni mogoča stalnost in zdržnost. (H. Tuma). 127 Vrednost te ali druge hipoteze je 'tem večja, čim več po¬ javov se da z njo neprisiljeno raztolmačiti in čim bolj nje ver¬ jetnost potrjujejo raznovrstna dejstva (verifikacija ali poveritev hipoteze). Tako n. pr. »domneva o privlačnosti vsebuje razlog ®a padanje slehernega telesa, za pota premierne, za plimo in oseko, za kolebanje zemske osi itd.« In v prid verjetnosti hipoteze o ognjenotekoči notranjosti zemlje go¬ vorijo: toplice in ognjeniki; z globočino zemlje rastoča gor- kota; solnce in druge zvezde, ki se še nahajajo v plamenečem stanju, etc. 1 Toda če bi tudi ta ali druga hipoteza raztolmačila vse po¬ jave na določenem poprišču, še to vedno ni dokaz za nje res¬ ničnost, tudi ne, če bi nam z njo bilo mogoče prerokovati na¬ stop pojavov, ki jih izkustvo ob svojem času potrdi. Zgodovina ved namreč uči, da je marsikak pojav mogoče s pomočjo dveh nasprotnih hipotez z istim uspehom raztolmačiti (undulacijska 2 pa elektromagnetna teorija svitlobe etc.!). N e w t o n uči, da mora hipoteza, ki naj izsledovalca res¬ nice zanesljivo vodi, ustrezati sledečim določbam: 1. hipoteza bodi, kolikor le mogoče, postavljena brez druge »pomožne« hipoteze; 2. bodi kar najbolj jednostavna; 3. ne nasprotuj (kontradiktorno) niti jedni za trdno do¬ gnani resnici o prirodi; 4. zares raztolmači to, kar ibi.se imelo z njo raztolmačiti; 5. obstoj zadosten razlog, ki zahteva, da se postavi ta ali druga hipoteza. Vaja. Razberi, v koliko zgoraj navedeni zgledi ustrezajo tem določbam! — Hipoteza z veliko stopnjo verjetnosti se včasi imenuje teorij a. 3 »Domneve so potrebni koraki do nečesa bolj iz- vestnega in skoraj vse, kar je sedaj teorija, je nekoč bilo hi- 1 ,,Zamislek, ki se sklada s tolikimi dejstvi, zakoni in drugimi verjetnimi domnevami, malone preneha biti hipoteza in njega visoka verjetnost nam postane razlog, da ga začnemo smatrati za dognano •dejstvo". (Jevons). 2 Nihalna. 3 3‘£60f2£W motrim, preudarjam, razmišljam. 128 poteza.« (Mili). V tem zmislu bi teorijo imenovali n. pr. trditve: Posameznim duševnim aktom odgovarjajo kemično-mehanski procesi v teh in teh delih možganov. — »Blagostanje je mati, nadarjenost oče, svoboda pa dojka umetnostim, ki ne marajo služiti potrebi in dobičku, marveč veselju.« — n avcuv /ušcgov avtfgumoc. (Protagoras). Ete. Sicer pa je ime teorija pravi vzor besede, ki jim pravimo »vox media«. Čestokrat se beseda teorija rabi s pomenom hi¬ poteza, n. pr. če govorimo o Darwinovi razvojni, Daltonovi atomski, Wolf-Lachmannovi homerski... »teoriji«. Včasi zopet je teorija kontradiktorno nasprotje tega, kar imenujemo iprakso, ter pomeni splošno znanje v nasprotju z uporabljeno posamičnostjo. N. pr.: Osnove, na katerih sloni novodobna demokracija, so v teoretičnem oziru skrajno pomanjkljive. (B. Vošnjak). — Razmere so mogočen korektiv za vsako teorijo. Vaja. — Razberi, kaj pomenijo pojmi: teoretična (ma¬ tematična) pa eksperimentalna fizika; teoretična pa praktična psihologija (pedagogika, medicina...); sodnijska praksa (mla¬ dega uradnika); teorija enačb (v matematiki); spoznavna teorija 1 ; teoretično-praktičen izpit; praktičen zgled za teore¬ tično pravilo; teorija socializma. Kaj je zmisel besed: Logika dobi praktičen pomen še le po spoznavni teoriji.? 