ir ir HOSCANSKA gj-ASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO III. APRIL 1962 Sl. 4 Trije dnevi v maju Kot vsako leto bomo tudi letos Mtenovali 1. maj. To je praznik “vne8a, človeka, to je praznik prcl> ria4i' Prav zato, ker je to naš se nanj pripravljamo z šen'-,rn zanos(>m. z večjim navdu-Dn(lem‘ krošnje proslave bodo usr?,i fC Predvsem po občinah, „ '•ia bo kot vsako leto v Beo-s.n tlu- Na tej proslavi bodo za-uPane vse republike. občini bodo v vseh pod-s ^Itl organizirali lastne proslave olturnimi programi, zborova-jetihVeSeliem. Proslave po pod-Porn ^do dostopne vsem obča-koi X nc 8411110 članom delovnih Pioni V0V' Podjetja bodo obiskali PalilrSlt* odredi, kjer bodo nasto-0S 8 svojimi izbranimi sporedi, ani-n. a občinska proslava bo 27. XVDa ob 18- uri na telovadišču naif *>artizan-Moste. Po kratkem ji ,, V?ru bodo nastopili recitator-o- Bodbenikj iz Poija in Most in Drvi^eVSlta zbora. Na večer pred ore>„- foajein pa bodo mladinci (j„l0 ‘lz*rali kresove na Jančah, kaio C.u in drugod. Ne bo manj-Ba mnfM Plesa na prostem. Prve-HiCa aja v zgodnjih urah bo bud-ločili nat? Pa se l>°do občani od-0koije?a izlcte v bližnjo in daljno PopUam* dnevi so najlepši dnevi biij- '• To so dnevi, ko se pre-Par Zlv|j<‘nje v naravi, dnevi, ko Uživ;a e vete in poje, ko narava v, ze o* , eiovck ie izbral J icl0v,1 Prav v maju svoj dan. bt zT‘c sama v sebi. Tudi delov-^brai'1 narave, zato si '"lovu * * * zikcbj ti O» vrJ r°(la l'Ba človeka, praznik dela. V Piai '^ delovni človek praznuje •eti ™ ®e en dan, ko si je pred ^/'“‘ril dvojno svobodo in totjc Zniago. Zmago nad okupa-vaisk0 n .sv°bodo izpod izkorišče-Jiaju *a ^rma. Tudi ta dan je v iivl^£eSeCU Prebujajočega se ','b tlailllarave pa je priigrala še k r<,js. . z-a naše najmlajše. To Variša f.,! dan našega voditelja to-v dolgo pot bo letos prc-^'pfline j Vna štafeta s pozdravi ^ravi Vs.'k VSeh republik, s po-h-* ^Bli i, * na®**1 državljanov. To Ti, Izraz«!, B vlsrtni Pozdravi, polil- • Tr|. hvaležnosti tovarišu h s« najlepši dnevi pomla- PoS’ -le.0;rini niesecu maju za ’ Za državdj. ^oveka’ 241 niladi- Na ozemlju naše občine je skupaj 114 raznih industrijskih, gradbenih, prometnih, obrtnih, komunalnih, gostinskih, kmetijskih in drugih obratov, ki s svojimi ustvarjalnimi silami krepijo našo gospodarsko moč in dvigajo življenjsko raven občanov. Prav omenjene gospodarske organizacije prispevajo kar največ sredstev za uresničitev gospodarskega načrta in občinskega proračuna OB SPREJETJU DRUŽBENEGA NAČRTA IN PRORAČUNA Brez liMienih sprememb MNOŽIČNA RAZPRAVA IN ŠTEVILNI PREDLOGI Na svoji 12. redni seji dne 16. aprila sta oba zbora ObLO Mo-ste-Polje sprejela družbeni načrt in proračun za letošnje leto. Na seji v marcu so odborniki razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna za letošnje leto ter ta načrt predložili zborom volivcev v razpravo. Zbori volivccev so v prvi polovici aprila razpravljali o predloženem predlogu, pristavili več misli in predlogov, nato pa je svet za družbeni načrt in finance poročal ljudskemu odboru o predlogih zborov volivcev. Šele na to so sc odborniki lotili dokončne razprave in naposled sprejeli družbeni načrt in proračun. O tem, kaj je vse predvidenega v družbenem načrtu in proračunu, so naši bravci dobro poučeni, saj smo celotno gradivo objavili v prejšnji številki. V teh vrsticah pa bi se omejili le na nekaj napotkov, ki so bili izrečeni med razpravo na seji ljudskega odbora. Predstavnik sveta za družbeni načrt in finance tov. Ado VLachy je ugotovil, da so bili vsi zbori volivcev sklepčni — razen v Šmartnem. Volivci so predlagali številne dopolnitve, ki pa bistveno ne spreminjajo predloženega načrta in proračuna. Gre za manjše dopolnitve na področju komunale ali pa za večje investicije, ki so že zajete v perspektivnem družbenem načrtu. Zaradi tega teh predlogov volivcev ni moč obravnavati v okviru letošnjega načrta in proračuna. Vse predloge zborov volivcev bodo obravnavali pristojni sveti in ustrezne službe, nato pa bodo volivci dobili odgovor na svoje predloge. Glede realnega povečanja šolskega sklada je ugotovljeno, da so tudi prosvetni de- lavci postavljeni v drugačen položaj, kot so bili doslej, saj gre za njihovo osamosvojitev pri finančnih zadevah, upravljanje s temi sredstvi in večjo storilnost. Pri uporabljanju skromno odmerjenih komunalnih sredstev je treba upoštevati predvsem potrebe po vzdrževanju oz. prioritetne liste novih gradbenih del. Posebna komisija je obdelala problem ureditve uč- nih pogojev na šoli v Sostrem in njen predlog je bil v celoti sprejet. Gre za nakup opreme, napeljave vodovoda, kanalizacije in še nekaterih manjših popravil. Tako se bodo izdatki za ureditev tega vprašanja povečali od predvidenih 14 in pol na 18 in pol milijonov. Glede izgradnje šole v Jaršah je bil pooblaščen svet za kulturo in prosveto, naj sam odloči, ali in v kakšni fazi naj se začno dela pri izgradnji šole v Jaršah — seveda glede na preostala in dokaj skromna sredstva. Proračunski izdatki v letošnjem letu so v primerjavi z lanskoletnimi proračunskimi izdatki večji za 66 %, napotki pristojnih organov pa so predvidevali le 20-odstotno pove-(Nadaljevanje na 2. strani) VSEM OBČANOM ČESTITAJO OB PRAZNIKU DELA Občinski ljudski odbor OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS IN VSE OSTALE DRUŽBENE ORGANIZACIJB Volivci predlagajo Od 1. do 15. aprila so bili zbori volivcev. Na dnevnem redu je bil predlog družbenega načrta in proračuna naše občine za tekoče leto. Razveseljiva je ugotovitev, da se le v Šmartnem volivci niso sestali, da bi razpravljali o tem vprašanju, medtem ko so se v vseh ostalih volivnih enotah volivci sestali in razpravljali ter na koncu izrazili tudi svoje mnenje v zvezi s predloženim načrtom in proračunom. Predlogov je bilo precej, vendar le-ti niso bili upoštevani v letošnjem načrtu, ker so bili po svoji vsebini ali manjšega komunalnega pnmena ali pa so vprašanja večjih investicijskih Dosegov, ki so že upoštevani v perspektivnem načrtu razvoja naše občine. Kljub temu pa se je naše uredništvo odločilo objaviti nekaj predlogov, ki so jih sprožili volivci na zadnjih zborih