Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Uhuj* — izrrtmil ponedeljek — vsak dan zjutra). — Uredništvo: ulica w. f rančitka Asiškega žiev. 20, L nadstropje. DopW naj se pošiljajo ured-niitvir. — Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — 5*fajateij in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj* * fiirokosti ene kolone (72 mnt). — Ojhii tr^ov^cv In obrtnifov mit po 40 atob. osmrtnice, zahvale, poslani:e Iti v^Nila po L 1.—, o »lasi dena. nl^i smlir. mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. bessla, naj nanj pa L 2- — Oglasi na/očnira In reklamacije seoo5iHiio izkllučno nora*« Edinoiti. v Trstu, ulica sr. Frančiška AsiJkega štev. 2\>, . aaasuupjc. — Teieiou uredniitva in uprave 11-51- Pismo primorskih Jugoslovenov Benediktu XV. Na; pismo papeža Benedikta Petnaj* stega, v katerem je obsodil krivice, ki se godijo primorskim Jugoslovenom, je v imenu celega našega ljudstva odgovoril »Zbor svečenikov sv. Pavla«. Pismo se glasi takole: Sveti Oče! Pismo Vaše svetosti od 2. avgusta t. 1., naslovljeno Nj. ekscelenci tržaškemu škofu Barto'omasiju, je za jugosloven* ski narod Ilirskega Primorja in njegovo duhovščino prava blagovest. Ko ta nas rod — brezpravno prepuščen sirovemu nasilju — ni našel obrambe tam, odko* vier bi mu morala priti po pravici, ki jo jamči s:cer naj primiti vnejši državni red: je pa Vaša svetost zavihtela v njegovo obrambo častitljivi meč najvišje moral? ne avtoritete. S tem je Vaša svetost naj5 prej dala tolažbe kruto ranjenemu srcu naroda- ter zmagovito dvignila njegovo zaupanje v moralno praivico, ki je bilo tako zelo potrto. A tudi ne dvomimo, da bodo iskrene besede Vaše svetosti pri* lesie našemu mučenemu narodu in nje* govi duhovščini kmalu dejansko pomoč. Zakaj mogočni nats'lniki se niso zadovo* Jjili z uničevanjem svobode in lasti^ in s prelivanjem krvi, ampak so skušali še s celo mrežo laži pred svetom uma* zati čast tega) mirnega in redoljubnega ljudstva in njegove duhovščine. Nobe* no sredstvo pa ne bi moglo teh laži bolj učinkovito razdreti, kot je storila odloč* na besedai Vaše svetosti, ki se vselej razlega po vsem svetu. # Sveti Oče! Primorska jugoslovenska duhovščina m z njo katoliška inteligenc ca ume ceniti dobroto Vaše besede ter se zanjo kar najj prisrčne je zahvaljuje. Naša skrb je, dal pomen Vaše besede, v kolikor še treba, narodu obrazlozimo. To dela brez izjeme tudi vse tukajšnje jugoslavensko časopisje. Naša hvale?* nest je tembolj goreča, ker ljubimo k a* toliško cerkev; in uprav to pismo Vase svetosti nam je nov dokaz, da sv. cer* ker ne vidi samo teh, ki' se bleste v po* svetni velič:ni, ampak prav kakor ljube« ča mati objema in »čuva tudi najmanjše in najbolj nesrečne otroke. Ko smo izmed takih nesrečnih otrok, nain tem bolje de zagotovilo sočutne ljubezni poglavarja sv. cerkve in tembolj čutimo potrebo blagoslova njegove molitve. Pismo Vaše svetosti, sveti Oče, je na? rodu in njegovi duhovščini v nesreči od* lično bodrilo ter mu da j a nemalo upa* nja, da se bo Vaša svetost v pravi urr ozrla tudi na želje in prošnje, katere je naš narod po svoji duhovščini v zadnjih letih opetovano predložil, da bi se bolje zavarovale njegove verske in narodne koristi. V izpričevalo naše hvaležnosti nasproti Vaši svetosti bo služilo naše prizadevanje, da bomo potrjevali narod v tradicionalni zvestobi do katoliške cerkve in njenega vzvišenega pogla* varja. _ razvijajo. Masaryk je tudi izrazil svoje veselje nad tem, da Slovaška začenja zopet delati in živeti po svojih potrebah. Na pozdrave bratislavskega župana v slovaškem, nemškem in madžarskem je* ziku je odgovoril Masaryk v vseh treh jezikih. Izjavil je, da demokratska na* čela čehoslovaške republike izključujejo nasilno rešitev narodnih in verskih vprašanj. Vprašanje Nemcev na Čehoslovaškem Tekom svojega potovanjia je predsed* n:k Masaryk sprejel v Bratislavi dele* gate nemškega prebivalstva. Odgovoril jim je v improviziranem govoru, da je bil vedno odločen nasprotnik militariz*' svetovnem gos podarstvenem trgu svoj odmev. In gotovo je, da ne bo ostalo sa* mo pri teh demonstracijah. Vprašanje je, kakšne bodo posledice in aii bo sila rešila vprašanje avstrijske valute. DUNAJ, 20. Kakor poroča »Korres* pondenz Herzog«, so pasantje pri da* nasnji demonstraciji pred borzo prete* pli več borznih obiskovalcev. 15 do 20 izmed njih je dobilo lahke poškodbe. Po 14. uri je bil zopet mir. Med demon* stracijaani se je na borzi nemoteno na* daljevalo poslovanje. Železničarska stavka na Dunaju DUNAJ, 20. Kakor poročajo večerni ma in imperializma. Zavedajoč se ! Iis.tl» so začeli danes opoldne stavkati tekom vojne posledic eventuelne zmage j uslužbenci južne železnice, da bi dcsegli osrednjih vlasti, se je sklenil boriti za, izp]ačilo pomožne vsote po 4500 kron. osvoboditev čehoslovaškega naroda. Mir, Q£> 13 uri se je razširila stavka tudi na je, kakor vsako človeško delo — po pra* j vzhodni kolodvor. V železniškem mi* Jugoslavija Ministrski svet BELGRAD, 21. Danes dopoldne ob 10'30 se je vršila sejai ministrskega sveta, na kateri je poročal finančni minister dr. Kumanudi. Nato je poročal minister za notranje posle Pribičevič o notranjem položaju ter je ob tej priliki govoril o uradnikih komunistih, ki sedaj ne izvr* šujejo svoje službe. Sklenili so, da morajo uradniki komunisti, ki sedaj niso v službovanju, nele podati izjave zoper komuniste, temveč izpremeniti svoje ?a* držanje napram državi. Nadalje so go* vorili o novem volilnem zakonu :er so bile pri tej priliki izražene nekatere misli glede DTIontovega sistema. Kon* čno so sklenili, da se bo v soboto, dne 26. t. m. vršil 40*dnevni