1 Veda, ki ji je cilj spoznanje spoznavanja (in ki proučuje možnost pa meje spoznavanja). 129 Slovensko-nemško (oziroma slovensko-latinsko') imenstvo logike . 2 Bistven, vvesentlibh. bistvo, der Daseinsgrund, die Wesen- heit, das Wesen biti, (so) sein bitje, ein Existierendes, ein Gegebenes, ,,ens” b itn ost, das Gegebensein, die Existenz bivanje (53), das Existieren, das Sein bivati (53), existieren četvorica pojmov (86, 113), qnater- nio terminorum C i n, der Akt d e j a 1 n o s t, die Tatigkeit, die Aktivitat dejanje, die Tat, die Handlung dejanski, tatsachlioh, faktisch, praktisoh (dejansko navodilo) dejanski stan, der Tatbrstand dej a n s t v o, die Praxis dej ati (dejem), tnn de j st ven, wirksam dejstvenost. die Wirksamkeit dejstvo, das Faktum. die Tatsache de j s tvo vanj e, die (dauernde) Wirkung dejstvovati, wirken delni vzrok (56), die Teilursache delo, das "\Verk, die Arbeit delovati, sioh betatigefi dogajanje, das Gesohehen, der Vor- gang dognati, ausmacVn. entseheiden dogodek, das Gescbehnis, das Ereig- nis. der Vorfall 1 Kot mednarodno. 5 V oklepaju pridejana številka za¬ znamuje stran, kjer je pojem, ki ga termin izraža, pojasnjen. dojeti (dojmem). (geistig) erfassen dokaz (110), der Beweis; nazaden d. (110), regressiver B.; postopen d. (110), progressiver B.; razkladen’ d. (110), analjtisoher B. ; sestaven 1 d. (110), svnthetischer B.; varav d. (111), trii- gerišcher B. dokazilo (110), das Bewcismittel. der Bevveisgrund, das Argument dokazna m o 8, die Beweiskraft dol nj a k (85), der Untersatz določb a, die Bestimmung določilo, das Bestimmungsmittel domneva, (1 25), die Hypothese; do¬ mneva v svrho dela, delovna domneva, die Arbeitshvpothese domnevati (125), wahnen, vermuten doumeti, denkend erfassen, begreifen e u o m i s e 1 n, eindeutig go ril jak (85), der Obersatz gradivo, das Material imenik, das Namensverzeichnis imenstvo (16. 129), die Nomenklatur i n o v r s t e n. andersartig is ti n a, die Tatsache isti n it, tatsachlib. real istinitost, die Tatsachlichkeit, die Realitat istorečje (67), die Tautologie istost, die Identitat istoveten (19), identiseh istovrsten, gleicliartig izkustvo (117). die (dauernde) Erfab- rung, die Empirie 1 Gl. str, 67, op. §, — 130 — izkušnja, die einmalige Erfahrung izpremeniti, (qualitativ) andern izraz, der Ansdruck; umetni znan¬ stven izraz (15), vvissenschaftlicher Kunstausdrnck. terminus teohnicus izrazilo (3), das Ausdrucksmittel izraziti (H), ausdriicken izrek, der Ausspruch, der Lehrsatz iz sl e do vale c, der Forscher izsledovanje, die Forschimg, die Heu- ristik (30) izv a j a t i, abl eiten, folgern izvestnost (12). die Gervissheit izvod (107), die Deduktion i zvo d e k (73). der unmittelbare Schluss. die Folgernng kakovost, die Qualitat količina, die Grosse, das Quantum k o 1 i k o s t, die tjuantitat lastnost, die Eigenschaft 1 i k, die Form matica (86), der Mittelbegriff medsebojnost (45, 55), die Relation meniti (11), mcinen, auf etwas hin- vveisen misel (1), der Gedanke : odtenek misli, die Nuance eines Gedankens ; v misel vzeti, in Betracbt ziehen misliti, denken ( Gedanken anein- ander reihen) mišljenje (I), das Denken, die Denk- tatigkeit možnost (69), die Moglichkeit, die Even- tnalitat, n a C e 1 o (66), das Prinzip, das Axiom nadrejenost (21, 74), die Uberord- nung n a p e r j en, gerichtet auf etvvas nasprotje, der Gegensatz nauk (127). die Theorie n a v 6 d (113), die Induktion naziranje, die (dauernde) Anschau- ung; življensko in svetovno nazira¬ nje . die Lebens- und Weltansohaunng n a z o r. die einmalige Anschaunng nebi tj e, das Nichtvorhandensein neizogiben, unausvveichlich n e o p o r e k 1 j i v. unstreitig neresnica, die Umvahrheit neresničnost, die Unvvalirliaftigkeit nujen (43), notrvendig obistiniti se. sich in die Tat um- setzen, zur Tatsache vverden območje, das Geltnngsgebiet. die Machtsphare očitovati, zur Scliau tragen. zeigen o Črte k, das Scliema, die Skizze odnosa j, die Beziehnng ogrodje, das Gerippe okoliščina, der Umstand op a zb a, die Beobachtung (- das Er- gebnis des Beobachtens) opazovanje, das Beobachten o p o r e C i, \vidersprechen o p o r e k 1 j i v. strittig opostava (76, 79), die Kontraposition.; inovrstna o. (76). unreine K.; istovrstna o. (76), reine K. opredelitev (22), die Definition; preohlapna o. (23), zu weite D. : pre¬ tesna o. (23), zu enge D. ; razvijajoča o. (22), genetische D. osnutek, der Grundriss o v r ž b a, die Widerlegung podobnost (122), die Analogie podre j e.n ost (21), die Unterordnung pogoj (46), die Bedingung pogoje n, bedingt, hvpothetisch poistiniti, den Sachverhalt fcststellen, konstatieren pojasniti, erlantern p o j a v, die Ersclieinung pojem (10),* der Begriff; enaki p. (19), gleiche B. ; enomiselni p., eindentiger B.; funkcijo izvršujoči p. (34), der Funktionsbegriff; istovetni p. (19), identische B. ; istovredni p. (20), iiguivalente B.; nadrejeni p. (21). iiber- geordneter B. ; neprispodobni p. (20). unvergleiohbare, disparate B.; obsežje pojma (17), der Begriffsnmfang; od¬ nosni p. (31), relativer B.; podrejeni — l3i p. (21), untergeordneter B.; pomen pojma, die Bedeutung, der Hinveis des B. ; predmetni p; (33), der Gegen- standsbegriff; protirečni p. (27), kon¬ tni diktorische B.: protivni p. (25), kontrare B.; skrajni p. (25), diame- tral entgegengesetzte B. ; soodnosni p. (32), korrelative B.; vsebina pojma (17), der Begriffsinhalt. pojmovati, begrifflich erfassen, be- greifen pomen, die Bedeutung, der Hinweis ponazoriti, veranschaulichen p oočititi (109), evident rnaohen p o s a m i C n i k (11), der Individualg egen- stand poskus (119), das Experiment posledek, das Bedingte (46), die Folge (59) poslej šn ji k (57), das Gonsequens postavka (110), die These postopanje, der (aktive) Vorgang poveritev (127), die Verifikation povod (56), die Veranlassung p oz de vek. die Meinung, die Mut- massung p ra isti na (66), das Axiom pravilo, die Regel * preizkusiti, priifen. erproben predmet (1). der Gegenstand, das Objekt; enostavni p., einfacher G.; duševni p., psychischer G.; miselni p., ideeller G.; sestavljeni p., zusam- mengesetzter G. ; telesni p,, physischer G.; vrstni p. (12), der Artgegenstand. prednja k (85), die Pramisse predsodek (70), das Vornrteil p r e j š n j i k (57), das Antecedens premena (119), die Variation premeniti, (quantitativ) veriinderii, variieren