in tako seznaniti naše bravce, kaj vse predlagajo posamezne volilne enote. Glede teh predlogov je občinski ljudski odbor sklenil, da jih naj obravnavajo pristojni sveti oz. službe in ti naj nato odgovore. • GOSPODARSTVO Volivci volilnih enot Besnica, Janče, Vinje in Podlipoglav predlagajo, naj žaga v Sostrem še naprej obratuje. Senožeti mislijo enako za žago v Jevnici, Prežganje pa za žago v Besnici. V Zalogu ni krojača, čevljarja in brivca. Gostilna v zadružnem domu naj poleti odpre tudi vrt. Kašelj st želi novo trgovino, Kafelerija pa zaradi smradu ogroža zdravje prebivalcev. V Zadobrovi nimajo dnevno svežega kruha, medtem ko kmetijska zadruga s svojim delovanjem kvari svežo vodo. V Dobrunjah si želijo dobiti potrošniki center, preprečiti prekupčevanje v živilski trgovini, v Sostrem pa žele novo trgovino in prodajalno mesa. Volivci Vodmata vprašujejo, v kakšne namene se uporablja poseben prispevek 5 din na liter bencina, v Zeleni jami pa, zakaj in koliko časa bo občina prispevala 5 din za liter mleka podjetju Agrokombinat. Volivci Vevč ugotavljajo, da je podjetje Kurivo podražilo prevoz kurjave za 100 odstotkov, pri nakupu premoga pa dostikrat manjka pri eni toni tudi do 200 kg. Zadobrovčani predlagajo, da je treba zgraditi nov potrošniški center in ne da bi zanj samo adaptirali staro privatno hišo. • KOMUNALA IN GRADBENIŠTVO Lipoglav: za vzdrževanje ceste Vevče-Brezje-Podlipoglav potrebujejo 500 tisoč dinarjev, volivci pa si želijo tudi poseben sestanek na občini glede urejanja krajevnih cest. Volivci Janč želijo, da se urede ceste Besnica-Gabrje-Janče, Besnica-Vnajnarje, Dolgo brdo-Mala reka. Za vodovod Gabrje je treba odobriti še 400 tisoč dinarjev. V Vinju predlagajo, naj zadruga popravi cesto, ker jo ona največ uporablja. Polje: gradnja vodovoda od Polja do Studenca, stanovanja za borce v Polju. Klopce: ureditev poti Dolsko-Klopce-Vrh - Zagorica - Križevska vas. Prebivalci so zbrali 350.000 din za vodovod v Klopcah, imajo zanj že načrt in proračun, občina pa naj prispeva še 2 milijona; z gradnjo bi naj začeli v maju. Za popravilo in vzdrževanje ceste Kamnica-Križevska vas in Osred-ki-Hrib potrebujejo 850.000 din. V Friškovcu pri Zadvoru menijo, da komunalni prispevek zavira stanovanjsko gi-adnjo. Komunala Polje naj se priključi krajevni skupnosti Zadvor. Vevče: gradnja ceste proti Zadobrovi in mostu v Zalogu. Cestno razsvetljavo od Polja do Zaloga. V sredstvih za zadružno gradnjo naj se upošteva zadružna gradnja v Vevčah. V Mostah volivci predlagajo, naj se poiščejo sredstva za stanovanja borcem, dalje, da je ceste posipati z droonejšim gramozom, urediti protiprašno polivanje cest in slabo cestno razsvetljavo uvesti redno avtobusno progo proti Zalogu, urediti popravljanje nacionaliziranih hiš in problem rušenja hiš, novih stanovanj in izgradnjo Toplarne. Nevarna sta ovinek na Zaloški cesti in prekopana Zaloška cesta brez odtoka (pri hiši št. 135). Dolsko: izgradnja mostu čez Savo, razsvetljava iz Dolskega preko mostu na Savi, izgradnja vodovoda v Zadružnem domu, osnovni šoli in stanovanjskem bloku. Vodna skupnost s svojim buldožerjem je razrila korito Min-ščice, naplavljeni gramoz pa ovira odtok vode, izpodkopava most in cesto. Prebivalci Podmolnika so pripravljeni prispevati lastni delež za vzdrževanje vaških cest. Tudi v Slapah menijo, da previsok komunalni prispevek zavira individualno stanovanjsko gradnjo. V Bizoviku si želijo javno telefonsko govorilnico, volivci Vodmata pa menijo, da se naj gradijo stanovanja v blokih in ne vrstnih hišicah. Kaj je z gradnjo pekarne? Gradnja Kajuhove ulice naj se nadaljuje, prepovedati je prevoz lažjih kamionov po Cilenškov! ul. ceste posipati z gramozom in jih škropiti proti prahu; iz Avsecove ulice je odstraniti skale, pa tudi razsvetljavi je posvetiti več pozornosti kot doslej — to so predlogi volivcev iz Jarš. Polno podporo za gradnjo šole v Jaršah pa so prebivalci Jarš dobili pri volivcih Kodeljevega, ki še menijo, da ceste nesistematično urejajo; gradbena inšpekcija naj bolje kontrolira izvajalce del. Urediti je ulice, razsvetljavo in pločnike, preprečiti, da bi voda vdirala v kleti vrstnih hiš Ob Ljubljanici. Nevarno križišče pred prosvetnim domom in šolo v Hrušici je treba čimprej urediti in tako preprečiti morebitne nesreče. Volivci iz Hrušice še menijo, da je treba Litijsko cesto skrbneje vzdrževati, ker že propada. Tudi javna razsvetljava je slaba, slepa odcepa vodovodnih cevi pa je spojiti v krožni spoj zaradi večjega pritiska. V Senožetih si želijo popraviti vodovod, za kar rabijo 260 tisoč dinarjev za betoniranje mostu preko Save pa še 10 milijonov — prosijo za del teh finančnih potreb. Zaradi prevoza lesa s hribov je pot skozi vas uničena. Kdo jo bo popravil? V Zadobrovi predlagajo, naj se uredi transformatorska postaja in cesta proti Sneberju. V Kašlju volivci zahtevajo, da se Petrolov kanal ne da v uporabo, ker bo okužil potok, ki teče skozi vas in ga uporabljajo za lastne potrebe. V Stepanji vasi imajo več pripomb: glede vzdrževanja ceste proti Gmajni, o odvodu deževnice, o podaljšanju vodovoda na Gmajni za sedem hiš, o vzdrževanju Litijske ceste, o svetilki pri trgovini na Litijski cesti itd. • ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Volivci Zaloga, Polja, Vevč, Za-dvora, Dobrunj in Zadobrova zahtevajo naj zdravstveni dom Moste • vrne 15 milijonov zdravstvenemu domu Polje, da bi se lahko nadaljevala gradnja tega doma. V Hrušici menijo, da je otroška baza na Gmajni na neprimernem kraju, ker tam ni sonca. Volivci iz Jarš predlagajo, naj se zagotovijo sredstva za poslovanje vrtca v Kajuhovi ulici in da naj se napravi otroško igrišče. V Dolskem menijo, naj ambulanta dela tudi nekaj dni v popoldanskih urah, sanitarna inšpekcija pa naj pregleda okužene vodnjake in potok Kamnico, ki ga okužuje Agrokombinat. Enakega mnenja so tudi V Klopcah. Volivci iz Slap menijo, da je 8 milijonov premalo za preventivno službo, predlagajo naj se zvišajo socialne podpore zaradi naraščanja življenjskih stroškov. Volivci z Janč pa predlagajo, naj opravljajo cepljenje otrok na Jančah. • RAZNA PODROČJA Zalog: obnovitev knjižnice, glasbena šola v Polju naj odpre harmonikarski odsek v Zalogu. 