parastos pokoj* nemu kralju Petru. Na tej seji je bilo podpisano več ukazov ministrstva no* tranjih poslov, prosvete in vojne. O meščanskih šolah BELGRAD, 21. V ministrstvu ,za pro* sveto se proučuje zakonski načrt o me* ščanskih šolah. Ministrstvo za prosveto je naroČilo vsem državnim oblastem, pri katerih so zaposleni učitelji kot urad* niki, naj jih prijavijo ministrstvu za pro* sveto, da se bodo mogli zaposliti na šolah. Osnovanje nove stranke v Zagrebu ZAGREB, 21. Te dni so imeli izdaja* tel j i »Nove Evrope« posvetovanje, na katerem so sklenili osnovati lastno poli* tično organizacijo. Baroško vprašanje ZAGREB, 20. »Hrvat« poroča iz Ba* kra, da se v dobro informiranih krogih na Reki govori, da je bila dne 17. t. m. v Opatiji konferenca italijanskih in jugo* slovenskih delegatov, na kateri se je skenilo, da ima Baroš in Delta pripasti Jugoslaviji, Sušak pa dai se ima evakui* rati. Isti list javlja dalje: V zvezi s skle* pi opatijske konference sc javlja z Reke, da se Zanellas vrača iz Rima in da bo dne 25. t. m. sestavil vl.:do reške države. Državni proračun BELGRAD, 20. Državni proračun za l. 1922 predvideva izdatkov 6.941.458.430 din., dohodkov 4.814,052.333 dinarjev. Deficit znaša torej 2 miljardi 127 in pol milj ona dinarjev. Stroški vojnega mi* nistrstva znašajo 1.610,106.997 dinarjev. Ministrstvo za promet ima stroškov 960,965.192 dinarjev, ministrstvo za so* cialno politiko pa 647.694.790 dinarjev. Največji dohodki se predvidevajo od davkov, ki naj bi znašali 1.495,514.166 di* narjev. Dohodki carine so proračunani na 402,000.302 din., poslovne obrti 440 miljonov dinarjev, državne posesti 1.282,536.423 dinarjev. Finančno ministr* stvo je zaprosilo ostala ministrstva, naj reducirajo proračune svojih ministrstev. V kolikor se posamezni proračuni ne bodo reducirali v ministrstvih, jih bo reduciral finančni odbor, ki se bo sestal 26. t. m. Za zboljšanje valute BELGRAD, 20. Danes dopoldne ka* kor tudi včeraj, so bile konference med finančnim ministrom in zastopniki tr* govskih, bančnih, Gospodarskih in i'uu* stri jalnih krogov iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Na teh konferencah, ki so imele posvetovalen značaj in ki so bile danes dopoldne končane, so se pretre* sali ukrepi, ki naj se store za dvignenje kurza dinarja. Sprejeli so se zelo važni sklepi, ki se bodo predložili ministrske« mu svetu v odobrenje. Debate se ie ude« ležilo zelo mnogo govornikov iz vseh krajev države. Zagreb za investicijsko posojilo ZAGREB, 20. Včera je bila po inicia* tivi pridobitnih krogov v predsednštvu tukajšnje pokrajinske uprave pod pred* sedstvom namestnika g. Demetroviča enketa o investicijskem posojilu. Udele* žili so se je zastopniki vseh pridobitnih krogov, bank, obrtnih, trgovskih in in* dustrijskih organizacij in delegati trgo* vinske in obrtne zbornice. Sklenilo se je, da se bodo vsi krogi živo pobrigali za to, da se vpisovanje državnega poso* jila izvede na čim najširši- podlagi. Izplačevanje 20% priznanic ZAGREB, 21. Na sobotni seji zastop* nikov sindikata denarnih zavodov za iz* vedbo notranjega državnega posojila in zastopnika finančnega ministrstva dr. Rade j a M. Jovanoviča se je razpravlja* lo tudi o izplačilu 20% priznanic, izda* nih povodom kolk ovan j a kronskih nov* čanic. Kakor poročajo, je finančni mi* nister ugodno rešil to zadevo in se bodo v kratkem pričele, vsekakor že pred po* tekom podp sovanja državnega posojila, izplačevati 20% prizna-'»ce za vsote do tisoč kron. __ ČehosIovaSka Masaryk na potovanju po Čehoslovaški PRAGA, 22. Predsedni Masaryk je bil na svojem potovanju po Moravskem povsod navdušeno pozdravljen od pre* bivalstva vseh slojev. V Brnu je Masa* ryk sprejel zastopnike čeških in nem* ških profesorjev na brnskih visokih šo* lah, kakor tudi zastopnike dijaštva, ci* vilnih, vojaškihi cerkvenih oblastev itd. Odgovoril je na kratko vsakemu posa* meznemu govorniku, poudarjajoč pose* bej, da se čehoslovaške visoke šole ne smejo podvreči preozkosrčnemu inte* lektualizmu. Politični in splošni položaj Evrope nalaga profesorjem moralno in vzgojevalno misijo. Težko vprašanje moderne demokracije obstoja v vzgoji in izbiri voditeljev. Čehoslovaška drža* va mora postati vzorna država, kajti njen položaj in razvoj njene zgodovine sta ji poverila politične naloge, težje nego drugim. Masaryk je tudi sprejel delegate de* lavskih slojev, kalterim je govoril o sve* tovni gospodarski krizi. Poudarjal je, da so življenski in delovni pogoji na Če* hoslovaškem boljši nego drugje. Cilj Masarykove poKtike in politike čehoslo* vaške vlade je mir. »Ohranili smo ta mir vkljiub velikim tež kočam, toda upo* števati moremo dejstvo, da bi bili že imeli novo vojno, če bi bili delali nepre* mišljeno.« Po obisku Olomuca, Breslave in Uher* ske, Hradište — Bzenec — Hodonin, kjer je preživel svoja mlada leta, je prišel v slovaško glavno mesto Bratisla* vo, navdušeno — saj jle on sam Slovak — pozdravljan. V odgovoru na po* zdravne govore je Masatryk izjavil, da sta združitev Slovaške s češkimi zemljami in združitev obeh državnih parlamentov, slovaškega in češkega v enotno državo, največji uspeh revolucije. Naglašal je, da so se Slovaki udeleževali iredentistič* nega delovanja in bojev, spominjal je delovanje generala Stefanika in slovaš* kih Amerikancev ter izjavil, da je do* bila enakopravnost med obema polovi* cama naroda izraz ne samo v imenu re* publike, temveč tudi v svoji demokra* tični ustavi. Politični program republike jamči za to, da se bosta ohranila slo« vaški jezik in kultura in da se posebno« sti slovaškega značaja že danes lahko se mogle natančno določiti narodnostne • ______ l_ 1 1-.21 <4 rrvraipl meje. On saim bi bil prav rad sprejel tako mejo, toda gospodarski in kulturni odnošaji so tako komplicirani, da so i 1 * - —m__11 ■ ■— i—1 n n 1 ~ 1 h Presse«, ie stavka omejena na uslužbence v delavnicah. _____________ . f*J&n?