Stav. 246_ Izhaja vsak dan. udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: Ulica *v. r;«no5ka AsiJkeja štev 20. L nadstropje. — Dopisi naj se poš ijajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraiaja — Izdajatelj In odgovoriti urednik Štefan Godina. — Lastnik kensnrcij »sta Edinosii. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L 18— in cdo leto L 35 —. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. ^ V Trstu« v torek 9. septeatbra 1919 Letnik XIIV Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — Oglasi se računajo » Srokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice. zah\ ile, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprejema taseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in iuseiatai oddelek se naliajata v Trstu, uL s*, Francka Aa. 2d Mlrouna Konferenci Romunska vlada ne podpiše mirovne pogodbe z Avstrijo? PARIZ, 7. (S.) »Tem?«« piše, da bo romunska vlada poslala jutri mirovni konferenci noto, v kateri bo razložila vzroke, radi katerih ne more podpisati mirovne pogodbe z Avstrijo, »Teimps« piše, da se je Romunska postavila na tako stališče posebno radi klavzul v pogodbi za zaščito manjšin in v pogodbi, ki jemlje Romunski pravico do svobodnega •klepanja trgovinskih dogovorov in do določevanja nekaterih železniških pristojbin. PARIZ, 8. (S.) Vrhovni svet se je bavil na dar.pšnji seji z noto rocrunske delegacije, ki kaže, da namerava romunska vla-^a podpisati mirovao pogodbo z Avstrijo z nekaterimi pridržki. Zdi se neverjetno, da se bo dovol lo i-o-Tr-rckim delegatom, da fornitiKrajo svoje pridržke ob podpisovanju mirovne pogodbe. Romunska nota. PARIZ, 8. (S.) Nota rcmntnske delegacije pravi, da namerava romanska vlada podpisati mirovno pogodbo, s katero se popolnoma strinja. Vkljub temu pa naznanja romunska -delegacija, da bo predložila nekatere pridržke glede klavzul o manjšinskih pravicah, ki naj bi se postavile pod nadzorstvo Zveze narodov, ker bi ta klavzula ponienjaJa poinžanje romunske suverenitete. Romunska deložacija izjavlja, da sc, izvzemat ta pridržke, "popolnoma strinja z zavezniško politiko. Vrhovoi svet je sklenil, da ne sp-ejme te«*a pridržka; pozval bc Romunsko, naj podpiše mirovno pogodbo broz p-idržkov, rli pa naj je s^Ioh ne podpise. Romunska delegacija se ni še odločila. Clark odpotoval v BnkareSt. PARIZ, 7. (S.) Cl^rk te odpotoval danes zveče ob 21.45 v Bukarešt, da izroči romunski vladi noto vrhovnega sveta. Proučevanje ne^^c^g 'v^ovva, PARIZ, (S.) »Temps« pile, Ja >e bo vrhovni svet bržkone jutri bavl z cJ*ovorcm nemške vlače na note o ' 10. septembra glede čl. 61. nemške ustave. Vrhovni svet se bo bavil s pogod- bami novih držav, ka ^rili ustanovitev je sr^ken-anirana v mirovni pc godbi z Avstrijo. V ie nove pogodbe se oicrajo vključiti u-krepi za zaščito nerednooinih in versk:h •na.ijjin, posebno v Raciiauji in Jugoslaviji, kakor tudi posebne klavzule za promet po rekah. Is lu^o^Jav^a- J^oslovauski prisl-..-:i Hodo zažgali Radgoaoi?! PARTZ, 8. (S.) Iz Radgone poročajo: V ki jt; sedaj zaseder? po Jugoslovanih in pripojena po mirovni po^^dbi Avstriji, vladi ^c-^aj velikansko razKu^erje. Jugoslovanski prstaši groze, da boco mesto, preden *a izroče. (Ta Stefaniina vesrt zveni preveč 'nci'T.ski, ter bi bila vs^ka pripomba ©dve?. Da pa vidijo čiUurlii, kdo je med temi lHdrai, katerim se pri^sujejo te »indi^-skec bstaosti (požiganje, repanje itd. itd.), opoz^r*amo na včerajšnjo notico, pod naslovom: Radgonski nemški trgovci proti priklopi tvi k Avstriji«.) Obup z ara 41 Radgone. LJUBLJANA, 6. Predsedmštvo deželne slad« je pre.uio M- vladnega komisar.a zc Rudsono z czi-rom :ia položaj v Radgoni in okolic' nastopno fcr-zc^vko: Radgona. 4. septembra. Slovenci se-ve -io r-d Mure se hodijo k>*.ai. k meni in vorašu-jero. če > res, da bo Rrd-gona nem^Va. V Dedcn-cih so Nemčurji z ročno barvito ubfK Slovenca, 7(Xetfn;ga Mihaela Pintariča. m grozijo, da bodo to saorLa z vsemi slovenskimi kmeti. Nu'no prosim pomoči, uarod je c-bu-pan. Za Kompromis z Nemško Avstrijo če vse pripravljeno, rači odstopimo Nemški Avstriji ves del pod Muro okoii Abstalla, tcJo, da -am ostane \ <..