■ Amerikainski I Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v n er ki n glasilo Družbe sv. Družine. IZ- ŠTEVILKA 30. JOLIET. ILLIM)IS # MARCA 1917 LETNIK XXT1 »Woodrow Wilson v" slovesno ustoličen. Avstrija zagovarja vojno s podmorski-predsednik Združ. Držav v govoru izrazil up, da se nam mir ohrani. SKLIČE POSEBNO ZASEDANJE. Avstrija zagovarja vojno s pomorskimi čolni. Nadaljnje pogajanje. I Washington, D. C., S. marca. — Ko je večji del sveta v vojni in Amerika na robu vojne, je Woodrow Wilson danes obhajal svoje drugo ustoličenje kot predsednik Združenih Držav z zadnjo poslanico upanja na mir. Obnovil je svojo prisego na ustavo ter prosil Boga modrosti in presodnosti pri izpolnjevanju svojih dolžnosti v pravem duhu ameriškega ljudstva. Zavezno glavno ^nesto je bilo v zastavah, odeto v pražnjo opravo, ki je je bila v živem nasprotju k neprijaznemu vremenu. Mrzla, ostra sapa je pometala po ulicah in gonila pred seboj posamne dežne kaplje. Premočene zvezdnate zastave in dekoracije v de želnih barvah so visele ohlapno, ne da bi vihrale. Številni odri so bili "kakor iz vode potegnjeni'' in nič manj nego vabljivi za take, ki so hoteli raz nje ogledati veliko parado. Pennsylvania avenue je bila posuta s suhim peskom, da se vsaj deloma odstrani blato in muža. Na tisoče so se že gnetli patriotje in radovedneži pestro vse vprek ulic, skozi katere se je pomikal veliki izpreyod, da prisostvujejo redkim prizorom. Predsednik Wilson, glavna oseba dneva, je vstal že ob 8. uri in se je podal ob 11. uri v V^pito!. Jfjcjr ' ,:vist6pni govor je bil stavljen tekom noči v vladni tiskarni. Predsednik se ni počutil najbolje, mrazilo ga je. Nepričakovani razvoj položaja v kongresu je nemalo zakrivil neugodni počutek. Ob 10. uri je prišel slavnostni maršal generalmajor Scott v državno sobano vojnega in pomorskega poslopja, obdan po štabu 50 častnikov armade pod vodstvom generala Bliss. Po štirje so odjezdili do Bele hiše, da se tam razpostavijo kot častna straža. Ob 10. uri sta bila pripravljena tudi newyorska polka št. 10 in 69. Predsednikov govor. Predsednik je takoj po svoji zaprisegi začel govoriti svoj inav'guralni nagovor. Rekel je: "Moji sodržavljani! "Štiri leta, ki so minila, odkar sem zadnjič stal na tem mestu, da govorim k ljudstvu Združenili Držav, so bila dogodkov poln čas, bogat na sklepih in dejanjih. Morebiti ni bila nobena druga enako dolga doba v zgodovini Združenih Držav tako blagovita, tako uspešna; morebiti ni prinesla nobena druga doba toliko prenaredeb v našem političnem in gospodarskem življenju." Nadalje je predsednik zatrjeval, da mora narod pokazati združeno fronto v svojih odnošajih k sedanji krizi. "V žilah našega naroda teče kri vseh ljudstev,- ki so v vojni," je izjavil predsednik slovesno, in potem je zahteval edinost in poštenost namena za ljudstvo v tej deželi v usodepolnih dneh, ki se nam bližajo. In izraženo mišljenje je segalo v srca vsem, ki so govornika poslušali. Izprevod v kapitol. Izprevod v kapitol je nudil krasen prizor, ki se ga je udeležilo na tisoče gledalcev. Četverovprežna kočija predsednikova je bila od vseh strani obdana po vojaštvu, policiji in zaveznih tajnih redarjih. Spredaj je jezdilo zavezno konjištvo v obliki četverokotnika. V sredi istega je vozila kočija predsednika, obdana po tajnih policistih. Malo pred 11. uro se je izprevod jel pomikati proti kapitolu. Med potjo tjw je predrlo solnče skozi ^oste oblake, ki je bilo ž njimi nebo zastrto. Na obeh straneh ulic špalir tvoreča milica je prezentirala, in množica je vzklikala radosti in mahala z rutami. Brez vmesnega prigodka je dospel izprevod do svojega cilja. Predsednik se je podal v svoj urad, pravtako podpredsednik v svojega, da počakata znamenje k začetku slovesnega obreda. Galerije so se med tem napolnile z visokimi gosti. Diplomatski zbor je prišel v sijajnih uniformah. Člani za- veznega nadsodišča, s črnimi dopetni-mi haljami odeti, so se usedli tik glavnega portala. Senatorji in reprezentantje 65. kongresa so prikorakali v zborovalnico, kjer je bilo vse pripravljeno za sprejem. Govornik Clark je stopil na o-der, člani vlade so zavzeli svoje sedeže in ob 12. uri 3 minute je podpred-sqdnik Marshal službeno prisegel. Nazaj v Belo hišo. Med izprevodom nazaj v Belo hišo je prišlo do raznih demonstracij za predsednika. Kjerkoli se je peljal predsednik mimo kakega odra za gledalce, so vsi vstali kakor na povelje in ga glasno pozdravljali. Oddelku konjikov okrog predsednika je sledil kadetski voj iz West Pointa, potem so sledili krovni častniki pomorske akadenlije v Annapo-lisu, inženerski voj, začasen polk o-brežne artiljerije, oddelek mornarjev in pomorskih vojakov. Zadnji so zaključevali prvi oddelek pod generalom Blissom, nakar je sledil drugi oddelek pod generalom Mane, miliški polki di strikta Columbia, baterije topništva, konjištvo, stotnije signalnega voja, bolnični voj in pomorski miliški polki. LaFollette obsojan. Washington, D. C., 6. marca. — Iz raznih mest in držav prihajajo razgor-čene obsodbe zadržanja male skupine zaveznih senatorjev, ki so preprečili sprejetje predloge o oboroženi nevtralnosti. Madison, Wis., 6. marca. — Država Wisconsin vstaja k obsodbi senatorja La Follette, voditelja dvanajsterih fili-busterjev. V njegovem domačem mestu ga njegovi stari sosedje in politični pristaši obsojajo, ker je preprečil oboroženo nevtralnost ter prestrigel želje predsednika Wilsona in obeh zbornic kongresa. s prošnjo za jasnejšo določitev zadržanja avstrijske vlade glede brezobzirnega vojskovanja s podmorskimi čolni pušča, kakor je bilo tukaj danes uradno izjaVljeno, vrata odprta za nadaljnje pogajanje, tako da vsaj začasno ne bo prekinjena diplomatska zveza, čeprav je bilo prekinjenje iste smatrano za neizogibno, odkar so prekinjeni od-nošaji med Združenimi Državami in Nemčijo. Akoravno dolgi odgovor v bistvu vzdržuje in zagovarja brezobzirno sub-marinsko vojskovanje, začeto po Nemčiji, je sestavljen v najprijaznejših izrazifaiin poudarja, da "avstrijski pod- s sJf < mors.'l čolni nastopajo samo v Jadranskem' in Sredozemskem morju in se je zato komaj bati oškodovanja ameriških koristi". Odgovor izjavlja, da so nevtralci odgovorni za izgube, katere utrpijo, če gredti v okrožje, kjer se vrse vojna podjetja. "Načelo, da morajo nevtralci", je rečeno v avstrijskem odgovoru, "uživati v vojnih časih koristi svobode na morju, se tiče samo nevtralnih ladij in ne nevtralnih oseb na krovu sovražnih ladij." Odgovor nadalje pravi, da so vojskujoči se upravičeni odločiti zase, kake uaredbe je ukreniti proti sovražniku v pomorskem prometu. Kitaj zoper Nemčijo. Ffc.kiyrg, 4. marca. — Vlada je danes sklenila, da naj Kitaj sledi zgled Zdru ženih Držav in prekine odnošaje ; Nemčijo. Ta odlok je bil predložen pred-edniku, ki pa je zavrnil njegovo odobritev, češ, da po ustavi samo njemu pristoja polna oblast za takšno postopanje. Prvi minister je nato odstopil in odpotoval v spremstvu nekaterih članov kabineta v Tientsin. Pričakuje se odstop celega kabineta. Avstrijci živahno napadajo Lahe. Zadnji se lahko hvalijo z novimi porazi ob Soči in na Tirolskem, vendar večjih bojev še ni. Z DRUGIH FRONT MALO NOVIC. Huda prede Turku v severozapadni Aziji, kjer Anglež in Rus prodirata. Laška fronta. Posebno zasedanje bo sklicano. Washington, D. C., 7. marca. — Posebno zasedanje kongresa bo sklicano v bližnjih dveh ali treh tednih, da se nemudoma sprejme nasvet zakona o oboroženi nevtralnosti. Tako kaže razvoj političnega položaja danes. Predsednik Wilson se je odločil, da nc bode oborožil ameriških ladij proti nemškim submarinkam brez izrečnega dovoljenja po kongresu. Avstrijski odgovor. Washington, D. C., 6. marca. — Avstrijski odgovor na ameriško noto Japonija proti Nemčiji. Tokio, 4. marca. — V dopolnilnem pojasnilu govori japonski urad zunanja .^vari o pogostnih poskusih Nemčije, "zasejati med Japonijo in Anglijo seme nezaupnosti ter skaliti odnošaje med Japonijo in Ameriko", ter izvaja nadalje: "Vlada ne goji nobenega dvoma, da bosta ljudstvo in vlada v ententinih deželah slej ko prej zaupali v lojalnost (zvestobo) Japonije in v njeno odločnost, po vseh svojih močeh pomagati ter deliti trud in težave, dokler ne bode boj proti Nemčiji in nemški krvoločnosti končan." Dunaj, čez Berlin, 5. marca. — Italijanska fronta: V Suganski dolini so sovražne baterije živahno obstreljevale nekatere točke naše fronte. "Močan sovražen oddelek, ki je prodiral proti našim linijam blizu Scurel la ob potoku^Maso, je bil takoj pognan nazaj v njegovo lastno postojanko, Zapadno od Asiaga je patrola tirolskih brambovskih strelcev prekoračila glo-bel Assach tekom noči, naskočila ita lijanski zakop zapadno od Canove, premagala posadko in privedla s tega ogledovalnega podjetja več ujetnikov." Rim, 5. marca.—Na trentinski fronti smo včeraj izvedli briljanten napad na močno postojanko v višini nad 2,700 metrov na obgorju Costabella. Ujeli smo 61 mož in uplenili eno strojno puško. Na julijski fronti so bili zdajpazdaj topniški boji. Povzročili smo razpoke in požare v sovražnih linijah blizu Kostanjevice ob srednji Soči. Novi porazi za Lahe. Dunaj, čez Berlin, 6. marca. — Av-stro-ogrsko vojno vodstvo naznanja: "Na obmorski fronti se vreme jasni. ■Topničarji i:: vin ki rm-tavci so bili delavnejši. Zvečer so Italijani obstreljevali Kostanjevico s posebno sil-nostjo. V soseščini Dolja, blizu Tolmina, se je patrola^ pešpolka št. 37 priplazila za sovražen zakop, je premagala posadko in se vrnila z desetimi ujetniki brez lastne izgube. padu pognali sovražnika iz <5ela naših prednjih postojank, ki jih je zasedel včeraj severno od Caurierskega gozda. Ob ostali fronti so se vršili samo mali spopadi. Berlin, 6. marca. — Na desnem bregu reke Somme so Angleži po močni topniški pripravi podjeli napad, ki je bil odbit. Pariz, 6. marca. — Med rekama Oise in Avre je naše streljanje pretreslo nemške skupine severozapadno od Moulin-sous-Toutventa. Kanonada je bila zdajpazdaj na ostali fronti. Francoski rušivec torpediran. Pariz, 7. marca. — Torpedni rušivec "Cassini" v sredozemski patrolni službi je bil torpediran po neki subma-rinki dne 28. feb. Po uradnem naenanilu se je ladja pogreznila v dveh minutah, ker je raz-poknilo skladišče za smodnik. Kapitan, šest drugih častnikov in 100 mož posadke je storilo smrt. Rusi in Angleži podijo Turke. London, 7. marca. — Uradna poročila, izdana v Londonu in Petrogradu nocoj, kažejo, da doživljajo turške čete v severozapadni Aziji poraz za porazom. Britanske ^čete, ki so nedavne^ zopet zavzele Kut-El-Amaro, zasledujejo poraženega sovražnika in so že manj nego 30 milj od "svetega mesta" Bagdada. Ruske čete, ki so prodrle v Azijo preko Kavkaza, neprestano pritiskajo proti jugu in zapadu, menda z namenom, da pridejo v stik z Britanci pod genralom -Ataudc v dolini rek? Tigride. Nocoj naznanjajo iz Petrograda, da so Rusi osvojili mesto Hamadan blizu zapadne meje perzijske in sedaj pridobili vrh Asadabad, 10 milj jugozapatj-no od Hamadana, in zasledujejo beže-čega sovražnika proti Kangaveru. Anglež brez krompirja. London, 5. marca. — Kapitan Bat-bursft ustnik živežnega oskrbnika v spodnji zbornici, je danes prorokoval, da se bo začetkom pomladi vsakdo na Angleškem moral odreči krompirju. Izjavil je, da je *ne le v Združenem kraljestvu, marveč povsod na svetu občutiti pomanjkanje krompirja, kakor nikdar prej. Vojaštvo nadzira železnice. Kodanj (Kopenhagen), 5. marca. — Po današnjih poročilih iz Berlina je cesar Viljem izdal razglas, po katerem so vse želcznice nemške države sedaj pod vojaškim nadzorstvom. Amsterdam, 5. marca. — Kakor poroča "Kreuz Zeitung" v Berlinu, je postavljeno vse nemško železnično a-mrežje pod vojaško nadzorstvo. Enajst tmož utonilo. Ocean City, Md., 5. marca. — Enajs mož posadke obrežnega stražnega par-nika "Yamacraw" je utpnilo snoči ob prizadevi, priti na pomoč na peščini obsedelemu tank-parniku ''Louisivien". Čoln, v katerem so se nahajali, s^ je prevrnil, ko je-zadel ob mal bro(J. Vihar v Novi Angliji. Boston, Mass., 5. marca. — Nova Anglija se nahaja v krempljih prave ga zapadnega snežnega viharja, lz-vzemši jugovzhodno brežino, na kate ri je močno deževalo, je besnel snežni vihar z nezmanjšano močjo. Danes dopoldne ob 8. uri je ležalo v Bostonu 8 palcev snega. Utekli iz ječe. Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav, ▼ drugič ustoličen 5. marca 1917. Seattle, Wash., 5. marca. — Pet ob upnih jetnikov je včeraj v okrajni ječi premagalo paznika, potem oropalo v uradu jetnišdnice nekega obiskal-ca njegove obleke in gotovine ter ušlo Med ubežniki so morivec John Sondes in vlomilec iz navade Frank Coats oba obsojena v dosmrtni zapor v kaznilnici, in dr. P. V. Allen, spoznan Dnevno poročilo. "Snoči so oddelki pešpolka št. 24 in brambovskega pešpolka št. 20 razdejali neki podkop in prednjo sovražno po-tojanko tik zgornje Vrtojbe ter do-vedli sedeminštirideset ujetnikov in dve strojni puški. "Naše topništvo je uničilo neko italijansko. skladišče za strelivo blizu Podsabotina." Dež ovira boje. Dunaj, čez Berlin, 7. marca. — Močno deževje je oviralo vojaška podjetja vobče in prekinilo bitko severno od San-Pellegrinske doline. Ponoči je bila naša postojanka na obgorju Costabella zopet obstreljevano. Laški napadni poskusi so bili ustavljeni po našem streljanju. Sovražen nepričakovan napad na Col Brison je bil odbit z ročnimi granatami. Davi je sovražnik razstrelil veliko mino pred Molite Siefom, ali naše postojanke niso bile poškodovane. Hoetzendorff odstopil. London, 3. marca. — Avstrijski cesar Karel je odpustil iz vojske feld-maršala Conrad von Hoetssendorffa, načelnika avstrijskega generalnega štaba, po neki dunajski brzojavki prek Amsterdama. Baron Stratiszenburg je imenovan njegovim naslednikom. (Feldmaršal von Hoetzendorff je eden malokaterih avstrijskih generalov, ki so v milosti v Berlinu. Maja meseca 1915 ga je nemški cesar odlikoval z redom Pour le Merite.) 1 Makedonska fronta. Berlin, 6. marca. — Med Ohridskim in Presbajskim jezerom je bila neka francoska prednja straža presenečena in ujeta. Rumunska fronta. Petrograd, 5. marca. — Na zapadni (ruski) in rumunski fronti se vrši ogledovanje po skautih in obojestransko streljanje. Berlin, 6. marca. — Fronta nadvej-vode Jožefa: Vzhodno od Sacopena v Kelemenskih gorah, v južnem delu gozdnatih Karpatov, je bilo več ruskih stotnij, ki so napadle naše postojanke, po živahnem streljanju odbitih. Armadna skupina feldniaršala von Macketisena: Položaj je neizpreme-njen. Ruska fronta. Berlin, 5. marca.—Na vzhodni fronti se med hudim mrazom niso pripetili nobeni važni dogodki. Petrograd, 6. marca. — Na rusko-gališki fronti se vrše ogledovanja po skautih in obojestransko streljanje. Avstrija sklicuje mladce in starce. Pariz. 7. marca. — Brzojavka iz Cu-rilia na "Temps" pravi: "Avstrijski vojni minister je sklical v službo razred 1. 1920, to je, mladeniče rojene v letih 1899 in 1900. Novinci, je rečeno, se zglase dne 10. marca za takojšnjo službo." Brzojavka pristavlja, da poročajo, da avstrijska vlada prejkone okliče.tudi može stare od 54 do 61 let, ki so sposobni za vojaško službo. Zapadna fronta. Pariz, 5. marca. — Na desnem bregu krivim nekena zločina proti nravno«ti.|reke Meuse smo v živahnem protina- DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta. Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti, ker razmere so še nespremenjene. Izplačilo se vča-si precej zamudi radi vojnih zaprek, vendar se denar konečno izplača. Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen. Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaka beseda v naslovu stane 65 centi. Pri vsakem naslovu se pridene še dve besedi za število kron. Tako lahko sami računate cene brzojava. Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode. Danes pošljemo: 10 K za.. .$1.40 100 K za.. .$ 12.50 25 K za...$3.50 500 K za... $ 62.50 50 K za. ..