£§ja take meje nemogoče v vseh evropskih Si h h eksplozija v Nemčiji — 1500 državah, izvzemsi morda prav^ majhne j ^ ^ mesto Ličeno državice. Treba je računati z dejanskim stanjem, in to je, da so vse države na* i ljudi BEROLIN, 22. Včeraj se je zgodila v dokazuje, da so oni, ki naimeravajo res praktično kaj narediti, deležni v Rusiji najboljšega sprejema. Avtorji turške zarote proti zaveznikom v Italiji in na Malti LONDON, 22. Večerni Usti javljajo iz Carigrada: Tekom preiskave, ki se je uvedla zaradi zarote proti zavezni* kom, se je ugotovilo, da je vodstvo za* rotne organizacije sestavljeno od Mla* doturkov, ki so se nahajaii do lanske* ga iCta v Italiji, a pozneje na Malti. Med zarotniki sta bila vezir paša m Esad paša. Romunska in poljska vlada protestirata proti podtikanju protiruskih naklepov LONDON, 22. Iz Varšave in Bukare* šta javljajo, da sta poljska in romunska vladal dali svojim zastopnikom v ino--zemstvu ukaz, da odločno zanikajo vesti o pripravljanju napada na Rusijo. Papež za Rusijo ŽENEVA, 22. Papež je poslal pred sednrku Zveze narodov brzojavko, v ka> tfcri ga opozarja na obupen položaj v Rusiji in prosi, naj zastopniki vseh dr* žav, pod njegovim predsedništvom uve* illi v svojih državah živaihno propagan* do za pomoč Rusiji. Reka Reška občina potrdila volitve 24. aprila REKA, 22. Občina je pil-znala za ve* ljavne izide volitev v konstituanto dne 24. aprila. Dovoljeni so trije dnevi za reklamacije. __ Grška Odpor epirskih društev proti priklon pitvi k Albaniji ATENE, 22. Kongres epirskih dru* štev se nadaljuje. Skienilo se je nekoliko republiko organičnim potom. Nikdar ni'Anilin und Soda * Werke«. Okoli 1^00 noben češki politik predložil Nemcem;ljudi, večinoma delavcev, zaposlenih v narodnih mej in Masaryk smatra, da bil tvornici ki so se ravno teda>^men,a* jih Nemci ne bili niti sprejeli, ker je v ^ali pri delu, je bilo mrtvih. Velikansko njihovem interesu, da imajo v čehoslo* tevilo ljudi je bilo ranjenih. Skoraj vse vaški republiki čim večje število svojih tuše v mestu so se zrušile. Po vseh bhz* plemenskih bratov. Bivša avstroogrska .njih mestih so bile sipe po oknih ra.z* monarhija je bila čudna tvorba: na eni j bile. Manjše poškodbe trm celo Framc* strani nemška, na drugi madžarska: furt ki je ®icv 8e n^juje. »lenua sc jc h^uku manjšina sta tlačili večino prebivalstva t nesrečese protestira proti in zato je ta država morala izginiti. "kSn S^ž^c P^M Argkokastra. in Gorice!, Manjšina na Čehoslovaškem se mora j zovi so bili rekvirirani ;za prevažanje j j .. zavedati, da je dames čehoslovaška dr*|žrtev. Na pomoč so prihiteh francoski žava definitivno ustvaa-jena. Enako bo*jpolki iz bližnjih mest, katerim so se pri* do morale narediti tudi države, ki se ba* družili ognjegasci. \ojaki in ognjegasci vijo z nelojalno propagando. Masarvk ! s krinkami proti strupenim plinom, ki so je zaključil poudarjajoč, da bo vedno napolnili ozračje, izkopavajo mrliče m delal na to, da postanete pravičnost in Ranjence izpod ruševin. Luknja, ki je človečnost smernice vseh ukrenov. i nastala vsled eksplozije v tvornicr, je Nasprotno sklepom parlamentarne, kakih ;50 metrov široka in kakih 23 me* zveze nemških poslancev in senatoijev, da ne bodo iznrementli dosedanje poli* trov globoka. Albaniji. Mala Azšfa Turško poročilo CARIGRAD, 22. Kakor javljajo tur ški listi, znašajo izgube grške vojske te kom bitke ob ^ngariosu in tekom umi* ka nad 20 tiso* .nož, ne vštevsi vojakov, obolelih n» atmalariji. Prve posle^ tične takt'ke, ki se jle izražala v opoziciji rroti politiki čehoslovaške vlade, jc ob* iavilo nemško časopisje več člankov, ki nacovarjajo na pogajanja s Čehi in na sodelovanje z njimi. Posebno agit ra za to nemški agrarec senator Zulegcr. Avstrija Naval na dunajsko borzo _ v DUNAJ, 20. 2e delj časa je bilo op a* kor barv, streliv, amonijaka itd Druz* žati tako med krogi avstrijskih krščan* ba je razpolagala s kapitalom 2^2 miljo* skih socialeev in med sUialno*demo* nov mark. V tvornici je bilo zaposlenih kSđfiSd dunajskimi krogi gibanje 14 tisoč delavcev, 375 inženirjev m 253 proti nevarnemu skakanju tujih valut in . kemikov. Mesečno je tvornica izdelo- Vzroki eksplozije niso še ugotovljen. i dice zasedbe Sidri Hisairja s strami ke* Ne ve se, ali je eksplozija) nastala pri"™^«*™^"1 IrrVl™^ 1>0 v n^ni gazometrih ali pa pri kotlih z žvenleno kislino. Smatra se, da znaša škoda nad 1 mi* liardo mairk. Na borzah *e zavladala ?il-na panika vsled te nesreče, ki je v hipu uničila vse akcije. »Badische Anilin* und Soda * Fabrik« bila ena glavnih nemških tvornic kemičnih izdelkov, ka* maiBstovske kolone se kažejo že v polni meri. Vsled pritiska, ki se izvaja na gr* ško vojsko, je bila ta prisiljena, da iz* premeni smer svojega umika* proti se* veru. Na cesti, vzporedni z železnico Eski Keiru je kolona turških nacionali-* stov zasedla gorski del Karšaildaga. Ta kolonai nadaljuje svoj pohod z name* nom, da se vzdrži v stiku z Kcmailistov* sko vojsko, ki je začel svoj pohod v Bolu. Po vesteh iz kema-ilistovskega vira so turške čete zasedle Sidri Hisar. Umi* kaioča se grška, vojska, ki se nahaja 100 deviz ter padanjiu avstrijske valute. Na [vala približno čelu valutnega reformnega gibanja je ' delKov. stal v prvi vrsti znaini avstrijski voditelj f Za pomoč Rusiji . — Pomoč amster* državni- poslanec dr. Seipel. Vršila so j damske internacionale