t p, Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 87. JOLIET, ILLINOIS, >8. SEPTEMBRA 1915 LETNIK XXIV, Zavezniki na zapadu \ m i olj* V k«8» ft u> ljuto napadajo Nemce. Francozi in Angleži napredovali na raznih točkah ob zapadni fronti, ujeli nad 20,000 neranjenih Nemcev in zaplenili dvaintrideset velikih topov. Boji na Tirolskem. Ob Soči mir. Na vzhodni fronti se Rusi hudo upirajo zmagovitim Avstro-Nemcem. % .m«' i Geneva, 23: sept. - Novica je do-Z V R°manshorn, Švica, da je bilo gan kraljevske palače v Stutt- šuj U Ze'° Poškodovano pri včeraj-"apadu po zavezniških zrako-sal C bomba je razpoknila v tfov t ,^nano je, da je bilo več člo- "aljevske obitelji v palači. rali^ki zrakoplovci so bombardi- richshafeZePPelin0VO tvornico v Fried" zrak11?' 23' Sept ~~ štirje francoski tah,k S° bili zbiti po nemških če' 0 so pluli čez nemške linije. ^ Topniški boji. radno24' Sept' ~~ Panes izdano u-glavn naznanilo iz nemškega vojnega nost t§a S-tana pravi' da se Je delav" Domn pnistva in zrakoplovcev včeraj 4 Wla 0b Celi fronti, angled24' sePt- - Štiri nadaljnje greznien trgovinske ladje so bile po-nih n Po nemških podmorskih čolT "UrK;„am,rec "H*sione", "Chancellor", ^ 0 m "Anglo-colombian". ^estolonasfedni Geneva * Basel A Sept' ~~ Vest dospela nik Dre' . Je nemški prestolonasled- od 30,000 do 40,000 pomož-njimi d ov v Argonski gozd med zad-bil0 w ^ dnevi- Poslanih mu je toPov 1 ^č baterij lahkih in težkih y ... j e Pridobitve zaveznikov. cozi0indo"'2S. sept. — Angleži, Fran-pričak 6 so pričeli svoje dolgo Padu i3"0 0fenzivno kretanje na za-Arg0'n°v m°rske brežine do vzhodnih '-Ondon ->e. nemške i; ~ ' sept — Ljuti naPaJl na gleži so ujeli število drugih. Nemške izgube na usmrčenih in ranjenih so bile velike, v tem se poročila strinjajo. Zaplenjene so bile ogromne množine vojnih zalog. Francozi so zaplenili štiriindvajset topov velikega kalibra, a Britanci osem velikih topov in mnogo strojnih pušk. Z laškega bojišča. Dunaj, 22. sept. (čez London, 23. ciniku na pomoč. tih bitvah . So usPeli v največjih prido-ške ^ zaveznike, odkar so se nem-od rek 6 "stavile v zakopih po umiku Prodrl "e pred Ietom dni' kah ob / so.zavezniki na raznih toč-Zak0p0v ?.m'; Skupni obseg zavzetih >n od en , Petindvajset milj dolg zadnjih štiriindvajse- sept.) — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Italijansko bojišče: Proti severnemu odseku Lafraumske visoke planote je sovražna pehota pred svitom živahno streljala več ur, ne da bi kaj dosegla. _ • "V dolomitskem odseku je sovražno topništvo pomnožilo svojo delavnost. Splošni položaj je ostal neizpreme-njen." Boji ob tirolski fronti. Dunaj, 25. sept. — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Ob tirolski zapadni fronti je naše topništvo začelo streljati na sovražne postojanke v odseku gore Ortler. Sovražen oddelek, ki je prodrl v dolino Cedeh, je bil prisiljen k naglemu begu v Santo Caterino. Drugi sovražni oddelki so bili izgnani iz njih postojank zapadno od Koenigsspitze. Vzhodno od zgornje doline Doane so naši lovci očistili Cimo Latolo sovražnika. "Ob dolomitski fronti se je več sovražnih napadov popolnoma izjalovilo. Posebno težke izgube so imeli pri tem alpini. "Ob koroški fronti in na obmorskem ozemlju se ni pripetilo nič važnega. Zapadno od Ronkov je razpok-nil iatlijanski privezan balon." Ui. do pet milj giobok. Jetih ranienih v bi'° vei neS° 20,000 ne-16,000 v5r™cev Francozi so ujel | ' Stevsi 200 častnikov, in An- in v Volhiniji je položaj ostal neizpre-menjen. "Ponekod na fronti ob Ikvi je prišlo do hudih topniških bojev. Posam-ni poskusi sovražnikovi, prekoračiti reko, so se izjalovili pod streljanjem naših baterij. "Na Litvanskem bojujoče se avstro-ogrske čete so prodrle sovražne pošto janke v odseku Novojamje. Ujeli smo nad 900 mož in zaplenili tri strojne puške." Boj za Dvinsk. London, 23. sept. — Rusi na severnem koncu svoje linije so doslej preprečili, da bi maršal von Hindenburg dospel do reke Dvine zapadno od Len-newadena, kjer se je v drugič začela bitka, ter se trdovratno borijo dalje doli ob reki zapadno od Dvinska, kjer so Nemci, kakor naznanjajo, predrli njih postojanke. Jugovzhodno od Vilne se ruske zadnje straže, ki so omogočile utek glavne armade iz nemške pasti pri. Vilni, sedaj umikajo, pri čemer so pustile nekaj ujetnikov v nemških rokah. Bavarski princ Leopold je nekoliko napredoval, ali maršal Mackensen in njegovi avstrijski tovariši na jugu so zaustavljeni in ponekod jih ruski poveljnik general Ivanov potiska še dalje nazaj. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 23. sept. — Uradno naznanjajo danes popoldne: "Armadna skupina maršala von Hin-denburga: Zapadno od Lennewade ob reki Dvini, kakih trideset milj jugovzhodno od Rige, se bitka še ni končala. Med našimi protinapadi smo včeraj ujeli 150 mož. "Zapadno od Dvinska smo predrli, kense^'i krili ...a^nijl 'vudotll lit I severovzhodno in vzhodno o"d Logi-šina." Nemške izgube velike. Petrograd, 23. sept. — Ruska vojaška oblastva smatrajo umeknitev iz težavnega položaja blizu Vilne, kjer je bija nekaj časa resno ogrožena velika armada, za dejansko dovršeno. Trdijo tudi, da so Nemci izgubili do 250,000 nibž v svojih zadnjih podjetjih v tej krajini. Ruski častniki priznavajo, da je nova- ;ronta vzhodno od Vilne skrivljena in ponekod pretrgana. Krajina vzhodno od Lide in južno od Molodečna je prčrezana po premnogih rečicah. Te ovirajo nemško prodiranje. Rusi mislijo, da nameravajo Nemci dirko za prekoračenje reke Berezine, zlasti pri Borisovu, osemintrideset milj severovzhodno od Minska, kjer je Napoleona zadela usoda leta 1812. Bolnišnice Rdečega križa so zapustile Vilno v dobrem redu. Nemci počasi prodirajo. London, 24. sept. — Vojaška podjetja na vzhodni fronti so zopet na stari stopnji počasnega nemškega pro diiranja nasproti nedavnemu naglemu navalu vpadnikov. V središču se Rusi še umikajo, dočim na severu maršal von Hindenburg napreduje s svojo ofenzivo proti Dvin-?ku, dasi mnogo počasneje nego prej, ker Rusi utrjujejo svoj odpor. Vzhodno od Vilne Nemci priznavajo začasno z;iustavo, med katero so izgubili topov nit Ruse. Na jugu so videti Avstrijci nezmož ni, da bi zaustavili rusko prodiranje. Nemško uradno naznanilo. Berlin, 24. sept. — Maršal von Hindenburg je dalje prodrl v svojih prizadevali, zavzeti rusko utrjeno mesto Dvinsk. Nemško uradno naznanilo pravi danes, da je bilo z naskokom vzetih več nadaljnjih ruskih postojank, branečih mesto severovzhodno od Smeline. Dalje južno Nemci napredujejo in so Mrekoračili linijo Soljolšani-Trabil-vje-Novogrodek. Močni ruski napadi so'prisilili maršala von Mackensena, da se je umaknil za Oginski kanal in ie .