->, Icar je zasedeno pc naše.i: vo'aštvu, pr-seboo Rj.Jgona in tsloi-531«k-e vasi severno od Mrre. Prcjlm, da se to v infor-m cio brzojavi naši dele,ser? v Pariza in centra!:? viadi v BeigracL O:*stooimo takozvani Ab-staiier Becken, zato pa oe.zpro&no obstojimo na mestu Kesoni -in na vaseh severno Mure. — Via^iiii t. jnik Klobčič. Sestanek pravoslavnega duhovoištva. BELiORAD, 6. Včeraj 15« je vršila zadnja pra aslavnega du^»ovni§tva, katere se je UfJeležilo nad 4iXi kredita (10 milijonov dinarjev), -kateri se uporabi za ustanovitev ljudski Šol in za nastaviianje uČiLrfjev, se upcrcirt tekoj za ustanovitev šol v južni Srbiji in v krajih, kjer ui ep!oh nobeue šole. Zveza Bel grad—Sofija. BELCTRAD, 6. Na progi Be-lgrad—Sofija je vzrpo-starrijea direktni promet. Poprave na pokvarjenem mostu so .pc.pohio.ma -dokončane. Ju^osiovansko trgovinsko brodovje. BEL/jRAD, 7. Kolikor nam je znano, se vrše pogajanja, da se vse trgovmako "brodovje, kf se dvorna nahaja v it:i>janskih rokah in je lastnina raznih organizacij, vrne '«em organizacijam. Posredovanje za povrnitev brodovja je prevzela. Amerika. Poziv na dvaniasečno orožno vajo v Jugoslaviji. V*!ed cdpirsta Icriiikov 1388. in 18S9. od orožne vaje in detni-ka IS98. od aktivne s-Južbe, se periv-Tjajo i;a dvamesečno orožno vajo v-si v letih 1386. in 1887. rojeni, ki so bili svejeiač-no asentirani ali pa ipri fprebiranrjh za čniovo^no ?h»žbo z or?žje-m sposobne spoznani. , ...... 2gia^ siti se marajo pri pdkovni okrožni (voj- nodcpokiilnem poveljstvu) področja bivališča. Letnik 1887. se n*ora zgiasžtl dne 15. septembra, letnik 1956 pa. 22. septerobra, vsakokrat ob 8 dopoldne. Po 4iv>žnosti je prinesti- s seboj vojaško opremo In obteko «?er perUo. OpTOŠČeni so: 1. železni-■čarji, poštni uslužbenci io n?darji, sprejeti v službo pred 1. -septembrom t. L; 2. bogoslovci -ter dijaki visokih in sredtEKh Seri; 3. 'trajati invalidi (iz jia-d-pre- tflci.fl). Invalidi -pa se moraio zgladiti pri oroiui-Skih (postaj. Neredi v Reki zarad) razpustitve bataljona »Siu&um Corda«. ZAQR£B, t. (»Era Nuova«.) »Jutranji List« ,porota: Ko se Je preteklo noč raznesel glas, da }e vrtiitittv bataljona pnoto-voljcev »Sursum Ccrda«, je napadla mn-orica 2 angleška vojaka, •katera' 9e oddelek angleške straže, ki je bi4a v bližini, komaj rešil. Angleži so raz-jpostavrH svoje cvte po nrc-st-u in svoje sirojaice po javnjti uticali. »Obzor« o prekmurskem vprašanju. -t)bzoTa z iJrce 4. 1. m. .piše o prekmurskem vpraš.31:« u-ned drugim: sMi Slovencem in Srhom irikdar T>e bomo Jiičesar ži.4ega storili, da, evo PrekmuTje, ki so ga ©avzeii hrvatski batnem, Slovenci »sc zahtevali, dia se nam na mestu izroči PrCkrnurje n« hrvatski nastavljenci so morali oditi. Nam tega- in žal. ker smatramo Prekm-urje za naše, dasi K v sloveraaki up revi. Ako tudi nismo nikaki cenaraišsfc vendar is»mo toliko demokrati, •Ja nečemo ns^jevati oprave, k> si Je -sam ne želi. To zahtevamo nn:i za sebe. Naš ni"rod je konservativen lr. vsci:a>:or regi]ona£st. Vemo, da bi se Daim^c'ja pobtmHu, cko bi ee poslaJi uradniki iz Banovine, z vendar so eni tji drugi Hrvati.« Povratek vcjidh itjc-tijikov iz Marchtrenka. Iz Maribora se poroča: Prošli -petek q>aj/oidne •se je v Spč'Ii.ah, oziroma v Mariboru izvršil ofi-alni s»pre>em juge izvršila po-oclnama oficijaino vpričo »tiimoSnjega vojaškega poverjnika majorja Pcgkdiča in poveinika transporta -praporščaka Gorjanoa od celrskega pešpol-ka v robiva;!i 130 po 7 % e čez 200 možem in raznim častnikom posrečilo »pobegniti na Ce>ho-Slovaško. Lfeeti so I>i4l večinama od 29. aprila do 2. nta>n*ka t 1. pri VeKkovcu, Labudu in PodroŽčicL Nemci so ravnaJt grozovito z ijotJmS, potolkli mnogo ustnikov in pri raznih oddelkih ustre&i vsakega drugega možau Ujetniki, 2I&& častniki, imai o-dnevnike z natančnimi 00-ćaflei, ki bodo razodeli se marsikaj nejasnega s ikorotške -fronte. Med u}etmki fie tudi precej Mariborčanov. ki prej nikafcor niso bili .posebno vneti ©a Jagosiavrjo, kr pa sedaj pripovedujejo, kako Jcruto so z njimi ravnali Nemci. Ob 18. se }e vsak ccpeV-al proti Marib>m. Naie prebiveistvo tga je na vsem i po-«cščcni. Pripadniiki mariborskega >po4ka so tukaj izstopiii. Ob 22. uri se je vlak (pričel pomikati pru4i Celju in Ljutriioni. Povratni-ki pripadajo 45., 40. in 37. (ljubŠpanskemu) pehotnemu polku. V Ljubljano je dospel vlak v soboto zjutraj ob 7. uri 50 minut. Na kolodvoru le pozdravil v mi v še se vojake major Kmšic ter so vojaki ciukorakaii od tam k zajutrku in k svojim nadomestnim oddelkom, kjer so bift po kratkih formalnostih odpuščeni aH pa poslani na dva«nesečni dopust. Nemške laži slede Koroške. LJUBLJANA. 