j se tozadevna zborovanja in konference i BEROLIN, 22. Socialistični listi jav* strankinih vodstev. Toda do resnejših | ijajo, da jle dala amsterdamska! inter* korakov ni prišlo, ker je vse pričakova* naci0nala 9 miljonov mark za pomoč lo, da bo finančni minister prišel iz Pa*; Rusiji. _ riza z odrešilno besedo. Toda dr. Grimm se je vrnil, in sicer s takimi obljubami nekoliko vzhodno od Sidri Hisar j a, se jc ton kemičnih iz* 1 spopadla s turško vojsko. Grška vojska je imela velike izgube in se je umeknila v neredu. glede sanacije Avstrije in glede predu j* mov, daj se je vse upanje razblinilo v nič. Tudi dunajski veliki sejem ni mogel Anglija Angleško 5 irski spor. — Odgovor De Valeri LONDON, 22. Zdi se verjetno, da se okrepiti avstrijske valute. Tuje devize j -- jQ od oYQr De Valeri pred pri* in valute so dan na dan vedno bolj ho*,ZlT^ ^Jlf™ n, ras, hodnjim tednom. Vsebina odgovora De 1 Valeri se smatra za/ tako nejasno, da bo rendno rastle, avstrijska krona pa pidno padala._ _ , 'treba predložiti načrt za odgovor vlad* Tudi današnja borza se je pncelaj v Remu ^^ za irsko vprašanje, ki se je tem pravcu. Za tujim* valutami m de* , ^tkim ustanovil, vizami se je prfcel ob začetku bor^ se j Express« javlja, da bo vsebina večji Sredl odgovora L!oyda Georgea približno ta* borze je doslo do senzacije 'ka*!e: .Nemogoče se mi je z Vami po* Okrog poldneva se je zbralo na Schot*; ga;atiT dokler se ne odrečete svojih za* tenringu poleg borze dva* do tntisoc htev papolni neodvisnosti Irske. Do* ljudi, večina članov krscansko * social* bro b(>f ^ p^ak^e, dokler se ne boste nih strokovnih organizacij, da bi zahte* ^^^n za pripadnike britanske države. vali, naj se borza izprazni in zapre. Var* nostna straža je preprečila težje izgrede. Deputacija demonstrantov se je podala k policijskemu ravnateljstvu, kjer so ji iziavili, da se bo nastopilo zoper vse ne* zakonitosti v špekulaciji Povedali so, da je bilo n. pr. včeraj: v okolici borze aretiranih 31 zakotnih kupčevalcev, da pa bi taki dogodki, kakor je današnji Vaša zahteva, da bi Vas smatrali za za* stopnike irske republike, se mora umak* niti. — Nekateri Ksti smatrajo, da se bodo zara?di angleško*irskega spora v kratkem razpisale splošne volitve. čičerinova nota Angliji LONDON, 22. Ruska trgovska dele* gacija v Londonu objavlja besedilo note, ki jo je poslal čičerin Veliki Britaniji poizkus, da bi se nasilno vdrlo v borzo, ki jo je poslal Cicenn Veliki Britaniji mogli vzbuditi v inozemstvu zelo ne* 'dne 18. septembra. Nota govori o pri* ugodne vtise. Deputacija je bila napro* sena, naj vpliva na množico pomirje* valno. Demonstracije ^ so trpele cel borzni čas, tako da je bila borza cel čas cerni* rana in odrezana od zunanjega sveta. Umevno je, da je nastala prvi hip med borzijanci panika. Tuje devize so zopet padle. Tako je ob zaključku borze pa* dla deviza Zagreb, ki je notirala ob za« četku borze 7.70, na 730. — Toda proti koncu borze so borzijanci zopet dobili hladno kri in borza je zaključila, kakor pravi uradno poročilo, z mirno tsn* denco. Demonstracije so trajale do treh po* poldne. Sele takrat se je posrečilo poE* ciji r izgnati demonstrante. Brezdvomno bo našel ta dogodek na hodu mednarodne preiskovalne komi* srjie v ruske kraje, kjer vlada lakota. V tej noti pravi tičerin, da je komisija pod vodstvom Noulensa podpirana od vlad, sovražnih Rusiji, in da se ji ne mo* re dovoliti prihod v Rusijo. Z dovoljen* •_____:L--J _ l.ivnvu<*iU _ nrain n/vta jem prihoda te komisije — pravi nota _bi se omogočilo sovražnikom so* vjetske Rusije, da pripravijo in izvršijo svoje načrte za napad, na njo. Vendar pa — nadaljujte nota — izjavlja ruska vlada, da je pripravljena začeti direktna pogajanja z vsako vlado, ki res name* rva pomagati stradaj očemu ruskemu ljudstvu, in zadovoljiti vsaki upravičeni želji, ki je v zvezi s tem namenom. Slo« ga med rusko vlado in zastopniki ter agenti Hooverja in dr. Nansena, ki. so že začeli svoje delovanje na licu mesta, fi^es'ika Program washingtonske konference LONDON, 22. Začasni načrt program ma amerikanske vlade za wrishmgton* sko konferenco je bil tako*lo določen: 1. razorožitev, omejitev pomorskih vojnih oprem, podlaga, meja in določitev toza* devnih pogojev; 2. določbe za kontrolo novih vojnih metod; 3. omejitev vojnih oprem nal suhem, vprašanje Tihega oce* anaj in skrajnega vzhoda, — vprašanja, ki se tičejo Kitajske. Razen tega je na programu proučevanje teh le vprašanj: A) teritorialna integriteta, B) a-dmmi: strativna integriteta, C) enakopravnost z upravnega in industrijalncga stališča, D) dovoljevanje monopolov in drugih gospodarskih privilegijev, E) razvoj že* leznic, F) preferenčne železniške tarife, G) stanje sedaj obstoječih dogovorov in pogodeb, H) sibirskaj in kitajska vpra* šanja. 3. Otoki pod mandati. Ta načrt je bil poslan vladam, ki se udeleže kon* ference. Te vlade so bile obveščene, da se temu programu lahko dodajo še dru* ge točke, kakor tudi, da se lahko neka* t ere točke vzamejo iz njega. Poučeni angleški krogi izjavljajo, da so točke programa presplošne. Doslej ni bil določen za konferenco še noben an* gleški zastopnik. Govori se, da bo do* ločen tudi Bonar Law za delegata, če* ravno ni še o tem obveščen. Točka o raizpravi glede vojinih oprem na suhem zadene na veliko opozicijo. V Londonu so vedno simatrali, dal se bo razpravlja* lo največ1 o vprašanju Tihega oceana. Čeravno ni nobene točne informacije, se vendar smatra,, da nameravajo Zedinje* ne države najlprej razpravljati o vpraša* nju razorožitve. Slovenski storiš!! Opisujte svoje otroke o slovenske iole I Domače vesti Istvo — kadar prihaja s