15 % proračunski prispevek je previsok. V Zadružnem domu si želijo kegljišče in balinišče. Na Kodeljevem menijo volivci, da je dotacija avto-moto društvu nepotrebna. Kafeij: uu>na je pomoč za gradnjo gasilnega doma, Ki bi služil vsem organizacijam. Vodmat: proračunski izdatki za stroške državne uprave so previsoki. Za dograditev športnega parka Kodeljevo naj bi se v razmerju do dograditve športnega parka Tivoli dodelila večja sredstva (predvideno 10 : 15 milijonov). V Dolskem predlagajo, naj se nadaljuje z adaptacijo šole v Dolskem. Vevče: del sredstev za dograditev športnega parka Kodeljevo naj bi šel za gradnjo šolske telovadnice v Polju. Zelena jama: plačevanje dopolnilnega proračunskega prispevka naj bi bili oproščeni delavci, ki imajo 25.000 mesečnih dohodkov, ostali pa naj plačujejo po določeni lestvici glede na višino dohodkov. Sedež stanovanjske skupnosti naj bi bil v Domu Titove mladine. Volivci Zadvora: dotacija kulturnim in telesno-kul-turnim organizacijam ni v pravilnem sorazmerju. Polje: najemnina za dvorano Svobode in Partizana naj bi se stekala v sklad za gradnjo športnega parka v Polju. Klopce: urediti dostavljanje pošte, ki zamuja celo po dva tedna. • ZBORI PROIZVAJALCEV PREDLAGAJO Prt podjetju Obnova kritizirajo dviganje cen ob nespremenjenih plačah, v mrtvi sezoni pa celo ob znižanih plačah. Tudi način kredi- (Nadaljevanje na 3. strani) Hrei bislvenili sprememb (Nadaljevanje s 1. strani) Čanje proračunskih izdatkov v letošnjem letu. Prav zato je treba skrbno varčevati z realiziranimi sredstvi. Realizacija proračunskih sredstev je vsekakor odvisna od realizacije proizvodnje, če pa dohodki ne prihajajo po sprejetem načrtu, je tudi varčevati na vseh področjih. Naloge vseh odbornikov ljudskega odbora pa tudi vseh državljanov je razlagati in uresničevati ukrepe pri varčevanju s proračunskimi in ostalimi sredstvi. Treba je spoštovati zakonitost ter ostale ukrepe, ki pospešujejo splošni razvoj in sicer enakomerno na vseh področjih. Večji del razprave je potekal okoli ureditve učnih pogojev v nekaterih šolah na področju naše občine, kar pa je razumljivo, saj je ta ureditev eden izmed pogojev rasti življenjske ravni občanov in vsesplošnega družbenega standarda. V zvezi z dotokom proračunskih sredstev ter uvedbo dopolnilnega proračunskega prispevka je odbor sprejel sklep, da se nekatera us' lužnostna in obrtna podjetja tar manjše ustanove, kjer imajo nizj(’ prejemke, oproste plačevanja polnilnega proračunskega prispevka. Za to znižanje je zaprosilo y podjetij, upoštevalo pa se je le pet upravičenih prošenj. To so bile v glavnem vse upe-; števane pripombe oz. prošnje, ki pa so le neznatno vplivale ^ spremembo prvotnega predlog družbenega načrta in občinskega proračuna. To pomeni, da je b*v predlog načrta in proračuna glavnem realno sestavljen, kar P je odraz poznavanja razmer v r>a ši občini. Pristaviti je treba, da r_ tudi občani z zanimanjem in a ' tivnim sodelovanjem prispeva svoj delež, da je bil načrt in Pr račun izoblikovan in dokonč ^ sprejet. Odborniki so se še PoS bej potrudili in obiskali sVOje..V0 livce, ko so le-ti razpravljali ^ predlogu načrta in proračuna-svojo aktivno udeležbo v razlag, posameznih postavk so pomaS volivcem, da so se bolje seznan s stanjem na območju naše obe ^ in se tako dokončno ' l-ci-predloženi načrt. Tudi naše S1 lo je odigralo pomembno vios ’ saj smo posredovali vsem hr^ cem celoten predlog načrta jim tako omogočili, da se 0° drobnosti seznanijo o vsem, se bo dogajalo v tekočem lc,un.1. področju splošnega življenja ^ ši občini. Povpraševanje P0 P , .j0 nji številki našega glasila 1° večje kot običajno, kar tudi P juje, da se občani čedalje bo J^g nimajo za vsa dogajanja Prl ^ Ob koncu leta bomo pu^^i^jli račun o tem, kako smo izP 0, načrt in koliko smo porabili računskih sredstev. Tudi < bomo seznanili naše bravce 0 trebnimi podatki 1,m omogočili pogled v stavljenega načrta — - . omogočili ,da tudi takrat i svoje mnenje. realizacij0 L0 um ta.,. MoŠčani ^p^cc^ulema in adg&vaiiama Delo sprošča tudi ustvarjalne sile Še mnogokrat kaj radi bolj zaupamo uvoženim novitetam in dognanjem ter zato svoje delo in ugotovitve teže uveljavimo. Te-mu je tako pri znanstvenih in kulturnih dobrinah. Sistem samoupravljanja pa odpira tudi na področju tehničnih izboljšav široke možnosti uveljavljanja. Dolgoletno Celo in poglabljanje v tehnološki proces vzbudi in razkrije skrivnosti zamota-oiii postopkov in delovnih sredstev. Družbena skupnost podpira po določenih državnih organih, gospodarskih in družbenih organizacijah razvoj izumiteljske in nova-torske dejavnosti. Z osvajanjem domačih metod in izvirnim preoblikovanjem načina proizvodnje prihranijo podjetja mnogo sredstev, zlasti še, če si proizvodnjo preoblikujejo z lastnim materialom. Tudi v moščanskih podjetjih so taki prcoblikovalci — novatorji, b' so z izvirnimi in domiselnimi izboljšavami rekonstruirali strojni Park, uporabili že izrabljene naprave za druge koristne namene, ‘zboljšali organizacijo dela, prihranili material in drugo. V znanem meščanskem podjetju Izolirki, ki ima tudi obrat za mineralna vlakna na Jesenicah, ekateri člani kolektiva nenehno lagajo mnogo truda v iskanje skritih rezerv, ki se odkrivajo s tehničnimi izboljšavami in uvrščajo podjetje med sodobnejše in rentabilnejšc proizvajalce raznega izolacijskega materiala. Taka pomembna izboljšava je zamenjava drage osnovne surovine »TOTPA« tovarna trakov, vezalk in ELASTIKE-Ljubljana, Zg. Hrušica 14 nudi v kvalitetni izdelavi in konkurenčni ceni vseh vrst V('zalke, trakove, elastiko in pozamenterijske izdelke. — Zato j6 tuhko informirate v samem podjetju ali v skladišču v dubljanj na Vodnikovem trgu 5. Podjetje se vsem intere-s°ntom najlepše priporoča ttlDRUŽUJE SK ČESTITKAM K PRAZNIKU DELA — l- Maju Kaditi prepovedano! Pri skladiščnih rezervoarjih pri novi napravi za proizvajajanjc hladnih izdelkov za zaščito proti vlagi je res ne- varno — olja, ki preprečuje prašenje v proizvodnji mineralnih vlaken. Ta sprememba v tehnologiji postopka ima poleg prihranka znatnih finančnih sredstev