- 'časno opustil svoje poskuse, dospeti do železnice Vilna-Rovno. Rusi poskušajo ob strani zajeti von Mac- Kaj nameravajo Bolgari, ni znano, Kakor naznanja Bolgarija, je svojo armado mobilizirala v zaščito narodnih koristi. MACED0NIJ0 HOČE NAZAJ. Avstrijsko topništvo obstreljuje srbske postojanke pri Belgradu. ruske prednje postojanke. Sedemnajst častnikov, 2105 mož in štiri strojne puške so prišle v naše roke. Protinapadi proti linijam, ki smo jih zavzeli jugozapadno od Dvinska, so bili odbiti. Odpor sovražnikov v okrožju med postojanko severno od Ošmjane in vzhodno od Subodnikov ob Gavji je bil zlomljen. Naše čete slede umikajoče- Z ruskega bojišča. Dunaj, 22. sept. (čez London, 23. sept.) — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Rusko bojišče: V vzhodni Galiciji Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 24. sept. — Sijajne zmage na obeh koncih dolge bojne fronte so bile naznanjene danes v uradnih brzojavkah na vojni urad. General Ruski je odbil s težkimi izgubami nemške čete, ki so se poskušale približati reki Dvini, sedemindvajset milj ga se sovražnika, ki je pustil več nego jugovzhodno od Rige. General Iva-1.000 mož v naših rokah. Na desnem nov je vzel Avstrijcem štiri vasi in krilu 5e boj nadaljuje severno od No-vogrodeka. "Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Ruska postojanka zapadno od Valovke je bila zavzeta. Ujeli smo tri častnike in 380 mož ter zaplenili dve strojni puški. "Armadna skupina maršala von Mackensena: Bojevanje se nadaljuje ujel več nego 1,500 mož. Nemci ponavljajo svoje napade na ruske postojanke zapadno in jugozapadno od Dvinska. Velika bitka se razvija, a Rusi se držijo trdno. Rusi vzeli nazaj Lutsk. London, 25. sept., 2:30 zj. — "Bitka severno od Lutska je bila velik uspeh za Ruse. Ujeli smo 4,000 mož in vzeli Tristo bolgarskih reservnih častnikov nazaj mesto Lutsk," pravi petrograjski Jn reservnikov se odpelje jutri s po- poročevavec Renter's Telegram-druž- sej,n;m vlakom čez Avstro-Ogrsko v be. — Kralj Ferdinand London, 26. sept. — Nekaj najlju- je snoči podpisal nov mobilizacijski _ ___ tejših boj v sedanje vojne se vrši na odlok, ki sklicuje k bolgarskim zasta- jo rojak, Slovene, in Hrvatje popoU ruski fronti Ivam sedemindvajset razredov reserv-jno zaupanje v družbo A S ki je Nemci nadaljujejo svoje srdite na-1 nih čet, vštevši vse moške v deželi v tako s.gurna kot najtr^a tanka. pade v prizadevi, izgnati Ruse iz Dvin- starosti od 18. do 45. leta. | _ '' Bolgarska vlada je danes naznanila, , < - pritiskajo na Avstro-Nemce. ki so na-1 da se z ozirom na negotovo stanje po-menjeni proti Kijevu, od kojega mesta ' ložaja ne bodo več izdajali popotni o zdaj bolj oddaljeni, nego so bili' listi osebam, ki hočejo popotovati v pred nekaj tedni. lean Press Association. FRANCOSKA TVORNICA ZA IZDELAVO VOJNIH POTREBŠČIN. ^'nicijsk! i.e videti uradna fotografija notranjosti francoske tvornice za izdelavo vojnih potrebščin. Vse ^>rn je za® tvornice na Francoskem izdelujejo danes izstrelke raznih velikosti in vojno orožje z vso naglico. Do-ezniskim četam na vzhodni fronti primanjkovalo vojnih Zalog, pa so bili zavezniki na zapadni fronti do->n to je pripisati v prvi vrsti prizadevnosti francoskih tvornic za izdelavo vojnih potrebščin. Dunaj, 22. sept. (Čez London, 23. sept.) — Državno vojno ministrstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Srbsko bojišče: Ob Savi in ob Drini so bili zaznamovati topniški boji in neznatne pehotne praske. Požarevac in Gradište smo obstreljevali. Črnogorsko topništvo je bombardiralo Teodo (?)". Razširjen topniški boj. Avstro-ogrski glavni stan, 22. sept. (čez London, 23. sept.) — Tudi v se-verozapadnem kotu srbske meje, v odseku Mačve, ki je tvoril v zadnji jeseni prizorišče težkih bojev, je začelo topništvo nemških zaveznikov hudo obstreljevati sovražne postojanke. S tem so nemške in avstro-ogrske baterije razširile obstreljevanje sovražnih postojank na vso mejo. Balkanska zagonetka. London, 23. sept. — "Zagonetka na Balkanu", kakor imenuje londonsko časopisje tamošnji položaj izza zadnjih odkritij in bolgarske mobilizacije, še vedno ni rešena. Glede "pravih namer" kralja Ferdinanda in njegovih svetovavcev v Sofiji je v tukajšnjih vladni krogih še vedno največja negotovost. Ali se je mobilizacija že začela, tudi ne vedo povedati z gotovostjo. V neki brzojavki iz Aten je bilo celo rečeno, da je bilo povelje za mobilizacijo "preklicano ali vsaj odloženo". Kar smemo smatrati za nekoliko gotovo, je pa okolnost, da se zastopniki zaveznikov v Sofiji in v.dr»gih glavnih mestih balkanskih dežel še vedno na vso moč trudijo, zopet oživiti balkansko ligo in "na ta način preprečiti bratomorno vojno med Rumunijo, Bol garijo, Grško in Srbijo". Te diplomatske prizadeve pa zadevajo ob znatne težave, ker je bolgarska vlada, vkljub nasprotovanju nekaterih strank, videti odločna, nadaljevati svojo dosedanjo politiko. Rusija zaščitnica. S poskusom, napraviti si pot skozi Srbijo in skoz eno nevtralnih dežel do Egejskega morja, sta osrednji vele-vlasti že pričeli. Ker pa se Rusija v Galiciji in Volhiniji uspešno upira, vendar mislijo, da se bodo balkanske dežele obotavljale, podjeti kaj, kar "ne bi odgovarjalo željam njih velike sosede in zaščitnice". Bolgarsko oboroževanje. Geneva, 23. sept. (čez Pariz). — ške vojne moči na suhem in mokrem". Tu mislijo, da bodo imeli Grki v nekaj dneh sklicanih k orožju 350,000 mož. Bolgarija ni bojaželjna. Washington, D. C., 24. sept. — Ka-belogram prvega ministra Radoslavo-va je dospel danes v tukajšnje bolgarsko poslanstvo, ki naznanja, da Bolgarija ne namerava napasti nobenega svojih sosedov. Mobilizacijskega povelja da se ne sme tako tolmačiti, kakor da bi bolgarska vlada že sklenila, vmešati se v vojno. 700,000 Bolgarov pripravljenih. Sofija, 24. sept. — Bolgarska mobilizacijska odredba je bila zdaj razširjena v splošno in obsega vse reserve z leta 1886., torej vse reservnike, ki stopijo v 50. leto svoje starosti. Bolgarska vojna moč, Vštevši Mace-donce, znaša 700,000 mož. Ne izvež-bani novinci niso všteti. Angleški topovi v Belgradu. Berlin (brezžično v Tuckerton), 24. sept. — Agentura za prekmorske novice poroča: "Poroča se, da je bil Belgrad, srbsko glavno mesto, v zadnjem času ojačen s težkimi angleškimi topovi, ki so jim prideljeni angleški topničarji. Bolgarska mobilizacija zaščitna. London, 26. sept. — Bolgarska vlada je davi uradno poslala velevlastim noto, v kateri najodločneje poudarja, da je bila mobilizacija bolgarske armade odrejena v narodno korist in da nima najmanjšega napadnega namena. Avstrijski topovi grmijo. Dunaj, 25. sept. — Vrhovno vojno vodstvo je danes objavilo sledeče poročilo: "Jugovzhodno bojišče: Naše topništvo je uspešno obstreljevalo sovražne predstražne čete v bel grajskem odseku in pehoto na Topčiderski višini. Sicer je položaj ostal neizpremenjen." Ljuti boji na ruski fronti. sebnim Sofijo. London, 23. sept. Sv. oče poslal podporo Poljakom. Rim, 23. sept. — V odgovor na prošnjo od poljskih škofov, ki so opisali strašne vojne razmere na Poljskem, je papež Benedikt danes poslal na mon-signora Sapieho, krakovskega škofa, 25,000 kron, s pismom od kardinala Gasparrija. Pismo pomiluje sedanje stanje na Poljskem, prejšnjem braniku krščanstva, in izraža upanje na skorajšnji mir. Cenj. pošiljateljem denarja ponovno naznanjamo, da popolnoma jamčimo, da pridejo vse pošiljatve potom Amer. Slovenca v prave roke, in da se denar ne more zgubiti. Že letos smo poslali do Sto Tisoč (100,000) kron in še ni bilo nobene pritožbe kljub vojnim zaprekam. Baš te dni nam je neki cenj. rojak poslal naročilo, da pošljemo za njega vsoto Šest Tisoč (6,000) kron v nek) banko v Ljubljani. Vse to je najjasnejši dokaz, da ima- Rockefeller za "open shop". inozemstvo. Nadalje je bolgarska vlada prepovedala izvoz živil, goriva, olja, kovin in volne. Walseulmrg, Colo., 23. >ept. — John j Glasilo bivšega prvega ministra Ge-D. Rockefeller ml. je danes naravnost čova, ki igra odlično ulogo v krogih zjavil, da Colorado Fuel & Iron-druž-: Rusiji prijazne opozicije, je danes pobi ni prav nič do tega, ali njeni rudarji' zvalo opozicijo, naj podpira vlado. pripadajo uniji, ali ne. To vprašanje i zdaj rešeno, a ne po želji združbe United Mine Workers of America". John D. ml. in njegovi pomočniki so izjavili, da unija kot unija ne bo pri-poznana v prihodnje, in obenem so naznanili, da se ne bo delalo razlike med unijci in neunijei glede delodaje Ministrski predsednik Radoslavov upa na brzo poravnavo vseh strankarskih nasprotij. 