premenljivka (57), die Variable preobrnitev (75), die Konversion ; inovrsina p. (76), unreine K.; isto¬ vrstna p. (76), reine K. preostanek ( 20), der Rest preudariti, iiberlegen prirodopis, die Naturgeschiclite pri rodoslovje, die Natunvissenschaft protirečje (26), die Kontradiktion, der kontradiktorische Gegensalz protislovje (68), der Widerspruch pronSevati, durtehsiudieren razbrati, zergliedern razdružba (48), die Disjunktmn raz dvoj ba (103), das Dilemma r a z j e d i n j a n j e ( 36), die Ausser-eins setzung razlaga (116). die Erklarung razlika (118), die Differenz razlog (59), der G rund; zadostni r. (69), der zureickende G. r a z m e r j e, das Verhaltnis razmnožba (103), das Polvlemma razpoznava (70), die klare Erkennt- nis raztrojba (103), das Trilernma razvrstilo (29), der Einteilungsgrund razvrstitev (28), die Einteilung; naravna r. (29), natiirliche E. ; umetna r. (29), kunstEohe E. resnica (62), die Wahrheit resničen, vvalir resničnost (61). die Wahrhaftigkeit sestav (30), das System sesta vosi o v j e (30), die Systematik sklep (72), der Schluss; izvestni s. (85), der Gevvissheitsschlnss ; način sklepa (90), der Schlussmodus ; napačni s. (111), der Fehlschluss, Paralogismus ; neposredni s., unmittelbarer Sch ; po¬ sredni s., mittelbarer Sch.; nnjni s., der Notwendigkeitsschluss ; sklepovni niz (105), die Sclilusskette ; varavi s. ( i 11), der Trugschluss, das Sophisma ; veljavni s. , giltiger Sch. ; verižnjak (106), der Kettenschluss, Sorites: verjetni s., der WahrsCheinIichkeitsschluss ; zamiselni s. (103), lemmatischer Sch. ; zložen' s. (105), zusanrmengesetzter Seli. sklepanj e, das Schliessen sklepovni n i z ( 1 05), die Schlusskette — 132 — slučaj, das Zutreffen, der Fali smotre nos t (68), die Zweckmassigkeit, die Finalitat sodba (36), das Urteil; bivanje zatrju¬ joča s: (53), das Existenzialurteil; brezpogojna s. (45), unbedingtes, ka- tegorisches U. : delna s. (38), beson- deres, partikuliires U.; določujoča s. (51), das Bestimmungsurteil; dvomna s. (42), problematisches IT. ; edninska s. (37), singulares U.; istovredna s. (82), aquipollentes U. ; izkustvena s. (38). empirisches U.; izrečna s. (49), ausdriickliches, direktes U.; izvestnost sodbe (42), die Modalitat des U, : ka- kbvost s. (40), die Qualitat des U. ; kolikost s. (37), die Quantitat des U.; medsebojnost zatrjujoča s. (55), das Relationsurteil; nmožinska s. (38), plurales U.; neresnična s. (51), un- vvahres U.: nikalna s. (41), verneinen- des, negatives U.; nujnomiselna s. (43), denknotvvendiges. apodiktisches U.; očitna s. (70, 109), evidentes U.; opostava s. (76, 79), die Kontrapo- sition des U.; označujoča s. (52), das Bestimmtheitsurteil; pogojna s. (46), bedingtes, hypothetisches U. ; posa¬ mezna s., das einzelne U.; posamična s. (37), das Einzelurteil; preobrnitev s. (75), die Konversion des U.; pre¬ tvarjanje s. (75), die TJmbildung des U.; protivje s. (73), die Opposition des IT. ; razdružna s. (47), disjunktives U.; razkladna s. (67), analvtisches U.; resnična s. (6i), wahres U. ; resnič¬ nost s. (61), die Walirhaftigkeit des U.; sestavna s. (67), synthetisehes U.; splošna s. (38), generelles U.; trdilna s. (40), bejahendes, affirmatives