pritožbami radi tolikih t krutih žaljenj na vseh koncih in krajih — po-Smrtna kosa. 18. t m. ie v tržaški mestni I mirjevatl in tolažiti, češ da je marsikateri ne-bolnišnici umrl na posledicah vojnih muk po- dostatek izviral ,z prehodnega režraia, ugn- slovodja v Dreherjevi pivovarni, Bogomir nega stanjaitd. Toda ko bo ^vladala v deželi Privršek, doma iz Hrastnika pri Celju na Sta-j »rava Italija, pravijo, tedaj boste videli, kaka jerskem. Pokojnik je bil vsled svojega čistega svoboda v te, državi k,er m cenzure!! Res značaja in zvestobe do svojega naroda priijub- je. Pri nas m cenzure. Sa, se smejo tiskati na -Ijen med vsemi svojimi tovariši. Za njim žalu-j H",sa žaljenja m najdrznejša hujskanja proti jejo vdova in dva nedorasla otroka. Ravnatelj slovenskemu zivlju. Včasih se celo plakatirajo tovarne in g. Kuštrin sta pri tej žalostni priliki m državno finančno oblastvo pritisne svo, pe-darovala otrokoma znaten snesek, za kar jima nan Y* seotembra. da, vdova izreka svojo globoko hvaležnost. Spomin jim odpoveduje. »Era Nuova« je priobčila nekaj odstavkov iz naših dveh člankov o slučaju Ivana Bona. Pri* stavila je svojemu poročilu par oporni* nov, s katerimi moramo seznaniti naše bravce: Zažig Narodnega doma pri Sv. Ivanu in nasilstva v hotelu Evropa se niso iz* vršila radi čina Ivama Bona. Odgovor: Ali hočete gospodje pri »Eri Nouvi«, da vam pomolimo pod nos tiste letake, ki so bili nabiti po celem Trstu, Ali nismo v našem listu dvakrat priobčili tozadevni odstavek iz »Popola di Trieste«? Ali vam res odpove vsak spomin, ko gre za slovensko lj udstvo! Ali vam ni znano, da so požigaici Na* rodnega doma ob svojem odhodu za* vpili nad usmiljenja prosečo gospodinjo: »Vi tudi niste imeli usmiljenja z nami, ko ste odkopavali naše mrliče na hribu Cappucciu!« Odkod vzamete sedaj pre* drznost za trditev, da ni zažig Narodne* ga doma v nobeni zvezi z dejanjem Bona? Vi trdite tudi, da je narodnost storilca navsezadnje »brez vsakega pomena«. Odgovor: Zakaj ni' bila njegova na* rodnost prej brez vsakega pomena? Vi pozivate naše voditelje, naj si iz* prašajo vest in naj ne delajo zdražbe med plemeni naše dežele. Edinost naj neha: s svojim hujskanjem. Odgovor: Prej: so nam sežgali naša kulturna sre* dišča, uničili naše imetje, pretepli do krvi naše voditelje, potem pa pride me* sto zadoščenje poziv, naj ne hujskamo in naj vendar ne motimo mirnega so* žit j a med domačima narodoma. O kvaliteti takega pisanja si bo naše prav za morajo vpisati vsi otroci, ki jih nameravajo pohajati v šolskem letu 1921-—1922.. brez izjeme, tudi taki, ki so odnosno šolo pohajati že v preteklem šolskem letu. Dolžni pohajati ljudsko šolo, so vsi dečki in deklice od 6. do dovršenega 14. leta. Izvzeti so dečki in deklice, ki obiskujejo kako višjo šolo, dalje taki, ki se poučujejo ali bodo poučevali privatno doma, razen teh otroci, ki vsled kake duševne ali telesne hibe sploh nobene šole se morejo pohajati in slednjič taki, ki jih __1za:X.___ LI__i___ !_ Ir^fororfalrnli rflZlOfe UUU31VU pi i Li jiiv s'") k ~ ~ —"—j" r — — in čat na take lepake. Dan XX. septembra, dan | je politično oblastvo iz kateregakoh proslave uedinjenja Italije pa nam je prinesel j oprostilo od pohajanja šole. veliko presenečenje: opozoril nas je, da imamo j Vsi dečki in deklice, ki se imajo vpisati na vendarle tudi pri nas cenzuro. Na tržaških zi-| mestnih ljudskih šolah v mestu, se imajo pred-dovih so blesteli lepaki, kjer je bilo celo bese-j staviti v gori označenih dneh v soli lastnega dilo proglasa nekega italijanskega društva za- rajona. Dečki m deklice, ki se bodo proučevali plenjeno od prve do zadnje besede. Pobeljeni na domu ali se bodo vpisafa v kako zasebno proglasi so bili zgovorna priča, da se da cen- šolo kakor tudi oni, ki vsled kake telesne ali zura vendarle uporabljati, kadar se zdi vladi j duševne hibe sploh nobene šole ne morejo obi-potrebno in prav. skovati, se morajo naznaniti tekom meseca Pristrižena avtonomija. Svoj Čas so naši ita- septembra t. I. v anagrafačnem uradu, lijanski sodeželani zagnali velikanski krik, ko Kdor se teh določb ne bo držal ali ne bo vpije dunajska vlada (menda v letu 1906.) odvzela \ sal svojih otrok v gori označenih dneh, bo tržaškemu občinskemu uradu takoimenovani kaznovan po veljavnih zakonih. prenešeni delokrog, t. j. posle političnega obla-stva prve instance. Vlada je opravičevala svoj korak, češ da pri občini ni zadostno zajamčeno nepristransko postopanje. Sedaj je ital. vlada vrnila municipiju to, za prebivalstvo važno poslovanje. Toda le deloma. Pravica podeljevanja obrtnih konsorcij — gostiln, kavarn, barov itd. — pa ostane pridržano državnemu oblastvu, in sicer redarstvenemu oblastvu. Čudno pa je, da se italijanski listi radi tega prav nič ne hudujejo, čeprav je vlada s svojim ukrepom izrazila tržaški občini nekako nezaupanje. Oblast se baje izgovarja, da je v Italiji običaj politične posle tako razdeljevati. Torej bo imela tudi tržaška avtonomija svojo luknjo. Še bolj čudno pa je, da je v tej, radi njene svobode toliko hvaljeni državi ravno redarstveno oblastvo poklicano, izvrševati posle, ki tako živo režejo v vsakdanje koristi prebivalstva. Trst, 23. septembra 1921. — Izredni komisar. Interesiram se opozarjajo« da se imajo nasloviti vse vloge, ki se tičejo izvoza ali uvoza, od 25. t m. dalje na naslov: VI. oddelek pri generalnem civilnem komisariatu v Trstu. Vsa Šentjakobska društva se vabijo ▼ dvorano DKD ▼ nedeljo 25. t- m. ob 10. uri zjutraj na sestanek, kl je feredro važnosti. Sklicatelji. Iz triaSkega živlienia Tragični samomor nervozne mladenke. Pred snočnjim okoli 10 ure, ko se je vračal sin