800,000 vojakov proti Srbiji. Niš, Srbija, čez Pariz, 23. sept. — Iz najboljšega tukajšnjega vira je do-znati, da je 800,000 nemških vojakov na razpolaganje za poskus, izsiliti pre- MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovina. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 1 krono za............... in železarnice v Coloradu bodo obra-tovani kot "open shops" (odprte delavnice). Mnogo dei^trja pa se ima potrošiti v bližnji bodočnosti v vseli rudarskih kempih za zboljšanje živ-ljeftskih razmer, dočim bodo plače tako visoke, kakor šo katerekoli plače v Združenih Državah za tako delo pod stičnimi razmerami. Za poravnavo prepirov se ustanovi posebno sodišče iz delavskih zastopnikov. Delavci se bodo snieli organizirati kot Rockefel-terjevi zaposlene), a ne v podružnice. U. M. W. of A. John D. ml. je prišel te dni iz New Yorka v Colorado, da sam preišče delavske razmere na svoji lastnini. 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 $ .25 .90" 1.75 2.60 3.40 4.25 5.05 . 5.90 , 6.70 . 7.55 . 8.2S ali pbdržanja mest, ki jih imajo sedaj. | ^ skozi Srbija y Nišu čutijo, da se Kockefellerjevi rudniki in jeklarnicc (a pQskus podjame, dasi ni znano, kdaj. Dosedanja podjetja kažejo, da Nemci izsledujejo srbske postojanke.' Dočim se čete zbirajo za borbo, ki je videti neizogibna, se zdi, da se nemški naval na Srbijo odlaša, dokler se ne ugotovi namera Bolgarije. Grška mobilizacija. London, 24. sept. — Zaporedoma so se oglasili danes v uradu za zunanje stvari grški, runuinski in srbski poslanec pri državnem tajniku Greyu. Grški poslanec je prinesel brzojavko svoje vlade, ki je v nji naznanjeno, da "je z ozirom na bolgarsko mobilizacijo vlada smatrala za neobhodno potrebno, odrediti splošno mobiliziranje gr- lOO ZA $16.50 500 kron za.................. 81.75 1000 " " .................. 162.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. prevečkrat pride v nespretne roke ia potem se rada primeri nesreča. V bol nišnici sv. Jožefa leži neka gospa E. McTee, šele dva tedna poročena, k je bila v soboto popoldne na N. Collins streetu povožena po avtomobilu, ki ga je gonila neka gospodična. Povožena gospa je bila tako hudo poškodovana, da je njeno okrevanje še vedno dvomno. — Nad $1,600 za Silver Cross-bol-nišnico so nabrale gospodične v sobo to, ko je bil tozadevni "tag day". Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Bradley, 111., 20. sept. — Cenjeni g. ur. A. S.! Priloženo Vam pošljem naročnino; da Vam nisem preje poslal, je vzrok, da sem bil od doma. Dne 10. m. m. sem dobil poziv od zvezinega maršala iz Danville, 111., da sem postavno izbran za porotnika in da moram biti dne 7. sept. ob poldrugi uri navzoč v državni sodni dvorani v Danville, 111., kjer se ima vršiti obravnava proti tožencem, kateri so na eden ali drugi način kršili postave Strica Sama. Klerk Hiteli nas je zval po imenu in sodnik Francis M. Wright nam je naznanil, da moramo v jutro ob 9. uri biti navzoči v dvorani. Tožencev je bilo precejšnje število, tudi dosti črncev med njimi in 2 ženski, kateri so bili "indicted by the grand jury". Največ jih je bilo iz suhih okrajev, katerih obtožba se je glasila, da so prodajali whiskey brez licence ali postavnega dovoljenja. Sodnik je vsa-cega posebej vprašal, ali se čuti krivega ali ne. Večina je pripoznala in obsodba se je glasila: $100 globe in stroške ali pa 30 dni zapora. Oni pa, katerih izjava se je glasila, da niso krivi, so bili postavljeni pred poroto in priče zaslišane. Večina teh je bilo tudi od porotnikov spoznanih krivim in kazen ravno ista; le v treh slučajih so bili spoznani nekrivim, ker so bili dokazi pomanjkljivi. Priče so bili navadno tajni redarji (detektivi), kateri so dobro plačani za tak posel, dobijo po $5.00 na dan in še stroške povrh. Rojaki, pozor, da vas kdo ne zatoži, da ste bootlegarji! Kazen je precej občutna. Tudi dva Avstrijca sta bila tožena, da sta v East St. Louisu vlomila v karo in kradla koruzo. (Po govoru sem ju spoznal, da sta Slovaka.) Sodnik je vprašal, ali se čutita kriva. Odgovorila sta, da ne. Pozvali so priče in dokazalo se je, da je glavni krive-: ušel. Njima niso mogli dokazati, da sta onadva vlomila v karo. Porotniki so ju spoznali za nekriva in sodnik ju je nerad izpustil in grajal porotnike. Zagotovim vas, vi rudeši gospodje, da ste s tem postavili društvo sv. Marka na rob propada. Torej pozor, rojaki v La Salle! Varujte se tacih društev, ko jih ne poznate. Le toliko časa si jim dobro došel, ko jim nosiš denar; ako pa v bolezni potrebuješ pomoč, te pa suspendujejo. Sram vas bodi, ru-dečkarji! Tudi je še nam dobro v spominu, kako ste postopali z enim bolnim članom, ko je podlegel operaciji kile in revež komaj pri življenju ostal. Ko je nekega dne gledal svojo soprogo, ki je z vodo napajala suho zemljo, ste mu zato hoteli vzeti bolniško podporo. Torej tako: vaši bolniki še gledati ne smejo! Ali to društvo ima nekaj dobrih članov, ki kaj tacega vam ne dovolijo, da bi za vsak mal prestopek zgubil bolniško podporo. Kaj pa bodete s tem novim predsednikom, ki vam ga je računovodja postavil? Saj še čitati ne zna! To se je doznalo na prvi seji, ko je vodil sejo z narobe obrnjeno knjigo. Torej ta bo spet za tebe, gospod računovodja! Boste kmalu zopet imeli uradne knjige za 50 dol. navskriž, tako ko tisti čas, ko si imel predsednika, ki si mu bil ti posilen jerob. Tako ti je sobrat Jakob Juvančič v obraz povedal. Pri vsem tem pa bojo eni ponosni nad novim predsednikom, češ zdaj pa imamo za predsednika enega debelega rude-čega fijakarja, ki obenem ureduje neke nove vrste restavrant, ki je vedno dobro obiskan od samih posiljenih jero-bov. Konečno, preden končani ta moj dopis, pa pozdravljam vse nerudeče člane društva sv. Marka št. 460 N. H. Z. Na svidenje dne 3. oktobra, to je prvo nedeljo v oktobru, v dvorani Josipa Vočanšek, na prvi cesti, in to po prvi sv. maši, ko ima društvo sv. Družine št. 3 spadajoče h glavnemu uradu Družbe sv. Družine v Joliet, 111., svojo mesečno sejo, da se v obilnem številu udeležimo in tudi v to krasno društvo pristopimo. Konečno pozdrav čitateljem Amer. Slovenca. Vi rudeči očetje društva sv. Marka pa — capito?! Martin Govbe, bivši predsednik društva sv. Marka. SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. Očetovo pismo. Črnovojnik B. N. iz fare T. na Gorenjskem je pisal svoji družini ljubeznivo pismo, ki zasluži, da pride v jav-; 1 nost: Draga žena! Bližajo se dnevi, ko bom moral iti (Med porotniki je bilo precej Nemcev ,Pred sovražnika; ne vem ravno kdaj, in so se izrazili proti meni, da poznajo P> tudi »e vem- ah Pndem kdaj nazaj Avstrijce kot dobre