$6.50 1000 K za. $125.00 AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET. ILL. Jolict, 111., 7. marca. — Zdravniki pravijo, da še nikdar ni bilo v Jolietu toliko slučajev raznih bolezni, kakor letos. Poročila iz bolnišnice sv. Jožefa in iz Silver Cross-bolnice kažejo, da sta oba zavoda prenapolnjena z bolniki, tako da ni nobena soba prazna. Zdravniki se trudijo podnevi in ponoči, da zatro hripo ali influenco, pljučnico in nalezljive bolezni. Več smrtnih slučajev je bilo vsled oslovskega kašlja. Eno šolo so morali pred kratkim začasno zapreti zaradi davice med šolarji. V bolnišnici sv. Jožefa je bilo zadnje tedne nad 1,000 bolnikov. Bržko odpuste kakega bolnika, se zglasi drugi. Kakor poročajo zdravniki, je najmanj 2,500 oseb v Jolietu .letos občutilo influenco. Nestanovitno vreme je povzročilo veliko število slučajev prehlajenja in njegovih posledic. Tudi mesec marec je v tem oziru še nevaren. Čuvajte svoje zdravje! — Iz bolnišnice sv. Jožefa: Gospa Mary Golobitsh, soproga trgovca g. Antona Golobitsh, ki je bila v ponedeljek popoldne ob štirih operirana, je srečno prestala krizo po operaciji in se nahaja na poti popolnega okrevanja. — Tudi ostalim našim rojakom in rojakinjam v bolnišnici se zdravje povrača, kakor čujemo, in želimo vsem, da se kmalu vrnejo k svojcem ozdravljeni. * — Iz Towera, Minn., smo prejeli vest, daje g. in go. Matt Mihelich obiskala dne 28. feb. 1917 Rojenica, ki jima je prinesla čvrsto prvorojenko, krščeno na ime Mary Frances. Predlanskim sta kot novoporočenca na svojem ženitnem potovanju obiskala tudi Joliet in svojo sestrično tukaj, gdčno. Mamie Stefanich, knjigovodki-njo v tiskarni A. S. — G. Nick Vranichar je opustil sa-lunarstvo v Rockdalu in se povrnil k svojemu prejšnjemu delu v zavarovalni stroki. -— "Polski Dom." Jolietski Poljaki, združeni v klubu poljskih državljanov, nameravajo zgraditi svoj "Polski Dom" in potrošiti v to svrho $40,000. Te dni so kupili stavbišče ob Chase avenue blizu Collins streeta. "Polski Dom" bo v ospredju 60 črevljev širok in se bo raztezal 134 črevljev v ozadje. Poslopje bo imelo razne prostore in sobe ter tudi veliko dvorano z odrom za gledališke predstave itd. Kdaj dobimo mji svoj Slovenski Dom? . — Chicaški zdravstveni distrikt (Sanitary District of Chicago) je sprejel pogoje, zahtevane po mestu Jolietu za vodno pot (waterway); odkupil bo nekaj lastnine ob Bluff streetu, skrbel za dobavo cene razsvetljave in električne moči ter potrošil $7,000,000 za zgradbo in opremo nove elektrarne. To so na kratko zaključki dolgotrajnega pogajanja med mestom Jolietom in chicaškim zdravstvenim distriktom. Vse prepirne točke, razen ene, so bile zadovoljivo rešene v konferenci v mestni zbornici v ponedeljek popoldne. Dovršitev nameravanega dela bo pomenila potrošek od S do 7 milijonov dolarjev v Jolietu. Nasvet tozadevnega zakona bo predložen zakonodaj-stvu v Springfieldu še tekom tega ted-jia. O tej stvari, ki bo za razvoj Jo-lieta velevažna, bomo še poročali na tančneje. — Čuvajte se pred vlomilci! V noči od ponedeljka na torek so vlomilci zlomastili v četvere hiše in odnesli dokaj plena. Med drugim so vlomili tudi v hišo nekega pastorja na 221 Elizabeth st. Po vsem mestu nastopajo. Čuvajte se pred njimi! — Še ne bo konca draginji. Sedaj se baje podraži še vse blago v konvah (canned goods), kakor rajska jabol ka (tomatoes) in druga zelenjad, in sicer kar za 20 odstotkov. — Skrbite za avoj vrtt'! Da si sami vsaj nekoliko v|>rihodnje pomorete proti draginji zelenjave, omislite si svoj vrt ali vrtič kjerkoli pri svoji hiši ali na kaki prazni loti, da si tako pridelate za kuhinjo potrebne zelenjadi. Vaši otroci vam pri tem lahko pomagajo. I.e pomislite, koliko drobiža si prištedite, če imate svoj lastni zelenjak ali zelnik ali vrt za zelenjavo. Pomlad se bliža — začnite misliti na svoj vrt! — Bradico ima rajši, nego nevesto. Gotovo vam je še v spominu g. Josip Franjo Mikulec, rodom Hrvat, ki potuje peš okoli sveta in se je mudil tudi v Jolietu, kjer je imel na novega leta večer v Sternovi dvorani zanimivo predavanje o svojem potovanju, Iz Jolieta se je podal v Chicago, kjer se nahaja še sedaj. In o tem slavnem peš-potovalcu prinaša The Chicago Daily Tribune z dne 6. marca pod naslovom "Joža cherishes whiskers more than a bride" sledečo mično dogod-Wco: Joža R Mikulec je s svojimi prsti gladil svojo polno plavo brado. "Kaj me briga," je rekel vljudno, "izgubil sem ženo, a še imam svojo bradico." Mikulec se je imel oženiti z Mary Medric. Priskrbel si je licenco in je najel stanovanje na 1332 W. 18 street, sredi hrvatske naselbine. Ali Mary je odločila v zadnjem trenotku, da ne mara bradice. Prosila je svojega ob-čudovatelja, naj se obrije. Bil je trdovraten. "Mene ali svojo bradico," je bil nevestin ultimatum. "Izberi si." "Preveč zahtevaš," je odgovoril Mikulec. "Rajši imam svojo bradico od vsakje ženske." Tako so bili prekinjeni odnošaji med Mikulcem in gdčno. Medric. Mikulec se je napotil iz Hrvatske pred več leti na peš-potovanje okoli sveta brez denarja za stavo v znesku $5,000. Njegov obrok je skoro potekel. Stave ne more dobiti. Upa, da se vrne v svoje domače mesto 1. 1920. Pravi, da je shodil 96 parov črevljev na svojem peš-potovanju, o katerem piše knjigo. "Bradica proti nevesti" bo naslov enega poglavja. Indianapolis, Ind. — Cenjeno uredništvo A. S.! Tukaj smo obhajali sv. misijon, ki je trajal 8 dni, od 24. feb. in do 4. marca, in končala se je ta sv. pobožnostt ob polosmi uri v nedeljo zvečer. Čast in zahvala gre prvič našemu č. g. Rev. F. Cirilu, ker nam je preskrbel ta sveti čas. Vsakemu je bila dana priložnost da si je lahko poskrbel za svojo dušo. Druga zalivala in posebna čast pa gre č. g. Rev. P. Vencel Šolarju iz Peru, 111., ker se je trudil na vse moči, da je ogrel mrzla srca, katera so bila prikovana že odpadstvu od sv. vere. Posebno bode ostal sv. misijon v spominu zato, ker še nismo obhajali sv. misijona v tej naši naselbini. Nekaj jih je pa tudi bilo, ki so kljubovali tej sv. pobožno-sti. V soboto večer po končani po-božnosti je bil prijatelj "ta rudečih" jiabasal svojo čeljust s tobakom in je zagnal tisti čik v kropilnik blagoslovljene vode. Vprašaj sam sebe, kako se upaš predrzniti, da kaj tacega storiš. Ali se ne bojiš, da bi te kazen božja zadela vpričo tvojega dejanja? Ti si tak izkušnjavec, kakor pe bil tisti, ki je izkušal Jezusa Kristusa. Res lep napredek vaše ideje! S tem ne boste daleč prišli. Tudi so eni osebi vašega značaja zrastli prsti dolgi, da je izmaknil eno zlato svetinjo in rožnive-nec, v vrednosti $5.50. Žalostno je, da se najde taka oseba! Ko je častiti misijonar povedal v pridigi, kaj se je zgodilo, začela je dotičnika vest peči— in drugi dan je bilo tajno vrnjeno. Star pregovqr pravi, da Bog ne plačuje sako soboto, ampak računi so pa natančni! Hočem še omeniti, kako so se vršile pobožnosti. Za delavce je bila sv. maša s pridigo ob 5. uri zjutraj, za ženske in šolarje pa ob osmih s pridigo. Popoldan ob 3. uri je bil križev pot. pridiga'in blagoslov; in zvečer ob pol osmih sv. rožnivenec, pridiga in blagoslov z Najsvetejšim. Tako je bilo ves čas. Vsaki se jc lahko udeležil in izpolnil svojo dolžnost, če je imel le še iskrico ljubezni do Boga. Seveda, nekaterim je bila to deveta briga, pa molimo zanje. Ako bi namesto ob-hajilne mize v cerkvi stala bara, polna pira in Šnopsa, bi bilo potreba deset bartenderjev, da bi jim stregli, ker eden bi bil nezmožen. V cerkvi, kjer se pa sveti, zakramenti delijo, je pa g. misijonar sam lahkto postregel! Ganljive e je bila zanimiva pridiga pri sklepu sv. misijona. Prav lepo je prosil č. gospod nedolžne otročiče, da naj ubogajo svfije starše in molijo zanje, tako da se je moglo vsakemu oko porositi. Potem smo ponovili vsi krstno obljubo in zadobili papežev blagoslov. Naše sožalje, da se je čast. g. misijonar prehladil zadnje dni tako. da mu je bilo težavno pridigovati. Želimo, da bi Vam ljubi Bog povrnil zdravje, da kamor ste odločeni učiti verouk, da bi zopet imeli tako čist glas, kakor ste ga imeli, ko ste sem prišli. Srčno se Vam zahvalimo za Vaš trud, ki ste ga imeli z nami ves čas in priporočimo se Vam v molitev, da bi nii ostali stanovitni v naših obljubah. Tudi mi bomo molili za Vas, da bi Vaš ljubi Bog ohranil še mnogo let med živimi. Z Bogom! Naj vsakemu ostane v spominu ta sveti čas! Ker se je moj dopis precej razširil, prosim, g. ured., da ga ne zavržete. Objednem pozdravljam vse čitatelje-(ice) tega lista in želim, da bi postal dnevnik. Naročnik. X Sheboygan, Wis., 2. marca. — Tukaj nas je huda zima zelo mučila in nas še kar naprej. Brez usmiljenja brije vedno mrzla ledena burja. Zato srno kaj radi na gorkem, pri spoštovani ge. peči. Bog daj, da bi že kaj kmalu prišla ljuba pomlad, da bi nas ogrelo toplo pomladno solnce. Marsikatero knjigo smo že prebrali to zimo. In mnogo časopisov smo že prerešetali. Pa kaj, ker nam nič in nič veselega ne prinašajo. Samo žalost in nesrečo. Vendar pa nas je zelo razveselilo tukaj v naši naselbini tukajšnje angleško časopisje, ko nam je naznanilo, da pridejo naši miličarji, vojaki Co. C, ki so bili v Texas skozi 8 mesece«; odšli so 22. junija 1916 in sedaj so pa prišli domov 28. feb. 1917. Res, kar nekakšno veselje nas je navdalo, ko smo čakali na postaji, da bomo videli zopet svoje prijatelje. Bilo je med temi vojaki tudi 23 Slovencev. Ako premišljujemo sedanjo prospe-riteto in kaj se vse godi na svetu, morali bi osupniti. Zaklicati bi morali vsi vladarji in vsaki človek tisto%bese-do, ki jo je zaklical naš Gospod, Jezus Kristus, na sv. križu: "Dopolnjeno je!" Ali ni v resnici že res zadosti tega klanja? Ali še ni dosti žalosti in bede na svetu? Jaz mislim, da za reveže že zadosti — toda za amerikanske truste, za tiste pa še ne. Zakaj pa ne? Mislim, da mi ni treba pisati. Saj vsakdo ve, kateri količkaj pozna amerikansko politiko. Nekdaj se je pisalo: "Amerika je svobodna. Postani amerikan-ki državljan, pa boš svoboden." Vprašani vas, državljani, ali ste svobodni? Ali vas kedo vpraša, ako ste zadovoljni z draginjo? Ali vas^kedo vpraša, ali ste zadovoljni z novo vojsko? i. t. d. Še veje, ali vam država kaj da cenejše kake stvari, živila ali kaj druzega? Kje je sedaj svoboda? Oh, koliko se sedaj piše o pomanjkanju in najgrozovitejši bedi. In to v deželi svobode, v bogati Ameriki! Bog d?j vsaj v naših Združenih Državah nam tako zaželjeni mir! Pa ne samo tukaj, zavlada naj po vsej zemlji! Ali to se bo jako težko zgodilo, ker dandanes ni več ljubezni r"?d narodi. Resnično so sedaj tisti časi, ko e bode bori! brat zoper brata. In to se bode zgodilo takoj, kakor hitro bode vojna nastala v Združenih Državah. Koliko jih je sedaj tukajšnjih državljanov, ki jih bode Amerika klicala pod orožje! Tega človek ne sme nič premišljevati, kaj bi se vse godilo v takih prizorih. Samo pomislite, kaj bi se godilo: že se.daj taka draginja, taka lakota. Ali je to svobodna dežela? Ali boste svobodni, ako nastane vojna?—Trudi naj se vsaki revni delavec, trudi naj se vsaki izobraženi človek, da se to prekine, ako je mogoče. Našim rojakom v stari domovini pa želimo, da bi se pripeljali nazaj k svojim domačim, kateri jih že tako težko pričakujejo. Naznanijo naj jim časopisi — mir. Naznanijo naj jim prihod njih dragih na veselo svidenje. Takrat bo de pa zopet veselje, kakoršnega svet ne pomni. Bode pa tudi žalost. Marsikateri otročički pričakujejo svdjega ateta. pa zaman.' Ali je kaj greh, ke-dor je tega kriv? Vzrok tega pa je sama pohlepnost vladarjev. To je resnica kot beli dan. Oh, kako sladka beseda bode, ko se bode čulo:,Mir! Oh, kako prijazni po zdravi bodo, ko se povrnejo možje in fantje v svoje rojstne vasi Ir svojim domačim! O ljudstvo, vzdrami se in pomislite, kako morilno orodje kujete dandanes! In to samo za bratonior-stvo! Ali je to naprednost? Koliki milijonov je že šlo v zrak! Koliko ^ globočino morja. J a, dragi ni i čita telji, kje je'tista resnična beseda 4>es nika S. G.: Svet bi bil za vse dove!j bogat, ko kruli delil bi z bratom brat Dela še tukaj v naši naselbini še dosti dobro. Draginja je tudi velika Plače so precej-prcmajhne za sedanje razmere. — Pred 14 dnevi je tukaj po gorela tovarna našega mestnega župa na O. B. Yoerns Co. Izdelovali so mize, postelje i. t. d. Pozdravim vse rojake široni Amerike. Jakob Prestor. STANKOVA PISMA. (Iz "Slovenca".) Že enkrat sino priobčiti nekaj dopisnic gosp. Stanka Velkavrha, prej praporščaka, sedaj poročnika pri 27. peš-polku, ki je bil po zadnjih vesteh ujet, oziroma se pogreša. V naslednjem priobčujemo še nekaj njegovih dopisov z bojišča, ki so istotako polni mladostne svežosti, odkritosrčnosti in še-gavosti, kakor so bili prvi ter jih bodo čitatelji gotovo z veseljem brali. R„ 12. januarja 1915. Ptfcdfagi Starši! Dobil sem, hvala Bogu, nekje nekaj papirja, da Vam morem kaj več pisati. Smo v neki zakotni gališki vasi v zasneženih Karpatih. Ravnokar sem bral graške liste od 6. januarja. Pisana, oziroma tiskana je resnica. Predvsem naši počutki: jaz bolan na želodcu in močno prehla-jen. Pa bom že še zdržal en čas; saj so tudi drugi. Vsi si pa želimo enega: ljudi! Da bi res že enkrat prišli nazaj med ljudi. Tu je grozno. Rusi so še večji reveži, čeravno so v splošnem mladi in močni, lepi fantje. Vendar, kakor vsi pripovedujejo, nimajo prav nič jesti. Z veseljem se nam dajo u-jeti, ker jih zapeljuje k temu lakota in pa napori. — Sedaj počivamo in se menjavamo v stražah na utrjenih hribih. Vsak dan sneži in gori bomo v kratkem imeli dva metra snega. Preskrba naših je izborna. Jesti imajo po mojem mnenju preveč. Meni se meso že upira in plačal bi za jabolko tudi pet kron, ako bi je le bilo možno dobiti. Umazan sem kakor kravji pastir obleka povaljana, raztrgana in ob-žgaiia, eni čevlji skoro sežgani. Brada obeta postati dolga in kuštrava. Upadel nisem skoro nič, samo v obraz nekoliko. Noben človek, ki ne izkusi tega tu gori, si ne more niti predstavljati, kaj je vse možno. Ako bi se taki, kakoršni smo, naenkrat pokazali v Gradcu ali v Ljubljani, bi mislili, da so se zbrale skupaj v bratovščino največje barabe tega sveta, ne pa 27tovci, ki se izborno drže. Zastave imamo polovico. Ruske stotnije štejejo še manj nego naše — do 100 mož. Ognjeni krst -eni že prejel. Neki cucek me je bil vzel na piko in me hotel na vsak način zadeti. Oddal je name 15—20 strelov, a vse previsoko. Gledal sem, kje bi bil skrit (mi smo bili v dolini, Rusi v gozdu na griču), pa ga nisem iztaknil, sicer bi ga bil malo razdalje 500—600 korakov učil streljati, to se pravi: Kocka bi mu dokazal, da ni zastonj nosil "žnqrce". Dan preje bi me bili pa vragi kmalu ujeli z mojimi dvajsetimi možmi vred, če bi se Kocek ne bil ravnal po svojem predniku: "Mene pa že, na boja." Naenkrat so bili na vseli straneh okoli mene, ker sem moral marširati v dolini. Neumnost! Umaknil sem se čez potok, pri tem pa padel v vsej svoji mogočnosti in z vsem, kar sem imel na sebi v vodo, ker se mi je zdrsnilo na skali. Torej tudi krstt. tseveda precej mrzel in moker, moker! Hotel sem na hrib in od tam dalje v ruske pozicije. No, pa cucki niso neumni, kar sem že sani mislil, in so jo tudi ubrali v hrib. Pocedil sem jo tedaj nazaj čez drug visok hrib, s katerega sem videl nekaj ruskih pozicij. Hitro skica, par besedi in dragonec je v diru nesel k polku list važne vsebine. Rusi so šli za menoj, to se pravi: jaz sem šel, oziroma hitel pred njimi. Streljati se radi velike razdalje ni izplačalo, obenem je pa nastopila gosta megla. Šel sem počasi nazaj in pazil, da mi ni kdo zaostal, ker ljudje so bili izmučeni. Imel Sem same stare črnovojnike, s katerimi sem imel cel dan in celo noč naporno stražo vrli hriba v mrzlem, snežnem viharju. Potem smo dobili pa takoj težko nalogo poizvedovanja, za kar je treba samo spočitih in močnih, utrjenih ljudi. Poleg tega sem jih pa še jaz podil, kakor hitro sem začutil pod sabo — hrib. Kljub vsemu smo dobro in srečno opravili. Sedaj presedevamo in prečujemo cele noči v mrazu in snegu, tudi v dežju. Najhuje je pa blato čez kolena, ki polni naše jarke po hribih. Ni prijetno Včasih se oglasi na naši strani kak top, Rusi nimajo menda za enkrat tod še ničesar. To pasje življenje zna tra jati tudi 14 dni, ampak potem se bomo pa .enkrat zbunkali, da bo dosti cunj. Upam, da sta prejela mojo zadnjo karto od tu. Želel bi tudi od Vas kratkega pisemca in če mogoče malo sadja (pomaranč, jabolk) in par kislih bon bonov. Vsi si želimo takih stvari. Če bi bilo pa poleg še kaj slivovke, tem bolje. Za abstinente je tu slabo. Al kohol v pravi meri je vreden zlata Darila domovine ("Liebesgaben") dobimo večkrat, posebno cigarete. Kdor ni kadivec, tu kadi, Bog daj, da se kmalu zopet vidimo. Rusom že tenka prede. Sicer so pa imenitni vojaki Reveži so tudi že skoro povečini bosi škornjice še imajo, a podplatov nič Naši so pa sedaj vsi dobili nove čev lje — planinske! V naši bližini se vsak dan spraskajo kake patrulje — brez večje nesreče Počasi dobivamo lepo vreme, obenem pa tudi večji mraz. Res, čudno je življenje v vojni za izobraženega in ljudi vajenega človeka. Tu nismo ljudje, marveč neka bitja, ki jih je strašno pogledati, podobna sicer ljudem, a brez misli in notranjega življenja, čakajoča samo na alarm in bojni vrišč; Stroji, ki delajo, kakor hitro se pritisne na gotovo pipo ali kljuko ali "knof. Glas . imamo čisto hripav. Škoda, da ni tu fotografa. Lederhasa sem videl dvakrat, z Majarononi se večkrat srečava. Vsi pa imamo iste želje: nazaj v skromne študentovske razmere! Cedim revolver in sabljo — vse zarjavelo; šivam jermenje — vse raztrgano; sušim obleko — vso mokro. Zaenkrat končam in ne morem povedati, kdaj zopet pišeni, ker ni lahka prilika. Prisrčen poljub obema in pozdrav vsein v naši bajti ter vsem znanim! Bog daj skorajšnje svidenje! 