5. Ljubljanska dopisni urad poroča uradno: Ker uvide vajo Nemci svojo brezimnost, ica bi pri bodočem 'ljudskem gia-sovanju v juž>nem pasu A na Koroškem roo'.;H doseči kakšen, zase povoljea uspeh, so pričeli ^begati naše ljudstvo z razniiiii vznemirlevimi vetstma. Njihovim namenom služi sedai tudi dtrjstvo, da je bHo Prekmurje na n i. oviri konferenci prisekno Jugoslaviji- Vsled te-5a šir^o sedai vest, da >e bilo Jugoslovanom sicer priznano to ozemlje, da pa se bodo morali oato umeiarifti na Koroškem mi vsej črti južno pod i>ravo. Nepotrebno bi bi4o nczjraselnost taJcih in sliCrrih trditev izpodbijati, ako ne bi način, kako nemško časopisje izrablja to priliko ki razblinja te go\ork:e. meril na to, da zanese zmedo med naše ljudstvo in nam ošibi naše vrste. Nemci tudi računaijo ® dejstvom, ca je naše ljudstvo še pred ntiJcsLednim časgan-v—P^eoMni meri moralo izkusiti divjaštvo ne-mš^iega vojaštva ter da se bo vsled tega ob stilnih trdovratno- vzdrževanili namdgavaniih pr^Jt^o bsviti z mislijo, kaj M nastalo, aiko bi pri glasovanju res podleglo in prišlo iznova nemškim nepriiEteiism v roke. Da Nemci pri svojem poč en jan hi ra^unai^ z nerazsodnostjo širših slojev, je razumljivo, zato upajo, da Jim bodo njihovi poizkusi prinesh zaželjeni uspeh. Da se torej prebivalstvo v pasu A pomiri in da se razpršijo vsi dvomi, bodi pribito nastopno: 1. da je bila meja med obema glasovalnima pasoma na Koroškem določena v sedanji obliki od mirovne •konference; 2. da je ostala premenjena tudi v sedaj izločeni nemško-avstrijski pogodbd, kar izrecno poudarjajo t:xli vsi nemški vfri, ki fiasno navajajo, da so vsa obmejna vprašanja tudi v kon-čnoveljavni obliki morovne pogodbe ostala neiz-premeniena in da obstaja edina taprememba le v /.em, da je Radgona bila prisojena Nemški Avstriji-Vsi drugi preciilogi nemško-avstrijske delegacije pa se niso upoštevali. Ljudstvo, prebivajoče v .pasu A, na", se tore} ne đa begati po pobožnih že-iljah, kt prihajajo z one strani »iemarisacijske črte, ker bo 4c samo odločevalo o svoji bodoči državljanski pripadnosti. In to si bo mogoče izbrati v ljudskem glasovanju v teku treh mesecev po podpisu nemško-avstrijske mirovne pogodbe. Valutno vprašanje v zasedenem ozemlja. RIM. 7. (»Namone«.) Vlada ima trden namen rešiti vsJutno vprašanje v zasedenem ozemlju v teku prihodnjega meseca. Akoravno se v tem ozaru še ni določilo nič točnega, se vendar zdi, da bo kronska vrednost zvišana na 70 do 80 lirnih stotink. Anglija ne podferiše sporazuma za jadransko brodovje. RIM, 7. Zadnja poročila iz Pariza zatrjuietjo, da ni bo tel angleški delegat podpisati sporatzuma za jadransko brodovje. Jako težavna zadeva ostane torej še nerešena In razni rarrefoi nam ne dajejo ni-kakšnega .povoda, da smo optimisti v možnosti zadovofeive rešitve. Iz bhoslovaSk«. Nemiri t Pragi. CURIH, 7. Brzojavke iz Prage prinašajo zelo negotove vesti o izgredih, bržkone precej resnih, ki so se vršili v petek v Češkem glavnem mestu. Brzojavke pravijo, da se je zbrala vsled razdeljevanja listkov velika množica na Alts^adtringu, kjer se je vršilo zborovanje. Socijalistični listi so opozarjali, da poizkušajo temni elementi izrabiti zborovanje za povzročanje izgredov. Stotnik Novak je izjavil v imenu legi^onarjev, da bo branil republiko do skrajnosti. Legijonarji so tudi svarili prebivalstvo (pred neodgovornimi agitatorji. Zborovalci so se zbrali na Vencelo-vem trgu, kjer se je vršila velika manifestacija v prid republiki. Listi smatrajo, da $0 klerikalni reakcijonarci na delu v svrho povzročanja izgredov. Doslej je bilo aretiranih 11 oseb. (Če so se vršili v Pragi resni ali neresni izgreda, nam m znano, toda iz zgornje brzojavke je razvidno samo eno: da se niso vršili sploh nikakini izgredi« temveč samo patrijotične demonstracije. Op. ur.). mogle upirati drugemu napadu, posebno ne na črti, ki jo drže litvinske čete. Nevarnost za nemško ozemlje je torej velika; če bi izpraznili Litvo, bi morali takoj misliti na nov sistem za obrambo vzhodne Prusije.