železniškega čuvaja, bivajočega v Čuvalnici št. 878, (v bližini Barkovelj) po železniški progi proti domu, je zagledal med potjo kakih 50 korakov pred čuvalnico svojega očeta truplo, ki živo reze,o v vsanoanre .tonse Pr«uivai>tva. je ležalo na progi Sin železniškega čuvaja je Zlasti pa mora naredba osupniki vsakega Trža-! stopil k postavi, ki ye bila po telesu, posebno čana, ko vendar vsakdanji dogodki v mestu pa po glavi močno okrvavljena, m ugotovd, da pričajo, da ima redarstvo pač mnogo drugega gre za žensko^Brezzobovlekel^s proge mrtvo neznanko in šel naznanit na orož-niško postajo v Barkovlje, kar je videl. Kmalu potem sta prišla na lice mesta brigadir in orožnik, ki sta dognala, da je povozil mladenko nujnejšega posla, ki res spada le v njegov delo krog. m Socialisti so dali zapleniti tiskarske stroje komunističnega Lavora tor a. Po razkolu v Li- , —. — —-----. - . M vornu se je začel v Trstu boj med komunisti in! vlak. — Pozneje seye dognalo, da se piše sa socialisti radi lista Lavoratora. Komunisti so momonlka AIbma Moser sla» 17 fct^sltanu zahtevali zase list in tiskarno in jo tudi s silo'joča v ub« deli Arcata st. 7. Moser)eva^si ,e zasedli. Socialisti so temu ugovarjali, vendar j vzela baje življenje, ker tiju ze delj časa na je tedaj prišlo do sporazuma. Domenili so se,: živcih. Pripomniti je še, da je mladenka vec-da pridejo 3 sedmine tiskarske opreme v roke i krat pravila, da se bo vrgla pod vlak. socialistov, ostalo pa postane last komunistične | Truplo je bilo odpeljano v mrtvašnico mestne stranke. Pozneje se je sežgal Lavoratore in je bolnišnice. bila vničena delavska zbornica v via Madon-1 Vlom ▼ železno blagajno. — 30.000 lir škode. * ' * zlatar gosp. urarno v _ _____začude- — . -" V* i • i- - sti so se pa obotavljali izročiti socialistom n;em dognal, da so ga ponoči obiskali nepo- tovi italijanski listi v času narečje ne= stro^ -n 0prem0t ki je pripadala po dogovoru Obijeni nočni gostje-tatje, ki so prevrtali že- sreče. . , socialistični stranki. Čas je potekal, a komuni- iezno blagajno in odnesli iz nje za 30.000 lir ur, Narodnostna genja. V svojem poročilu o juo- st- strojev niso marali izročiti. Zato so vložili verižic in raznovrstnih draguljev. Na lice me- • 1 ______1__-__« aU^I a4«I a i l Knnnln fl 1 . .. * _ . ____ # ti •____. -. - • J _ J0 sta so prišli policijski agentje m dognali, da Vesti Iz Notranjske V Vrhpolju pri Vipavi so imeli 11. t. m. lepo prireditev. Uspeha so bili vsi veseli. Igrali so igro «rLovski tat», ki je v pravem pomenu besede že drama, ki zahteva boljših igralcev.'. Kljub temu so igralci v Vrhpolju dobro izvršili j svojo nalogo. Tudi zbor je častno rešil svojo! nalogo. Zapeli so posebno lepo «Venček narodnih pesmi.» Vsekakor smemo biti veseli uspeha te prireditve. Le tako naprej! Še marsikaj lepega nam boste lahko pokazali. lina črta M- Urnik od 1. julija 1921 Lir Kmetijska in vrtnarska gosp. zadruga v Trstu. V nedeljo, 25 t. m. ob 9. predpoldne v zadružnih prostorih oaborova seja. Žito. Žito raznih vrst je po nekaterih krajih bolje uspelo, po drugih slabo. Trgovina z žitom srednja, cene v Ameriki polagoma rastejo. Olje.Cena raznih vrst olja se na svetovnem trgu drže za sedaj stalne. * • • TRŽNE CENE. Trst, dne 22. septembra 1921. Krompir.....—.80 —■— Glavnato zelje • . -....... —•— 2.— Paradižniki . • • , Radič...... Kumare . • • • < Ma lančane • • • < Čebula . • • • < Citrone..... Jfljca *••«•■ Breskve • • • • , J l uške . . . . < Fige ..•>•< Grozdje . • • • i Jabolka . . . . . Češplje ..... Sadje: • • n . . n —" 1- 2.20 . . * —140 . . . —1-40 . - - — 1 - • . „ -.20 -.40 . . . —.65 —.70 . . „ -.— 3-20 . . . —.— 3.20 . • , —!.»> . . . —2.G0 . n —2.80 . . . —2 60 šlorzna porežila* Tečaji* Trst, dne 22. septembra 1921. Jadranska banka Cosulich . . . . Dalmatia . . . . GeroUmich . , Libera Trie sti na Lloyd . . • • , Liissino ... i M^rtinolich . • , Oceania • . • . Premuda . . . , Tripcovich • • < Ampelea : 60 333 215 1420 430 142' 701 162 280 345 325 6 In Cement Dalmatia .•«..< .........322 Cement Spalato . ..............260 Tnja valuta ca trža tU cm trgu« Trst, dne 22. septembra 1921. nar-juuusiua » - - sti strojev niso marali izročiti, ^.ato so vioziu verižic in raznovrstnih draguljev. Na lice me Ijanskem velesemnju je zabeleziL «11 Kopolo . sociaiisti tožbo in sodišče je razsodlo stvar v sta so prišli policijski agentje in dognali, di. Trieste« tudi izjavo odličnih slovenskih P1^" j prilog socialistom. Proglasilo je čez tiskarske so prišli talovi v zlatarnico skozi kinematograf teljev: «Danes dihamo svobodno. JNi vec s{rojc sekvester. Zatopnik vlade, dva odvet- «Romas in skozi mlekarno Berte Lenigojeve. je dnšila»! i o izjavo ^ponatis- njka ^ sodnijski poduradnik so se podali v v morjn :c iska|a tolažbe. Včeraj zjutraj okoli nil «Popolo>» brez vsake pripombe, ni p torej --mori nKema stran- ^ ' ' » i i- . -___i---„ ttlioi strije. ki nas »c dtišil£»! To izjavo je ponati - 7 i i • t („.„; uin-u. lil suumprij ^uMuiuuu^ t------------V mrtrlll «C lSKaia lOtllZDe. VtCICJ ^ il Popolo* brez vsake pripombe n. n tor.j tiskarn0, Tedaj pa |e naslal med obema stran- J povlekli tri osebe iz kanala porekaL Dalje je izjavil poročevalec, da so se kama or y kak-ni obIiki naj sc izvcde z..- GioaLhinrRossini 17 letno služkinja Slovenci šele sedaj začel, bterarno bližati Ita,plemba< Socialisti so hoteli, naj Lavoratore v^niacevo Služkinja se je bila vrgla v morje lijanom, ker je poprej nemški vpliv — torej zatvori SV0j0 tiskarno in naj list do končne r©. , . ' . ' k • • izrfnala od doma go-___i:.. T-^^im-i — in 7_nhrameval! — ... ___t ■ • n v_____tom.