6. februarja. — Preljuba mamica! Danes zopet lahko pišem. Hotel sem pisati (2 dni sem nosil karto za rokavom) prav sredi bitke v utrdbah, a sem bil tako zmrznjen, da skoro karte nisem mogel potegniti izza rokava, kaj šele pisati. — Jemo strašansko, pravi požeruhi smo postali, samo po 10 dni in noči v takem mrazu nepretrgoma zunaj, to je hudo. Bolan pa nisem, ampak čezdalje bolj zdrav. Če Bog da, da mi Rusi kaj ne "našpilajo", pridem čvrst in kosmat, umazan in ušiv nazaj. Bog daj, da bi zopet enkrat doma sedel! 10. februarja. — Predraga mamica! Pišem Vama, dokler možno, vsak drugi dan. Prejmem tudi vse. Kadar mi kaj pošljete, dajte samo kako jabolko, kako suho močnato jed a la "flancati" in pa sveče! Čevlje bi rabil, ker mi je ene naša artiljerija zažgala. Oblečen sem dovolj dobro. Jesti dovolj, imam že tri brade in dolge dlake. — Ravnokar nepričakovano prejel pošiljatev po Rdečem križu. Prisrčna, tisočera hvala! Tropinovec bo prišel prav in platno tudi. Stricu sem že pisal in mu danes zopet pišeni. Saj vedno pisarim. — Tertinek pogrešan. Včeraj so nam ruske težke havbice kopale strašne jame — latrine. Hvala Bogu, za enkrat nam še niso grobov. Zdrav sem in z marodiranjem ni nič. 1000 poljubov! 21. februarja.—Predragi očka! Hvala Bogu, še se zdrav kobalim po Škar-petih. Vsak čas morajo priti čevlji. Umazan in kosmat sem, da groza. Taka še nisem prebunkril predpusta, ko letos. Vse noči zunaj in na "ple--ih". Precej dobro jih krešemo. Bog daj. da bi srečno prekolovratil do konca. To bo veselje. Danes pišem šele 5. dan, ker ni bilo preje mogoče. Imeli smo ponoči alarm in smo lezli in se drsali po gozdu in hribu precej daleč, dokler nismo prišli do kolena v blato. 4. marca. — Predraga mamica! Par dni zopet nisem utegnil pisati. Imeli smo nemirno noč: mrzel snežni vihar in Rusi so rjuli, da je bilo odsile. Mr-cine so bile pijane, ker smo slišali, da so tudi godli, streljali itd.; vsaksebi smo si 2000 korakov. Vendar ni bilo posebnega. Ako bi rada bolj natanko vedela, kje približno smo, poglejta v "Slovencu" z dne 26. februarja na prvi strani, zadnja kolona. Ime kraju A—y. Odstavek ima naslov: Iz bojev pri Du-kli. — Mrzlo je. Čevljev še ni. En vlak pošiljatev je pred dnevi popolno^ ma zgorel. Za vse slučaje bom dobili vojaške planinske čevlje. Palec je že dober. Rezal mi ga je dr. Demšar. — Gre nam prav dobro. Životarimo v podzemeljskih brlogih, kjer tudi pišem ob plapolajočem ognju. Mastimo se celo s kurami. Največje veselje bi mi bilo: oktobra zopet v Gradec. Bog daj, da jo dokonča tako srečno skozi "sfuram", in če pridem v deževni jesenski dobi zopet domov, — "pohane gobe"! 9. marca. — Predragi očka! Prejemam vse karte od Vaju, kakor vidim iz datumov. Čevljev pa še ni. Dobil bom erarične. Mraz zopet malo hujši, sneg, pa ni sile. Hudi so samo snežni viharji. Človek še svojih "dolžnosti" ne more opraviti, kadar bi hotel, ker ga z "vsem" skupaj žamete. Neprestano davim uši. Vražja artiljerija nas zopet pomalem nadleguje, a brez škode, hvala Bogu. Velika noč se bliža. To so že drugi prazniki. Za sedaj naj bo, bodo pa drugo leto zato lepši in veselejši. 'Sicer zdrav kot tele. — Prisrčne poljube in pozdrave Vama pošilja Vajin ušivec Stanko. HHfflHfflHHimifflHffl^ s H h s ia ALI STE SLABI? Ako se čutito slabe, ako gubite na teži, ako nimate dobrega teka in ak» je vaš prebavni sistem iz reda, tedaj rabile Severa's Balsam of Life (Severov Življenski Balzam), On odpravi zaprtje in utrdi ves sistem. Cena 73 centov. V lekarnah. Hrbtobol nastane navadno vsled nereda v obistih in zahteva takošnjo zdravniško pozornost. Severa's Kidney and Liver Remedy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA). Vživajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiŠčanju ali odtoku motne scaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 50c in $1.00. Hrbtobol je izginil. Mr. K. Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass.. nam pi8e: "Trpel sem na hrbtobolju in vsled bolečin na strani, in ko sem Cital v Va-8em almanahu, som zaiel rabiti Seve-rovo Zdravilo za obisti ln jetra, in kmaio sem popolnoma okreval." SEVEROVA ZDRAVILA so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnit« ponaredbe. Ako ne morete dobiti, kar zahtevate, naroilte naravnost od S w. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA g HKKHfflfflHH KfflHfflHHfflfflKKfflHHKlfflKlKKi A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone s!57& A. Nemanich ficQSon B^istk: Real Estate Insurance Loans Renting V lastnem domu 1002 N. Chicago St'., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stock*. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. i i A A -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih alovensko-angleikih knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA- Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleika pisava, Spiaovanje pisem. Kako se postane driavlj** I poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike dokazuj«* I jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden nakeljenec* I Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: C, N. rjr V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, S MATEO FALCONE. Franc. sp. Prosper Merimee. Ako zapustimo Porto Vecchio in se obrnemo proti severovzhodu, proti sredini otoka Korzike, zapazimo, da se tla polagoma vzdigujejo in po triurni hoji dospemo na rob zelo obsežnega "maquisa''. Maquis je prebivališče korzijskih pastirjev, roparjev in vseh tistih, ki se niso podvrgli postavam. Marquis sestoji iz dreves in iz drugih rastlin in sploh iz drevju podobnega grmičevja, ki raste vse vprek tako, da si more narediti človek pot le s sekiro v roki. Če kdo ubije kakega človeka, gre v marquis pri Porto Vecchiu, kjer s puško in smodnikom živi popolnoma varno. Pastirji dajo mleka, sira in kostanja, in ni se mu treba bati niti sod-nije, niti sorodnikov umorjenega, dokler ne gre v vas po strelivo. Ko sem bival nekoč v Korziki, je imel Mateo Fzflcone svoj dom komaj pol milje od tega maquisa. Bil je za svojo domovino že precej bogat mož, ki je živel, ne da bi kaj delal, od dobička, ki ga je imel pri reji živine', ki so jo vodili pastirji, kakor nomadi po bližnjih hribih in gorah. Ko sem ga. videl dve leti po dogodku, ki ga hočem tukaj opisati, se mi je zdel kvečjemu petdeset let star. Predstavljajte si majhnega, toda mračnega moža, s sajasto črnimi lasmi, z debelimi ustnicama, velikimi in živahnimi očmi in z nosom, zakrivljenim kakor orlov kljun. Njegova velika spretnost v streljanju je bila celo v njegovi domovini, kjer je mnogo dobrih strelcev, splošno znana. Znal pa je streljati kakor po dnevi tako tudi po noči. 1 Vsakdo je vedel, da je na osemdeset korakov prestrelil mal papirnat zaslon, za katerim je bila nažgana sveča, ki so jo prej ugasnili, nato je streljal. Ni torej čudno, da si je Mateo pridobil velik ugled. Zn?l je biti dober prijatelj, kakor tudi hud sovražnik. To so vedeli vsi in zato so zelo gledali, da ga ne bi razžalili. Žena mu je porodila najprvo tri hčere, vsled česar je bil zelo jezen. Ko-nečno mu je porodila sina, ki ga je imenoval Fortunata. On je bil upanje družine, podedovalec očetovega imena. Hčere so se medtem dobro o-možile: njihov oče se je mogel v sili zanesti na pomoč svojih zetov. Sin je bil star šele devet let, toda kazal je veliko sposobnost biti očetov $ naslednik. " Nekega jesenskega dne je šel Mateo s svojo ženo nadzorovat pastirje( . ki so paisli njegove črede. Sin ga je j hotel spremljati, toda kraj, kamor je bil Mateo namenjen, je bil preveč oddaljen; poleg tega pa je moral tudi o-.. stati kdo, da straži dom; oče ga torej ni vzel seboj, kar je pozneje lahko J Obžaloval. Mali Fortunato se je vlegel v travo >n opazoval gore. Veselil se je, kako ho v nedeljo v mestu, pri svojem stricu županu, jedel; ko ga prebudi iz njegovih misli strel. Vstal je in se obrnil tja, odkoder je prihajal šum. Streli so se slišali vedno bližje; konečno se je prikazal mož, ki je hitel v Matijevi hiši; s težavo se je vlekel dalje podpirajoč se na svojo puško. Ta mož je bil bandit, ki se je odpra-vil po noči po strelivo in je prišel med Potjo v zasedo korzijskih vojakov. Po hudi obrambi se mu je posrečilo nekoliko ubežati in je kljub ranam, ki so mu jih zadali vojaki, prišel do hiše. Približal se je Fortunatu in dejal: "Ti si sin Matea Falcone?" "Da." "Jaz sem Gianetto Sampiero. Vojaki nie zasledujejo. Skrij me, nič več >'e morem bežati." "Kaj bodo oče rekli, če te skrijem brez njihovega dovoljenja?" "Rekli bodo, da si storil jVrav." "Kdove?" "Skrij me hitro; prihajajo!" "Čakaj, da pridejo oče." "Čakati! Čez pet minut bodo vojaki tulse je oddaljil deset korakov od kupa, ki so ga začeli vojaki takoj odmetavati. Ni trajalo dolgo in nekaj se je začelo premikati; krvav mož z nožem v rokah se je prikazal; da bi pa obstal na nogah, tega vsled rane ni mogel storiti. Padel je na tla. Gamba se je vrgel nanj in mu vzel bodalo. Takoj nato so ga trdno povezali vkljub njegovemu zoperstavljanju. Gianetto, ki je. ležal kakor snop na tleh, se je obrnil proti Fortunatu, ki se je že zopet približal. "Sin***", je dejal, ne da bi izgovoril stavka do konca, bolj z zaničevanjem, kakor z jezo. Otrok mu je vrgel denar, ki ga je prejel od njega, ker je čutil, da ne zasluži več tega daru; ta pa se ni brigal več zanj, ampak se je obrnil k adjutantu in mu hladnokrvno dejal: "Moj ljubi Gamba, jaz ne morem več hoditi; kakor vidite, me bodete morali nositi." "Vem, da letiš še sedaj bolje kot srna," je dejal kruti vodja, "ampak le pomiri se: jaz sem tako zadovoljen, da te imam, da bi te nosil več ur na hrbtu, ne da bi se utrudil. Sicer pa, dragi prijatelj, bodemo naredil iz vej in iz tvojega plašča nosilnico, na kateri boš moral ležati do posestva Crepsoli, kjer dobimo konje na razpolago." "Dobro," je odgovoril vjetnik. 'jU-pam pa, da bodete dali tudi nekoliko slame nanjo, da bom udobneje ležal." Med tem, ko so imeli eni vojaki s tem opravka, da so detali iz kostanjevih vej, nosilnico, drugi zopet, da so zavezovali ranjencu rane, sta se naenkrat prikazala Mateo Falconi in njegova žena. Žena je s težavo stopala naprej; obložena z vrečo kostanja, medtem ko je njen mož ponosno hodil poleg in nosil le eno puško v roki, drugo pa je imel obešeno na rami; kajti po ondotnih navadah je sramota za moža, da bi nosil kaj drugega kakor orožje. Ko je zagledal vojake, je bila njegova prva misel, da so prišli zato, da ga vzemo seboj. Ampak zakaj ta misel? Ali je imel Mateo količkaj opraviti s sodnijo? Ne, on je bil na zelo dobrem glasu. Ampak on je Korz, ki najde, če se natančno izpraša, mnogo kazni vrednih malenkosti. Mateo pa je imel bolj ko vsak drug čisto vest, kajti že več kakor deset let ni streljal na nobenega človeka.. Kljub temu je bil previden in se je postavil v tako pozicijo, da bi se v slučaju napada lažje branil. "Postavi vrečo tja in bodi pripravljena!" je zaukazal svoji ženi. Ona ga je takoj ubogala. On pa ji je dal puško, ki jo je imel obešeno na rami in ki bi ga sedaj lahko ovirala. Nato se je s svojo ženo polagoma bližal hiši, skrivajoč se za drevesa, ki so rastla ob poti in tvorila takorekoč nekak drevored, pripravljen skočiti pri vsaki sovražnosti za drevo, od koder bi lahko nemoteno streljal. Žena je storila isto in pri tem je nosila njegovo puško in torbico. Gamba pa se je nahajal v veliki zadregi, ker je videl Mateja na ta način prihajati, z umerjenimi koraki in pripravljen ustreliti vPsak čas. Ako je morda Gianetto slučajno njegov sorodnik, ne bodo njegovi streli zgrešili cilja, in če bi kljub sorodstvu strelja! nanj. "Prokleti!" je siknil Mateo tiho. Prišli so do male čete. Gianetto je že ležal na nosilnici, pripravljen za na pot. Ko je zagledal Mateja v družbi z Gambo, se je na poseben način zasmejal; potem se je obrnil proti hišnim vratom, pljunil na njihov prag in zaničljivo rekel: "Hiša izdajstva!" Le človek, ki so mu trenotki življenja jteti, je mogel rabiti te besede napravi Matiji. Le en sunek z bodalom bi bil sicer plačilo za žalitev. Mateo pa se je sedaj prijel za glavo, kakor človek, ki ga more skrbi. Ko je videl Fortunato, da je prišel njegov oče, je stopil v hi ošin kmalu nato je prišel s skodelico mleka in jo podal Gianettu. "Proč od mene!" je zakričal isti z groznim glasom. Nato se je obrnil na enega izmed vojakov in mu rekel: "Tovariš, daj mi piti!" Vojak je takoj nastavil svojo "'čutaro Gianettu na usta, in bandit je pil vodo, ki mu jo je dal vojak, s katerim je nekoliko prej še izmenjaval strele. Nato je prosil, naj mu zvežejo roke namesto križema na hrbtu, križema na prsih. "Jaz ležim rad udobno!" je dejal. Potrudili so se, da so mu ugodili; ato je dal Gamba znamenje za odhod, pozdravil še enkrat Mateja je odhitel urnih korakov po ravnini. Najmanj deset minut je preklo, preden je Mateo izpregovoril. Deček pa je nemirno ogledoval zdaj mater, zdaj očeta, ki ga je, oprt na puško, z izrazom rastoče jeze ogledoval. "Dobro si začel!" je dejal konečno Mateo z mirnim, toda za tistega, ki je poznal moža, groznim glasom. "Oče!" je zaklical otrok medtem, ko se je solznih oči bližal očetu, da bi se vrgel predenj na kolena. "Proč!" je zakričal Mateo. In otrok je ostal nepremično nekaj korakov od očeta in je tiho jokal. Giuseppa je stopila bližje. Zapazila je verižico, katere konec je gledal iz dečkove roke. "Kdo ti je dal verižico?" je vprašala v strogem tonu. "Moj stric, gospod adjutant." Mateo je zagrabil uro in jo vrgel z jezo na kamen, da se je razletela na tisoč koscev. "Žena," je vprašal, "ali je ta otrok Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pal leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati.. . Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet, Illinois. Chicago Phone 1706-R. Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. FRANK GRUM. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, A NO, ZMLET KAMEN, OPEKO VODOTOČNE ŽLEBOVE, te-vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 Muvencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo ia predajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago', Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET. ILL, Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti k ROYAL CLEANERS AND DYERS 604 Collins St., Joliet — Chi. tel. 258«. I. BERZAK & CO. Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube. The Will County National Bank mojt 1 Adjutant je stopil proti Mateji in mu podal roko: "Pozdravljen, dolgo •je že, odkar se nisva videla!" "Pozdravljen, brat!" mu je odgovoril Mateo. "Prišel sem, da bi ti mimogrede voščil dober dan. Danes sn*) naredili veliko pot; toda nimamo se nič pritoževati, kajti dober lov smo imeli: Ravnokar smo vjeli Gianctta Sanpiera." "Čast bodi Bogu!" je dejala Giuseppa. "Pretekli teden nam je vzel eno molzno kozo." • Te besede so razveselile Gambo. "Ubogi, bil je gotovo lačen," pravi Mateo. "Branil se je kakor lev," je nadaljeval Gamba nekoliko užaljen; "ustrelil je enega izmed vojakov in ne da bi bil s tem zadovoljen je zdrobil kor-poralu Chardonu ramo; pa to ne škoduje mnogo, on je vendar Francoz... Potem se je pa še tako dobro skril, da bi ga sam vrag ne bil našel. Brez mojega malega stričnika bi ga ne mogel najti." "Fortunato!" je vzkliknil Mateo. "Fortunato!" je ponovila Giuseppa "Da! Gianetto se je skril tam v kupu sena; ampak tvoj mali Fortunato mi je pokazal njegovo skrivališče. To bom jaz povedal njegovemu stricu v mestu, da mu pošlje kako darilo." Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125' Rujava lica žene so postala rdeča ko kri. "Kaj praviš Mateo, ali tudi veš, proti komu govoriš?" "Vem. Torej je ta otrjok tukaj prvi iz rodu, ki je izvršil izdajstvo." Zdihovanje in jokanje Fortunatpvo e je povečalo, in Mateo je bil vedno proti njemu obrnjen. Konečno je o-lic.sil puško na ramo in je šel proti maquisu, medtem ko je Fortunatu zakričal, naj mu sledi. Otrok je takoj ubogal. Giuseppa je šla k Matiji in ga je prijela za ramo. "On je tvoj sin," je dejala s tresočim glasom in ga pogledala s svojimi črnimi očmi v njegove oči, kakor bi mu hotela brati iz dna srca, Jrfij hoče storiti. "Pusti me," je'dejal Mateo, "on je moj sin in jaz sem njegov oče." Giseppa je objela sina in jokajoč je stopila v hišo. Vrgla se je pred podobo Brezmadežne na tla in je goreče molila. Medjfem pa je Mateo korakal kakih dvesto korakov po poti in se je stavil šele pred neko udrtino, v katero je stopil in jo poskusil s kopitom svoje puške, ali je zemlja trda ali ne. Kraj se mu je zdel pripraven za njegov namen. "Fortundto, stopi poleg tistega velikega kamna!" Otrok je storil, kar se mu je zapo-vedalo, nakar je stopil en korak bližje in pokleknil. "Zmoli molitve, ki jih znaš." "Oče, oče, ne usmrti me!" "Zmoli molitve!" je ponovil Mateo s pretresujočim glasom. Otrok je stokajoč in jokajoč zmolil očenaš in vero. Oče je na koncu vsake molitve zaklical: Amen! "So to vse molitve, ki jih znaš?" "Oče, jaz znam še Angelovo češče-nje in litanije, ki me jih je naučila teta." "Precej dolgo, toda stori, kakor hočeš." Otrok je končal molitev z glasom umirajočega. "Si li končal!" "O! Oče, usmiljenje! Odpustite mi! Nikoli več ne bop kaj tak?ga storil! Prosil boni strica, župana, tako dolgo, da bo oproščen Gianettol" Govoril bi še dalje; Mateo pa je pripravil puško, nameril in rekel: "Bog sam naj ti odpusti!" Otrok je hotel Vstati, da bi se oprijel očetovih kolen; toda ni imel časa. Mateo je ustrelil; in Fortunato je padel mrtev na tla. Ne da bi pogledal kaj na truplo, je odrinil Mateo proti domu, da bi prinesel lopato, da bi skopal grob svojemu sinu. Naredil je komaj par korakov, ko je srečal Giuseppo, ki je, vzbujena po strehi, prihitela sem. "Kaj si naredil?" je zakričala. "Pravico izvršil." "Kje je?" "V udrtini. Tam ga bom pokopal. Povelj mojemu stričniku Tirdoru Bi-anehi, naj pride k nama." Louis Wist 200 Jackson Street JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. T- Sobe v najem in Lunch Room. 1 * VALENTIN FAJNIK, JR. BILLIARD PARLOR Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni. Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odtto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim. SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pi' šite meni kaj bi radi pa vam poiljem ce-Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N. Hickory St. JOLIET* ILL. Skromna vdova (posredovalcu zakonov): "A zdaj prosim, da mi preskrbite trpežnejšega moža, kakor je bil prvi!" . FIRE INSURANCE Kadar zavarujete svoja poslopja zop« ogenj pojdite k ANTONU S C H A G EI North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«, of Joliet, Illinoli Prejema r raznovrstne denar«* sog* ter pošilja denar na vse dele Kapital m preostanek $300,00C '*< E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kaiir Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki lit trdi les, lath, cederne stebre, desk i* šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uBeJ blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi M bomo zadovoljili in ti prihranili dena>. W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogl« DES PLAINES IN CLINTON ST«. Dr. Richter's Pain Expelltr ■ zoper revmati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišic. Pravo zdravilo Je V zavoju, kakorineea vidite Da sliki. Zavrnite vsak zavo), ki ni zapečaten s Ah hor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa piiiie ponj naravuost na Flitter & Co. 74-80 Washington Street New York. Antonija Rifel izkušena in diplomirana BABICA 907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W Joliet Steam Dye Boose Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cast Chicago Phone 4444, N. W. 483. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111 Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Garmey, Wood & Len noš ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891. JOLIET, ILL. John Grahek _-.G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kaH' fornijsko vino, dobro žganje in trite' najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki pr«m*% TELEFON 7612. •aUjltf. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. 4. AMER'i 9. MARCA 1917. /II Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3 00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$100 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 11. marca Nedelja Heraklij; Cozim. Pondeljek Gregotij, papež. 12. 13. 14. 15. 16 17. Torek Rozina, vdova. Sreda Matilda; Evtihij. Četrtek Longin, Felicita. Petek Herbert; Hilarij. Sobota Patrici; Agrikola. TRETJA POSTNA NEDELJA. Ko oborožen mogočnik varuje svoj dvor, je v miru njegovo imetje. Ko je naš Zveličar ozdravil nemega človeka, kateri je bil obseden, je govoril o potih hudobnega duha: Ko nečisti duh izide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja. In ker ga ne najde, pravi: "Vrnem se na svoj dom, od koder sem prišel." In ko pride, ga najde omedenega in olepša-nega! Potem gre in vzame s seboj sedem duhov, hujših od sebe, ter gredo vanj in prebivajo ondi. In zadnje reči onega človeka so hujše od prejšnjih. Zakaj lahko gre cela družba hudobnih duhov v človeško družbo? Ker najdejo dom. dušo, brez gospodarja, "hres! varuha. Kaj twkega se lahko pripeti vsakemu človeku, dokler živi, posebno je pa še oni izpostavljen tej nevarnosti, kateri redkokedaj pristopa k sv. obhajilu. Če se človek reši enega greha z dobro spovedjo in sv. obhajilom izženc hudobnega duha iz svoje duše, se bo njegov sovražnik vrnil in ga veliko hujše napadel, kakor kedaj preje. Ker •sv. obhajilo ne brani take duše, po-taju slabša in slabša in pade na milost in nemilost v roke hudobnemu duhu in njegove zadnje reči so hujše lid prvih. Vse drugače je z onim človekom, ki pogosto pristopa k sv. obhajili/. Tak človek predstavlja oboroženega mogočneža, ki varuje, svoj dom pred sovražnikom in njegova lastnina je varna, posebno še posvečujoča milost Božja, katera daje pravico do nebes. Pogosto sv. obhajilo je pot proti nebu, domu, katerega hočemo vsi doseči. Ne pozabimo pa Zveličarjevih besed: Kako ozka so vrata in trnjeva je pot, ki vodi v življenje, in le malo-kateri jo najdejo. Vsi gledamo z bojaznijo v večnost, ker vsi vemo, da bo boj vroč, predno dosežemo krono zmage. Bojevati se moramo proti trem sovražnikom: sveta, ki je poln zlobe, mesu, ki se vojskuje proti duhu in hudobnemu duhu, kateri je od nekdaj morilec. Pa zakaj bi se bali! Naš Gospod pravi: Kdor je moje meso in živel vekomaj. Česa naj se bojimo, če je Bog z nami? Moč hudobnega duha je velika, to'da ne tako velika, kakor moč sv. obhajila. Prerok Elija je bežal v puščavo, ker mu je kraljica Izabela stregla po življenju. Postal je truden in lačen in ko je sedel pod brinjevim grmom, si je želel smrti. Vsled utrujenosti je zaspal in ko se je prebudil, se ga je dotaknil angel in rekel: Vstani in jej, ker dolga je še tvoja pot. Zagledal je kruh in vodo. Ko je to hrano zavžil, je hodil 40 d ni j do gore Horeb. Na naši poti proti nebesom je vsepolno hudobnih duhov, kateri hočejo uničiti našo dušo. Pot je večkrat težka in radi bi se odpočili in nehali bežati pred grehom. Sv. cerkev pa- nam daje čudoviti kruh in nam govori, kakor an-gelj Eliju: Vstani in jej, ker dolga je še tvoja pot. To je kruh življenja, kdot je od njega, ne bo nikoli vmrl. Če toraj vstrajamo pri tej hrani, nam ne more nihče zapreti nebeških vrat. Pri krstu smo prejeli duhovno življenje, posvečujočo milost Božjo, pri sv. birmi smo postali dorasli kristjani. Da pa tako živimo, rabimo nebeškega kruha v hrano za našo dušo: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili Njegove krvi, ne bote imeli življenja v sebi. Stvarna hrana da človeku moč za nekaj časa; ravno isto je tudi z našo dušno hrano. Kdor hoče živeti, mora večkrat jesti in kdor hoče ostati v milosti Božji, mora večkrat prejemati sv. obhajilo. Pot v nebesa je ozka in nevarna. Sv. obhajilo nas okrepi, da vstrajamo do konca. Ta pot drži včasi skozi goščavo in temne gozdove. Ni dobro obhojena in večkrat poraščena s travo. Tuintam vidimo koga pred nami, pa ga zopet zgrešimo. Potem se moramo pa večkrat vstaviti in pogledati, če smo še na pravi poti. Če vidimo, da smo zgrešili pot, treba je iti takoj nazaj, da popolnoma ne zgrešimo prave poti. Kdor je na potu v nebesa, mora se večkrat ustaviti in pogledati, če je na pravi poti in tudi druge vprašati. Vsako sveto obhajilo je taka postaja. Vsako sveto obhajilo je luč, ki nam kaže pot v Očetovo hišo. Pri sv. obhajilu prejmemo luč sveta, luč človeštva. Sv. Avguštin pravi: Kakor so bili Judje v temi, ko so' križali Kristusa, tako smo mi razsvetljeni, kadar prejmemo Križa^iega v hrano. Sv. obhajilo nam jasni razum, slabi skušnjave, krepi voljo in nas poživlja na poti v nebo. Sv. Ambroži pravi, da, kakor je Zveličar nekoč ozdravil Petrovo taščo, tako nam presv. Reš-«je Telo zmanjšuje mesno poželjenje. On je zmagal greh, smrt in pekel. Ta ti bo pomagal premagovati nepokorne želje, da se jim ne udaš. Pokazal ti bo, kako se premaga sovražnika, ki preži nate. Sv. Ciril Aleksandrijski pravi, da kdo se ne briga, da bi prejemal sv. obhajilo po lastni krivdi, češ da "preveč spoštuje sv. Rešnje Telo, ne bo prejel večnega življenja, ker zanemarja skrivnostno zvezo s Kristusom in si ne privošči življenja. Kdor pristopa k sv. obhajilu, mora iti tudi večkrat k spovedi, ki je naša postojanka. Ta nas zopet vodi k mizi Gospodovi, katera je naša tolažba na nzki, trujevi in težavni poti v nebo. Na ta način boljše spoznavamo samega sebe in nevarnosti, v katerih^ se nahajamo ter se bolje preskrbimo s popotnico. Če je kdo tako nesrečen, da zgreši pot s smrtnim grehom, bo kmalu zopet prišel nazaj na pravo pot. Kakor človek živi, tako bo vmrl. Veliko jih vmrje, kakor so živeli, brez sv. zakramentov. Res strašna smrt. Nikomur pa se ni treba bati take smrti, ki gre večkrat k sv. obhajilu, ker je vedno pripravljen na smrt, vedno v milosti Božji. Ni se mu treba bati smrti in gotovo bo iniel več časa, da se pripravi na smrt. Njegovo veselje je bilo v življenju, da je večkrat prejemal Zveličarja, in Gospod bo z veseljem prišel k njemu na njegovo smrtno uro, tako da bo duša stopila v večnost, opirajoča se na Njegovo roko. E'ogosto .sveto obhajilo je nedvomno najboljša pot v nebo. Naš Zveličar pravi: Ko oborožen mogočnik varuje svoj dvor, je v miru njegovo imetje. Oborožimo svoje duše s pogostimi sv. obhajili, da ne pride močnejši sovražnik in jih podere, ker potem bi bile naše poznejše stvari huj še od prvih. Če imamo resno željo večkrat pristopati k sv. obhajilu, lahko" vse drugo Bogi) prepustimo in Gospodove b/sede se bodo izpolnile: Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj. REV. J. PLAZNIK. KAJ NAS UČI NARAVA. o večjim 1:24. Pa tudi te na stvarem. Ko je dom zado pravljen, okrašen z rastlinami in o 'jen po ptičih, ribah in živalih, pride HoVek iz Božje roke, da "vlada r.bam v vodi in pticam pod nebom in vsem ž,vim bitjem, katere se gibljejo po zemlji." Gen. 1:26. "In Bog je naredil človeka po Svoji podobi." — Gen. 1:27. Nam je vseeno, kaj nam je mislil povedati navdihnjeni pisatelj; ali znanstven opis ali dogodke, kakor s5 se vršili po vrsti kar hočemo tukaj dokazati, da je bil svet vstvarjen. Šest dni nikakor ne nasprotuje geo-logični ali paleologični znanosti; ni namreč znano, kaj šesteri dnevi pomenijo. Če vzamemo besede v vrstah 17 in 18 v dobesednem pomenu, vidimo, da ne pomenijo dneve po 24 ur; zakaj, o četrtem dnevu beremo: "Bog je postavil na firmament dve veliki luči, da svetijo na zemljo in vladajo dnevu in noči, da ločijo svetlobo od teme." — Vrsta 17 in 18. Veliko število svetopisemskih razlagalcev meni, da je Bog dal pisatelju te knjige prikazen. Naj bo že, kakor hoče, šesteri dnevi ne pomenijo dneve 24ih ur. Sv. pismo nam ne pove,, kako dolgi so bili ti dnevi. Ne da se tajiti, da je knjiga Genesis polna težav. Dokler cerkev ničesar gotovega ne določi, smo prosti, da si te dneve razlagamo svobodno. Nikdo pa ne more tajiti, da prvo in drugo poglavje govori o početku sveta. Ta dva poglavja nas učita tudi, da imajo rastline, živali in ljudje različen začetek. Tak je začetek sveta, kakor nas uči prava veda, in razodeta beseda. Oba izvira nas učita, da je nek neodvisen vzrok povzročil vsa živa in mrtva bitja. Dokazi iz zvezdoslovja. Če dvignemo svoj pogled od planeta, na katerem prebivamo, do drugih planetov in zvezd, nas zopet uči zdrava pamet in razodetje, da vse dolguje svCj obstoj Stvarniku. Tudi red, katerega opazimo, nam dokazuje, da so pod gospodarstvom Vsemodrega. Če pridemo v kako hišo in najdemo vse v redu, vemo, da tu gospodari modra roka. Kje je razumen človek, kateri pogleda svet okrog sebe in reče, da ni Stvarnika! Vzemimo divjaka na kakem zapuščenem otoku. Na lovu najde uro, u-motvor, kakoršnega še ni videl. Ali bo ta otrok narave mislil, da je ura zrastla iz zemlje? Ali da se je sama naredila? Gotovo ne! Četudi ni nikoli videl kaj takega, mu bo pamet povedala. da je uro naredilo razumno bitje. Nehote bi občudoval umotvor, njeno gibanje in delovanje, ter prišel do zaključka, da tako gibanje in red ni postalo samo iz sebe, ampak jo je naredil nekdo, ki več ve, kakor on. Nič bolj se ne čudi razumno bitje krasnemu, zvezdnemu obnebju. Čuditi e mora natančnemu in rednemu gibanju. Red prisili vsako razumno bitje, da pripozna višje bitje, katero je naredila ta nebesna telesa in jih vodi. Kdo more gledati ogromna nebesna telesa in ne bi pripoznal, da so bila narejena, da jih jenaredil razum, s katerim se ne moremo primerjati. Kdo jih more gledati, da bi ga ne prešinil strah, da bi ne občudoval redu! Brezštevilne zvezde, planeti in druga telesa se gibljejo, kakor velikanski stroj, natančno in točno, kakor niti najboljša ura. Vprašaj zvezdoslovca, kako natančno dokazujejo nameravani red vsa nebesna telesa in to kljub neizmernemu številu, velikosti, hitrosti in oddaljenosti. Vidno vesoljstvo se najbdlj pokaže v jasni noči. Ko tako zremo proti nebu v jasni noči, nehote začnemo misliti na število zvezd. Četudi ne moremo razumeti števila zvezd, vendar jih ni brez števila. Tudi se ne vidi toliko s prostim očesom, kakor bi kdo sprva mislil. V jasni noči ne more nihče več, kakor 4,(XX) zvezd našteti, najsibo v kateremkoli kraju v Združenih Državah. S pomočjo dalnogleda se jih vidi o-krog 100,000. Navaden teleskop jih bo pokazal še veliko več. Če se šipa v teleskopu poveča, se vedno vidi tudi več zvezd. Veliki "Lick" teleskop, čegar šipa meri tri čevlje v premeru, pokaže okrog 100,000,000 zvezd, "Yer-kers" teleskop s šipo 40ih palcev jih pokaže še več. (Nadaljevanje sledi.) pije mojo kri, ostane v meni -in- jaz'V stvari svoje vrste, živino in plazeče njeni . Kdor je od tega kruha, bo Priobčuje Rev. J. Plaznik. DRUGO POGLAVJE. Rudninstvo zahteva Stvarnika. (Nadaljevanje.) Naša sedanja domačija dobiva polagoma svojo obliko in ravnotežje. Rastline jo olepšavajo od vseh stvarij. Na Stvarnikovo povelje se prikažejo stvarstva, ki zagospodujejo zemlji, zraku in vodi. Novodošleci vživajo hrano, katera jim je bila pripravljena. "In Bog je rekel: Naj zemlja rodi žive reči iji živali zemlje svoje vrste." Gen. KULTURNE SILE KATOLICIZMA O predmetu pod tem naslovom je imel pred nekaj leti na katoliškem shodu v Ljubljani profesor Ev gen Jarc govor, ki je vreden, da ga tu ponatisnemo, in to zlasti ob tem času, ko naši svobodomiselci raztresajo pleve svoje plitve učenosti med naš narodov Ameriki in mu mečejo pesek v oči, da ne vidi razlike med zgodovinsko resnico in lažjo. Prof. Jarc je govoril takole: Dva tisoč let bo kmalu tega, kar se je završil v mestu Jeruzalemu velepo-menljiv prizor. Na sodnem svojem stolu sedi obdan od vojakov hi uradnikov zastopnik rinvske oblasti, Poncij Pilat, ki ima v svojih rokah oblast nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Pripeljejo preden obtožene^. Kaj mu očitajo? Sovražniki ga tožijo, da se izdaja za kralja Judov. Ali, ko ga vpraša Pilat sam, kaj čuje od njega? ■ Soje kraljestvo ni od tega sveta, iz sem zato rojen in sem zato prišel i svet, da pričam resnici. Vsak, kari je iz resnice, posluša moj glas." i tedaj se obrne zastopnik rimske o-;lasti pol porogljivo, pol obupno na .ran in pravi: "Kaj je resnica?" Pomenljiv prizor! Tukaj vidimo na eni strani moderno svetovno naziranje takratne dobe, nazor brezčutja, pohle-pja po blagu in uživanju, raztrgan v ;ebi in obupnost, na drugi strani Njega, ki je prinesel svetu milost in resnico. In ako zasledujemo razvoj svetovne zgodovine v vseh vekih do današnjega dne vidimo v vseh dobah tudi to nasprotje med krščanstvom in svetovnim nazorom nasprotnikov krščanstva. Razne so oblike, v katerih se kaže to nasprotje. So to včasih krvavi boji, v katerih padajo žrtve sovražnikov krščanstva pod rabljevim mečem; so to včasih boji z uma svit-lim mečem. Tak boj bijemo tudi mi danes v modernej naši dobi. Ako skliče jo naši nasprotniki ob slovesnih tre-notkih, kakor je to n. pr. III. slovenski katoliški shod, svoje shode, tedaj je vedno geslo: "Boj klerikalizmu!" "Boj ultramontanizmu!" Beseda se iz-preminja, a jedro ostane: "Boj proti cerkvi!" Kaj očitajo ti nasprotniki našej veri? Oni pravijo: naša vera je za srednji vek, ne strinja se več z modernimi iznajdbami, ne strinja se več z napredkom kulture, celo ovira napredek kulture! Ako gledamo svet, se nam dostikrat pač zdi, da ne veljajo več tiste besede, katere je izgovoril naš nebeški Izveličar v najslovesnejši pridigi, v pridigi na gori: "Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!" in dalje: "Blagor njim, ki trpe preganjanje zavoljo pravice, ker njihovo je nebeško kraljestvo!" Ali veljajo še te besede za našo dobo? Ali se ne godi marveč, kakor pravi trdi bogokletni in mnogo oboževani filozof Nietzsche: "Postanite trdi in ne prizanašajte bližnjemu! Ne povračujte nikdar hudega z dobrim! Če ste storili komu eno veliko krivico,, storite mu jih še pet ma-fih!"