še druge dobre lastnosti, saj je delo sedaj neprimerno lažje in ni več zdravju škodljivo. V istem obratu so s poizkusi prišli do zaključka, da je stari način embaliranja mineralnih vlaken predrag in nesodoben. Papirnate vreče so staro embalažo povsem nadomestile in je tako prihranilo podjetje znatna finančna sredstva. Osnovna proizvodnja mineralnih vlaken se je povečala za več kot 20% in je bilo pri tem vloženih le približno 200.000 dinarjev. Zasluge za to imajo inž. Kralj in člani mehanične delavnice. Kljub neštetim izboljšavam v jeseniškem obratu še zdaleka niso izčrpane vse možnosti povečanja proizvodnje. Na podlagi študija tuje strokovne literature in poizku-kov je pričakovati z minimalnimi finančnimi izdatki bistveno povečanje proizvodnje pri proizvodnji žlindrne volne, k; služi kot toplotno izolacijsko sredstvo. Za napredek jeseniškega obrata imajo velike zasluge inž. Kralj, inž. Oblak, mojster Brlisk in delavci mehanične delavnice. Zaradi smradu in neekonomič-nosti so v meščanskem obratu ukinili destilarno in del teh naprav uporabili pri povsem na novo ugotovljenem tehnološkem postopku za proizvodnjo bitumenskih lakov. Ta naprava je pa zaslugi inž. Kralja in šefa proizvodnje Šetine dobila povsem nov videz in je že v prvih dveh letih dala velik gosopdarski efekt. Inž. Oblak je skonstruiral novo napravo za proizvajanje pločevinastih tulcev, s katerimi se spajajo Bergmanove cevi. Stari način proizvodnje je zahteval več raznovrstnih osnovnih surovin in več delovne sile. Mojster Kokalj je s tehnično izboljšavo pri prečrpavanju bitumna omogočil čistejše delo in preprečil vzroke čestih požarov. Ročni posip lepenke jo zamenjal nov mehanski sistem inž. Oblaka, s čemer so se bistveno izboljšali delovni pogoji, zmanjšala delovna sila in izboljšali izdelek. kaditi Volivci predlagajo (Nadaljevanje z 2. strani) tiranja stanovanjske gradnje ni povsem skladen, ker postavlja člane kolektiva v odnosih do podjetja v odvisen položaj. Kreditiranje gradnje stanovanj oz. gradnjo v celoti naj bi prevzela občina. Volivci v Saturnusu menijo, da komunalni prispevek pri individualni gradnji stanovanj zavira hitrejšo gradnjo in omilitev stanovanjske stiske. Predlagajo ost-reišo kontrolo izvajalcev cestnih del, vskladitev cen na avtobusnih progah in gradnjo telovadnic pri osnovni šoli V. Pregarčeve. Pri podjetju Slovenija ceste poudarjajo potrebo po čimprejšnji ureditvi vprašanja stanovanj za borce in invalide. Emona: vskladiti je cene vozovnicam za prevoz z avtobusom, vzpostaviti krožno avtobusno progo Ljubljana-Zalog-Zadobrova-Ljubljana. Pri Kolinski predlagajo, naj se zbere čim-več sredstev za gradnjo stanovanj. V Izolirki predlagajo, naj se ne prične gradnja samskega doma, obrata družbene prehrane in kino dvorane, ker ni finančnih sredstev. Vprašujejo tudi, kaj je s komunalnim prispevkom stanovanjske zadruge v Malejevi ulici? Te-ol-OIjama: določiti je zemljišče za Oljarno ob industrijskem tiru; ureditev nadvoza oz. podvoza. Volivci podjetja Mineral predlagajo, naj se uredi Kajuhova in Tovarniška ulica in odstrani ograja na vogalu Kajuhove in Tovarniške ulice ali pa naj se namesti ustrezni prometni znak. Arbo-Podgrad: nadaljevati je z gradnjo mostu pri Lazah in v Zalogu. Avto remont in prevozi: volivci sprašujejo o dodelitvi potrebnih sredstev za razširitev podjetja in o finančni podpori za otroke in starše padlih borcev — 200 tisoč je premalo. Zmogljivost počitniške zveze ie premajhna. Dodelitev stanovanj za delavce podjetja iz občinksega sklada. Volivci Indosa: nadaljevati je z gradnjo zdravstvenega doma v Polju in popravilom ceste od Šmartinske ceste do tovornega kolodvora in dalje do Zaloške ceste. V Kemični tovarni menijo volivci, da je 15 % dopolnilni proračunski prispevek, ki dejansko vpliva na plačo delavca, previsok. Kemična tovarna jutri Bilo je to natanko pred 55 leti. Leta 1907 so zgradili v Mostah kemično tovarno, ki torej sodi danes med najstarejše tovarne v naši občini; ima sicer že precej obrabljen strojni park, a precej je spremenila tudi svoj estetski zunanji videz in kljub vsem vzdevkom »staro« in »zastarelo« uspešno kljubuje zobu časa ter postavlja teorije na glavo. Čeprav je strojni park zastarel, čeprav je delovni proces počasen za sodobnim načinom proizvodnje, čeprav je mehanizacija delovnega procesa zelo skromna, vendar daje ta »starina« možnost delovnemu človeku, da zasluži, da ustvarja, da bogati narodni dohodek. Toda ... S tem »toda« obstanemo v zaprti ulici. Postavlja se namreč vprašanje: koliko časa še? Ali bodo stroji v kemični tovarni zmogli konkurirati sodobnim strojem in postopkom še leto, dve, deset? Ali je bodočnost tovarne zavita v megleno zaveso, iz katere se nikamor ne vidi? Ali proizvodnja te tovarne krije vse zvezne, republiške in lokalne potrebe, oz. ali ji sploh kdo konkurira? Naposled ali se pod sedanjimi pogoji dela lahko izboljša proces proizvodnje, poveča proizvodnja, poveča čisti dohodek podjetja? ... Takih in podobnih vprašinj je mnogo. Na vsakega od njih so v tovarni izdelali natačne odgovore. dobro, izgublja počasi svojo vrednost, postaja zastarelo. Cas hiti in spremembe si slede po določenem vrstnem redu: stari ddhajajo novi prihajajo — regeneracija, v industriji enako kot v naravi. Počasi, toda zagotovo. Vsak pride slej ko prej na vrsto. Vrsta pa je že na vidiku. Načrtovanje, perspektiva razvoja, sodobni utrip življenja v proizvodnji — to je sestavni del našega hotenja, naših željam po izboljšanju na vseh področjih. Tudi v kemični tovarni glede na že povedano načrtujejo, zasledujejo sodobnejši utrip industrijske proizvodnje, si želijo določenega razvoja. Znane so jir' vse ne- Zastarelost strojev v Kemični tovarni Moste se vidi tudi pri belem filtru. Delavec opravlja svoj posel ročno, kar pa je pri sodobno opremljenih tovrstnih tovarnah v glavnem vse avtomatično vse je že znano. Znana je perspektiva tovarne, znane so vse dosedanje neznanke. Pravijo, da je vse jasno. Velikani naše povojne graditve so odločno povedali svojo besedo: »Ti, še nedotrpela starka, se boš čez čas morala umakniti nam, večjim, sodobno opremljenim. Zapomni si: Tebi zvoni!