« 0tlJL. r«*Ui ' i • it _ '.anun "»»■■(« ^-..»-i—/ —- —------------Daie raai tega., Ker jo je -----, „ a&ranievai. — ;gitve preneha izhajati. Komunisti so se temu 'dinia k;er jc bila služila. S temi izjavami je <-Popelo* snm temeljilo ovr-^^j. jn pcvdarjali. da lisi kljub zaplembi lahko, ^eče. Predspočajim se je vnelo v gel prejšnji večni krik na italijanski strani, ce« izhaja Stvar j, bila predložena sodniku v | skladiš5~ Arnolda Luzzata v ulici S. Maurizio da je Avstrija protežirala blovence! Kesmca razsoabo in ta je v tem slučaju dal prav komu- gt" 12 ve- nerabljivih vreč. Na lice mesta so je pač ta, da je Avstrija clušila Slovence m jih nislom# Lavoratore bo naprej izhajal. Ćez ti- ^ pokifcani ognjegasci, ki so po enournem z vsem svojim aparatom ovirala v njihovem skarno ,-c ,'meiiovaen sekvester in javni organi delu%,01jasiii goreče vreče. razvoju. Avstrija je vladala po znanem, proslu- paz;:Q na l0f da nc izginejo iz poslopja stroji y B------— lem pravilu: divide et impera! Razdvajala j3tin oprema^ svoje narode, da jih je tem lazlje «vladala» in Kako naj si tolmačimo to? Ves Trst je čital dušila. In Italijani v teh krajih ne morejo utajiti, v talijanskih listih poziv vodstva ^bojevniške j Lepa naša domovina, i o pesem so oaje p«n da se ne bi bili dali zlorabljati proti Sloven- zvezes>f svojim članom, naj ne posegajo z nika- na gt. Viški gori. Ob ti priliki so zopet nasto-cem. Koliko britkih tožb smo dvignili tekem lef, kim nastopom v nedeljsko procesijo, da ne bodo pQi orožniki, ki se jim je zdela pesem silno neradi te slepote Italijanov v naših krajih! Nepre-I ______a^a^ t^o^lrorfa TM-obival- ___nketni A-r^a-vt* tn so oo ooročilu neka- stano smo jih opozarjali, kako s sv slepo gonjo proti svojim slovenski] nom služijo tujim naklepom, sovražni £BIUU u ax u«^^«--— —«««« BB. ------------- t i* • a k cem in Italijanom! To je sedai ugotovljeno tudi ^0Čcj0 pokoriti vodstvu, ali pa obstajajo še ka- kateri se imenuje »domovina* ali kaj podob-v poročilu "Popola» o ljubljanskem velesemnjui ke «ZVeze»?! Sicer pa ni naša naloga, da nega, za protiitalijansko. Svetovna vojna ie temeljito izpremenila raz- zasiecjovali ta, večkrat opazovani pojav, i «Rigoletto» in «ToSca». Gledališka družba, Vesti iz Goriške Lepa naša domovina. To pesem so baje peli i— -------1---—i-- . ui idiieuuviia it- io nn nnisa drugih lfudi po- cujvi » —r-• .... 1 . V nedeljo, 25. t. m. ob 10. uri zjutraj se bo vršil v Gorici, v kavarni izredni občni zbor akad. fer. društva «Adrija» v Gorici. - Odbor. ____I_________________ ____________Crnice. V «Edinosti» z dne 18. septembra je gonjo služi resničnim interesom Italije, sedan- in meščanskih šolah v mestu se bo vršilo 26. bilo v dopisu o shodu KDZ v Črničah pomotoma jim in bodočim. jn 27. septembra t. 1. j poročano v resoluciji, da se zahteva i nI vina Ali obstaja cenzura ali ne? V prehodni dobi. Na ljudskih šolah spodnje in z g o r-1 na osebo, dočim se pravilna resolucija ko nameravajo našo deželo tudi upravno pri- nje okolice se pa bo vršilo vpisovanje glasi, da se za vinogradnika zahtevajo 3 hI vina klopiti Italiji, skuša vladna gospoda naše ljud- 26., 27. in 28. septembra t. L Na teh šolah se, na osebo na leto. avstrijsko nemške krone . češkoslovaške krone • • dinarji........ leji marke dolarji .....* . • Irancoski franki • • . . švicarski franki .... angleški funti papirnati . angleški funti, zlati . . napoleoni ....... . 1.(50- 1.80 . 27.75- 28 25 . 4s.--48.— . 22 50— 23. =10 . 22.75- 23 75 . 23.85- 24.— . 17025—171.25 . 413--417.- . 89.75— 90.25 . 110.-112 — . 88 85— 39.25 ČAJ cdprt in v zabojčkih po L 1.— prodaja trgovcem in kavarnarjem Srečko Bajt, Idrija. 1744 Tja ODHOD 3.80 6.9 » 7 50 8.75 9 45' 10 20! '1,05 l2.r- «3 — 13.55; 14.55 j '6.15! 16 75 i 17.7 11 20.50, 21,00; 22.25 23.-i l'8.35 7.— 7.40 8.10 8 15 8.25 ij 8.35 8.45!! 8.50 D,— 9.10 9.15 9.30 945 9.50 10.— 10 201 0.30' 1035 10.45 11.— 11.15 11.451 g Trst (P. Oberdan) S Bazovica...... j Kozina-Herpeije • Tuble ...... Materija..... MarkovšČina ... Grndišče..... Obrov ..... Hr .šica..... Pcdgrad ..... Račice •••••• Starad ...... Pasjak ...... Š.ipjane..... Rupa ...... Permani..... Jurdani ..... Jušići...... Mntulje ..... SiS »»^vDjaliji (trg) fitka (Trj L Smisli) jft Trst Podgrad [jNazaj Lir 12.- I 11.25 ;! H— |i 10.50 || 10.40 rl 10 30 f 10 20; 10.10 0.05 ! 9.55 9.45 ' 9. ■ 5 It 9.05 H 8 ' 0 .1 8 30^! 8 20 8.05 II 8.— 7.30 7.-- 28.35 26.051 22.36 .'0 45; 20.-'«' 18 70 17.85 16 95' 16 05 15.85 14.25; 13.25 II 65 1106 0.15 5.4« 4.30 3 — Lir Tja 3.80 6.90 750 8.75 9.45 10 20 H.05 I.'.-13.— 16.30 17.10 1735 17 50 18 -18 10 18.'i0 18.25 18.30 18.4U ODHOD 9 iY Trst (P. Oberdan Bazovica .... Fozina-Herpelje Tubi je..... Materija .... Markovšćina . • Gradišče .... * brov..... Hrušica . . . . Podgrad . . . . Nazaj 9 30 9. 8.40 8 25 815 8 05 7.50 7 45 7 4» 7 30 Lir 13.— 10 20 7.50 (i.HO 5.35 3.85 3.-' 2 10 1.20 Raipis služb©. Večje trgovsko podjetje v Ljubljani sprejm« v službo 2: RAVNATELJA s: Reflektira se na izvežbano nioč v koloni alni in po možnosti tudi v železninski c,;okI. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevam5 plače, naj se pošljejo čim reje na poštni pred-I št. 14, Ljubljana. 77G Na račun se odda u zelo prometnem kraja, tih kolcflvorn. Zahteva se primerna kavcija. 7G-* Naslov pove upravništvo Edinosti. & ^ >J ti ŠIVILJA zmožna vseh del pride na dom. Naslov pri upravništvu. 1745 SOBA s posteljo se odda. Via Ponziana 63, Sv Jakob. 1746 na najpromelnejšem kraju, v ka'eri se cahaje t govina že nad 50 let, se proda pod ugodnimi p^goj. — Pojas iila daje posestnih DR sGOT-N LAFA NE, Idrija. ?