? — In ako glfdamo nebroj solza, ki jih lije trpin, stiskan od mogotca, ako pogledamo zgodovino, ako vidimo, da je bjl naš narod večen trpin, moram reči: "Res je tako. Krščanstvo in moderni isveta sta v absolutnem, popolnem nasprotju. V čem pa je vzrok tetnu nasprotju? Nasprotniki iščejo vzrok v našej katoliški cerkvi. Ali oni sami so ga povzročili! Mesto Kristusa so posta\yli na oltar znanost, mesto Kristusa so postavili na oltar umetnost, mesto Kristusa hočejo postaviti na oltar — saj ga še ne poznajo ne —: moderni svetovni nazor, moderno prepričanje o življenju in svetu!' — Ako se pa ozremo nazaj v zgodovino, vidimo, da je cerkev v vsem svojem delu, v vseh stoletjih bila tista, ki je sprožila in gojila znanost, tista, ki je dala umetnosti življenskih sil in da je Kristus edini, katerega nauk more prinesti človeštvu srečo. Kratek bo moj dokaz, povzet iz bistva katolicizma in zgodovine. Nasprotniki se sklicujejo na velikanski razvoj znanosti v zadnjih desetletjih. Mi se klanjamo njenim silnim razkritjem naravoslovja in priznavamo tehniki njene zasluge. Toda s tem,, da se je veda tako razvila, vera v božje razodetje še ni nepotrebna! Vsa moderna veda v vsej svoji obširno--ti in mogočnosti še ni rešila ugank življenja. Kar nam je dala, to so dvomi, podmene, hipoteze! 20, 30 let je tega, kar je vladal absolutni materijalizem. Kdor se ni klanjal materialističnemu ISogu, je bil mračnjak in nazadnjak. Dandanes niti ena desetinka učenjakov! ne priznava materijalizma kot princip znanosti. Sledila mu je še cela vrsta drugih izumov: idealizem, empirizem, kriticizem. Vsi ti polbogi, vsi ti inali-ki, prihajajo in zopet izginjajo^ eno le še ostane: Kristus in katoliška cerkev. Na podlagi tega razvoja je izrekel znani Brunnetiere besede o koncu moderne vede; in res je, moderna veda ne pride nikjer do konca in najmanj pa nedvomno ne bo mogla nikdar dati odgovora o najpomenljivejšem vprašanju, odkod je človek, kaj je človek, čemu je človek, kaj je njegov cilj, kaj je njegov namen. Mnogo učenjakov o.-tane samo pri negaciji, pri samem zanikovanju. Berolinski Dubois je rekel o vprašanju: zakaj je človek, čemu je,/kaj je njegov cilj: "Ignoramus" in s pravo učenjaško nadutostjo je pristavil "et ignorabimus"! In učenjaki tega res ne bodo vedeli, ako ne gredo k tistemu, v katerem je vsa vednost, k Kristusu. Velikansko število katoliških učenjakov nam izpričuje popolnoma, da se da absolutno združiti globoko znanstvenost s pristno katoliško vero, s pravim katoliškim prepričanjem. Dva vzgleda! Vsak medicinec, vsak naravoslovec, izgovarja z velikim spoštovanjem ime velicega Francoza Pasteurja. On je tisti, ki je pokazal moderni medicini nova pota s tem, da je odkril bakterije in ki je dosegel tudi v kemiji mnogo novih rezultatov, in s svojimi iznajdbami koristil francoskemu narodu toliko, da je darvinijanec Huxley izjavil, da odtehtajo njegove iznajdbe vseh pet milijard, katere so morali plačati Francozi Nemcem kot odškodnino po vojni leta 1870! In ta mož je bil do konca veren katoličan in , njegovo geslo je bilo "Per vias reetas!" (po ravni poti. po pravi poti vedno naprej!) Pripoveduje se, da ga je vprašal neki učenjak, kako more biti veren, ko vendar toliko razmišlja in študira, in Pasteur je odgovoril: "Ravno, ker sem toliko študiral, sem ostal veren, kakor bretonski kmet. Ko bi bil pa študiral še več, bi bil postal veren, kakor bre-svojega življenja je popolnoma ohromel in" tedaj je čital najraje o sv. Vin-cenciju Pavlanskemu, ki je v karita-tivnem oziru vzor katolika in ko se je ločila njegova duša, držal je še v rokah križec in zadnje njegove besede so bile izpoved naše vere in našega upanja. Mi vsi živimo sredi vede, ki vedno bolj preobrazuje naš svet, to je elektrika. Kdor je to vedo študiral, ve, kake zasluge ima v tej vedi Aleksander Volta. Ko so dvomili prijatelji o njem, je-li res veren, se je vsedel in je napisal svoj "Confiteor?" In kaj pravi v tem "Confiteor?" "Sveto katoliško cerkev sem smatral vedno za edino pravo in jo še smatram, in brez prestanka hvalim Boga, da mi je podelil tako vero, v katerej hočem živeti in umreti s trdnim upanjem, da si pridobim večno življenje!" Tako torej dva velika učenjaka in 100 drugih ravno tako! njih mišljenju se najlepše strinja misel svobodna in vera katoliška. Misel svobodna jih podpira v njih delu za resnico, ona jim kaže pot brez predsodkov naprej v globine naravnega človeškega duha in kjer ta l>ot preneha in neverniki kličejo "Ignoramus et ignorabimus", tam vidi katoliški učenjak višji cilj, kajti vera mu pravi: "Popolnost je zgoraj, popolnost je v nebesih, popolnost je v Kristusu!" Z mnogimi dokazi se je trudila moderna veda, da bi si jih pridobila zoper katoliško vero. Zlasti je naravoslovje največkrat grešilo proti katoliški veri. In kaj vidimo? Najmodernejša naravoslovna veda je bijolo-gija, to je tista veda, ki kaže, kako je v naravi vse smotrno uravnano, kako je življenje posameznih bitij popolnoma prilagodeno razmeram, v katerih žive. Ta moderna veda priča glasno, da vlada v naravi harmonija, ki ni slučajna, ampak je rezultat inteligence in priča s tem glasno za večno eksistenco božjo. In zgodovina katoliškel cerkve nam priča, da je bila katoliška cerkev ved no prava pospešiteljica znanosti. Edeii današnjih predgovornikov je že pov- darjal veliko kulturno delo katoliških misijonarjev, ki se razteza od tistega trenotka, ko je Kristus rekel apostolom: "Pojdite in učite vse narode!" pa do danes, ko katoliški misijonar razširja kulturo po najdaljnib delih sveta, — Šolstvo, kakor ga imamo, to je produkt katoliške cerkve. Katoliška cerkev, samostani, škofje, katoliški duhovni s® bili, ki so ustanovili prve šole, prve univerze, ki danes smatrajo za svoj privilegij, da podirajo in spodko>-pujejo cerkev, so delo papeštva! Kar se nam je ohranilo vede iz srednjega veka, vse to nam je ohranila marljiva roka skromnih menihov v srednjeveških samostanih. Samostani so hili^ tisti, ki so gojili pravo vedo in jo goje-^ še danes, dasi imena teh samostanskih učenjakov ne slove tako, kakor imena marsikaterih posvetnih, ki so storili veliko manj in ki delajo samo za slavo. Ti pa ne delajo za svojo slavo, ampak vse v slavo in čast božjo. Imenoval bi tukaj samo dve imeni, namreč slavnega lansko leto umrlega dominikan-ca Denifla, ki je pokazal srednji vek v popolnoma novi luči in posebno izpostavil kritiki Lutrovo življenje, katero kritiko morajo priznavati tudi pro testantje, ker je znanstvena in nepo-bitna, in pa jezuita Wasmanna; obe imeni, pred katerima se mora klanjati ves znanstveni svet. (Konec prih.) ______ Kako dolgo žive tiče. Labud more živeti do 160 let, sokol do 162, orel je živel v kletki 104 leta, papiga živi preko 100 let, istotako dolgo žive močvirne in morske tiče, gos in kukavica moreta živeti do 30. leta. Tudi vrane žive 100 let, sraka v svobodi do 40, petelin pa največ do 15 let; istotako kratko žive fazani, golobi in manjše tiče pevke. Kos živi v gajbici okoli 15, slavec pa le 10 let. Pesniki imajo torej tudi med ticami je kratko življenje. SLUŽBA ORGANISTA IN CER-^ KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. NOVO. — Kdor mi pošlje 5c v znamkah, mu pošljem 25 glavnih vprašanj in odgovorov, katere je treba znati za veliki državljanski papir in zadostujejo v vsaki državi in vsakem slučaju. JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Kadar se mudite na vogalu Ruby andBioadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poateeieni. Fino pivo, najboljia vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET K TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Na drobno se prodajajo povsod, A. na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, IL1* Pirn be in pisanice za Velikonoč najrajše pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem v staro domovino v gotovem denarju Najsigurneje, najhitreje in gotovo najceneje to izvrši naša stara, in zanesljiva domača tvrdka AMERIKANSKI SLOVENEC BANK DEPT, JOlJfiT. ILL. V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERSE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstttnovljena 29. novembra 1914 Inkorp. t dri. 111., 14. maju 1915 Inkorp. t drž. Pa., S. apr. 1916 ORUZaiNO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. Društvene vesti. >»o»o»o»e»tt*e»o*o»op La Salle, 111., 5. marca. — Člani in članice društva sv. Družine št. 3 D. S. D. so tem potom uljudno obveščeni in prošeni, da se kolikor mogoče v polnem številu udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se bode vršila v nedeljo, dne 11. marca ob 1. uri popoldan. Na razgovor pride več jako važnih stvari, posebno pa glede velikonočne spovedi. Naše društvo je katoliško, zato se tudi tem potom poživlja vse člane in članice, da opravijo svojo velikonočno dolžnost o pravem času, kot se to spodobi članom(icam) katoliškega društva. Posebno lepo bi bilo, če bi se društvo udeležilo korporativno in tako skupno svojo versko dolžnost. Prilike bo dovolj o sv. misijonu, ki se bo vršil v tem času, — pa tudi prej! Torej pridite na sejo, da se razgo-vorimo o tem. Obenem se opominja tudi one čla-ne(ice), ki zaostajo s svojimi mesečnimi prispevki, da plačujejo iste v prihodnjič bolj redno! Kajti društvo mora plačati redno vsak mesec vnaprej asesment na glavni urad — in odkod naj to vzame, če člani ne plačujejo redno? Res je, da imamo lepo blagajno, toda ta pa je samo za v podporo bolnikom. — nikakor pa ne, da bi se iz nje plačevalo za koga asesmente' po dva, ali pa celo tri mesece. Plačujte svoje asesmente redno, s tem boste potem tudi redno preskrbljeni za slučaj nesreče in bolezni! Z bratskim pozdravom Odbor. S S W S K »S K »K S »S K K SS Sffi ffi m SS | RAZNOTEROSTI. Sffi l_-- S firsts M ffi K S MMisHi Telesna toplota 60 stopinj. Kakor javljajo iz Kijeva, se je dogodil tam neverjeten slučaj. V bolnišnici sv. Vladimirja je imela neka deklica vročino 60 stopinj Celzija, a ni umrla, Navadno je, da človek umrje, ako doseže telesna toplota 40 stopinj. Skrajna meja .mogoče telesne vročine je 43 stopinj. Deklico sta pregledala znamenita ruska zdravnika Janovskij "i Obrazcov, a londonsko zdravniško društvo je poslalo posebni toplomer v Kijev, da se izkaže pravilnost merjenja. Prvi z zlatom plombirani zob. Dolgo časa so se prepirali amerikan-ski, francoski in nemški zdravniki, kateri zdravnik je prvi imel srečno misel, da je začel plombirati zobe z zlatom. Posebno so si Amerikanci lastili to prvenstvo. Sedaj pa je izšla v Pa-nzu v ponatisku že davno pozabljena 1,1 izgubljena knjiga Jakoba Francka, ki je izšla prvikrat leta 1594 in iz katere je zvedel svet sledeče: Prvi z zlatom plombirani zob je imel neki deček v -""leziji, plombiral mu ga je neki šle-sk' zdravnik. To je v tistih časih ljudstvo silno razburilo, ker so smatrali Plombiranje z zlatom za veliko slepa-r'Jo. Menili so, da je zobozdravnik slepar-alhimist ali pa čarovnik. Mirovali niso prej, da so odbili od dečkovega zoba drobec zlata, ki so ga dali izvedencu preiskati. Strokovnjak je potrdil, da je resnično in pravo zlato. Prejšnje ogorčenje se je kmalu izpre-menilo v občudovanje. Dečka z "zlatim zobom" pa so pozneje kazali proti vstopnini na šleskih semnjih. Uporaba demantov. Demanti niso le za nakit, nego služijo tudi tehniki in obrti. Z demanti svedrajo skale in delajo ž njimi predore, rabijo jih kamnoseki za žage, s katerimi razžagajo granit in marmor, rabijo jih za obdelovanje jekla, porcelana in stekla, za graverska dela, za bakroreze, litografije, rezanje žic, za brušenje najtrših kamenov in kovin ter za brušenje demantov. Umetno sestavljen človek. Nedavno je dospel v Holandijo človek, kije jako umetno sestavljen. Eno roko in eno nogo ima iz probkovine, eno uho je iz kavčuka, eno oko stekleno. Zobe ima umetne ter nosi lasuljo. Nekdaj je imel v Bataviji na otoku Javi veliko tovarno stekla, pri neki eksploziji v tvornici je izgubil precejšen del svojega telesa. Baje je sedaj star 40 let in se je bogat vrnil v svojo domovino Holandijo, da bi si poiskal tain — nevesto. Sveže grozdje v vsakem letnem času. Na Holandskem so izumili nov način, kako ohraniti grozdje vse leto sveže ,okusno in sočnato. Odrezali so grozdje s prav dolgimi peclji ter so potaknili vsak grozd s pecljem navzdol v steklenic^ napolnjeno z vodo; pe-celj grozda je bil torej v vodi. Te steklenice so hranili na hladnem prostoru, kjer je kazala temperatura 1 stopinjo nad ničlo. Po štirih, petih mesecih je bilo grozdje še popolnoma sveže in okusno ter je bilo lahko več tednov v prodajalnah, ne da bi se pokvarilo. Pretpklo zimo so poizkušali v Amsterdamu to postopanje s 4 in pol stoti grozdja, ki se je tekom nekaterih mesecev zlajšalo samo za 4—5 kg. A tudi odpadle jagode so bile še užitne in celo prav okusne. Resničen dogodek. Znani francoski pisatelj Clement Vautcl pripoveduje v pariškem listu "Matin" sledečo zgodbo, ki bi se lahko tudi kje drugje pripetila kakor, v Parizu. Po cesti koraka meščan Durand, katerega bi skoro povozil avtomobil. Ves razburjen kriči Durand proti šoferju: "Lopovi Šuftl Mor,ilec!" Šofer: "Tepec!'' (In šofer pelje naprej s svojim avtomobilom.) Okoli meščana Duranda se je pa tačas nabrala večja množica drugih meščanov. Poln srda in jeze se obrne Durand proti tej množici ljudij in začne govoriti. "Da, daleč smo prišli v tem prosvitljcnem dvajsetem stoletju. Sadove civilizacije in kulture žanjemo sedaj. Niti za čevelj se ne moremo več premakniti od hišnega praga, ne da bi nas smrdeči in puhajoči avtomobil sunil v rebra... Kaj, zlodja, ali smo danes na svetu samo za to, da se dajemo pobijati, povoziti, potlačiti od teh -smrdečih vozov? Starci, ženske z otroci v naročju, otroci sami, nihče ni več varen danes na ce- sti, da ga ne povozi avtomobil. Tako nas avtomobili silijo v prezgodnjo smrt. Oj ti lopovska banda! Obesiti bi morali vse te šufte!" Množica zadovoljna mrmra in kliče: "Gospod ima popolno pravico! Škandal se mora nehati. Da, če bi bila policija kaj vredna--." Durand pa medtem pogleda na svojo uro. "Zlodja, pol osmih je že. Še svoj vlak bom zamudil!" In Durand pomigne mimoidočemu avtomobilu: "Hej, šofer, hitro na kolodvor." Durand vstopi. In čez dve minuti: "Toda, šofer, vozite vendar bolj hitro. S tako vožnjo ne pridemo nikdar na kolodvor. Vi ležete kakor polž s svojim avtomobilom, kako naj torej pridem ob pravem času na kolodvor?" Šofer: "Prosim, preveč potnikov je na cesti. Paziti moram, da koga ne povozim." Durand: "Ah kaj! Sodrga naj se u-makne, jaz moram dobiti svoj vlak. Hitreje, hitreje!" Šofer: "Kruci-tirken! Skoro bi povozil staro žensko!" Durand: "Pa naj bolj pazi na sebe! Stara škatla! Hitro, sicer zamudim vlak!" Leseni moški slamniki so najnovejša moda. Obliko imajo takozvanih golf-čepic, spleteni so iz lesenih niti ter so mnogo lažji od slamnatih slamnikov. Baje jih človek na glavi jedva čuti. Samo reči se jim bo moralo lesniki in ne več slamniki. Kako se izzrači klet? Klet je možno izzračiti le tako, da prihaja v klet hladnejši zrak, kakor je oni v kleti. Čim gorkejši je zrak, tem redkejša je v njem vlažnost in čim hladnejši je zrak, tem gostejša je v njem vlaga. Ako zračiš klet toplega dne, postane klet le še vlažnejša, ker se topli zrak pomeša s hladnim, pade na stene in tla ter se izpremeni v drobne kapljice. Vlaga se potem kar cedi po stenah. Da se