« bega in ljubim bližnjega kakor saunega sebe, pa vendar pravim, prav ji je. Da ste videle, kako muči in grize svojo hčer, svojo lastno kri, sirotico Maro! Kako jo ima za deklo, jo ne pusti niti k svoji mizi, kakor da je kaka vlačuga. Svojo lastno kri« ali ste slišale, svojo lastno kri! Fejf To je mati, to je kri-slJanka. Lahko noč, ljube sosede! Prav ji je! Sram me je živeti v tej hiši! — Prav, prav! Lahko noč, Pepa I — 90 voščile sosede, in klepetulje so m razšle po svojih hišah. A Mara? Bila je sama, zapuščena od vsega sveta. Nihče se ni brigal zanjo, nihče je ni ljubil. Mati jo je zapustila, odšla v svet, ki ko je uboga sirota razmišljala o vsem tem, o svoji nesreči, so ji solze zalile motne oči. Vsa obupana je skočila pokoncu in pohitela v e-dino zavetišče, na grob svojega ljubega očeta. O, ta mala, z mahom obrastla gomila, iz katere eo gledali ostanki lesenega križa, je pokrivala vse, kar je bilo njenemu srcu ljubega in dragega, pod to gomilo je razpadlo v prah ono blago in pošteno srce, ki je tako živo bilo za edinega otrok«. S sklenjenimi rokaari je klečalo uboga dekle aa tej gomili is PfcUske. Poljska to Ukrajina. MORAVSKA 05 TRO V A, 7. Kakor poročalo poljski listi, je 4xik> med pofcjsko in ukrajinsko vlado sklenjeno premirje. Premfrie ie podpisalo za Potafke vrhovno poveljništvo, za l>kraf5noe pa general Petljura. Pogodba določa demarkacijsko črto 4n izmeno ujetnikov ter je veljavna z dne 1. septembra. V zrmsta pogod-be je bUa med Varšavo in Kamiencem PodoJskim, k:j-er ima sedal general Petljura svoj stan, uvedena brzojavna zveza s ttughesovimi aparati. S -ščina je odobrila s 97 glasovi proti 23 predlog, naj se pooblasti iĆTžavni tajnik, da podpiše mirovne pogodbo, in istočasno odobrila protest proti kršenju pravice Nemške Avsttrije do samoodločbe. Recner o mirovni pogodbi. CURIH, 7. UraiJna brzojavka dunajskasa »Kor-respottvJenz Bureaua« pravi, da je sfctenil kabinetni svet duna^skegi ministrstva po natančnem proučevanju mirovne pogodbe, naj se leta sprejme. V ©e.'i, ki se je vršila danes, je informiral kancelai Renner vse člatrju»;e se tudi, da se pridruči tudi cn-ili 60.000 nemških vojakov, ki stoie sedaj na vzhodni -pruski meji, novi republiki. Schcidemann o političnem polož?.jn v Nemčiji BERN, 7. Bivši nemški kancelar Scheide-mann, ki se nahaja sedaj v Švici, kjer obiskuje razne švicarske socialistične organizacije, je opisal nekemu nizozemskemu časnikarju politični položaj Nemčije takole: »Sedanji kabinet stoji na trdi podlagi in gleda z zaupanjem v bodočnost, pa naj se kaze lete v še tako motni obliki. Z več strani se poizkuša zrušiti republikansko-socijalistična vladavina, toda zdi se, da se to ne bo posreTilo. Reakcijonarno in monarhično gibanje ni fantazija, temveč resnično dejstvo. Monarhisti organizirajo z vsemi silami svoje vrste. Hoteli bi izkoristiti težavne gospodarske in fin?nč-ne razmere in vzpostaviti monarhijo. To^a ljudstvo ni na njihovi strani. Vlada razpolaga s vsemi sredstvi, da stopi v okom tem poizkusom. Z druge strani delajo proti sedanji vladavini špartakovci, ki so imeli nekaj časa v Berolinu vso unoč v svojih rokah. Toda njihove vrste .postajjaio vsak dan rec'kej^e. Ponovni neuspehi, dogodki na Madžarskem in v Rusiji so veliko pomagali Ln pomagajo propadanju špartakovske stranke. Sicer prihaja še vedno do posameznih poizkusov v raznih industrijskih središčih, kjer bi hoteli špartakovci preprečiti vsako proizvajanje; toda večina nemškega delavstva je uvirela potrebo dela in proizvajanja, ker ve, da je e-dinole delo, ki bo zacelilo rane, katere je povzročila vojna. Stranka večinskih socijalistov namerava izvršiti s pomočjo vseh demokratskih strank v državi dalekosežne socijalne in politične reforme. Separatistična gibanja obstoje sicer, toda njihov cilj ni odcepitev od države iz avtonomnih državic. Najhujši časi za Nemčijo so že za nauni, je zaključil Scheidemann. Najtežji časi, podpis premirja in mirovne pogodbe, so dokazali, da Nemci lahko premagajo še druge težave.