in poštene, kar je'3'1 ne- Zato Te prosim, uči lepo ot/o-ke delati, pa tudi moliti, kakor smo delali do zdaj ali pa še bolj. Molijo Joliet, 111., 27. sept. — Za naš cerkveni "fair", ki se priredi meseca novembra in sicer prve tri nedelje in na Zahvalni dan v prostorih stare šole sv. Jožefa, se pripravlja cela župnija ' poslopja, imajo vse v najlepšem redu s čimdalje večjim zanimanjem. Kakor in vse moderno urejeno. Posebno le-čujemo, bodo vrli slovenski livarji po in okusno opremljena je cerkev, (molderji), zaposleni v livarni za peči, I Star vojak me vpraša, kako mi ugaja? kupili krasno peč in jo darovali za naš Rekel sem, da izvrstno. '"Pa nikar ne "fair". Peč bo razstavljena na ogled ', mislite, da je to državna last, samo v oknu g. Jos. Sitarjeve prodajalnice.1 gole stene, a drugo je naše," se je iz-Več o tem prihodnjič. tudi res. Menda je tudi vplivalo na nje časopisje, v katerem se vedno be re, kako hrabro se bijejo na strani j naJ zame> nloh Pa tudl Tl> ker & »or-Nemčije.) Kaj si bo že to ali ono, da težka m°Ja smrt' Pa ne venl- kJe-veseli me pa, da sta prosta; v slučaju, •Proslm Te Pa- nlkar Preve6 ne žaIuJ-da bi ju spoznali krivini, bi dobila naj- ker ža,ost škoduje. Misli si, da je že manj 5 let ■ božja volja tako. Odpusti mi vse, kar Danville je precej lično mesto. Tam sem Te kdaJ razža,il in tudi >az Ti od" je dom za stare vojake, katerih je do'Pustim- Ako bo boz->a volJa- se bova 2,300 tam. Ogledal sem vsa glavna 1 pa še videla. Ljubi mi otroci! Prosim Vas, lepo ubogajte mamo: spoštujte jo in molite zanjo in zame. Hodite radi v cerkev in pogosto prejemajte svete zakramente. Pa pridige lepo poslušajte in spoštujte duhovnike. Pojdite vsako leto na Brezje, — Slovensko Narodno Društvo, čigar namen je prirejevati zabavne večere, itd., se je ustanovilo v našem mestu 18. sept. — Smrtna kosa. Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v petek zjutraj John Ga sparac, rodom Ilrvat, stanujoč na 610 N. Broadway. Pogreb se je vršil razil mož, kateri je bil ponosen, da so ,ker "'mate dakč, pa prosite Marijo, da kat. vojaki tako lepo opremili cerkev. Vanl bo °"a Pomagala, da boste za-Ko sem se peljal v severno stran '"'ogli prav živeti. Ako bo-te Marijo mesta, sem mislil, da 'je precej velik park, hiše bolj redke, vse v senci košatih dreves, trava vsa enakomerno pristrižena, kakor na boulevardu. Skoraj na koncu proge se kara ustavi in sprevodnik mi pove: "Tukaj je Cedar Ave.' Jaz -e oglasim pri prvi hiši in vpra- včeraj popoludne na hrvatskem poko- šam, če tu stanujejo Sebatovi? "Da," pališču. — Dr. M. J. Ivec se je odpeljal v četrtek zvečer v Cleveland, O., na konvencijo X. 11. Z., ki je bila otvorjena •žc dne 13. sept., kakor smo poročali. Ali se dr. Ivec povrne v Joliet kot vrhovni zdravnik X. II. Z., še ne vemo. — Nečisto mleko. Člani državnega zdravstvenega odbora so dognali, da !? fcelcaj mlekarjev, ki prodajajo joliet-skim gospodinjam nečisto mleko. Vsled tega se uvede strogo nadzorstvo vseh nilekaren, ki prodajajo mlek6 za rabo v Jolietu. — N'ova okrajna bolnišnica. V seii okrajnega odbora supervisorjev dne 22. t. m. je bila sprejeta kompromisna predloga za novo okrajno bolnišnico, ki se ima zgraditi na okrajni farmi ob cesti v Troy. Predlogo so posebno podpirali supervisorji Faulkner, Metz-ger in Alex. F. Ross (foreman v likalni Am. SI.). Nova bolnišnica, imenovana "Will county Detention Hospital", bo namenjena v prvi vrsti za oskrbo bolnikov z nalezljivimi boleznimi. — "Chicken Joe". Septemberska velika porota okraja W ill je pričela zadnji teden z zasliševanjem prič v slučaju pokojne gospe Allen, soproge bivšega ravnatelja kaznilnice, g. Edmund M. Allena, ki je bila dne 20. jun. t.~i. najdena na smrt zgorela v svojem stanovanju v državni kaznilnici. V sredo je bil zaslišan g. E. M. Allen, ki je izjavil, da je "Chicken Joe" Campbell, črnec, ki je obtožen umora gospe Allenove, lažnivec. Zaslišanih je bilo do dane« še več drugih prič. — Avtomobil je lepa stvar, zabavna in koristna, če je v pravih rokah; a le se je glasil odgovor, in vstopil sem. Bil sem vljudno sprejet in dobro po-strežen, za kar se jim iskreno zahvalim. Slovencev v Danville ni veliko, par družin in nekaj samcev, a ti so prave slovenske korenine. Ob nedeljah, kadar se skupaj snidejo, zapojejo tako, da se vse trese, iii naše mile narodne pesmi tako lepo done, da bi mislil, da »eni kje doma na slovenski grudi. Pozdravljeni, cenj. čitatelji(ice) priljubljenega lista A. S.! Math. Stefanich. La Salle, 111., 22. sept. — Kar sem naročnik na list Amer. Slovenec, sem v njem čital vedno lepih dopisov, ki so me že mnogokrat razveselili. Tudi me jako veseli nova jednota z imenom Družba sv. Družine v Jolietu, 111., in se tudi ponosno razvija društvo sv. Družine št. 3 v La Salle, lil. Tako setn se tudi jaz namenil vstopili v to krasno društvo, ki je ponos tukajšnje slovenske naselbine, ter ga tudi vedno drugim priporočam, da naj vstopajo v to društvo. Omenjeno društvo ima uradnike, da je lahko ponosno nanje, zategadelj so pa tudi člani složni, tako da je med njimi prava sloga. Ker sem pa obenem bil tudi član društva sv. Marka št. 460 X, 11. Z. in tudi predsednik, pa me so prav tajno suspendirali, ne da bi me bil kdo na to opozoril. To so storili samo trije modri rudeče pobarvani gospodje. Zdaj pa vas, rudeči gospodje, vprašam, kaj je pa z mojo bolniško podporo za dva tedna, ki sem upravičen do nje5 Kaj pa z mojo vsoto, ki sem jo za društvo v gotovini posodil, nad šestdeset dol.? Kaj me mislite še te svo-te oropati, s tem da ste me suspendali' prosili, Vas tudi Marija ne bo zapustila. Bodite prijatelji med seboj in e-den drugemu pomagajte, ter eden za drugega molite, pa tudi zame, ker bom za Vas težak odgovor dajal. Če umr-jem, molite za mojo dušo; vselej po povzdigovanju molite en Očenaš in Češčenomarijo zame in Bog jim daj večni mir in pokoj! Bojte se Boga in varujte se greha! Ohranite si nedolžno, čisto srce? Zapišite se v Marijino družbo, potem Vam bo Marija še raje pomagala. In pridno delajte pa molite! Prosim Vas, nikar ne zaničujte mame, ne zdaj; pa tudi ne pozneje v starosti ne, ker je že veliko trpela z Vami, pa še bor preden boste vsi odrasli. Se enkrat Vam rečem: Živite po zapovedih božjih, da bbste za menoj v nebesa prišli. Pa berite večkrat to moje pismo, ki ga je še moja roka pisala; naredite si vsak svoj listek, pa večkrat ga preberite. Naj pride nad Vas blagoslov nebeškega Očeta in Sina in Svetega Duha in ljubi angeli naj Vas varujejo in vodijo po pravi poti v sveti raj! Z Bogom! Zanimiv prizor iz II. goriške vojske. Strašna je bil aborba med Italijani in našimi četami v dneh od 18. do 28. julija. Manjkalo pa ni smešnih prizo- rov. hvo enega: Na večer 22. julija so naše čete priredile protisunek proti laškim postojankam zapadno od Kal-varije, Protisunek je uspel. Naši so se ustalili in zakopali v neposredni bližini laških strelskih jarkov. Tudi naš Toni se je nahajal tu v zakopu, še 30 metrov ne oddaljen od laškega zakopa Pričelo se je daniti. Toni straž'. Gleda in glejla naprej. Menca si oči, a ne more verjeti. Počaka; zopet gleda in buli in si.menca oči. Konečno pa se mu izvije nehote in nenadoma iz prsi: "O, Gigi! — Tu sei qua?" "Toni, anehe tu qui?" • ("O, Gigi! — Ti si tu?" "Toni, tudi/ti tu?") Prijatelja