U, ; upravičena s. (61), bereclitigtes U. ; utemeljena s., begriindetes U.; vesolj¬ na s. (38), universales U.; vrstna s. (37), das Arturteil; zatrjevalna s. (43), assertorisclies U.; zavita s. (49), ein- gefaltetes, impliziertes U.; zmisel s. (50). der Sinu des U. ; zveza sodbe s sodbo (65), der Urteilszusammenhang soglasje (117), die Ubereinstimmung splošen, allgemein. generell splošnost, die Allgemeinheit spor, die Kontroverse spoznanje, eine Mehrheit von Er- kenntnissen spoznati, znr Erkenntnis gelangen, erkennen spoznava, die (einzelne) Erkenntnis spoznavati, nach E rkenntnis streben spoznavanje, das Erkennen (— die Tatigkeit des Erkennens) spoznavna teorija (128), die Er- kenntnistheorie spoznavna vrednost, der Erkennt- niswert sredstvo (58), das Mittel stanje, der Znstand stvarni stan, der Sachverhalt trditev, die Behauptung ( das Be- hauptete) tvor in a, das Gebilde učinek (55), die (einmalige) Wirkung, der Effekt uči n iti, bevjrken ude j st viti, in die Tat nmsetzen, ver- wirkliohen u j e d i n j a n j e (36), die In-eins-setzung u ko slo v je (30), die Didaktik ustroj, die Struktur uvaževati, berucksiohtigen uver iti se, sicb ilberzeugen. sicli vergewissern večmiseln, mehrdoutig veda. die (einzelne) Wissenschaft (— Disziplin); uporabljena v. (66), ange- rvandte W. vednost, das Wissen v e d o s 1 o v j e (5), die Wissenschaftslehre veljavnost, die Giltigkeit v e r i ž n j a k (106), der Kettenschluss, der Sorites verjeten, rvalirscheinlicli 133 — verjeti (verjamem), als vvahrscheinlich annehmen verjetnost, die Wahrscheinlichkeit verovati (verujem), glauben. etwas filr wahr halten vesoljni, allumfassend, universal v e s o 1 j n o s t, die Allheit, die Univ er - salitiit veščina, das Konnen, die Boutine vodilo, -dieg-Norm v p oštevati, in Betracht ziehen vrsta, die Art vršitev (1), das VorsichgeTien, der (passive) Vorgang vsebovati, enthalten vzročnost (55), die Kausalitat vzrok (55), die Ursache zaključek (85), der Scblussatz. die Conclusio z.amislek (64), die Annabme zanikanje (36), das Verneinen zatrjevanje (36), das Behaupten zavisnost (57), die Abhangigkeit, die (mathemat.) Fnnktion zmota (71), der Irrtum znanje, das Wissen ( — Kennen nnd Konnen) znanost, die Kenntnis znanstven, vvissenschaftlicli znanstvenik, ein Mann der Wissen- schaft znanstvenost, die Wissenschaft lichkeit zna n s t v o, die Wissenschaft.' 136 — Sv. Auguštin (353 — 430) iz Tagaste v Numidiji, prvak patristične filozofije. (,,Confessiones“, „De oivitate Dei“). Sv. Tomaž Akvinec 11225? — 1274). ,,kralj sholastike 11 , „doctor angelicus 11 . („Sum- ma philosopkiae de veritate fidei oatholicae contra gentiles 11 , ,,Summa tkeologiae 11 ). T u m a Henrik, odvetnik v Gorici. Useničnik Aleš, profesor filozofije v ljubljanski bogoslovnim. (,,Sociologija 11 ). Verworn Maks. profesor fiziologije v Gottingenu. V o g n j a k Bogumil, docent državnega prava v Zagrebu. (,,Ustava in uprava ilirskih dežel 11 ). \V h e w e ! 1 (izg. Juel) Viljem (1794—1866), angl.t filozof. IV u n d t . Viljem, profesor filozofije v Leipzigu, zapocetnik ,eksperimentalne psiholo¬ gije 11 . („Osnutek psihologije 11 ). - NATISNILA IN ZALOŽILA »GORIŠKA TISKARNA A. GABRŠČEK;. 1912 . ., 4 * 3 *-