« Boji med Nežna U angleškimi vojaki. LONDON, 7. (S.) Iz Kblna poročajo, da je prišlo v Eusskirchenn do Tiu^ih spopadov med Nemci in angleškimi vojaki. Veliko Število Nemcev je napadlo angleške vojake, od katerih je bil eden težko ranjen. Mesto je bilo obsojeno na globo 100.000 mark. Karel Kupper, ki je nahujskal nemške delavce, je bil od vojaškega sodišča obsojen na smrt in bo ustreljen. ___ Iz iftali^e. Wilson proti italijanskim zahtevam. RIM, 7. (Po »Giornale d'Italia«.) Tudi jutri se ne bo vršila seja. Ministrski predseJnilc Nitti upa, da bo zavlekel razpravo o koba-ridskem porazu, vse dokler ne prispe Tittoni v Rim. Nato pa se začne razprava o mirovni pogodbi, ker pride medtem tudi mirovna pogodba z Avstrijo, ki se podpiše v sredo. Tako je preiel včeraj v motecrtorskih hodnikih Kobarid v drugo Črto in mnogo se je rax- pravljalo o italijanskih interesih na mirovni konferenci t Parizu- Sciaioja, ki je bil marljiv Tittccijev »o trudni k v pravnem delti italijanskih vprafani, je pripovedoval »kupini poslancev malo tolažljivc vesti- Lahko si človek predstavlja, kako so se te vesti razširile po političnih krogih, kjer so povzročile veliko obžalovanje. Pravzaprav ni Scialoja prinesel drugih vesti, nego tistih, ki jih javno mnenje že pozna, to je o žalostni odpovedi na itaKjansko reško mesto, kateremu bi se dovolila kot »maksinuum« koncesije vladavina »svobodnega mesta«, s katero bi se vsaj izključilo jugoslovansko gospostvo ali nadvlada; o poni ednaroc i ivi reške luke pod vlado Zveze narodov s posebnimi olajšavami z ozirom na pomorske interese mesta Trsta; o težaraem boju za priklopitev Zadra Itsliji brez pridržkov in omejitev; o boju za jamstva italijan-skupinam ostale Dalnacije, ki bi se ^morale smatrati za italijanske narodnostne skupine, ki bi imele popolnoma italijanske pravice in zakone, tudi če dobe drtt^i de!: jPcimacije avtonomijo; raznn tega je prinesel (Cctaloja vesti o rttznih rešitvah, ki so več ali m?.nf znane večini italijanskega naroda. Toda vse te vesti niso narerile tako fteu-vtiska na poslance, kakor vest o ncomsarom odporu ameriške dele^cije proti Lodisikakfei ubiačitvi, ali bodisikakSni majhni izpr«K2~smhi aH zboljšanju nam škodljvega stališča. Ameriška delegacija se je, seveda po Wil»or»vem ukazu, postavila odločno, zagriz ero proti italijanskim interesom. Tik-i pri najneznatnejših formulah, najnepomembnejših porfcfacjih se kaže nekoliko rezkosti, nekako nezasluženo in krivično sovraštvo. 'To čudno oboašanje ameriških zastopnikov je v cčitneni nasprotstvu z prijateljskimi čustvi , ameriškega naroda napram italijanskemu narodu. Tlttoid c<5*ot!?ie prifeo&ip teden v Rim. PACIZ. 8. (S.) »PotVt Jcunutd« meti:, da odi>otar?e čta::Wsid n^nistcr Trttcm v Rim prihodnji teticn C-o pod^Lsu mkevne vosočbe z Avstrijo in po iz-ro£;vt ir«wvne B0Is2.Tr;. A^er&ko-mefcfi&i odnofeji so se izboljšali. RIM, 8. (S.) Mehiško poslaništvo v Zedi-c^enih državah poroča: Ameriške čete, ki so bile prekoračile mejo, so že zapustile mehiško ozemlje. Nekateri ameriški listi, ki so pod .vplivccn lastnikov petrolejskih virov, nadaljujejo svoje napade na Mehiko, toda naši od-nošaji z ameriško vlado so se izboljšali. Sprejemi ▼ poštno In brzojavno iMbo SHS. Mi intervencijo dež eto« vlade ser Sioveatto Je ored-sedn^v9 dežeine vlade od ministrstva poŠte In -teferrzfa obvestilo, da )e om«£eno ministrstvo po* vab So vse kr. poštne fn brzojave* Erekcije, e po društvenih pravilih še od časa prod vo.Tio stopnjevana (sedaj seveda v italijanskih Krah) takole: I. razred 12 L, II. razred 6 L in III. razred 2 L na Jeto. Potrdila glase na dve Uri in veljajo torej za celo članarino III. ra^Teda. ali za tretjino članarine IL, oziroma za šestino Članarine I. razreda. Kdor plača naenkrat celo članarino I. ali H. razreda, mora