« In rqs! Kemični tovarni Moste počasi zvoni. Če želi konkurirati, ustvarjati, obnavljati, si mora odeti novo oblačilo. Sicer nič kaj rožnata bodočnost! To ni nenormalen pojav. Vse tisto, kar je bilo nekoč novo in znanke v lastni tovarni. Svoje zmogljivosti so dobro ocenili. Dokler je še čas, ukrenimo vse potrebno in si pomagajmo! Sebi, delovnemu kolektivu in družbi, ki nam je dala v upravljanje tovarno. In začeli so! Že pred tremi leti. Ocenili so lastne možnosti, ocenili potrebe tržišča. Začeli so načrtovati: zgradili bomo novo, sodobnejšo tovarno, ki sicer ne bo proizvajala proizvodov, kot jih pro-izvaaj naša tovarna danes, bo pa pa v sorodstvu s kemijo. To pa je več kot dovolj, da si prav mi, ki imamo nekaj lastnih sredstev, pridobimo pravico do gradnje nove kemične tovarne! Kajti tudi naša »starka« je precej prispevala pri izgradnji v povojnih letih, zato upravičeno pričakujemo, da nam bodo vsi pomagali pri izvedbi našega dobro pretehtanega načrta. Za kaj pravzaprav gre? Gre za gradnjo nove kemične tovarne v Mostah, ki naj bi proizvajala po-liamidno svilo oziroma perlon. Z drugimi besedami: zgraditi obrat za proizvodnjo poliamidne svile. Zmogljivost tega obrata, ki bi bil zgrajen v dveh fazah, bi bila 4 tisoč ton perlona letno. Štiri tisoč ton perlona! Saj to ni malo! To je 4 milijone kilogramov perlona, ki ga uporabljajo v tekstilni industriji za številne konfekcijske izdelke: kombineže, nogavice, srajce, kravate itd. Skratka prepotrebna tovarna v naši tekstilni industriji, ki bi odločno posegla na domače in tuje tržišče. In take tovarne nimamo v Jugoslaviji! Z izgraditvijo obrata za proizvodnjo sintetičnih vlaken bi tudi mesto Ljubljana izboljšalo svoj dosedanji zaostajajoči značaj. Kakšna priložnost za Moste in za Ljubljano! Nerentabilna in neekonomična proizvodnja glinice v kemični tovarni nujno narekuje preusmeritev proizvodnje. Iztrošene naprave se težko upirajo močni konkurenci, kapaciteta 7.500 ton pa je zelo skromna v primerjavi s proizvodnjo glinice v Kidričevem, kjer je proizvajajo okoli 140 tisoč ton letno. Zato predvidevajo v kemični tovarni preusmeritev svoje dejavnosti v novo proizvodnjo, v proizvodnjo sintetičnega vlakna. Za proizvodnjo sintetičnih vlaken pa so se v tej tovarni odločili predvsem zato, ker teh ne proizvajajo v Jugoslaviji, za zdaj pa nihče še ne gradi tovrstnega obrata. Torej ugodno priložnost za vsestransko pridobitev! Mimo tega pa so še druge ugodnosti, ki zmanjšujejo investicije. Obrat za proizvodnjo perlona je možno ■/"raditi na prostem tovarniškem prostoru, ne da bi med gradnjo trnela proizvodnja glinice. Ko bi začeli proizvajati perlon, bi pa prenehali s proizvodnjo glinice. Že obstoječi objekti sedanje kemične tovarne (kotlarna, mehanična delavnica, elektro-delavni-ea. skladišča, industrijski tis ter upravna stavba), bi omogočili prihranek okoli 400 milijonov investicijskih sredstev. Dobro izračunano in premišljeno. Če upoštevamo, da imamo v Ljubljani in Mariboru še nekaj inštitutov (Inštitut za tekstilna vlakna ljubljanske univerze. Kemični inštitut »Boris Kidrič« ter Tekstilni inštitut Maribor), ki bi bili pomoč novemu obratu v Mostah, je torej tudi s te strani zagotovljena novi tovarni vsestranska strokovna pomoč. Ko že govorimo o novi proizvodnji Kemične tovarne, se lahko vprašamo, od kod bodo v novem obratu ali tovarni dobili surovine! Kot je znano, je surovina za izdelavo enega izmed sintetičnih vlaken (perlona) kaprolaktam, ki k/hain iz benzena — ta pa je proizvod petrokemije (v podjetju Tolns v Kopru se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma imajo lastni koncept proizvodnje te tovarne) ter amonijaka in vodika iz gazi- ficiranega premoga. Energokenu]' ski kombinat iz Velenja vključuje v svoj proizvodni program tudi proizvodnjo kaprolaktama ih »o ga bodo začeli proizvajati, bomo pri nas prenehali uvažati to sU' rovino, ki je sicer dostopna na svetovnem tržišču. Torej — za surovine ni bojazni! Direktor KTM tov. Vclibor savljevič nam je rade volje P° v dal vse, kar nas je zanima*0 , zvezi s preusmeritvijo proizv nje v KTM Kot smo že omenili, bo h y tovarna zgrajen v dveh fazah- ^ prvi fazi bi proizvajali letno svet*1 Ti P°' ton perlona, v drugi pa Zanimivo je, koliko se v proizvaja vseh vrst vlaken, datki nam bodo prikazali h° ‘ ščanje proizvodnje sintetičnih tudi naravnih vlaken (bomba?-volna), kar vse skupaj tudi VŽ ^ na dvig življenjske ravni v sv Leta 1950 je bilo v svetu P.r® deno 9 milijonov ton raznih ken, od tega bombaža okoli lijonov ton. volne nekaj nad lijon ton, kemijskih vlaken, okoli 1 milijon sedemsto tiso j od tega sintetičnih vlaken 6» .z. ton. Deset let kasneje j®, P je vodnja močno narasla, ^jio skoraj podvojila. Skupaj Je proizvedenih 15 milijonov to nih vlaken, od tega okoli 1° jonov ton bombažnih, en nilU0! Inenih in petsto tisoč ton voit>y» ^e-tri milijone tristo tisoč to ^ mijskih — od tega okoli n0vi ton sintetičnih vlaken. mjU' kemični tovarni bodo P° ' čeni drugi fazi graditve *■ v|a-letno 4 tisoč ton sintetični >e. ken in sicer perlona. Med ej. tičnimi vlakni so naj pom® ^.gij- ša poliamidna vlakna, S8' v stavljajo več kot 50 odstot •sn' ^ ce' lotne svetovne proizvodnje a stj int*' lome sveiuvue ~ ^ ^ tičnih vlaken. Našim brav poprav gotovo znana nylon . j^fi' Ion, prvi sintetični vlakni. Pričeli so jih Pr^f 1®*' I nred približno dvajseti .j jr , Pozneje so začeli P^^en. ^ druge vrste sintetičnih vl katerih so se močno u,l..vrilrif poliesterna (terilen) in P° (dralon, acrilon, »Le ,.eri s I tri vrste sintetičnih v ‘ . uP? i glede na posebne 1ns!!?OSr)odi-0 „ i rabliall za najrazličnejša ja. Tako so poliamidna ,) (Nadaljevanje na 5- s (Nadaljevanje s 4. strani) (nylon, perlon) uporabljali za izdelavo svilenih izdelkov (kombi-neže, nogavice itd.) poliakrilan in Poliestema pa za izdelke volne-nega pa tudi bombažnega blaga. Pri nas doslej nismo proizvajali sintetičnih vlaken. Postavitev tovrstne tovarne z zmogljivostjo 1000 ton letno je predvidena v zveznem petletnem perspektivnem načrtu. Ce pa vemo, da proizvaja Italija okoli 25 tisoč ton vlaken, Japonska pa okoli 40 ti-soč, bi morali tudi pri nas proizvajati