torej klet izzrači, je treba odpirati okna in vrata le ponoči, ko je zunanji zrak hladnejši. Ako je zrak v kelti vlažen, postavi v klet posodo z gašenim apnom, ki privlačuje vlago nase in se klet tako naglo osuši. Kako se je govorilo v raju. V pojasnilo, v katerem jeziku je Bog z Adamom in Evo govoril, sledeče: Ko je Adam zagledal beli svet, mu je Bog odkazal: "A-dam!" t. j. to ti dam! oziroma to je tvoje! Ko je Bog prišel .neki dan k Adamu ter ga zapazil dokaj čmernega in ga je povprašal kaj da mu je, ker je tako otožen, mu Adam odgovori: Včeraj sem se preveč razburljivega grozdja najedel, da me lasje bole, pa nimam žive duše, ki bi mi malo kisle juhe napravila! Gospod Bog je takoj zapazil, kaj mu je potreba in preskrbel mu je družico, da mu napravi kisle juhe, mu jo pripelje in pravi: "Evo! — ta ti bo dokaj kisle juhe napravila!" Iz tega je popolnoma razvidno, v kakem jeziku je Bog govoril, t. j. le v slovanskem jeziku! — Pred 60. leti sem v nekem tedanjem tržaškem listu čital, da je Bogu slovanski narod najljubši. Zato mu je podelil ime Slave, kar pomenja: "Po-polo slavo, popolo di gloria!" — Narod slave! — Žalibog, da sedanji laški barski rodovi po njem teptajo! V katerem jeziku je govorila Eva. Da je znala Eva dobro govpriti, tega ne oporeka nihče. Toda v katerem jeziku je zapeljala svojega Adama? U-čenjaki in lajiki so se že bavili s tem vprašanjem. Največ jih je bilo' mnenja, da je govorila Eva hebrejski, ker je sv. pismo tudi hebrejsko. Modri mož Goropij (okoli 1580) je trdil, da so v raju govorili holandski; temu je ugovarjal Kempe, ki je dejal: "Bog je govoril švedski, Adam in Eva sta mu odgovarjala danski, kača pa je v elegantni francoščini hvalisala lepa jabolka." Perzijani so bili mnenja, da sta Adam in Eva govorila njihov jezik, angel Gabrijel je govoril turški, kača pa arabski. Take so trditve srednjeveških učenjakov, a zediniti se ni mo-gli. Ura Kitajcev. Med kitajskim narodom ure še niso v splošni navadi, marveč so nekaj sil no redkega/ Sicer pa Kitajec prav nič ne potrebuje naših ur. Kako merijo Kitajci čas, pripoveduje francoski po-tovalec: Nekega dne, ko smo hoteli posetiti k naši veri izpreobrnjene Kitajce, smo prišli na poti do dečka, ki je pascl vole. Vprašali-smo ga, ali je že 12 ura. Fant se je ozrl v solnce; toda skrito je bilo za težkimi oblaki, tako da mu ni moglo odgovoriti. "O-blačno je," je dejal, a počakajte malo, takoj vam povem." Tekel je k bližnje mu kmetu in se hitro vrnil z mačko v naročju. "Poglejte, ni še 12 ura." Pokazal nam je mačkine oči, katerih veke je obrnil navzgor. Začudeni smo gledali dečka, ki je bil popolnoma resen. Tudi mačka, dasi jej to obračanje oči ni moglo biti posebno prijetno, je bila vsekakor navajena tega, ker se je vedla jako razumno, kakor da je glavna njena služba, predstavljati uro. Naši prijatelji domačini so se zelo ču» dili, da ne poznamo te vrste ure. Nabrali so v vasi par tucatov mačk, ker so nam hoteli pokazati, da gredo vse ure v mačkinih očeh popolnoma pravilno. Punčice v mačkinih očeh postajajo namreč do poldneva vedno manjše ter imajo ob 12. obliko tanke črte, ki je kakor las potegnjena navpično preko očesa. Potem se punčica počasi zopet razširja, tako da vsak o-trok pri nialo vaje kmalu lahko natančno določi čas po mačkinih očeh. Časopisje na Ruskem. Leta 1913. je izhajalo na Ruskem 2167 časopisov. Prvo mesto v tem zavzema Peterburg, kjer izhaja 531 perijodičnih listov. Potem sledi Moskva z 208 časopisi, dalje Varšava (204), Kijev (69), Riga (59), Odesa (58), Tiflis (44), Vilna (41), Harkov (39), Revel (28), Kazan (23), Saratov (21), Dorpat ali Derpt Jurjev (20), Jekaterinoslav in Lodž (po 19), Niž-njj Novgorod (18), Babu (17), Astra-han (16), Tomsk, (14), Orenburg, Rostov na Donu in Samara (po 13), Perm (12), Irkutsk, Libava, Mitava (po 11), Jekaterinburg, Kišinjev in Minsk (po 10). Ruskih časnikov je 1585, t. j. 73 odst. vsega časopisja. Poljskih je 234, nemških 69, lotyških 47, estonskih 43, židovskih 31. Dalje izhajajo še listi v armenskem, gruzin-skem, maloruskem, litevskem in tatarskem jeziku. Špecijaliteta ruskega časopisja so listi, ki izhajajo z enakim besedilom hkratu v dveh, treh jezikih, n. pr. v ruskem, francoskem in angleškem. Takih časnikov je 50. Zakaj kukavica ne vali? Znano je, da kukavica ne vali, nego da znaša svoja jajca — 4—5 na leto — v tuja gnezda. Tuja tica izvali kukavičje jajce, in mlada kukavica je toli požrešna, da imata očim in mačeha dovolj dela, da moreta nasiti vsiljenko. Navadno vsi ostali mladiči v gnezdu od lakote poginejo, če jih kukavica ne pomeče iz gnezda. Neki naravoslovec, ki je več let opazoval kukavice, trdi, da bi starši ne mogli znositi dovolj hrane svojemu mladiču, ker so prenerodni in preneumni. Zato prepuščajo svoje potomce pametnejšim in urnejšim ticam. Kukavica žre najraje kosmate gosenice; zato je koristna tica. Kukavica živi do trideset let. Ako bi kukavica sama valila, bi zarod kmalu izmrl in kosmate gosenice bi uničile vse gozdove. Drevesa, ki rode — sir. Mi menimo, da se pripravlja sir samo iz mleka. Da pa je na svetu tudi sir, ki ga zamorci prav radi jedo in mu pravijo "pembe". Dobivajo ga iz semena drevesa, ki se zove treculia afri-cana: To seme skuhajo, olupijo in zmečkajo, tako da se izpremeni v mle-čnato kašo, ki jo opoprajo, ožmejo in napravijo iz nje pogačice. Sveže, so te pogačice umazano belo, in njihov okus ne spominja prav nič na sir. Ako pa jih pustiš nekaj tednov na zraku, postanejo najprej sive, nato rumene iu naposled rjavkaste. Vonj je izprva skutast, nato postane kicelkas*. Sča- soma se izpremeni tudi okus. Dočim je bil od kraja samo po popru, te začne spominjati vedno bolj na sir. Temeljite bakteriološke preiskave so dognale, da se vrši tu zares popolnoma enak proces kakor pri pripravljanju sira, tako da moremo imenovati "pembe" v resnici — sir, ki raste na drevju. Divja ženska. V fontainebleauskem gozdu so našli nedavno žensko, ki živi tam v poze-meljski votlini že leta in leta, slično, kakor so živeli praljudje. Ves ta čas se hrani edino s koreninicami in plodovi, ki jih nabira v gozdu samem; njena obleka je par surovo sešitih, ne ravno blagodišečih cunj. Kljub temu revnemu življenju pa "divja žena" ni hotela zameniti sedanjega bivališča s kakim drugim stanovanjem ali celo z bolnico. Edino, kar so mogli izvleči iz nje, je bilo ime in starost. Pravi, da ji je zdaj 45 let. Atlas — zastonj! Ročni atlas ali barvane zemljevide vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti, pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja. Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu, katera imajo nad 100,000 prebivalcev, ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav ee-lega sveta, kakor tudi število njih pse-bivalcev. Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas. Uprava "Amer. Slov." r Bell telefonske knjige se večkrat pregledajo vsak dan, kot katere druge knjige na svetu. Naša nova jolietska telefonska knjiga se bo kmalu tiskala. Vse premembe stare knjige se naj javijo takoj, da bo nova knjiga popolnoma v redu. Novi naročniki, ki hočejo imeti ime v knjigi, naj se javijo takoj, da ne bode prepozno. Chicago Telephone Company. Sem Dobrijevič Hrvatsko-Slovenska GOSTII_iIbT.A_ 805 NORTH CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI! Boljše Zobovje za Manjši Denar Navadno plačate dvakrat več za zobe kot bi morali pla-čati, ali pa dobite napol slabejše delo. Pri nas se vam ne bo k?i je bil že tako po uredil domačijo v prijetni zavesti, da je ne ostavi nikdar več! Zdaj se mu je pokazalo v drugačni luči prijazno občevanje mlade dvojice. Nesrečnega e je čutil tudi on, zlasti ker si je očital, da je nekoliko sam zakrivil to ne zgodo. On je seznanil Gregorja s Tajdo; on ga je peljal k njeni materi; pred njegovimi starimi, slepimi očmi sta se menila. Oh, da ne more dobiti pokoja na zemlji! Ni se čudil, da si želi Tajda proč iz tega kraja, marveč potegnil je z njo, ko je dobro premislil okoliščine. Ko pa se je vdala mati in začela Iskati kupca za svojo hišico, so obšle Benedikta bridke misli. Sam bode o-.tal v Gornjem gradu, dolgčas mu bole po sorodnicah, in nihče mu ne bode več postregJl tako ljubo. Jela se je boriti ljubezen do dragega kraja z ljubeznijo do sestre in nečakinje. Ko pa se je spomnil, koliko dobrot sta mu zkazali v njegovih boleznih, in premišljeval, kako bi poravnal vsaj nekoliko svoj dolg, se mu je zdelo, da bi ravnal grdo in nehvaležno, ako ju zapusti, in sklenil je po dolgem srčnem boju, da odpotuje z njima. Sestra ga je odgovarjala; a 011 je bil že vise pre-udaril. Bridko misel na ločitev mu je ilažilo upanje, da bode izprememba kraja pomirila nečakinji srce. Gregor je kmalu zapazil, kako zamišljen in pobit je pater Benedikt. Dejal si je, da mu je pač dolgčas po bratih, s katerimi je bil preživel toliko et skupaj, in izkušal ga jc razvedriti. Ta pa je premišljeval, kak vzrok bi navedel Gregorju, kadar se bode poslavljal od kraja, ki mu je bil pred kratkim časom tako mil. Ko so se bile pokazale prve troben-tice po loki, je hodil Gregor že trdno, in polotile so se ga ženitvanske misli. "Mina, jaz se bodetn ženil," je dejal obstal pred teto in uprl roke v bok. "To je pravi" se je razveselila teta. "Kdaj pa?" "Po Veliki noči, če Bog da. A nekaj mi še manjka." "Kaj pa?" "Neveste." Teta se je smejala, češ, da je ne bode prevari!, da ona že ve, kar ve. "Ampak snubil je nisem še naravnost," je dejal Gregor vesel "Toda jutri storim to." "Ali si že zadosti trden?" je skrbela teta. "Oh, do poroke je še časa," je menil Gregor. "Ampak najprej mor^m dobiti iz nevestinih ust potrdila tvojim besedam." "Torej le idi! Kaj pa ti pripravim za pot?" "Za to pot pa res ni treba priprav," se je smejal Gregor. Ona pa ga že ni več poslušala; mudilo se ji je naznanjat po Gornjem gradu zanimivo novico. Prva njena pot pa je bila k ■ Stanički. "Jutri pojezdi nečak Gregor na i Kranjsko snubit, in po Veliki noči bode poroka, gospa Stanička." Ta ji je voščila srečo, a poznalo se ji je na glasu, kako hudo ji de, da mora hči poslušati to poročilo. Teta pa je stopila k Tajdi in jo izpraševala, če se kaj veseli svatbe. "Videli boste," je dejala, "kako lepo gospo pripelje Gregor. Ana ji je ime." Tajda je pri-1 kimala molče in pogledala skoz okno, da skrije solze, ki so se ji prikradle v oko. Teti pa se je zamalo zdelo, da se te ženski tako malo zanimata za tako važno zadevo, in da se ne veselita z veselimi, kakor se spodobi dobrini ! dušam. Ostavila ji je kmalu, da nese 'novico v sosednjo hišo. Hči in mati ' pa sta molčali, utopljeni vsaka v svoje 1 misli. "In kdaj odidemo mi?" je dejala naposled mati. "Čim prej, tem bolje," je odvrnila Tajda tiho. Patru Benediktu pa je pravila sestra o Gregorjevem odhodu in menila, da bi bilo najboljše, če se presele sedaj, ko ne bode Gregorja v Gornjem gradu; kupec da se je že dobil za hišico. Tega mnenja je bil tudi pater Benedikt. Gorko je sijalo drugega dne pomladno solnce v prijazno sobo, kjer se je pripravljal Gregor na imenitno pot. Prijetna razburjenost mu je rdečila lice; saj si je bil v svesti, da pot ne bode brezuspešen. Še enkrat se je pogledal v zrcalu in si pogladil lase. Med vrati pa ga sreča pater Benedikt, k njemu namenjen. Vrnila sta se v sobo, in subprior ga je začel, v veliki zadregi, zahvaljevati za vse dobrote, katere je bil prejel od njega. Gregor je osupnil, ker ni vedel, kaj da pomenja ta uvod. Oni pa mu je odkril svoj sklep, da ostavi Gornji grad, in ga prosil, da mu ohrani prijazen spomin. Ganjen mu je podal Gregor roko;- a po vzroku ga ni vprašal, preverjen, da ga žene le hrepenenje po skupnem samostanskem življenju iz domovine. Obžaloval je, da izgubi takega svetovalca in prijatelja, in mu zagotavljal, da ne pozabi nikdar neprecenljivih usbig, katere mu je bil izkazal. "A kako morete vendar Vi, gospod subprior," je pristavil, "na stara leta — Bog Vam jih daj učakati še mnogo —1 ostaviti svojo sestro!" "Sestro?" je vprašal oni. "Ta poj-de z menoj." 'Z Vami?" se je zavzel Gregor in nemirno mu je začelo tolči srce. "In Tajda?" Pater se je nasmehnil tolikemu pro-stodušju: "Tajda-seveda tudi." "Kako je to možno!" je vzkliknil Gregor in prebledel. "A jaz moram, moram še govoriti z njo!" Podal je brž še enkrat roko subpri-orju, jecal nekaj o hvaležnosti, dobrotah, spominu, da ga je poslovil, in hitel k beli hišici ob potoku. Mati je bila sama doma. Vprašal je po Tajdi in zvedel, da je šla v gozdič nabirat mladega bršljana. Neljubo je bilo materi, da je išče; saj je vedela, koliko teže ga bode pozabila hčerka, če govori se z njim; a tii si upala reči tega grajskemu poveljniku. Gregor jc liitro zavil po znani stei.i in kmalu je zagledal Tajdo v cvetnat-nem logu. Od veselja in strahu mu je utripalo srce, ko je stopal po mehki trati. Ona pa je bila preveč zamišljena, da bi čula njegov korak. Neka tiha zavist se ji je budila v žalostnem src. Tod bode vodil Gregor mlado ženo. Z njim bode trgala pisane cvetice, poslušala petje ptičev in šumljanje potočka in niti znala ne bode, kako je srečna Zanjo pa ni veselja več; spremljal jo bode po tujih krajih le grenak spomin Zgcnila se je, ko jo je došel Gregor, in polila jo je živa rdečica, ko sta se spogledala. "Torej gospodična Tajda res odhaja?" je dejal tiho Gregor. "Saj gospod Gregor tudi odhaja," je dejala ona mirno. "Jaz?" je strmel Gregor. "Kam pa jaz?" "Xo pač veste sami." "Jaz da hi kaj vedel? In zakaj bi Vam skrival?" "Ne odidtte li še danes na Kranj- isko?" "Danes! Na Kranjsko!" se je čuiiil čimdalje bolj Gregor, "I kdo Vam je ; to povedal? Niti ne upal bi se šle po , dati na tako daljno pot. In po kaj bi hodil na Kranjsko?" "Po kaj! To pač sami najbolje veste," jc dejala ona in se obrnila, da odide. On pa jo je prijel za roko in jo zadržal: "Ne pojdete mi, dokler mi ne poveste, odkod da imate te čudne vesti, r katerih jaz sam ničesar ne vem." "Ne greste li po nevesto?" se je o-botavljala ona in pogledala stran. * "Kakšno nevesto?" je vzkliknil Gregor. "Moja nevesta ste Vi, Tajda, če me hočete za moža." "Jaz?" je istrmela Tajda, in hitreje ji je začelo biti srce. "Da, Vi in nobena druga!" se je razvnel Gregor. "Od tistega dne, ko sem Vas videl prvikrat, ste moja izvoljenka Vi, in če me morete le količkaj ljubiti, bodite moja žena!" Tajdi se je zdelo, kakor da bi prijetno sanjala; sama svojim očem in ušesom ni verjela in stisnila je roko Gregorju, kakor da se prepriča, je li listina. On pa jo je objel čez pas in poljubil na lice, ki je je obsijal svetli žar prisrčne isreče. Gregor je bil vesel in srečen, da skoraj ni mogel govoriti; Tajdi pa ni dala miru zvedavost; morala je izvedeti, kaj je vendar z nevesto Ano, o kateri jima je teta Mina že toliko dopovedala. Gregor se je smejal tetinim domišljijam in se ra-doval natihem nežne, boječe ljubezni, ki je dihala iz vsakega Tajdinega vprašanja. Tudi patra Benedikta je bil izvabil krasni dan iz stanice. S knjigo v roki se je bil jiapotil proti gozdu. Misli pa so mu uhajale od knjige v svet, ki se mu še nikdar ni zdaj tako lep kakor sedaj pred odhodom. Spominjal se je pač, kako je že enkrat jemal slovo od strmih planin in tesne doline, in kako se mu je bila žalost izpremenila v veselje; a sedaj se ni upal nadejati take sreče. Ko pa ga je pripeljala pot na trato kraj gozda, je ostrmel, ko je zagledal Gregorja in Tajdo, ki sta se počasi bližala. Obšla ga je nejevolja, da se nespametno dekle ne ogiblje prilike, ki ji mora le še bolj obtežiti srce. Onadva sta ga tudi že zagledala. Veselo ga je pozdravljal Gregor; Tajda pa je stekla naproti, da mu poljubi roko. On jo je zadržal, ji pogledal resno v oči in povzdignil prst; nečkinja pa se je nasmejala. "Tajda, Tajda," je svaril stric, "za (Nadaljevanje na 7. strani.) J. C. Adler & Co, priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Etigen M. Pullen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije. Adv. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna • osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicag< in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za moške in ženske lase od katero takoj prenehajo hi6ie odpadati in v, Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v,6ih mesecih krasne in poste brke iu brado, rabite takoj Alpen Poraado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wtthčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakor^ne ste v mladosti imeli; i flaša $i.T5.—WahiiS Fluid kateri odstrani reumatizeni, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi1 duh in ozebline, ba ksa Tac. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte. kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odraslo in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (ulilo), odstrani priiče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2e v pismu pošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne, pozabite na našo slovensko firmo -— WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš av.to-mobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. jHjj i Oscar J. Stephen Sobe «01 in 80if Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS JTA.^1^1 NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. gj Govori nemško in angleiko. | CHARLES D. DIBELLf | ADVOKAT—LAWYER g Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet ^ --:CHICAGO PHONE 298:- Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni. Govorimo slovenski jezik. gove. Alipa se oglasite pri fi M. J, TERDICH, 1104 Clicap St- JOHN N. W. Phone 348 :.:Sloveuska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE Zdravje v Nevarnosti! BMPIIMMBMaBliMB■■■■■i Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in inrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato, odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzrok, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino m m To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenjne, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pompč v slučaju Zabasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola, nervozt osti, slaboci krvi, tugovanja, ( navadne slaboce. in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čujejd! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na vi-šanie potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah. Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstavitl? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. V v. h slučajih kašlja rabite Triner's Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50c, po pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER, 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of -Ustanovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Druityo Vnebovzete St. Mary'« Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. (Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. ^jlhgajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh. Pa. NADZORNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St, Pittsburgh, t"a. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. PEGAM IN LAMBERGAR. zvedo, da me drugod nimajo za take- (Nadaljevanje s 6. strani.) I ga bedaka kakor v domači vasi!" * * * smehom pride jok." Medtem je došel Gregor, prijel Tajdo za roko in jo predstavil stricu kot svojo nevesto. Stric je strmel in gledal, dokler ga ni vprašala Tajda, če jima ne bodo voščil sreče. Ko bi bila vedela gospa Ana Oistro vrharjeva, kako jo miluje teta Mina, bi se bila smejala na strani ljubljenega moža, ki ga ni nič več mikala bojna slava. Živel je prijetna leta z. ljubeznivo soprogo v družbi brata, prelita . . , gornjegrajskega ,in drugih prijateljev .. Urfgoy :n aj ; ^ vaju bival pozimi v Kamniku, poleti v Ga-zivi oba! je dejal živahno in jima sti- , , , • • , ■ , , T .. . . , . , .... lenbergu, kjer ga je obiskaval Jost skal roke, presrečen, da se je izpolnje- c . • , • , -- , , , ..,.,', . Soteski, kolikor mu je dopuščal protin. valo, kar si je bil želel natihem ze toli- krat, kadar je mislil na bodočnost svoje nečakinje. Vitovcu pa ni dalo srce, da bi odloži! orožje. Ostal je pri cesarju, do^> kler se je ta mudil v južnih deželah, Kaj ne, striček! je dejala Tajd^; pripravljen, da dožene z mečem nje-"zdaj mi ne boste več prorokovali, da govo pravdo. Ukazal je cesar knegi- nji Katarini, da naj se umakne iz celjske grofije v Krški grad, ki ga ji je I bil prepustil kot vdovščino. Težka je bila ločitev. Marsikatera solza razža on; nj razveseli skupne sreče. V brezskrbnem pogovoru jim je potekala ura za uro; teta pa se je križala doma, kdaj da odjezdi Gregor, ko nima še nič pripravljenega. Pripravljala mu je seveda sama obleko in perilo in tekla v hlev vprašat hlapca, če je konj že osedlan. Kateri konj?" ise je zavzel Miha in Vaa pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I kimal z glavo, ko mu je pripovedovala, pride za smehom jok." "Ne, Tajda," se je posmejal "ampak za jokom pride smeh." In Tajda je zardela, ker se je spo mnila, koliko je prestala bridkosti inUjenega ponosa ji je stekla po licih, in kako nepotrebnih. Napotili so se vsi marsikatero mokro oko je svedočilo trije k materi Tajdini, da se z njimi zvesto vdanost hvaležnih meščanov, a ftolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. I. porotnika. Rojaki 1 Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč." da odjezdi pač Gregor v Črnelo. na upor ni bilo več misliti Z mlado vdovo Heleno je premišljevala kmalu v Krškem nestanovitnost človeške sre če in slave. Doktor Lenart pa je branil še nadalje njene pravice. Poprej velik državnik, je gledal sedaj zvitim kmetom na prste in se tožaril s prešernimi sosedi, ki so uhajali kneginji v škodo. Janez, grof goriški, pa ne bi bil mogel izbrati neugodnejšega časa, da ute- I si svojo bojaželjnost. Nadenj je po-"Jaz nič ne vem,", jemignil naposled | slal cesar yitovca. Ta ga je otepel ?ilij Persenobov, "nimam dosti časa, ker moram dalje." Koraki so se čuli po hodniku. Bil je poročnik Nikolaj Gregorovič. Predno je mogel Vasilij Persenobov zapreti okno, je že prihajal poročnik izza vogala. Stopal je naglo. Vasilij Persenobov je zaprl okno in pozdravil. Kaj je pes govoril?" je vprašal častnik in pristavil je potihem: "Se ti zopet ni posrečilo ga napeljati k pogovoru?" Njegove oči so se zapičile v stražnikov obraz. Vasilij Persenobov je mol-"tal, težko je bilo uganiti, ali iz zadrege ali iz premisleka. "Govoril ali še celo razsajal, tega ne; samo enkrat sem pogledal!" je naglo javil častniku, da je jetnik čul v celici, in potihem je pristavil: "Še vedno je nezaupljiv." "Je že dobro," je dejal na glas Nikolaj Gregorovič, a potihem je pristavil: "Tepec si, Vasilij! Zvedeti moram, če je ta Ivan Meredič kdaj poznal neko Olgo Meredič. Umeješ?! Potrudi se!" S tem se je obrnil in odšel s hitrimi koraki v svojo sobo, ki je ležala na koncu hodnika. Medtem ko je Nikolaj Gregorovič skrbno privlekel izpod postelje želez no skrinjico, potem ko je skrbno zaklenil vrata, zagrnil okna, je pričel brskati in pregledati stare obledele papirje, je stopal Vasilij Persenobov odmevajočimi koraki po dolgem hod- PfjtmMmmmmwmmf"—""'"t*"**""""™"""""""""*"""'^ LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu pot Gregor še ni. "Tega ti ne veš, Miha, teta. "Ti pripravi gospodu za pot naj boljšega konja." "Drugega nič?" se je jezil Miha. "Rjaveč se je izbosil, in vranec šanta. "Podkuj rjavca! Kaj pa stojiš?" "Ne zamerite, teta Mina," je dejal z rameni in godrnjal, da za tako dolgo j dodobra, ga podil nepretrgoma čez niku in si ub'jal sv°je možgane z mi- mejo, mu vzel še par njegovih mest in je karala | ga prisilil iskati miru pri cesarju. Za plačilo je imenoval cesar Vitovca svojega svetovalca, in novi svetovalec se je izkazal vrednega te časti. Ko se je bil kmalu potem zapletel cesar v trde boje z Ogri pod kraljem Matjažem, mu je branil južno mejo proti Ogroin in Turkom zvesti Vitovec. Hvaležni Hranilnica Vlade Zd. Držat, Poštne Hranilnice in Države Illinois. i i i 1 Nad 12,000 najboljših ljndi y Jolietu ima tn Tložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 Miha, "Vi ne umejete o konjih nič ali I ceSar ga je povzdignil v grofa Zagor-pa se manj. Če mi gospod ukaže, bo dem koval rjavca, drugač pa ne." Nejevoljna ga je ostavila teta. Miha pa se je hudoval, da hočejo že žen-ske hoditi po konjskih hlevih; in na Mino je bil posebno hud; zakaj, kakor | bodemo kmalu slišali, začela se je mešati v neke zadeve, ki so segale Mihu I pesem o Pegamu in Lambergarju, ki se vse drugač do srca kakor rjaveč jo je bil zložil v Gornjem gradu Gre- skega in bana slovenskih dežela. =* * * Ko pa je zapelo zopet v Mihovi ko-vačnici kladivo, se je oglasila tudi nova pesem: Pegam pravi, govori: "Kje se men' enak dobi?" konj. Ura je šla na poldne, in Gregorja š m bilo domov. "Oh, ti mladi ljudje/ tarnala teta, ''nobene skrbi Ženi: gor, ko ni smel tri mesece iz postelje še | zaradi zlomljene noge. Pel jo je Miha, kadar je koval konje in vozove, ali je 'mmmmmmmmmmmmmmrwmm0mmmmmmMmmmmmmmmmmmmmmmrmmrmmmmmmmmmmm»m0MMmmMwmmMmmmmmmm»i SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. i Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BEL o PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenlc Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 mi je m se neveste bode pozabil! Tekla je k Stanički vprašat, če je vi dela Gregorja, in zagledala ga je za mizo v mirnem pogovoru. "Za božji čas, Gregor!" se je čudila. "Kaj pa čakaš? Kdaj pa odjezdiš? Gregor se je smejal tako prisrčno, Tajda se je muzala in gospa Stanička se je morala obrniti stran, ker ni mogla premagovati smeha. 'Teta." je dejal Gregor, "meni je na Kranjsko predaleč po nevesto; jaz sem si jo izbral tkaj." "Tako!" je dejala ona z zategnjenim naglajsom, presenečena. Počasi je segla Tajdi v roke; a pomenek ji ni še! prav od srca, in z izgoyorom, da je čaka mnogo dela, je ostavila veselo dru žbico. "Da si boš izbral ti tako nevesto," je dejala slabovoljna, ko se je bil vrnil Gregor, ni stokrat boljša Ana Lambergarjeya? "Ali se ti sanja, teta?" se je smejal Gregor. "Ta bi pač marala zame!" "Ta?" je dejala ona razžaljena. "Sedaj si se že odločil. A naj bi bila jaz to le islutila, svetovala bi ti bila drugače; zakaj jaz vem, kar vem." Temu razlogu se ni dalo ugovarjati; nimajo. I pa v krčmi pri Krivcu, če ga je bila razjezila Lenka. Janez pa je nesel pesem na Dolenjsko in Vipavsko, koder je vino skupljeval in mešetarje pretepaval. Tako se je razširila po vsem Kranjskem, se prenarejala in vekšala, da je dobila obliko, v kakršni jo beremo "današnje dni. k s s s s s s m m Miis^ffiffiK Sš r 11 VPRAŠANJE. 11 (Iz cikla Sibirske povesti.) Napisal L. Knud Fredrik. -Poslovenil Jaklič. --1 s Ko je Ivan Meredič premeril štiri korake dolgo razdaljo od okna do vrat si ne bi bila jaz mislila. Ali|že tisočkrat, se je vstopil pred vrata in pritisnil uho na ključavnico. Glasno in težko, kakor bi hoteli vzbuditi celo poslopje, so odmevali enakomerni koraki straž po hodnikih, in to je Ivan Merediča čim dalje bolj jezilo. Kako je on črtil te samozavestne, ropotajoče korake, ki so tolkli p6d kovani po kamnitih ploščah, kakor bi in Gregor tudi poskušal ni, prepričan, Ioni vla(lali vesoljno Rusijo. | da se bode teta kmalu potolažila. Po Veliki noči je poročil pater Be I nedikt mladi par. Ravno tisti dan pa je prišla v Gornji grad novica, da se je poročil Janez Ostrovrhar z Ano Lam-bergarjevo. Dve debeli solzi sta se prikradli dobri teti v stare oči, in o | stavila je družbo, da se razjoka sama Koraki so se bližali njegovi celici. Te korake je posebno dobro poznal; I bili so rdečelasega Vasilija Perseno-bova, kateri je vedno zelo pazljivo gledal nanj. Ko bi mogel temu široko-| ustnemu tepcu zaviti vrat, to bi bila slast. Toda Ivan Meredič je bil premoder, v svoji izbi. "Oh, tibožica!" je vzdi-1'la bi izdal svoje misli. Odkar so mu liovala, "koliko je gotovo pretrpela, preden se je vdala; in I prečna vse žive dni!" Jezila se je na gospo Lambergarje- v Polonskem raztrgali hrbet s knuto, sedaj bode ne-1 ker je bil ječarju zagnal v glavo lonec smrdeče godle, od takrat ni ne z besedo, ne z obrazom izdal svoje misli vo, ki ni hotela poslušati nje, ampak in kaj občuti. Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— Rezervnega zaklada ..................................K 1,330,000,— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4i % brez odbitka. Hranilnica je PUPILA11N0 TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na lemljiiča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov, '**en Kranjske pa proti odstotkov obrestim in proti najmanj tri-ietrt odstotkov odplačevanja na dolg. žrtvovala svojim predsodkom hčerino I srečo, in nekoliko tudi na prenaglega Gregorja. Toda, kar je, to je. Saj je bilo toliko drugih skrbi v njeni bližini. | Najnujnejša zadeva je bila sedaj Mi- Sedaj so se Persenobovi koraki u-tavili pred njegovimi vratmi. Ivan Meredič je dobro vedel, kaj bo sledilo in naglo se je vlegel na ozko trdo pri-čno. In že je zarožlalo okno v vratih hova in Janezova, ki sta snubila brhko in rdečelasi Vasilij je pomolil svojo Jerico. Kadar je uvaževala te telesne glavo skozi. vrline, je bil Janez na konju; a ker je Ivan Meredič je zaprl oči, ker bil Miha duhovitejši, je omahovala Je- hotel z njimi izdati jeze in srdu, ki se rica in zadržavala oba fanta, ki bi se je podil po njegovih možganih, bila lehko že vrnila domov. A upala "Zakaj že spiš, Ivan Meredič?" se ;ta oba in pila na to upanje, in stvar je oglasil Vasilij 'Persenobov tiho in bi se bila pletla Bog vc koliko časa še, pridušeno da ni z izkušeno roko posegla vmes te- "Stopi semkaj," je nadaljeval, ko je ta Mina. Ta se je potegnila za zvesto Ivan Meredič začudeno odprl oči, "ne Lenko in se srdila v svoji praviceljub nosti, da bi Miha imel dve nevesti, Ja nez pa nobene. Z njeno pomočjo je kaj ti povem. Stopi no semkaj!... Ali morda poznaš? In zašepetal je ime tako tiho, da ga izpodrinil Janez tekmeca. Sprla se pa Ivan Meredič pri najboljši volji ni mo-/araditega nista. Bodoči krčmar je gel umeti. Ivan Meredič je ostal mi napojil še odhajajočega Miha in mu ren na ležišču in se delal, kakor bi Va naročal: silijevih besedi sploh ne umel. Vedel "Kadar prideš domov in te bodo iz-1 je dobro, da je kaznjencem pod smrt- praševali Dobljanje, kje je Belčev Ja nez in kaj da počenja, govori ti tako: no kaznijo prepovedano se pogovarjati s čuvaji; in čul je bil krik, kateremu V Gornjem gradu je, godi se mu pa je sledil strel, ker je stari kmet Petrov dobro, da nič takega. In ko bodo ba-1 neprestano nagovarjal stražnika. In rala dekleta, če sem še samec, govori ti resnico, da imam dekleta, kakršnih ni nič pod dobovskim zvonom. Naj poleg tega rdečelasemu Vasiliju ni mnogo zaupal. Zato je bilo boljše "Stopi no vendar!" je priganjal Va slimi. "Kaj je hotel častnik od njega? Zakaj je hotel zvedeti, če ta Ivan Meredič pozna neko Olgo Meredič, in kdo je ta Olga Meredič. In če je stvar dobra ali slaba, ki jo namerava Nikolaj Gregorovič s tem Ivanom Meredi-čem?" In ni si mogel podati jasnega odgovora in vedno bolj čutil, da ima Nikolaj Gregorovič drugačne misli od nje ga. In odločil se je storiti, kar se mu bo zapovedalo. Zopet se je bližal Meredičevi celici in šumno je odprl okno. Z ostrim očesom je pazil Ivan Mere dič na vsako stražnikovo Jcretnjo, in ko je prvič dospel na konec dolgega hodnika, je naglo potegnil izpod pri čne precej dolgo vrv in jo položil na tla. Segala je trikrat od okna do vrat, in nazadnje od okna do tal ter je merila osem metrov. In ko je Vasilij dospel drugič na konec hodnika, je stopil Ivan Meredič k oknu in z lahkoto potegnil dvoje železnih palic iz okna in ju zopet pritrdil. In ko je Vasilij Persenobov pogledal drugič skozi okno, je Ivan Meredič že ležal na prični in oči imel trdno zaprte; ker pasel se je na svojem zmagoslavju, in kmalu bo svoboden in nočna tema ga bo .sprejela v svojo zaščito; in že je padal mrak v njegovo celico. "Ivan Meredič, je že proč," je pričel Vasilij Persenobov. "Čuj me vendar, in stopi no semkaj, ker samo ti smeš slišati." Ivan Meredič pa ni odprl oči in še ganil se ni. Vasilija Persenobova je skrbelo; ni vedel, kako naj izvrši dano povelje, če ne bo trdovratni jetnik pričel govoriti. "Ti stari osel," je začel kričati. "Tepec vseli tepcev! Ali meniš, da te bom požrl? S teboj moram govoriti. Ali ne razumeš tega? Lump ti, cigan!" Ves razburjen je naenkrat obmolknil, ker se je domislil, da je preglasno kričal. Udaril je s kopitom ob tla, da je glasno zaropotalo in z roko si je obrisal potne srage s čela. Ivan Meredič se ni ganil; tiho in nepremično je ležal na prično, samo vča-ih je oprezno pogledal, in to zanič-ljivo, na razburjenega Vasilija Persenobova; a izdati se ni hotel, da je čul stražnikove besede. S tem itak kmalu ne bo govoril več. Vasilij Persenobov je zaloputnil : oknom in pustil Ivana Merediča sa mega v njegovih mislih. Premišlal je. Torej bom moral pričeti drugače Kar tako ne bi prišel pri tem lisjaku do cilja. Toda kako? Nobena pot se mu ni zdela prava. In ko je dospel na konec hodnika, je naenkrat vedel, kaj ima ukreniti. Sklenil je stopiti k njemu prijazno in odkrito povedati