torej prejeti šest potrdil. oziToma tri potrdila. Na člane se ape'Ira, naj se po svojih gospodarskih razmerah uvrščajo, kcHkor jim le mogoče, rajši v I. aJi vsa} v II. razred in da plačajo vse članaTiao naenkrat. Zaupnikom je v dolžnost, da v redu Izkaze in da denar sproti izročajo na pristojno mesto. OdveteSki ta notar$. V uradnem Hstu deželne vlade za Skn*eni?o z dne 7. av^rissia )e iz »Službenih rK>\in fcTaŠcatva SHS št 86 priobčen posnetek naredbe Nj. Vk pres^onasiedn^a A'leksnevćra z d :>e 30. ru&a 1919, s katero ^potrjuje s&akon o priznanju 4c val^PJcati vwih pogojev za dosego advo-'kahsre tn javnega notarijata tistim odver^?on> in notarjem, kateri posfujefo v tekem Finedi« pri Geroldiji mu-lo, ki se je tam pasla brez nadzorstva. Cez nekaj dni je poslal svojo priležsKco Marijo Jurcan z mulo v Rovinj in ji naročil, naj žival na vsak način jrroda. — Leta iie šla, sicer proti svoji voJji, toda matle ni prodala. Toda, kar se ni .posrečilo nji, se je posrečilo njemu. Šel je e muk) v Rovinj in jo prodal za 900 K neki Katarini Benuss. Oblasti so prišle na sled tiKii tej tatvini, in obtoženec ie moral priznati. Toda to ni vse. Dne 11. februarja 1918 je ukradel osi a v škodo Ivana Usile iz Prui^iiićev. Obtoženec se priznava krivega. Pet prič izpove v smislu obtožnioe. Branitelj dr. Curin prosi porotnike, naj sodijo blago. Drž. (pravdnik dr. Bencich zahteva, naj so obtoženec knznuie po zakonih. Pravorek in obsodba. Ker so porotniki pritrdili vsem vprašanjem ®a znesek, manjši od 2000 in večji od 200 Bt, je sodišče obsodilo obtoženca na 2 leti zapora. Precsednlk sodišča: s>vetnik Stegu; sodnika: svetttik Segnan in dr. Lu©na. U cRoIl Zadnja italijanska komirnacija. Bd^rr^slia »De^aok»ra4ija^f glavno glasilo Demokratske zajednice, torej vladajoče stranke. objavlja v svoji sobotni številki pod gornjim naslovom na uvodnem mestu naslednji članek: Titt-onijevo potovanje v London je prineslo novo kombinacijo za rešitev reškega vprašanja. Minilo je ned pol leta, kar se proti naravni rešitvi izmišljajo za Reko druga za -drv^o neMevilne izmodnovane rešitve. Ker Aimajo zdrave podlage, pada?o te rešitve druga za drvtfo, Toda vse do današnjega dne niso prilli do preoričanja, da so zaman vsa prizacevanja za loke rešitve in da morajo vse te izmceii prodmelac papirje že prod 10. julija. 1919. Nesreča na mlramarsk! postajt Pred priborom vlaka iz Gcrsct jc hotol odstraniti neki \x>>k možev te je sta! na #ru; toda v fete-m iapoi jc že pridrdral v?*T«. Mož je še o pravem času skočil o tira, vcaka je pa vlak pograbil in ga butnil v stran. Dobil je težke poškodbe na Efevr m na nogah. Z istim vlakom se je peljal na tržaško postajo in odf.od 2 avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Včeraišrfe kolesarske »esreče. Včeraj so se zgo-diie tri kolesarske oesreče: Kcrel Stnrkcij, star 22 let. stanujoč v vi. Bcrriera 18, je včeraj 2 v^o silo d-rvei na miramarski cesti ga tramvat«nr. Tr-imvaj se je -ustavil in klesar se je maral nenadoma urrrek-niti. Pri tem mu je po nesreči prišie sprodn.e kelo v tramvajsko tračnico in ee zlomilo. Koiesar je paiiel naprej na obraz in se težko pobli po cbraz-u 11a rokah in koieitlk Sluoijno je \-ezpj3 odšel comov. — M-.irgarito Biažek, »isto 80 let. etami očo v xtl ContS 2. re v-!Ser>"«i v isti ulici podrl neki- neroden l.o!esar. Poškodoval jo ?e na noga*! in viavi m p-rtresla si fe tudi možgane. Z avtomo-i>i-!o:n rešioe postaje so jo odpeli ali v mestiio bolnišnico. _ sa-sKmor. Bers^Vor Ono Pomp^ua, 22 iet, dode!;-cn kr. gubema-torafu se je včeraj fcoiel usmrtiti s tem, c'-a je Izpil več-o količine formalina. Iz gubernatora4a so ga z avtomobilom odpeljali v mestno bolnišnico. Ker so mu izpraJi :ek»:«c. N:030vo »tanje ie revaroo. Varck samomora so družinske Tazmere. 2 rio v avtomobts&efia d'rianja. Na oesti, ki pe-iu Kopra v SemedeCo le včeraj po- vozi Tidld vlaški avtomobil lOletno deklico, iaz-tere ime nam ni gitaro. Vvkd. težkih ran, k* jih je dobila, je takoj u-mila. Kc-perski okrajni zdravnik, ki se L>e aakoj odpeljal na lice mesta* ?i:s. a ce^ta 126. ciaiics. v torek. 