sta se našla. Gigi in Toni sta službovala na nekem parniku v Trstu. Gigi je bil "cameriere", Toni "fogista". To je bilo do izbruha vojske. Potem se nista videla več. Toni je bil avstrijski državljan in Hrvat (priimek mu je Novakovič). Gigi pa je bil laški podanik. Toni je moral odriniti k vojakom v avstrijsko vojsko. Čez nekaj mesecev je bil poklican tudi Gigi ter odšel v vojsko na Laško. Prijatelja sta bila daleč, daleč narazen. Kdo ve, če se bosta zopet videla. In glej — našla sta se kot "sovražnika" na bojišču. Toni je spoznal svojega bivšega souslužbenca v laškem zakopu pred seboj! "Cameriere" in "fogista" sta si gledala iz oči v oči kot srdita sovražnika. Pa kri ni voda. Toni je v srcu začutil staro ljubezen... "Vien qua, vien qua, caro Gigi!" "Vegnemo tutti, soltanto' non state tirare!" "Non tiremo, no! Ma vien qua!" ("Pridi sem, pridi sem, dragi Gigi!" "Pridemo vsi, samo nikar ne streljajte!" "Ne bomo streljali, ne! Le pridi.") In Gigi se je vzdignil, brez puške in brez tornistra in brez patron, in ž njim se jih je vzdignilo prav tako še petnajst drugih. Dalmatinci so dobili 16 ujetnikov v svoje roke in jih odpeljali. Hotela se je predati cela laška kompa-nija; toda to je bilo nevarno; zato jih naši niso sprejeli, ampak s streli zapodili nazaj. Gigi pa je šel naprej, vesel, da Toni ne bo več streljal nanj. Pozdrav "Domoljubu". Fantje 30. črnovoj. bataljona so poslali uredništvu kartico s sledečo vsebino: Ob Soči, 16. avgusta 1915. Sprejmi, dragi "Domoljub" in vsi Tvoji bralci kakor tudi vsi slovenski rojaki, presrčne pozdrave od branite-ljev mile slovenske domovine — z do-brodobske planote. Tu sem najbolj obrača svojo moč nezvesti Emanuel ter njegov širokoustni ter lažnivi general Cadorna, ki najraje napada s svojimi pijanimi četami ob deževnem viharju ponoči, ali pa v najhujši vročini opoldne. Toda vsako pot mora s krvavimi buticami nazaj bežati; v po ročilu v Cadornovem je potem poraza seveda krivo vselej slabo vreme.'—Mi pa po premaganih težavah krepko zapojemo: NTaša vojska iz viharja prišla še brez slave ni. Vse za dom in za cesarja — za cesarja damo kri. Praznovanje rojstnega dne cesarjevega na gorskih grebenih. Piše vojak Fr. Vide.......dne 19. avgusta 1915. Dragi "Domoljub"! Ni še dolgo, kar sem Te prosil za skromen kotiček v Tvojih predalih. Danes Te zopet nadlegujem, da Ti poročam, kako še kaj živimo na teh gorskih grebenih ob koroško-italijanski meji. Včeraj, ko so po celi naši državi praznovali rojstni dan našega presvetlega vladarja, smo se tudi mi udeležili cesarskega slavlja, kolikor so nam razmere dopuščale. Na vrhu gorskih grebenov med sivimi skalami in smrekami smo poiskali primeren prostor; tam smo postavili oltarček in ga okrasili, kolikor smo pač mogli. Iz smrekovega lesa smo naredili križ ter nanj pritrdili sveto razpelo. Preprog tudi ni manjkalp; naredili smo jih iz smrekovega lubja. Še tudi lestence smo ime-i, seveda ne pozlačenih ali srebrnih; poiskali smo namreč take smreke, ki so imele še storže. Vse je izgledalo še lepše, kakor doma v cerkvi: vse naravno, toda praznično. Okrog 9. tire je daroval g. vojni kurat sveto mašo; po sveti maši je pa imel primeren nagovor. Ta dan smo imeli sicer praznik, ampak jaz in še nekaj tovarišev smo morali po končanem svetem opra vilu iti takoj po oves, seno, kruh, tobak: pa tudi slaMkega vina smo dostavili. Našega hinavskega prijatelja smo bili en dan zopet prav pošteno nasekali, tako da imamo zdaj že precej časa mir, če ni to le mir pred nevihto. Kadar bo zopet kaj novega, bom že sporočil, ako me božja previdnost ohrani zdravega. Ali to še rečem, ne samo jaz, ampak tisoči in sto: da Lah polente po Slovenskem jedel ne bo. — Mnogo pozdravov vsem prijateljem in bralcem "Domoljuba", posebno še udom "Izobraževalnega društva" in članom Orla. Dal Bog veselo svidenje! Kaj se v vojski vse pripeti. Zelo pretresljiv slučaj se je dogodi! 7. avgusta blizu Podgore pri Gorici. Avstrijski oddelek, ki je naskočit italijansko postojanko, je šel z golimi bajoneti nail Italijane. Postojanka, ki so jo sovražniki dobro utrdili, je bila v četrt uri v naši lasti. Ko je bil juriš končan, so vojaki avstrijskega sanitetnega oddelka našli v neki jami dva vojaka, enega Avstrijca iti enega Italijana, ki sta ležala v mlaki krvi. Italijan, star okoli 45 let, je imel v trebuhu avstrijski bajonet in Avstrijec Italijanskega. Oba nasprotnika sta se zvijala v groznih mukah. Sanitejci so oba za silo obvezali in položili na skupno no-siluico. Iz »st avstrijskega vojaka, ki je bil star 20 let, se je izvil naenkrat bolesten vzdih: "Oče, oče!" Tudi Italijan je odprl oči in zaklical: "Giuseppe, Giuseppe!" Končno se je dognalo, da sta bila ranjenca oče in — sin. Oče, Tirolec, je pred leti zbežal v Italijo, kjer so ga sedaj vtaknili med vojake, sin pa je bil uvrščen med tirolske strelce. Po preteku pol ure je oče izdihnil, sin pa je umrl na obvezališču. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Xasvete in navodila pošljemo zastonj Ako hočete streho popraviti po za mt) denar oglasite se pri HOLPUGH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streeti JOLIET, ILLINOIS. rVELIKA PONUDBA' Spredoi del Nebo škatljice vredea ic. v l«"''1 Celi kupon vreden 1 centa t «ot0V1 Celi kuponi in iprtdoji deli ililljic Imaj« i't° "J~a Sejil lahko izmenja r« gotovino ali »redne pf»" (Ta posod ba ugasne 31 decembra l'ls tf P Lonllard Co. Inc.. New Yolk "illy J. C. Adler priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, & Jadranska Banka Popolnoma vplaiena glavnica 1,000,006 kron. Prihranki 780,000 k**8. Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Matkofik Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje ia prodaj* rrtin^' nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatre za Avstro-Ogrsko, Bo«*' in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, SrbUft Turčijo i. t d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. |£| S » S K S S » S ffi n S K s ».» » H s s »SS a tf L Buchanan-Daley Co- Desplaiues and Allen Sts. JOLIET, ILLINO^ Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu puedno naroČite dobite naSo cen* TFLEFONI 597 Square Deal Vsakemu jifil&MioW^s^yiiiyi^ \m M s « S m K Si S H St I a» s « s s k sss w ss # 9 Union Coal & Transfer Co 61 g cass street, joliet, ill. Piano mid Furniture Moving- Chicago telefon 4313. Northwestern telefo° Prvi in edini slovenski pogrebniški zavoi Ustanovi)«* L 1B95 Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet. I11' Priparača ilaraeiau akčinstva svoj is v »4, ki je e4a* »»i***^ Mest«; ima lastno issekaa laskala aea, ki j« najlapia ▼ Jotiat« tvaike Tsisrt in kačtjc. Na posivi sa pasla* vsak čas paaači ia Kafer rabite kaj v nafc stresi se aciaaata iN «L M7S|i. M. W. J44. Na« hmiimM m rW Marat a. . (THE HOLY FAMILY SOCIETY) v Sedež: JOLIET. ILL WlUŽ8IND GESLO; "ViE ZA VERO. DOM IN NAROD." Vstanovljena 29. novembra 1914 ltikor. v drž. 111., 14. maja 1915 VSI ZA ENEGA.IEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Zapis—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton ICastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: L Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe nal Pošljejo na 1. porotnika. bod'01^6110 ^*ru?tvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v katerems>-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. 