naročilo in vprašal ga bo za ime—kako že, da, Olga Meredič. Vasilij Persenobov je naenkrat obstal in se udaril ob čelo. Ali ni to čuden slučaj. Merediču je vendar ime Ivan, tudi, ali, in to morda sploh ni slučaj. Misli so se mu podile po glavi. Čutil je, da je zanj preveč. Kaj vendar ima njegov poročnik? Toda, kaj to njega briga. Dobil je povelje in to mora izvesti, drugega nič. S tem možatim sklepom se je bližal Ivanovi celici in odprl okno. Že iz navade je najprej pogledal na prično Ali, kaj se je zgodilo. Prična je bila prazna, a Ivan Meredič... res, ta je sedel na oknu in skušal potisniti gorenji del telesa skozi okno. Meredič bo vsak hip padel v globino. In tukaj se ne godi vse po predpisih. Okno ima vendar železno omrežje in palice, in kje so te? In k temu ne sme Ivan Meredič meni nič, tebi n*č svoje celice zapustiti in iti na izprehod. Ivan Meredič je vendar jetnik, katerega mora on stražiti. In konečno se je Vasiliju Perseno-bovu razjasnilo, kaj se godi; tudi vedel je, da tega on ne sme dovoliti in spomnil .se je za sredstvo, da prepreči to nakano. Dvignil je k oknu puško in vljudno zagrozil: "Vrni se no, tega ne smeš, pridi no semkaj, sicer bom moral ustreliti." Toda Ivan Meredič ni odgovoril glasu, samo njegove temne oči so prosile in pri tem so bile tako grozne, da je Vasilija obšla smrtna zona. A kljub temu ni smel dovoliti. Ivan Meredič je poskušal potisniti svoje telo skozi okno. Samo, da bi že enkrat bil na tleh, potem ga že ne bodo nikdar dobili. Zunaj je bila že gosta tema in v bližini je vedel za varno votlino. Samo da ta tepec ne bi še streljal. Meredičeva glava je ravno izginila iz okna ali boljše, hotela je izginiti, ko je počila Vasilijeva puška in bliskoma je izginil jetnik v globino. Za hip je obstal Vasilij Persenobov okamenel na mestu. Sedaj je ustrelil ubožca. Ivan Meredič je bil mrtev, in sedaj ne bo mogel izvršiti povelja. A dolgo časa ni mogel premišljevati. Koraki so prihiteli od vseh strani k njemu. Vprašanja so padala na vprašanja. Tudi poročnik je stal pred njim. Nikolaj Gregorovič je bil ravno prekinil pismo, kojega ogovor se je glasil: "Ljubljena Olga! Upam, da sem prišel na sled Tvojega pogrešanega brata". Nik. Gregorovič je vpraševal Vasilija, da se je temu vse mešalo po glavi. In sedaj ne bo mogel izvršiti dane naloge. Naenkrat se je zgrudil Vasilij Persenobov pred noge svojega poročnika in omedlel je. Nikolaj Gregorovič je odšel s počasnimi, negotovimi koraki v pisarno, in njegovo ljubezensko pismo je vsebovalo tužno sporočilo. Kajti v jarku pod zidom so našli ustreljenega Ivana Merediča. Botanik. Učiteljica: "No, Lizika, kaj cvete spomladi najprej?" Licejka: "Ljubezen." ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k 1WE1TEDTM. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEG BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa Su Slovanska lekarna + JOHNSONOVI * "BELLADONNA" OBLlZl REVHATtaei MROUOSn BOLESTI . KOLKU BOUSTH . OBKH tevMLaji rama« OTRPicsn nič jlabosth y &EKKH pljuCnh ti nora« HRAZBIJU . ž tvoru VhBTJU ntmuuauu B0UBT1H . LEDJU »LETIM • «== AMERIKANSKI SLOVENEC. 9. MARCA 1917. wiMSiyifii-f; s s « m m m £ S NA BEGU. @ (Iz cikla Sibirske povesti.) Napisal L. Knud Fredrik. Poslovenil Jaklič. S S Cel dan so se trije skrivali po selni-škem bičju. Do kolen so morali stati v vodi, ker kozaki so neprenehoma jezdarili ob bregu in večkrat so konje zapodili v bičje. In imeli so srečo, kakor prejšnji dan, ko so se skrivali po nirgorodskem gozdu, mimo katerega so videli jezditi četo kozakov. Šele v noči so se drznili zapustiti svoja skrivališča na drevju, a podali so se k Selnodu. Vso noč so hodili in ob jutru so srečno izginili v meglo, ki je vstala iz reke. Tudi sedaj se je pričelo mračiti. "Lačen sem, očka," se je oglasil najmlajši, komaj dvajsetleten ključav ničarski pomočnik, katerega so pre gnali v Sibirijo z mnogimi drugimi, ki so bili obdolženi političnih zločinov. "Tako se mlačen, ali nimaš nič v torbi, očka!" Zobje so mu šklepetali; mraz je bil oster in oge skoro odmrzle v vodi. Obrnil se je k starcu, ki je stal poleg njega, naslonjen na debelo vejo. "Nič, Gribov," je žalostno odmajal starec z glavo; vse sem pojedel. "Počakaj malo, da dospemo v Vodanov." "Svoje prste glodaj, Gribov," ga je prekinil mračno Petrovič, krepak mož; v Sibirijo so ga poslali, ker je bil nekemu kozaku s pestjo razdrobil čepi-njo. "Glodaj svoje prste, a ne javkaj. Saj bi bil lahko tamkaj ostal. He!" Težko je uganiti, kaj je mislil s svojim "he". Gotovo je pa dosegel svoj namen; Nikolaj Gribov je utihnil in grizel je molče prste, da je pričela teči kri. Polagoma se je zmračilo in nad reko je ležala težka, siva megla. "Sedaj je čas," je spregovoril Petrovič in se pričel slačiti. Druga sta molča posnemala njegov zgled. Obleko so zvezali in obesili na vejo, na ko-jo se je opiral starec Andrej. Petrovič je z dolgim kolom prvi šel v reko, katero so begunci imeli preplavati. Počasi in oprezno sta mu sledila in v tihih sunkih so šli čez široko reko. Petrovič je že imel skoro trdna tla pod nogami, kar je zaklical krik. Zaklel je potihem in v dveh sunkih je zapičil kol med bičje na drugem bregu. V dolgih sunkih se je obrnil v reko in prišel je ravno ob pravem času, da je rešil potapljajočega Gribova, katerega stari Andrej ni mogel več držati na površju. In ko se je obrnil k bregu, ga je pretresla divja groza, da bi bil kmalu o-nesvestlega Gribova spustil v vodo. Na strmem bregu se je vzdigovala jasno in razločno silhueta jezdeca. Moral je biti kozak, kateri je začul krik in pognal je svojega konja k reki. Tudi starec je bil zapazil jezdeca in hitel je, kolikor so mu dopuščale moči. Ker mesec je moral vsak hip prisvetiti na obzorje in oni bi bili odkriti na površju vode. "Nazaj na drugi breg," je velel Petrovič in se zagnal proti bregu, od katerega so ravno priplavali. "Naša obleka," je' tožil starec, ki mu je poslušno sledil- "Brez nje smo izgubljeni." "Molči starec," je surovo dejal Petrovič. "Bodi miren," in pristavil je prijazno: "Prineseni jo jaz!" Srečno so do-egli bičje; in v istem hipu je tudi mesec izšel in vodna gladina se je kazala v krasni mesečini. Poleg kozaka, ki je stal mirno in tiho na bregu, se je dvignil še drugi jezdec. Kratek "Kdo tu?", ki se je razlit nad reko, je ostal sam. En kozak je pognal konja v bičje. Hip na to so ga begunci zapazili ob robu bičja, in takoj je zopet izginil. "Pasji sinovi," je ušlo Petroviču, ki je z bistrim očesom pazil nad vodo. "Sedaj sta odkrila našo obleko. Toda čakajta, čakajta!" Stari Andrej je skoro glasno zasto-gal. "Sedaj nas odkrijejo, izgubljeni smo," je tarnal. "Izgubljeni!" je zastokal Gribov, ki je komaj še stal na nogah. "Oho! Ne še tako kmalu, mevže," je dejal Petrovič. "Ali imaš načrt?" je vprašal hlastno Andrej. Iz glasu je zvenelo oživljeno upanje. "Tu počakaj ta! Ne moreta mi pomagati!" je odločil Petrovič, ki je za vse tri mislil in tudi delal in zginil je ob reki po bičju navzdol. Po precejšnji razdalji je smuknil v vodo in plaval je čez reko. Naglo je rezal valove, ker čim preje je na drugem bregu, tem boljše se mu bo posrečil načrt. Ta je bil vratolomen in drzen. Vedel je, da leži nižje ob reki kozaška stanica Nirgorod, od koder sta bila bržkone tudi kozaka. Znano mu je bilo, da neprestano jezdarijo ob reki radi beguncev. Nameraval je zapreti pot kozakoma v stanico in ju vjeti. Zanašal se je na presenečenje, največ pa še na svojo telesno moč. Petrovič se je ravno vlegel ob poti, ko je začul konjsko peketanje; jezdec se mu je bližal v divjem diru. Bil je samo eden. Petrovičevo srce je bilo močno. Če bo kozak jezdil naglo mimo njega, ne da bi ga opazil, bo moral zelo naglo izvršiti svoj načrt. A ta je skočil s konja; s počasnimi in opreznimi koraki, s sulico v roki se je bližal Petroviču. Sedaj se je sklonil nad njim. V tem hipu mu je močan udarec iz-bil sulico iz rok, in še močnejši udarec pod koleno je vrgel kozaka na tla. Predno je mogel prestrašeni jezdec zakričati, že so se železni prsti zagreb-li mu v vrat, da mu je sapa pošla. Z jermenom je Petrovič zvezal kozaku roke na hrbtu. Z naglico je na-pulil šop trave in jo potisnil onesvest-lemu v usta, in da bi je ne mogel z jezikom poriniti ven, mu je usta zavezal z robcem. Konja je pa odpeljal v bičje, kjer ga je privezal na pol podrto vrbo. In ko je še kozaka zanesel v bičje, je odšel na svojo pot. Sedaj se je moral polastiti še drugega jezdeca, kateri je bržkone čuval obleko beguncev. Vzel je pa še puško seboj za vsak slučaj. Kajti udar s kopitom je dobro uspavalno sredstvo, tako si je namreč mislil sam pri sebi. Hodil je skoro pol ure, ko se je prikazal svit ognja. Kozakov tovariš, precej starejši po letih, je bil zakuril ogenj in sedel pri njem ter kadil. Petrovič je previdno smuknil v bičje. Kozakov konj, ki je ležal v stepni travi, je dvignil glavo in začel sopsti skozi nozdrvi. Starec je napeto poslušal. A vse je bilo tiho. Naenkrat je nekaj zašumelo v bičju. Starec je skočil kvišku in napel puško. Bela, gola postava je planila nadenj. Strel se je razlil nad vodo, nato je sledil udar s kopitom po glavi starega kozaka, da se je prevrnil in Petrovič si je brisal med kletvicami kri, ki mu je curljala iz leve rame. Kozak ni dobro zadel, samo kožo je posnela kroglja. Ko se je kozak zavedel, so sedele krog njega tri moške postave in so plenile njegovo torbo, napolnjeno z živežem. "Spustite me, pasji sinovi," je vpil na vse tri begunce in grizel vezi. Jermeni so bili močni. "Svinje, spustite me. Še kesali se bodete. Takoj pride semkaj patrulja," je dostavil, a noben se ni zmenil za njegovo zmerjanje in vsi so jedli Mastno, kar so našli v torbi. "Kaka sreča," je vriskal Gribov. "Po vej 110, Petrovič, kako si ti to storil." "Tiho in jej!" je odvrnil Petrovič, ki je očividno postal zopet surov. "Pustite me, svinje," je kričal zvezan kozak. "Zamašite mu gobec!" je mirno ve- lel Petrovič tovarišema in stopil je k kozaku, ki je bil okrog sebe z nogami. "Daj mu z nožem, Petrovič," je svetoval Andrej. Pa samo odmajal je z glavo in /. vsem prijemom je zagrabil zvezanca za vrat, da je. krčevito zazijal. "Trave," je dalje ukazal Petrovič in čez nekaj sekund je ležal kozak z za-mašenimi ustmi pri ognju in samo njegove oči so kazale jezo in srd, ki se je kuhala v njem. Begunci so molče jedli. Petrovič se je dvignil in dejal kratko in odločno: "Čakajta!" Morala je preteči dobra ura, ko sta se Gribov in Andrej pogovarjala o dogodku. "In ti, očka, veš zagotovo, da je Petrovič študiral"... je ravno vprašal Gribov. In začulo se je konjsko peketanje, da sta se oba naglo umaknila v bičje in kmalu nato je stal pred njima Pe trovič. Posadil je mladega kozaka s konja in ga položil poleg starejšega na tla. Gribov in Andrej sta morala zajezditi konja, vsak je dobil puško. Re volverja je pa Petrovič zase obdržal. "Znam ž njima streljati," je odvrnil kratko, in se je obrnil k ujetnikoma. "Zabavajta se dobro," je dejal smehljaje. Bila je edina beseda, ki jo je jima privoščil. Kmalu se je breg zazibal v grobno tišino, ogenj je polagoma pojemal in končno je ugasnil. Šele drugi dan je našla kozaška patrulja ujetnika in začel se je pogon za begunci. Pocestni junaki. Tarboro. N. C., 4. marca. — V pocestnem dvoboju sta bila danes dva tukajšnja policista usmrčena in župan Keech je bil prejkone smrtno ranjen. Nevarnost v prevelikem zaupanju. Mnogi mislijo, da je zapeka samo neznatna neprilika. Ljudje pravijo: "Nič mi ne more," pa se jako motijo. Zapečeno telo je vedno znak bolezni. Kar nemudoma začnite uživati Triner-jevo ameriško''zdravilno grenko vino, ki vam očisti drob in obnovi redno delovanje telesa. Pospeši vam slast in okrepi živčevje. Pri mnogih ženskih neprilikah, ki jih povzročajo ali povečujejo zapeka, razdražljivost, migrena, glavobol, splošna slabost itd., se lahko zanašate na to izvrstno zdravilo. Cena $1.00. V lekarnah. — Tri-ner's Liniment je pravtako priljubljen. Tu je pismo z dne 5. feb.: "Vaš liniment je res dober. Vsled izvinjenja nisem mogel dvigniti svoje desne ro-kp celo leto brez velikih bolečin, a sedaj mi je Triner's Liniment pomagal in zopet lahko gibljem roko po volji. Priporočam ga vsakemu, ki ima okorele sklepe. Vam vdani Frank Nova-ček, White Mouth Lake, Cann., Canada." Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. — Adv. PREDSEDNIK WILSON IN PODPREDSEDNIK MARSHALL. ki sta bila v zrfveznem glavnem mestu dne S. marca 1917 zaprisežena in slovesno ustoličena za drugo službeno dobo štirih let. S ,--7--1 "" US ZA KRATEK ČAS. I W?SM§aSfi S S Sffi Etika. Učitelj (razlaga učencem, da moramo svojega bližnjega ljubiti, čeprav je naš sovražnik): "Ali moramo ljubiti tudi pijance in lenuhe?" Učenec: "Da, tudi pijance in lenuhe moramo ljubiti." Učitelj: "Dobro. Pa še povej, zakaj jih moramo ljubiti!" Učenec: "Zato ker so naši očetje!' doslovec: Moje solnce! — Dijak: Moj angel! Pri finančni straži. Tihotapec: "Če vam na vsako oko položim eno krono, ali boste še videli, kar bi ne smeli videti?" Stražnik: "Ne! Ampak, če položite eno krono še na moj jezik — potem tudi govoriti ne bom mogel!" Troški. "No, ali je gospa soproga zopet zdrava?" "Soproga že, a hioja denarnica še ne.' Preveč. "Gotovo ti je strašno luulo, da *e ti je izneveril čestilec." "O, nepopisno mi je hudo, saj sta se mi izneverila kar dva naenkrat!" Zalagateljica armade. Častnik ženi, ki hoče v kasarno: "Kdo pa ste, žena?" Ona: "Jaz armado zakladam." Častnik: "Kaj pa ste dali armadi?" Ona: "šest fantov!" Popravek. Sodnik: "Sto zlodjev! Ali ne vidite, la je potni list in vaš popis napačen!" aZtoženec: "Potni list in popis sta prava, napačen sem jaz! Kako imenujejo moški svoje iene. Gasilec: Moj plamen! — Slaščičar: Moja sladka! — Tičar: Moja golobica! —■ Milijonar: Moje zlato! — Dragoti-nar: Moj biser! — Vremenski prorok: Moj solnčni žarek! — Cvetličar: Moja rožica! — Zdravnik: Moje srcel — Fotograf: Slika moje dušel — Zvez- Klepetav otrok. "Mama, ali si ti postala igralka?" "Kaj pa misliš!" •"Zakaj je pa potem papa rekel hišni, da bi bil velik teater, če bi ju ti skupaj dobila?" Prenaglil se je. Zagovornik: "Gospodje porotniki: "Ne samo jaz sem vam dokazal, da je toženec nedolžen, ampak tudi otroci, ki so bili zaslišani, so to potrdili in torej je res, kar pravi pregovor: 'Norci in otroci govore resnico'." RABIMO strežnico ali damo, ki bi bila sposobna tudi voditi posle zasebnega tajnika pri zdravniku. Fino delo in dobra plača za pravo osebo. Mora znati angleško in slovensko. Naslovite pisma na: Sanatist, 528 Desplaines Ave., Forest Park. 111. 24t8 Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) Stev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John. Peixic. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. Naznanilo I Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo ZIMSKE IH SPCMLADUE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasl« in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odstc vredne znamke ali pa register tiketr izvzemši na oblekah delanih po meri Vaii naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpo-re članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in su hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst grocerije in drugih predmetov, ki spi dajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčistejše, in tudi po zmerni ceni; Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, I1L STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Chi. Phone 376 N. W. 927. 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. FrankJuričič 1N1 N. Chfeaco St JOLIKT, IL- POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. N'e pozabite torej obiskati nas v naše j mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Plione 2768. N. W. Phone 1113. Jourr. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.____Both Telephone« 26.____JOLIET. ILLINOIS Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.M Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.M Kentucky Whiskey. Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10J» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10Jt Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................f6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.M , Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$i.M Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Naročite zaboj steklenic atove^a plvaB ki se Imenuje Jflf y y T2* T> šlk HP 1m J3L wjm JLA H* MJA. JTL 1 I.,9 XX X insueetr- fmummvim* srarawf.* noMHR ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefon 405 S. Bluff St., Joliet, 111.