v primerjavi z Japonsko i v primerjavi z Italijo pa nkoli 9 tisoč ton vlaken, če naj bi dosegli s temi deželami sorazmer-le glede na proizvodnjo, potrebe in število prebivalcev. Prav ti podatki nam kažejo, da je nujno zgraditi tudi pri nas tovarno, ki bl začela s proizvodnjo sintetičen vlaken. Nogavice, kj jih kupujemo v tr-Sovinah in jih s pridom nosijo dSse ženske, otroci in tudi moški, 50 izdelane iz gladke poliamidne ivile ali kodravke. Gladka poli-arnidna svila bo končni izdelek nove kemične tovarne. Tako izde-ana vlakna lahko uporabljamo ^ izdelavo finih, trpežnih ženskih nogavic, pletenega perila, |rajc, rokavic, raznih tkanin za anske obleke, kravate, dežnike ’n dežne plašče, za trakove vezalke, Čipke, kakor tudi za razne .nične namene (vrvi, avtokord jn drugo). Gladko poliamidno svi-0 lahko v specialnih sukalnicah Predelamo v kodravko; to lahko 'Porabljamo za izdelavo trpežnih aztegljiVih moških, ženskih in ‘oških nogavic, kopalnih oblek, smučarskih hlač, finah pletenin Podobno. Kot je znano, so pri as v raznih tkalnicah, tovarnah i-?KaV’? ‘n drugih obratih osvojili VeH .‘'PPlotičnih vlaken za proiz-anj° omenjenih izdelkov. Za oizvodnjo kodravke so že zgra- Koral je aktivn sit* Pr* iskanju postopka anjšo uporabo pare ki, Benn— kapacitete v Škofji Ia ^ teh Leskovcu in Zadr 'ajo v lahko letno predi PMdne svu Iavko fiK3 ton P01' V ietu iQ«ie' ^•''ninnivo je, da sn uvozili 1240 ton pol amidne svile in kodravke. Z izgradnjo nove tovarne v Mostah bi se poraba deviznih sredstev za uvoz te svile zmanjšala za okoli 4 in pol milijona dolarjev, ko pa bo tovarna dograjena, bi lahko del proizvodnje celo prodajali na svetovnem tržišču. Seveda pa je proizvodnja poliamidne svile namenjena predvsem za prodajo na domačem tržišču. To so torej nekateri podatki v zvezi s proizvodnjo, uporabo, uvozom in morebitnim izvozom poliamidne svile, ki naj bi jo proizvajali prav v Mostah, kjer naj bi bila postavljena nova tovarna. Sedaj pa nekaj besed o tem, kako so v kemični tovarni prišli na idejo, da bi preusmerili svojo lastno proizvodnjo. Omenili smo že, da je bila kemična tovarna v Mostah zgrajena ored 55 leti. V tej tovarni so doslej izdelovali letno 7.500 ton eli-nice, 6.100 ton aluminijevega sulfata, 400 ton aluminijevega hidrata, 50 ton kalijevega aluminijevega sulfata ter 2 toni živosrebrne-ga oksida. Osnovni obrat te tovarne, v katerem proizvajajo aluminijev hidrat, je star 55 let. Stroj in stavba sta dotrajana. Rekonstrukcija obrata ni možna, ker je nerentabilna; dražja je kot če bi postavili novo tovarno. Po drugi strani pa se v zveznem merilu postavljajo tudi norme rentabilnosti. Za rentabilne tovrstne kapacitete štejejo le tiste, ki lahko letno proizvedejo 200.000 ton Al hidrata, od tega 100.000 ton glinice in z elektrolizo — še 25.000 ton aluminija. V Kidričevem je predvideno, da bodo v prvi fazi postavili stroje za proizvodnjo 180.000 ton Al hidrata, ko na bo tovarna dograjena, bodo proizvajali 280.000 ton tega polproizvoda. Glede na izredno skromne kapacitete v sedanii kemični tovarni, zlasti pa glede na to, da so stroji zastareli in do-trpeli — točno se seveda ne da vedeti, kdaj bodo zares in dokončno obstali — se je težko odločiti za kakršnokoli rekonstruk-ciio kemične tovarne kot snecali-me tovarne za proizvodnjo ta-' o majhnih količin Al hidrata. <"’e se vse skupaj nekega dne ustavi, bo nastala velika družbe- na škoda, ki jo je treba že danes preprečiti. Za rekonstrukcijo ni niti prostora, kajti že omenjene predpisane rentabilnostne norme zahtevajo mnogo prostora in seveda mnogo sredstev. Poleg teh pa so še številni drugi činitelji, ki odločajo o .tem, ali naj postavimo novo tovarno oziroma rekonstruiramo sedanjo kemično tovarno ali pa naj preusmerimo proizvodnjo. Od tod tudi predlog za preusmeritev proizvodnje. Že leta 1959 so vložili prve potrebe investicijskega programa in idejnega projekta s prošnjo za dodelitev investicijskega posojila. Ta zadeva še do danes ni rešena in so med tem že večkrat spreminjali nekatere številke v investicijskem programu. Razpis še miruje, vendar je pričakovati, da bo tudi to vprašanje rešeno, kajti v zveznem petletnem družbenem načrtu je predvidena izgradnja tovarne za sintetična vlakna s kapaciteto 1000 ton perlona letno — to pa se ujema z našim programom gradnje v I. fazi. Delovni kolektiv kemične tovarne je resno vzel problem staranja lastne tovarne in s sredstvi skrbno varčeval. Do konca tekočega leta bodo imeli v kemični tovarni 240 milijonov lastnih sredstev za preusmeritev proizvodnje. Samo s lastnimi sredstvi pa je nemogoče preusmeriti proizvodnjo oziroma zgraditi novo tovarno, saj so za to potrebna mnogo večja sredstva. Vendar je treba omeniti, da je odvajala kemična tovarna v povojnih letih precej amortizacijskih sredstev za izgradnjo ostalih tovarn. Zato je pričakovati, dd bo dobila ustrezno investicijsko posojilo, ki ga bo vračala potem, ko bo nova tovarna začela s proizvodnjo. Gre torej za posojilo kemični tovarni, da bi tako rešila lastni in hkrati družbeni problem. Ce bo naposled ugodno rešeno vprašanje preusmeritve sedanje proizvodnje (le-to pa mora biti rešeno do leta 1965, ko bo zaključen tekoči zvezni petletni načrt, v katerem je predvidena izgradnja tovarne za proizvodnjo sintetičnih vlaken), se postavlja zanimivo vprašanje, kaj bo s trenutno proizvodnjo v kemični tovarni! Omenili smo že, kaj vse proizvajajo v tej tovarni in s to proizvodnjo bodo nadaljevali (s spremenjenim načrtom) dokler stroji ne obstanejo! Proizvodnjo nekaterih izdelkov bodo zmanjšali, proizvodnjo drugih pa zvišali. Tako bodo povečali proizvodnjo Al sulfata na 30.000 ton, s tem pa se bo dvignil tudi dohodek za nekaj več kot 500 milijonov. Kasneje bodo povečali proizvodnjo Al sulfata tudi na 50.000 ton, proizvodnjo glinice pa bodo zmanjšali na 3.500 ton letno; proizvodnjo Al hidrata bodo opustili. Proizvodnjo živo-srebrnega oksida bodo povečali od dosedanjih dveh ton na 30 ton, če bodo dosegli ugoden sporazum z rudnikom živega srebra v Idriji Ko bodo proizvodnjo v sedanji tovarni popolnoma preusmerili, bodo imeli 850 milijonov več prometa, kot ga imajo danes. Še bolj pa je zanimivo, da ta preusmeritev ne bo terjala nobenih izdatkov, finančni elekt pa občutno izboljšan. Vendar je na koncu treba omeniti, da bodo tudi te spremembe spremljali sedanji stari in dokp-' obrabljeni stroj', ki lahko vsak čas odpovedo svojo udeležbo v proizvodnji. Tudi zaradi tega je treba pohiteti z dodelitvijo zaprošenega investicijskega posojila za izgradnjo nove tovarne sintetičnih vlaken. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je delovni kolektiv Kemične tovarne Moste s svojimi organi delavskega samoupravljanja pokazal popolno zrelost. Pravilno so začeli predvidevati in uspešno ukrepati. Predvidevati, kaj se lahko pripeti, če imajo v uporabi' star in dokaj obrabljen strojni park, ki lahko vsak čas odpove, ukrepati pa na različnih področjih: da se izboljša finančni učinek pod sedanjimi pogoji proizvodnje, perspektivno pa, da se zasigura razvoj sedanjemu kolektivu ob novih in ugodnejših delovnih pogojih. Vsekakor so pri tem odigral? svojo pomembno vlogo že omenjeni organi delavskega samoupravljanja kakor tudi komisije, ki so jih postavili za proučitev posameznih perečih vprašanj glede perspektive delovnega kolektiva in proizvodnje nasploh. Nemalo zaslug pa imajo tudi vodilni delavci v tovarni, ki so zastavili vse svoje sposobnosti za uspešno rešitev že znanih problemov. V tem je čutiti popolno zrelost in sposobnost celotnega kolektiva Kemične tovarne v Mostah, Vsem bralcem in sodelavcem čestita k prazniku dela uredništvo Meščanske skupnosti JZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL .............n—— nmm——»..mn»w^^iiHlin—■mhuii—— »mmi —im——mi —mim.—^Miinmi—■—iminn« umi Težki pogoji za uspešno delo Naposled smo obiskali tudi krajevno organizacijo SZDL Lipoglav. Čeprav je Lipoglav razmeroma blizu Ljubljane, je le precej oddaljen in težko dostopen. Zakaj? Zato, ker nima nobene zveze z glavnim mestom naše republike — niti telefonske niti avtobusne niti z vlakom. Prebivalci naselja morajo hoditi na vlak v Šmarje-Sap ali Grosuplje, na avtobus pa v Sostro; in večina prebivalcev je zaposlena predvsem v Ljubljani. Da bi prišli do svojega delovnega mesta, morajo delavci vstajati ob štirih zjutraj, domov pa se vračajo od štirih popoldne do devetih zvečer. Ni torej mnogo časa za karkršnokoli delo, kajti skoraj ves prosti čas porabijo za pot na delovno mesto in nazaj. Še težje je, če je nekdo bolan. Ni telefona, da bi poklicali zdravnika! V Lipoglavu imajo tudi gasilsko društvo, vodovoda pa ne! Slika torej ni kaj razveseljiva. V takih pogojih dela krajevna organizacija SZDL Lipoglav. Dela je vsekakor precej. Edina točka, okrog katere se vrti vse življenje v naseljti, je osnovna šola z dvema učiteljicama. Obe sta prizadevni in delata na vseh področjih. Tovarišica Vera Vidic, upraviteljica šole, je tajnik krajevne organizacije ter številnih drugih organizacij, Ljuba Kerin pa vodi kulturno-umetniško društvo »Ivan Cankar«, mladinsko organizacijo, pionirski odred ter izvršuje številne druge posle, ki so nujni in potrebni. In to vse poleg rednega pouka in vsakdanjih, tudi lastnih skrbi in težav. Dobili smo vtis, da se obe razumeta, druga drugi pomaga, obe skupaj pa pomagata vsem prebivalcem. V krajevno organizacijo SZDL je vključenih 76 članov, preostale odrasle pa bodo v kratkem vključili. Organizacijo vodi devetčlanski odbor, ki se sestaja po potrebi. Ukvarja se s komunalnimi vprašanji, ki so najbolj pereč problem. Tu je gradnja ceste proti Višnji gori, ureditev vodovoda, napeljava telefona itd. V naselju imajo trgovino, nimajo pa mesarije. Kruh pečejo doma. Pošta prihaja trikrat tedensko. Problem napeljave telefona so skušali rešiti, vendar se niso popolnoma zedinili. Napeljava preko Šmarja je cenejša, vendar bi za vsak pogovor plačali 160 din, torej po tarifi medkrajevnih pogovorov. Krajevna napeljava preko Sostrega pa terja večje investicije. Tudi z vo- dovodom za sedaj ne bo nič. Manjka investicijskih sredstev. Kot je videti, so težave velike. Vendar je kljub vsemu temu življenje v Lipoglavu in ostalih vaseh precej živahno. Mladina dela v kultumo-umetniškem društvu in s svojimi programi gostuje po ožji in širši okolici. Z amaterskim delom si prisluži nekaj skromnih sredstev, ki jih uporabi za nakup najnujnejših potrebščin pri društvu. Lipoglav je skoraj odrezan od Tovarišica Vidic Vera je zares požrtvovalna. Njena vešča roka priskoči na pomoč kjer je to najbolj potrebno središča naše občine. Pa vendar ni pozabljen. Delavska univerza ga pogostokrat obišče s svojimi predavanji, s filmi in podobno. Za to dejavnost pogrešajo primerno dvorano, kajti vsi sestanki, predavanja in kino predstave so kar v šoli, v učilnici — to pa seveda ni najbolj primerno. V teh prostorih so tudi zbori volilcev in ostali sestanki, v njih člani KUD študirajo izbrane igre za svoje nastope. Skratka — šola je edino središče za kulturno in ostalo družbeno-politično življenje v Lipoglavu, obe učiteljici pa v glavnem nosilki vsega dela na teh področjih. Čeprav je Lipoglav skoraj odrezan od sveta, imajo številni prebivalci radijske sprejemnike, občinski odbor SZDL Moste-Polje pa je podaril krajevni organizaciji električni gramofon. Občinski odbor SZDL je s popolnim razumevanjem začel z akcijo za televizor, ki naj bi ga dobila krajevna organizacija SZDL Lipoglav. Akcija je naletela na polno razumevanje delovnega kolektiva Kemične tovarne Moste, ki se je odločil podariti lastni televizor krajevni organizaciji SZDL Lipoglav! To je vsekakor lep primer razumevanja težav občanov, ki prebivajo v oddaljenejših vaseh in ki nimajo ugodnih finančnih možnosti za nakup sodobnejših kulturnih in ostalih tehničnih pripomočkov. Ko bo televizor pripravljen za svojo pot v Lipoglav, se bodo v tem naselju zbrali številni prebivalci in se zahvalili delovnemu kolektivu Kemične tovarne za njegovo polno pozornost. Skromna slovesnost bo prisrčna in polna hvaležnosti, saj bo to velika pridobitev za ves kraj. O tej slovesnosti pa bomo še pisali. Toliko torej o pogojih za delo v krajevni organizaciji SZDL Lipoglav. Pogoji so res težavni, saj je nedelja edini dan v tednu, ko je lahko sestanek, ko se lahko študira