1 do Sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od T7t> ^ Pr'st°Pu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Popoln CUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listin. ° vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne IZ p redu in sprejete v gl. uradu. Za LACUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: izgubo vida na enem očesu vsoto ?100.00; za i Pk izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za i enc roke nad zapestjem vsoto $100.00; za ; k 0beh rok nad zapestjem vsoto $250.00; u • e«« noge nad členkom vsoto $100.00; za iz K °b-eh "°g nad členki vsoto $2SOOO; za naimanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ia zlo P 0 najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko (je]0 Jen° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- UpLAČU se izpisu fi l JE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkratno VSota $50-00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis), in za °vOI>eracijo na kili ali vtrganje m. Več ra2[) S- ne operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačati Do-vgl na vse člane(ice) primeren asesment kadar jetreba iz- ^P'acila odn'ne ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in e vsak -ioperaciie- ph daje D*"*^ Je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki t>. S. D p , takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in o»g tega plačujejo Društva bolniško podporo. ,uani(ice\ i - °z'rom na P'acajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z VSoto zavarovalnine: \ Ra: zred 1 2 "" 3 "' 4 "' 5 " 6 7 " 8 "' Za $250.00: Starost. 16-20 20-25 . 25-30 . 30-35 . 35—40 40—45 . 45-50 . 50-55 . Razred. 1 .... 2 ..... 3 ..... 4 ..... 5 ..... 6 ..... 7 ......... 45—50 Za $500.00: Starost. . 16—20 ... . 20—25 ... . 25—30 ... . 30—35 ... . 35—40 ... . 40-45 ... Asesment. ..........35c .....40c .....45c ..........50c ..........55c ..........63 c ..........75c Plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. U STARE DOMOVINE, »i h ^ br'z CeSarjeva s|ov. romar-Z Pok>onite, ?? 'zrečeno ud anost-ia>a je došlUa 6 ežencev narodnega * s edeča br, °d Svetlega cesar-? ®^Podu d°Javka: I>reblagorodne-ŽSteršiču Lenemu glavarju dr. u Ces- kr ,a Schoenbrunn. 'fnajprisrč„e:iiPostolsk» Veličanstvo na božji ' iil jj".11 rornarje^re ' »branim sloviš; ,i:raz zvest Za Pobožne molitve Je P°Ve'ie: X^nos*. naj- __P 1 c'iiessl. ta i9hesarJ'ev roj Hh' se k Do v dan bojnega le-^ ,^'ičje!7 "—»val s po-5 Jaštvo j. . ,zredno iskrenost-y^tv0mJy^ova,o g ■■ i >jene II «ena. ^Mjana je u-7" uuu 1{s- avgu k - cdlii— .Je '"'a praznično okra c SO se »I.,.: . Sv, Sv . —"ivom t.„i s civilnim sta p^jeiie pove?-" i Se dostojneje ^n|vVbljaila je Scal lla« 18. avgu-k>' sn Hikbval- 'a Praz"ično okra-2 o'LSVOje izložbe Se Z,aSti tr8ovine, Pr?!mi okraji T™?"0 °lei>5a,e Svetl)l eeer j, h' 'Cesar*ve podobe. odkril "'K10 "a ma«istra- >vSUin zahi J brambnega ščita So nr: •Vojni padlih mož. Ci,lst niki ±°-ali vsi dosto" a- kl m nebroj ob- i"" lvo?a Ji;^ SiCVri T"iji Pod- Konec 1> "zadete so va-X > ^orai ,S-taVa ter Vinavas. >jeK' "»Pravil 11>ride,ki; '"""go 1 tO lil Po'no,kVe' U,J' naliv. Ljud- evil,ta i - se Je pričako-Co je pustošila 14. avg. zvečer v suhorski občini na Belo kranjskem; divjala je celo uro in lomi la drevesa. Druga setev je uničena, vinogradi opustošeni. Ob tej draginji so prizadeti posestniki vsekako potrebni izdatne državne in deželne podpore. — Pokopali so dne 25. avgusta č. g Ivana Trpina, župnika v Mošnjah na Gorenjskem. Pokojni je dalj časa bolehal. Ob zadnjem romanju je bil še na Brezjah. — Umrl je v Brucku n. M. vojak France Krvina iz Dobrove pri Ljublja ni. Ranjen je bil na bojišču ob Soči. — Hrvatski junak. V vojaški bol nišnici v Ljubljani so operirali nekega težko ranjenega hrvatskega vojaka. Operacija, ki je trajala pol ure, se je končala s tem, da je zdravnik potegnil vojaku iz stegna velik kos granate. Bolestnik je pretrpel operacijo čisto mirno, je odšel iz operacijske sobe pojoč: Još Hrvatska ni propala! — Ukaz deželnega predsednika barona Sclnvarza o prodaji moke. Za nadrobno prodajo moke se določajo za 1 klg naslednje prodajne cene: Pše-nična moka za peko, pšenični zdrob, debela pšenična moka (Graham-kruš-lia moka) 76 vinarjev; pšenična moka za kuho 66 vin., pšenična krušna moka 48 vin.; pšenična enotna moka 60 vin., ržena enotna moka 48 vin. — Vsak prodajalec moke je dolžan, z razločnim vidnim napisom označiti moko, ki jo ima v svoji prodajalni, po posameznih vrstah in poleg te označbe hkrati razločno označiti cene posameznih vrst moke po teži. Vsako mešanje ali drugo izpreniinjanje kakovosti moke, ki je pripravljena za prodajo, je najstrožje prepovedano. Vsak prodajalec moke mora nabiti odtis tega ukaza na dobro vidnem, pozornost vzbujajočem mestu. — Podkovanje in vsa druga v kovaško stroko spadajoča dela so se izvrše- vala v podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe^kranjske v Ljubljani na Spod- njih Poljanah v polnem obsegu ves čas, odkar traja vojna in se vrše .tudi vnaprej ter so vse drugačne, temu na- sprotujoče govorice neutemeljene in brez vsake podlage. — Vojaški kurat g. Iv. Maračic je postal divizijski župnik. Nahaja se pri naših ob Dnjestru. Pred vojno je služ-val kot vojaški duhovnik v Ljubljani. —Kurat Rant je prevzel vodstvo vojnega superiorata pri neki armadi na Rusko-Poljskem. — Odlok o nemškem jeziku pri državnih železnicah so nekoliko omilili. Ministrstvo ga je izdalo zato, ker se vojaštvo s predstojniki in načelniki postaj za časa vojske po Galiciji ni razumelo. — Duhovniški zaslužni križec II. vrste na belordečem traku je dobil voj. kurat v rezervni 5. domobranskega pešpolka č. g. Leopold Turšič, pri-deljen 27. domobranskemu pešpolku. — Smrtna kosa. V Ljubljani je 24. avgusta nagloma umrl Anton Vadnal, elezniški poduradnik v pokoju, v starosti 71 let. — Umrla je v Ljubljani na Stari poti 4 hčerka rodbine Zrim-šek, Mici, po dolgem bolehanju. — V Št. Vidu nad Vipavo je »mrla Marija Baje, rojena Bratovž, sestra ljubljanskega trgovca Vida Bratovža. — Otrok se zadušil. V Podmolni-ku, občina Dobrunje, je šla Neža Ja-ger od doma in pustila svojega pet mesecev starega sinčka v vozičku. Dete je spalo. Ko se je vrnila, je našla dete zadušeno. Najbrže se je v vozičku samo obrnilo okrog in se zadušilo. — Mrtvega so našli 741etnega ribiča Antona Milavca iz Cerknice na seniku Josipa Žetko v Malem Marofu. Zadela ga je kap. — V vodnjaku se je vtopila S1/? let tara Franja Barbiš, hči posestnika v Šembijah, v okraju 11. Bistrica. — Krompir je nabiral na njivi v Spodnji Šiški neki 521etni dninar iz Vodmata. Zapazila ga je ženska, nakar je zbežal; kmalu se je izvedelo, kdo da je. f ŠTAJARSKO 1 — Streljanje proti toči prepovedano. Vojni nadzorovali urad v Gradcu je prepovedal streljanje proti nevihtam, da se tako vse vrsje smodnika prihranijo za vojaške potrebe. — Župnik umrl. Dne 8. avgusta je po kratki bolezni umrl zlatomašnik in vpokojeni župnik Josip Kunej v visoki starosti 79 let. Pogreba se je udeležilo 33 duhovnikov. Rajni je bil rojen leta 1836 pri Sv. Petru pod Sv. gorami. V mašnika je bil posvečen 27. julija 1862. Kaplanoval je na Kalobju, v Rajhenburgu, v Šmartneni na Pohorju, v Zrečali, v Rušah, v Fraiiiu, pri Sv. Urbanu, v Selnici, v Kapelah in pri Sv. Barbari pri Vurbergu. Leta 1874 je bil imenovan za provizorja v Soboti, leto pozneje pa za kurata isto-tam, katero službo je opravljal do 1. 