9. t. m., ob 3 pc"'j iie «a prc:,cJi-:o v okopali š:e. Obcneni i; pro^olie kitata -jstre \'lar£>.e iz ■ "Izc • Sf. \c puxu^>i*ii*via oa qtiiMtv»a ' r < -—¥ - - - — Tržaška kmetijska družba. Inned vseh kmetijskih panog še za časa vojne skoro največ trpela živinoreja. Vsled pogostih re-kvizicij in velikega konsuma po voja&tvu se je SteviJo gover« žhine povsod tako izmanjšcio, da so bird v zadnjem času oblasti primorane izdajati odredbe za ohranitev živinoreje. Tako je bilo odrejeno, da se teleta sposobna za pleme, sploh ne sn»ejo klati. In to ge tudi popolnoma pravdno, kajti kam bt prišli z našo živinorejo* če bi nam mesarji pohraii vsa najlepša teleta. V naprednejših deželah imajo živinorejske tradru-ge, katerih predpisi zabranjuje jo, tla se kolje za pleme sposobno tele, in če bi bil kmet primoran prodati tepo tele, je no sme dati mesarju, ampak zadrugi, ki ga date vzgaja za pleme. Ako pa dr.nes pogledamo kamorsi-bodi, ne vidimo več nikjer lepih krav, še manj pa tza- tudi rdečecika<-a, a v nižinah skoro po\-sem beia. Le prsni koš za plečnma in zadnji del niste tako široka in razvita ka^V.or pri alpskem gov-edoi. Dasd noge niso tako močne kot pri Švicarjih, so še preoe} trdne in so vsi ostali deh prav lopo razviti. Zato K se dala še prav ddbno v potrebiti toliko za molžo kakor tudi za debelenje hi za vpreg©. Opozarjamo na Se kmetovalce, ki br se tzanima-ft za to žrvia» tn ene gospode čfiane, ki so se že »prri*viK za nakup blaga, da si to živino Sicupno ogledajo. Kedaj. bomo že pravočasno objavili. Seveda bomo moral) pri nakupu tega v naših krajih še nepreizkušenega blaga postopati jako oprezno, določiti natančne pogoje in vzeti živico na poizkušnl-o. _ Osravl. — V počastitev spomina pok. gdč. Slavice Sla-v&ove daruje f. dr. Josip VVfltam L 40*— v prid Diiagoemu podpornem« društvu. Denar hram uprava. S 1 f računajo po 19 s to t. beseda. Najmanjša prlstoi-biaa L 1'—. Debele črke 26 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—. PRODAM hišo a vrtom, ki ima latnik. Scaia santa 307. 4(H3 IS -EAI karharico, ki pozna izvrs-no itriijansko kuhinjo in druga hišna dela. Mesečno aHačilo L 70—100. UL Corooeo št. 1, II. n. S. & D. pred-Prfdne od 9.30-12.30 popoldne oi 6-7. 4044 ŠIVALNI STiROJ Skiger, velika miza za gostihi-no in trinožoi podstavek se proda. LH. deHe Mure 5, I. n. 4(M5 TIPKAR1CA m stenograficja z dobrimi tepričevaii, zmožna slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, italijanskega v go-govu, išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbe po »M. J. 41« na ins. odd. »Edinosti*. 4014 KROJACNICA Avgust Stular uL S. Francesco d'Asisi štev. 34, III- le edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. _ Poratno sodlS^a. Nevaren tat. Včeraj se je začda razprava proti B'a?u MaTtin-čiću. rojenemu v Sv. Lovreču pri Kanfanaru Jeta 1S93., ki je cbtožen treh tatvin. Dne 8. mainika 1918 je izšel Martin Sosšč iz vasi Zcnti blizu Kani:nara s svojo družino na poije. Hišo je zak!eii3, ker doma ni ostaJ nihče. Ko 5« ie po\TnJl čez kake pol ure domov, je zapazil, 1 a ga je c-bislca-l v njegovi odscinosti neki i^ariiiaielU. ^ 2 tt odnesel u aie- UCITELJ poučuje otroke ijudske šote. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove Ins. odd. Edinosti 4040 KROJAČ PAVEL PESTOTNIK. ul. Oatteri 44, se priporoča slavnem« občinstvu iz mesta in okolice. 3983 IŠČE se oseba ta razgovarjanje v slovenskem jeziku, proti zameni z Italijanščino aH plačMu. Poniiibe pod »Uradnik« na Ins. odd. »Edkiosti«. 2024 SLOVENKA. MODISTKA se priporoča oenienim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Volu it 2 V. nad* vrata 19 (za ljudskim vrtom.) t S tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna soproga in dobra mamica, gospa run preminula danes, ob 2 ponoči, v 44. letu svojega življenja. Truplo predrage pokoj;iice se pokoplje v torek, 9. t. m., ob 6 pop. na domačem pokopal šču. V ŠMARJAH, 8. septembra 1919. Žalis!oši soprog z t Po mučni bolezni Je preminul v Trstu 7. t. m. Ferdinand I star 56 let, čuvaj o.crajne palače v Gorici. Li—oičcca sorros^a, bratje, sestre In svakinjo oazaastžaio to žalostno vest ostalim sorodaikom la ZBMOMb GORICA-TOLMIN, 8. eeptesbra 1919. 