*<: PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fonderia 7. 1747 IZREDNA PRILIKA. Proda se poročna soba iz belega lesa za L 600.— Ulica Solitario 1. Choen. 173S S2 UKAUNiK z družino išče stanovanje za stalno bivanje obstoječe iz 3 sob, sobice, kuhinje in prostranskih prostorov, v mestu a!i Rojanu, Barkovljah, ali na Opčinah. Naslov pri upravništvu. 1742 NA PRODAJ je v tržaški okolici ob cesti hiša, za vsakega obrtnika, s primernim lokalom, najlepua lega, s stanovanjem za eno družino. Naslov pri upravništvu. 1743 KROJAČNICA V SEŽANI^3ri poŠti, sprejema vsa dela zelo po ceni. Delo kmečkih oblek L 40.— do 50.— finejših mestnih L 70.— do 80.— Zbirka vzorcev blaga po zadnjih znižanih cenah na razpolago. Uljudno se priporoča slav. občinstvu Vodopivec, krojač. 1741 HIŠA v Ilirski Bistrici, z gozdom, travniki in nevarni, se po ugodni ceni proda. Naslov pri upravništvu. 1738 KRONE, goldinarje in srebro kupujem po najvišjih cenah. Trst, via Guido Brunner št. 6 (ex Bachi) špedicijsko podjetje, telefon 31-68. 1739 m PODLISTEK R ene Thćvenin. Železni maSik Gospodar je omahoval in bi se bil zrušil, da ga ni podpiral tovariš. V tem pa se je nekdo nagnil k njemu in neki glas mu je zašepetal: — Vse je pripravljeno za nocoj. Pričakujte na vrtu palače po zatonu solnea. V tej noči vstopimo v tempelj! Desroches se je vzravnal ter pogledal, kdo da je govoril. Bil je Pedro Ibanez. POGLAVJE XXII. V globoki temi. Trojica mož je več ur napredovala v najgo-stejši temi, zasukali so v neki podzemski koridor, ki so ga našli, skritega v nekem žrelu gore, na vznožju velikega vršaca v obliki stožca, ki ga je bilo lahko izpoznati kot ugašenega vulkana. Bruhal j edaljni minolosti in raztreščil skalo, ali, galerija, po kateri so hodili ti trije možje, je bila delo človeške roke. Spuščala se je v obliki pravilne spirale, presekana tu pa tam, vsled razkavosti zemlje, v široke stopnice. Tema je bila neprodirna, ali previdnost ni dopuščala nobene luči. Na čelu je stopal Qui-terio, ki jer brez oklevanja znal ubirati pot, kar je posebno lastnost Indijancev. Zbežali so iz palače, porabi vši trenutek, ko je bil Mavrici j Tarnier odsoten, ker je bil ta nasproten temu| podjetju, dočim je bil Pedro Ibanez ves vnet zanje in je zatrjeval: »Ali v tej noči, ali nikdar več.« In res: nevarno podjetje je imelo v oni noči to prednost, da so bile »železne stvari« oddaljene, ker so povodom slovesnosti, ali radi katerega drugega tajnostnega vzroka, proti večeru izginile v dolino v sklenjenem galopu. Druge še gorostasnejše »stvari«, ne sposobne za boj, pač pa koristne za delo, so prišle z gora v tistem pomebnem dnevu. Od vseh strani, iz palač mesta in iz zemlje same, iz rek, so prihajali ti čudni "stvori: nekateri gorostasni, drugi drobni, drugi leteči, nekateri počasni. Prikazali so se in izginili. Kam so šli? Ena sama stvar je bila gotova: njihov odhod, za kar je dokaz, da je vsak meščan dobil ukaz, da mora biti vso noč na straži mesta. Temu ukazu se niso pokorili posebno točno, ker se je ljudstvo po tridnevnem postu, zaukazanem po zakonu, udalo pijano, udalo uživanju slavja, ne da bi se menilo za to, kar bi se utegnilo zgoditi v mestu, toliko manie pa, da bi šlo na stražo na zidovje mesta. Trojica je korakala vedno molče v neprodirni temi po globinah gore, ko se je Quiterio iznenada ustavil ter je, stisnivši roko gospodarja, šepetal: — Poslušajte! Peter Desroches se je ustavil ter skušal razločiti hrup, ki ga je slišalo fino uho Indijanca. In po nekoliko minutah prisluškovanja je Cul nedoločno oddaljeno mrmranje, podobno pridušenemu hrupu. — Kaj je? — je vprmial Pedro Ibanez, ker je bil nestrpen, da bi model napredovati. Ali, vsak odgovor je bil brezkoristen, ker je oddaljeno skrivnostno mrmranje postajalo jasnejše in je poraŠčalo. — Kaj je ta šum? — je rekel Ibanez. --Zdelo bi se, da gredo nad našimi glavami težki vozovi. — Ali ni morda kak potok, pod katerim gremo ravno? — je menil gospodar. — Ne — je pripomnil Indi)anwo.— j" ŠU~ menje vode, marveč ognja. Glejte pred-se v daljavo. In res so se v globini galerije, kakor luči v močvirju, izmenjavaje vžigale in vgašale luči, iznenadne in modrikaste. Zrak v podzemlju je postajal še težji in je nekoliko dišal po žveplu. — Veliko bolj mi je všeč, da smo naleteli na ogenj, nego pa na luč — je rekel Quiterio. — Gre tu enostavno za vulkan. In res je staro ognjišče, še vedno živo v svojem globokem prepadu, izpuhtevalo iz skalovja razžarjene pline, ki so godrnaje prihajali iz goreče ječe. Kam vodi to podzemlje? < Peter Desroches je bil vznemirjen, dočim so bili tovariši gotovi svojega cilja. — Pogumno naprej! mu je rekel Indijanec, In Pedro Ibanez je — položivši roko na ramo gospodarja — dokazoval potrebo, da nadaljujejo pot. In šli so dalje uro časa po galeriji, ki se je zopet vspenjala in postala temna in tiha. Tihi in slepi hod v hrepenenju po nepoznanem, je izcrpljal moči obeh Evropejcev. Indijanec pa, neutrudljiv in lahan, bi bil nadaljeval kdo ve kako dolgo, da ga ni neko novo presenečenje neprijetno ustavilo. VELIKO množino mleka pasteriziranega polnotolščobnega, odda mlekarna v Št. Vidu pri Vipavi. Odda je ali na postajo, ali pa postavljeno v mlekarne, po zmerni ceni. 1740 POZOR! Srebrne krone in zlato .^o najviših cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I- 38 ZLATO in srebrne krone plaCam već kot drugi kupci. Albert Pevh. urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). , 44 ISKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Chiozza 50, pritličje. 1735 ŽIVINOREJCI! Pokvarjene testenine po L 1.— kg. Via Udine 10. 1733 16 LETNA gospica išče sluvžbe v pisarni ali trgovini. Ponudbe pod