1883, ko je bil imenovan za župnika v Gornji Ponikvi. Leta 1913 je stopil v pokoj. Nastanil se je v Šoštanju. — Devica Marija V Puščavi. Z italijanskega bojišča bojišča se je ranjen vrnil Jernej Pavlič, učitelj v Leskovcu Radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom je na bojišču bil od kadeta povišan v praporščaka ter zopet ob drugi priliki iz istega vzroka bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. V bojih za Doberdobsko planoto mu je 21. julija kos granate presekal lice pod levim očesom. Ker je tudi dugače ves slab in izmučen, ostane nekaj časa na dopustu v Mariboru. Pripovedoval je o junaštvu naših sloven škili fantov in Dalmatincev. Neki Dal-matinec, ki je prišel ranjen v Ljubljano, je prinesel seboj uho italijanskega vojaka, katero mu je pri ročnem spopadu odtrgal, in prosil, da bi je smel v — špiritu shraniti kot spomin. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 5. avg. je umrl v 37. letu svoje starosti posestnik Fran Javšovec iz Kupetinec. Lani ob času mobilizacije je moral odriniti k vojakom. Tam se je hudo prehladil in od tega časa ni bil več zdrav. Pustili so ga domov. Dobil je jetiko. Rajni je bil zvest Slovenec, zapušča ženo in dva nedorasla otroka. — Sv. Miklavž pri Ormožu. Na se vernem bojišču je padel mladenič Martin Horvat iz Brebrovnika. — Sv. Marko nižje Ptuja. Iz nase župnije je odšlo dosedaj 375 mož in mladeničev na bojno polje. Med temi jih je padlo že 14, ki so bili res naj boljši naši fantje. Dne 29. julija je umrl v bolnišnici v Tarnovu Fran Ci-glar iz Nove vasi, sin vzorne "Ilgove' družine. Bil je težko ranjen od šrap-nela v desno roko in za rano umrl. Bil je to pač izvanreden mladenič, pošten, odkrit in vesel. Star je bil šele 19 let. — Laporje pri Slov. Bistrici. Pri šla je žalostno novica s severnega bojišča, da je padel dne 22. junija kmečki mu Lovrenc Gumzej. Ni še dopolnil 20 let. Padel je pri zavzetju I.vova. — Št. I i j pri Velenju. Vsled težkih ran, dobljenih na severnem bojišču je umrl v bolnišnici v Stanislavu v Galiciji posestnik Anton Cokan, star 38 let. Rajni zapušča vdovo in šest nedorast-lili otrok. — Ponikva ob Juž. žel. Umrl je 11. avgusta Fran Podgoršeq v 78. letu svoje starosti. Rajni je bil večletni župan in cerkveni ključar, bil je pa tudi skrben gospodar za svoje otroke. Leta 1899 je prepustil veleposestvo svojemu sinu in druga dva otroka je pa preskrbel tako, da gospodarita oba na veleposestvih v Št. Jurju ob Juž žel. — Duhovniške vesti. Nastavljeni so naslednji novomašniki kot kaplani: Karol Arlič v Št. Jurij ob J. žel., Ka-rol Guček v Muto, Konrad Arh v Galicijo, Josip Jeraj v Celje, Alojzij Kosi v Stari trg. Matija Krevh na Remšnik, Ivan Krušič ^ Solčavo, Bogdan Leven-dovšek pri Sv. Martinu na Pohorju. Josip Rehar v Laporje, Jakob Safošnik v I.eskovec, Maks Šlander v Dramlje pri Št. Juriju, Feliks Vršič k Sv. Tomažu pri Ormožu, J. Žmavc v Rajlien-burg. Prestavljena sta kaplana: Adolf Gril iz Mute v Trbovlje, Anton Čečko iz Dramelj v Poljčaue. Zopet nastavljen kaplan v Koprivnici je tamošnji povizor Jurij Cvetko. — Št. Jurij ob Ščavnici. Korporal Alojzij Stranjšak iz naše občine piše svoji svakinji: Najprisrčnejše pozdrave iz krvave Galicije! Naznanjam Ti, da sem še vedno popolnoma zdrav in ♦udi upam, da še zanaprej ostanem. Dosedaj še mi je šlo vse po posebni sreči, tako da sem dobil posebno zaupanje do svojih predpostavljenih. Dne 22. julija nas je obiskal naš prestolonaslednik Kari Franc Jožef. Bil sem od njega laskavo pohvaljen in mi je tudi lastnoročno pripel zaslužno hrabrostno svetinjo na prsi. Omenil je, da sem najmlajši podčastnik pri celem polku. Sedaj že delam izkušnjo za četovodjo. Za tak kratek čas, kar sem pri vojakih, je to naglo napredovanje. ' — Št. Ilj v Slov. gor. Dne 20. avg. ponoči je v gospodarskem poslopju posestnika Evalda Hempel v Cirknici izbruhnil ogenj, ki je tekom noči uničil obširna poslopja, vso krmo in žito ter več strojev; živino so rešili. Škode je baje čez 30,000 K. Ogenj je baje nastal vsled iskre, ki se je raztrosila iz stroja, ki je gnal mlatilnico. — Marija Snežna na Velki. J. Pivec, župan na Ploderšnici, je dobil s severnega bojišča žalostno poročilo, da je dne 16. junija padel, zadet od ruske krogle, njegov nadebudni sin Jožef. Drugi Pivčev sin Ignacij pa je bil težko ranjen v nogo in se zdravi v neki bolnišnici. — Sv. Jurij v Slov. gor. S severnega bojišča je došel glas, da je padel dne 22. junija od ruske krogle zadet glavo Fran Bračič, posestnikov sin iz I'artinja, star komaj 19 let. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je šel na bojišče. Svoje dogodke na bojišču je imel lepo podpisane v knjižici, katera je sedaj z drugimi rečmi vred bila poslana njegovim domačim. — Sv. Anton v Slov. gor. Milo so naznanili zvonovi antonjeviške župnije, da je nemila smrt pokosila blagaga mladeniča Ivana Kaisersberga. Šel je dne 3. junija na severno bojišče. Dne 7. avgusta pa pride z bojnega polja žalostno poročilo, da mu je dne 22. junija smrt pretrgala nit življenja. Star je bil šele 19 let. — Janez Kurbus, doma od Sv. Benedikta v SI. gor., piše Horvatovi družini v Župetincih sledeče: Naznanim Vam za Vas žalostno novico, da Vaš sin, pogumen vojak in moj dobri prijatelj Fran Horvat že mirno počiva v hladni gališki zemlji. Padel je, zadet od ruske krogle, dne 12. junija ob 11. uri dop. Smrt je bila lahka, v par minutah je izdihnil svojo dušo. — Vojak umrl. V Mariboru je u-mrl za ranami, ki jih je dobil na južnem bojišču, črnovojnik Ivan Kosi z I.ešnice pri Ormožu. — Za vojake. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju je darovalo 900 K, STATEMENT OF AMERIKANSKI SLOVENEC, published semi-weekly at Joliet, Illinois, for October, 1915. President—Anton Nemanich, Joliet, Illinois. Secretary—Wm. Gra3'hack. Joliet. Illinois. Treasurer—John Grayhack, Joliet, Illinois. Editor—Philip Gorup, Joliet, Illinois. Business Manager—Joseph Klepec. Joliet, Illinois. Publisher—Slovenic-American Printing Company, Joliet, Illinois. Owners: Anton Nemanich, Joliet, Illinois. John Grayhack, Joliet, Illinois. Joseph Dunda, Joliet, Illinois. Wm. Grayhack, Joliet, Illinois. George Lopartz, Joliet, Illinois. Joseph Legan, Joliet, Illinois. John Kranjec, est., Joliet, Illinois. Michael Kochevar, Joliet, Illinois. Mrs. J. Zelko, Joliet, Illinois. Math. Grayhack, Joliet, Illinois. R. T. Kelly, Joliet, Illinois. Jos. Sitar, Joliet, Illinois. Ant. Pasdertz, Joliet, Illinois. Known bondholders, mortgages, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: None. WM. GRAYHACK, Secretary. Sworn to and subscribed before me this 27th day of September, 1915. (Seal) JOS. KLEPEC, Notary Public. (My commission expires Nov. 9, 1918.) in sicer 400 K za zavod in oslepele vojake, 500 pa borečim se vojakom na italijanskem bojišču. 