'SSL I« nrjbosjša dk^rlla« ki se dobiva v trgovinah jc^ivin, dclavskiii i^drugah in konsumnih skladiščih. Zahtevajte povs »d to znamko, če hočete imeti EOgRO KAV3 Za naročila na debelo se je < brnitl k edinemu zastopniku tvrdki And. Schieimer, Trst, ulica Ce-sare Battlsti št. 12, telefon 17. vnišHi Mk •} n 2 i ul. Chiozza 5, 1. na-.:s r. Sprejema od 9—13 in od 15—17. Izvršujejo se umetni zobje v kak Jnemsi-bodi sistemu, z nebom in brez njc^n, po moderni tehniki. - Nsjag^ejla cene . MARIO MORO, zoboiehnik. ZOSOZDRAVNiŠK! AMBULATORU Dr. Q. tehnični vodja A. se je preselil V Cl. &233V3 li 13.1. CpF3j lil. loSfđč) lavi se dobi pri USLUGA C0LĐKIE družbi z om. j. v Trstn .2 'iu m^i ud rui^tiiiži (vogal ul. Coroneo). Te:ef 24-83. Tel. 24-63. inimut •■■■'-"1 Bogata zaloga vsrh potrebščin. Mebaničn deltvnica 2« v»akj popravlianja. štoj n tffsjjlo »žnsjž {Er! s^iii um Seidel Se Neumann in ,Singer' Gast & Oasser Tvrd ta u-;«-iii">vljsn I. H73 FSM5SC3 BSDMU Trst. ul Carnp:;n-le l'J ga—— ZOBOZDRAVNIK mm »"- Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dO;), in od 3-6 pop. Ercziiaisslno M\\m FissjinJiz Iiuatfii w\i Voini red parni! o j. Trst—Pula bi Istrska pristani:. Odkod Iz Trsta (-pomol ribjega trga) ob 7 v Piran (8*20), Salvore (8'40). Um« 9'10). Novigrrajd (10*10), Poreč (10'55). Vrsar (11*45), Rovini (12*25), Fazano (14*10), Piko (15). Odhod Iz Pule: 6'30. fazana (7*05), Rovinj (8'45), Vrsar (9*20), Poreč (10), Novigrad (10'45), Umag <11'45), Salvore (12*15), Piran (12*50). Trst (14). Trst—Pira«. Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20). Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45. Trst—Piran—Portorose. (Samo ob rdelavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod o, Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16*15. Trst—Umag. Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivži Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga? 6*15 (dotaknivši Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8'45. Trst—Grade ž. Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18'30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30. Trst—Koper. (Ob delavnikih.) Odhod Iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 19*15. — Odhod Iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13*30, 18 lOb nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 21. O^hod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13*30. 17,30. Trst—Benetke. Odhod iz Trsfta (vsak dan) : 8; dohod v Benetke 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13. Oglase In osmrtnice sprejema lnseratni oddelek Edinosti, n'Jca Sv. Frančlika štev. 20, pritličje. Vsi oni, kateri nam po prej*; ?m ra. čuna od našega inseratne.;.: o a pošljefo denar, naj bla^ovuie h pisati na odrezefc postni nakaznice, — števi:ko dotićnega računa. — 'SnufliL z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobSd TfclSC&iSIS SESKES! TKS1'. ul 30. Oktobta Caser.ua) 13, Ordinira od 9 piedp. do ti zvečer. mRL®€ft UH W ZSJimil £ na vt-li'.:o izbero sc vdobi pri f & A. POVirfl v Trsla TRG GARlBAL^l (BARRiEiiA) 8. I IHS BSIfta* Dela. gU*. K 3>. »J).->»», Rcs;r/i Kd,-jJJ.o.iJ Ccnlral): Ta IF mm di 1 -Jh 5, B:i1) I Podružnt-e: Dubrovnl'c, PunaJ,. Kot*, f-jab- h ljaiia, Metković, 'litiji Sp it. Si.>eati. ZjJ'.r g Ckspozitara: Kranj. Obavlja vse v b nč.n stro c? ^nlijala pJile S^raja. -Jbja nn hr?nitne knji5!ce p;j let d n V>n »tioi v o.incogiro-pr^m :tu proti 5 > iMain brestini l 'a odpoved navezane zicsn gajema po najugodnejš h pobojih. si i.iujo pogoditi od slučaja da slučaja. Eijev B3i3U puJjIj (iila iiinilu). b;agajria ; ^ujc oJ do li 1 S UTO C^iss^ p k Tvrdka J. PARČINA, Trst, ul. Torre bianca štev. 27, telefon 29-53 bo razpr .dajala ta teden več vagonov toliko-imenovanega vina Chs&ntl EAllnl SeraSai VaJla dvoro di S. KIrJato- z zeleno glavico..... z rdečo „ ...... P. Paganelli in sin . , . . Livio Nencioni di Montelup • G. in C. Cioni, Empoli . - • Vse v originalnih dvolitrskih steklenicah. - od 25 steklenic naprej. L 5.80 L 5.— L 4.60 L 4,— L 3.60 - Prodaja se vrši I ŠampanUc