vloga za igro, organizira Tovarna celuloze in papirja INDOS Vevče-Nedvode Vevče, p. Ljubljana-Polje, telefon 383-241 do 45, 1 11 IS v ^ industr. obdelovalnih strojev Ljubljana Moste izdeluje naslednje stroje: ekscentcr stiskalnice ES 30 ton hidravlične stsikalnice US 60 in 150 ton telegraf: Papir Vevče-Ljubljana proizvaja izdelke splošno znane kvalitete: % brezlesne, srednjefine, pisalne in tiskovne papirje, ku- ročne viličarje VR 1000 baterijske viličarje VE 600, 1000 % lerje, liniranc in kariranc pisarniške papirje, ciklo- in 1500 0 stilne in ovojne papirje, polkartone in kartone v vseh diesel viličarje VD 1500 in 2500 0 formatih, gramaturah in barvah Vse podrobnejše informacije dobite v našem komercialnem od- VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU! delku, telefon 30-972 Priporočamo sc! ZA PRAZNIK DELA L MAJ ČESTITAMO VSEM OBČANOM kulturna prireditev ali predava- ; nje. Delo krajevne organizacije Je močno prilagojeno krajevnim raz- | meram, te pa so s svoje strani ; pogojene z lego naselja v odnosa do občinskega in mestnega sredi- j šča oz. do delovnih mest večine : dela zmožnih prebivalcev. Prav v i takih pogojih je težko pričako-vati posebnih uspehov, dosedanji dosežki te organizacije pa presegajo vsa pričakovanja. Vladimir Grosar V začetku meseca aprila smo se i nje#°vl v Ljubljani in v Solkanu Pri. m-rici zadnjič poslovili od vi mirja Grosarja številni prijatelji in znanci. Po hudi bolezni, ki ga je ^ dni3 lanske pomladi odtegnila od iz tovarne Teol, kjer je bil zastar, leta direktor, je komaj 51 kljub svoji močni volj P° ž'.a(jo nju, moral kloniti. Pokojni ^ se je rodil v Solkanu. ^■)/Lv,nn življenjska pot je bila ^c, poti mnogih naših zavednin ^ lavcev, ki jih je že čas stare je goslavije ,posebej pa še 0 naše ljudske revolucije Prli;Udi v vrste naprednih delovnih rl,i Ze v zgodnji mladosti se Je jno-boriti s težavami, z brezp^jgn« stjo in s preganjanjem ““"TgtS skih fašističnih oblastnikov, j v 1940 se je pred fašisti u,ria.i svoi Ljubljano, kjer si je ustvari j,, dom. Toda po italijanski n£1' ciji so ga le-ti zaprli Se z< prodna dejanja iz Gorice. je 1944 se je vključil v NOV, videla! v naših ortopedskih d cah. S tem delom je n . 'biiah‘' po osvoboditvi tudi v L1 cner kjer se je z vso svojo mošK ^po-gijo vključil v politično ^oV*' darsko obnavljanje naše ne. snsk6' Kot aktivist in sekretar ob ' jo5te ga komiteja ZKS Ljubljana- čaIy -tl z n ,e ki vi' radi prijetnega značaja n* .oVa ljubilo. Zelo aktivno je s tudi v ObLO Ljubljana-^ jK. Polje, kjer je bil več let o Zaradi njegovega bogate^ srI1fl spevka k naši novi dru - .ubijfj| ga prijatelji in znanci iz < ne spremili na njegovi z‘ aa K d’, prav do njegovega rojst ja - Solkana in se mu K9r tudi tako oddolžiti 28 ,^ giV nam je dal s svojim bog Ijenjem. se je močno povezal z ..i.? 1-; l _A Ir? fciB J skim prebivalstvom MOSČANSKA SKUPNOST # 7 Čestitkam za delavski praznik se pridružujejo podjetja Jaucvmcl kCeia Ljubljana ^■ououcducsuesnoncDncsucsncsnoioicDics IZOLIRKA, Ljubljana-Moste ^■onto ■OicsnoncDncoucoicDicDnca^coioicon OLMA" Ljubljana, Pokopališka št. 5 n ♦♦♦♦♦♦ Sžt,pS:r SATURNUS avtooprema LJUBLJANA ^ruženo podjetje TEOL - OLJARNA LJUBLJANA c ^ to primul, Ljubljana —, ELEKTRO PODJETJE £ll UX Ljubljana, Partizanska 27 Javna L)“buT...“f “■“skladišča Globus-špedicija Ljubljana | Slovenija sadje Ljubljana — hladilnica zalog JMizavsitoo .Malte aSiST’* ■HiimiiaiHaBiiimiiaMHBoiiiiiia LJUBLJANA POKOPALIŠKA 10, TELEFON: 33-450 Dimnikarsko podjetje KEMIČNA TOVARNA MOSTE LJ UBLJANA J ■im ■ m MMMiiiiiiiiMMimiMiiaBMimiiiiiMHimMm ■■Haiii hm iiHaH miimi ■■■■■■ n.. gradbeno podjetje Graditelj LJUBLJANA,444444444444444444444444 ■^©iijska zadruga Polje STAVBA PODE gradbeno podjetje Ljubljana-Polje 40 Tovarna kemičnih izdelkov ARBO LJUBLJANA, PODGRAD Gostinsko podjetje .Zelena jama' Pokopališka 15 s svojimi obrati: 9 Gostilna »PRI KAJŽARJU«, Pokopališka 15 • Gostilna »VESELIH PRIJATELJEV«, Partizanska 1 • Restavracija »CIVILNI AERODROM« IN OSTALA GOSTISCA • Gostilna »SLOVENSKE GORICE PTUJ«, Zaloška c. 31 • Gostilna »PRI GARAŽAH« Središka ulica • Gostilna »POD HRIBOM«, Litijska cesta • Gostilna »POD GOLOVCEM«, Litijska cesta • Gostilna »PRI STRIČKOTU«, Kodrava ulica • Gostilna »PRI SEDMICI«, Zaloška cesta • Gostilna »LOVŠE«, Šmartno • Gostilna »PRI TINČKU«, Hrastje • BIFE KODELJEVO • Gostilna »BIZELJSKO«, Ljubljana, Smartinska c. 136 • Gostišče »TRIGLAV«, Zaloška cesta 72 • Gostilna »NA PEČI«, Ljubljana • Gostilna »PRI BABNIKU«, Fužine • Gostilna »RAZPOTJE«, Pot na Fužine • Gostilna »PRI KAMNARJU«, Bizovik a rnlOSCANSKA SKUPNOST ŠPORTNI PARK NA KODELJEVEM V ZAOKROŽENI CELOTI KOMUNALNE GRADITVE V OBČINI MOSTE-EOLJE JE TUDI IZGRADNJA Športnega parka NA KODELJEVEM. NA RAZ-SEŽNI POLJANI NA KODELJEVEM JE ZRASLO TUDI VELIKO NASELJE Z NOVO OSNOVNO SOLO KETTEJA IN MURNA TER VISOKO SOLO ZA TELESNO KULTURO, KI JU VIDIMO IZZA GLAVNEGA IGRlSCA LETOŠNJE LETO SO PIONIRJI V SKLOPU JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER REZERVIRALI ZA TELESNO KULTURO. POSEBEN ODBOR V MERILU NAŠE OBČINE JE DOBRO ORGANIZIRAL POTEK JPI. ŠPORTNA IN OSTALA SREČANJA SO DNEVNEM REDU. RODILA SO SE NOVA SOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA, NOVE ROKOMETNE IN OSTALE SEKCIJE PO RAZREDIH IN NOVA MNOŽIČNA TEKMOVANJA. ZAKLJUČEK IGER JE TEKMOVANJE ŠOLSKIH REPREZENTANC V RAZNIH PANOGAH, SREČANJA SO ZANIMIVA, UDELEŽENCEV IN GLEDALCEV JE VELIKO. NAS POSNETEK PRIKAZUJE ZAKLJUČNO TEKMOVANJE V ŠAHU, KI JE BILO PRED NEDAVNIM V POLJU Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Mostc-Polje. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S. Trobiš. — Tiska CZP »-Kočevski tisk- Kočevje Nov stroj v Papirnici Vevče V NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH JE VEDNO NOVEGA. NA DNEVNEM REDU SO REKONSTRUKCIJE- 1 GRADNJA NOVIH OBRATOV, RAZŠIRITEV OBSTOJEČIH NJIHOVA IZPOPOLNITEV Z NOVIMI IN DOVRŠENIMI SrR°.)V V PAPIRNICI VEVČE SO PRED NEDAVNIM DOBILI N STROJ ZA ŠTETJE PAPIRJA, KAR PA JE PRECEJ OLAJŠA^ DELO ZAPOSLENIM. NA SLIKI VIDIMO DELAVKO VIDI':,B^),u FANI NA NJENEM DELOVNEM MESTU - PRI NOVEM STR« ZA ŠTETJE PAPIRJA