100 K sta podarila dr. Fran in Lojza Jurtela v iste gCOReŠKO. _J — Z italijanskega bojišča je prejel urednik celovškega "Mira" od nadpo-ročnika Slovenca M. Z. tole pismo: Pri nas je zadnje dni precej mirno. Vsi napadi so bili odbiti. Pred dvema dnevoma sem šel proti Bogatinu iskat planink ter Ti eno pridenem. Našel sem jih toliko, da jih bi bil lahko nabral cel koš. V svoji utici imam na stotine planink. Žal, da jih ne morem odposlati, ker na potovanju zmanjka-jo. Od 5. avgusta imamo šele lepo vreme ter je krasno, prej pa nas je nadlegoval dež, tudi toča; bilo je precej hladno. Toda moji trdni naravi ničesar ne škoduje; saj sem že devet mesecev na bojišču, nisem še imel nobenega dopusta, čestokrat sem ležal v mrzli vodi, spal pod snegom, pa vedno sem še zdrav, čeravno že nekoliko u-trujen. Iz moje utice vidim krasno Triglav. Ko bi topovske krogle namesto svinca prinašale kake štruklje, bi bilo tu krasno letovišče. Ko je prišla pred kakimi 14 dnevi čisto gori do nas krog 2000 metrov visoko prva mula, je moštvo revico s tolikim veseljem sprejelo, da so ji ušesa poljubo-vali. Sedaj pa smo tudi res izredno dobro oskrbljeni s hrano. Zjutraj si kuham kavo, predpoldne pečenko, o-poldan obed, od katerega si nekaj 1 shranim za večerjo. Tudi sir, čokolado, razne konserve itd. imam tupa-tam. Celo malinov sok, rum, pivo, vino dobim včasih. Torej, kakor vidiš, se nam glede hrane jako dobro godi. — Za vojake. Na Jezerskem se je nabrala v občini od hiše do hiše lepa svota 143 K 60 vin. za vojake, ki se bore proti Italijanom. Poleg tega se je nabralo še v cerkvi v isti namen 14 K 28 vin. ni štab. Prihodnje leto ob tem času bo imel kralj le še skomine po prijetni kopeli v Gradežu. — Umrl je v Bogučaru v ruskem u-jetništvu Mirko Šiškovič, učitelj-vodi-telj v Sovinjaku v Istri, star komaj 22 let. Pokojni je sin nadučitelja Štefana Šiškoviča v Herpeljah. — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila jurist Alojzij Sedej iz Gorice in abiturijent Lulik iz Ajdovščine. — Vojaški dan je bil v Trstu na cesarjev rojstni dan 18. avg. Nabralo se je 45,000 K za vojaštvo na italijanski fronti. — Kolera. Iz Gorice poročajo: Živimo v času, ko je nevarnost razširje- I nja kolere zelo velika. Od vseh strani prihajajo poročila o številu bolnih in umrlih oseb za kolero. Oblasti po ne-' kod so že odredile stroge zdravstvene odredbe. V Gorici si n. pr. ljudje ne podajejo več rok, celo prijatelji ne, ker se s podajanjem rok večkrat raznesejo prenašalne glivice od kolere. Časi sa resni, zatorej se ne moremo sedaj ozirati na vsako malenkost, da se obvarujemo kolere in drugih nalezljivih bolezni C HRVATSKO. — Uršulinski samostan v Gorici je med obstreljevanjem največ trpel. Škoda znaša po izjavah očividcev o-krog 80,000 K. — Tako je tudi v prav mnogih drugih slučajih človekoljubno delo laških kulturonoscev! ■ — Slovenske zastave so vihrale poleg cesarskih na cesarjev rojstni dan tudi v Trstu. — Kopališki gostje v Gradežu so sedaj italijanski kralj in njegov general- — Želje hrvatskega naroda. Na cesarjev rojstni dan je sarajevski nadškof dr. Stadler povodom čestitanja sedanjemu načelniku Bosne in Hercegovine izrekel željo, da 'se vse hrvatske dežele združijo v eno telo pod habsburško hišo. Nato je načelnik Bosne in Hercegovine pl. Sarkotič odgovoril: "Tu ni dvoma, da bodo po tej strašni vojni, ko zavlada v naši državi blaženi mir, se potrudili merodajni či-niteji, da zadovoljijo pravičnim željam hrvatskega naroda." Ta izjava generala Sarkotiča je velevažna. — Kolera. Na Hrvatskem in v Slavoniji je od 9. do 16. avgusta obolelo za kolero 151, umrlo pa 61 oseb. NAZNANILO. Vsem cenj. odjemalcem in drugim, ki imajo kak račun, ali kaj dolgujejo tvrdki J. & A. PASDERTZ v Jolietu, naj plačajo iste le v prodajalni ANTONA PASDERTZ ki je naslednik tvrdke J. & A. Pasdertz izza dne 26. avgusta 1915. Vsem cenj. odjemalcem se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče. ANTON PASDERTZ, mesnica in grocerija, 1013 N. Broadway, Joliet. Adv. It Farma na Dražbo Prodal bom na licu mesta, 100 rods West of in 3 miles Southeast od Wilmingtona v North Ritchie ob Wabash tirih --"V- Soboto 2. oktobra 1915, ob pol 2. pop. IN SICER— Vzhodno polovico od Severovzhodne četrtine Sekšna 7, Town 32, North Range 10, Vzhodno od Third Principal Meridian. Prodal bom na licu mesta ob 4. uri pop. 31.10 akrov, »padajočih k Jugovzhodni četrtini Sekšna 36, Town 33, North Range 10, Vzhodno od Third Principal Meridian, ki leži v mestnem okrožju. POGOJI PRODAJE: Eno tretjino je plačati takoj, a ostanek pa na več let po 6 odstotkov obresti. Kupec takoj nastopi posest. Več pove WILLIAM ALLOTT ali T. J. Cunningham, Auctioneer, 601 S. Eastern Aye., Joliet. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) SEDMO POGLAVJE. Hitel sem domov; besede Maslobo-jeva so me bile silno iznenadile. Bog-■vekaj vse mi je rojilo po glavi... Kakor nalašč, me je doma pričakovalo nekaj, kar me je zadelo, liki udarec električnega stroja. Ravno nasproti vrat hiše, v kateri sem stanoval, je stala svetilniea. Je-dva sem stopil pod vrata, je planila ravno od svetilnice čudna postaVa proti meni, da sem nehote vzkliknil; živo bitje, preplašeno, drhteče in pol-brezumno, se je kričeč oklenilo mojih rok. Groza me je obšla: bila je Neli. "Neli! Kaj je s teboj?" sem vzkliknil. "Kaj delaš?" "Tam, gori — sedi on — pri vas." "Kdo? Pojdiva; ne boj se, le pojdi z menoj." "Nočem, nočem! Počakala bom, da odide — na hodniku.. . Nočem!" Poln čudne slutnje sem se napotil v svoje stanovanje, odprl vrata in zagledal kneza. Sedel je pri mizi in či-tal roman; vsaj knjiga je bila odprta. "Ivan Petrovič!" je vzkliknil z veseljem. "Hvala Bogu, da ste se vendar že enkrat vrnili! Ravno sem hotel ocftod; čakal sem va* že celo uro. Na fltijttb lil iskreno prošnjo grofinje sem ji danes obljubil, da se nocoj pripeljem z vami. Tako me je prosila, tako rada bi vas spoznala! Ker ste mi ie obljubili, sem sklenil, da se peljem po vas, predno se odpravite kam drugam; in vas povabim s seboj. Mislite si mojo žalost, ko pridem k vam in mi služabnica pove, da vas ni doma. Kaj naj storim? Dal sem častno besedo, da ne pridem brez vas; zato sem yas sklenil počakati in posedet kako četrt ure. Toda tu imate četrt ure; odprl sem vaš roman in se začital. To je umotvor, Ivan Petrovič! Ljudje vas še vedno ne cenijo dovolj! Solze so mi stopile v oči, razjokal sem se, kar ni moja navada..." "Torej hočete, da se peljem z vami?' "Priznavam, da zdajle, — dasiravno nikakor nisem proti temu, toda..." "Za božjo voljo, pojdiva! Ne pustite me na cedilu, ko sem vas čakal poldrugo uro. Poleg tega pa imam tudi 6am nujne pogovore z vami, — saj veste, o čem! Vi poznate vso to zadevo bolje od mene... Morda najdeva kakšno rešitev, pomislite! Ne odrecite mi, za Boga vas prosim!" Pomislil sem, da se prej ali slej moram pokazati pri grofinji. Res je Nataša zdaj sama in me pogreša, toda o-aa sama mi je naročila, naj >e čim-preje seznanim s Katjo. Vrh tega je je vedel, da me ni doma, moj današnji obisk pri Maslobojevu, današnja njegova povest, ki jo je pripovedoval nehote, v pijanosti, da je njegovo vabilo, naj pridem nocoj ob sedmih k njemu, njegovo zatrjevanje, da naj se ne bojim njegove lokavosti, in naposled knez, ki me je čakal poldrugo uro, da-si je morda vedel, da sem pri Maslobojevu, ker je Neli zbežala pred njim na ulico, — da je vse to med seboj v nekaki zvezi. Premišljati je bilo dovolj. Pred vrati je čakala knezova kočija. Sedla sva vanjo in se odpeljala. OSMO POGLAVJE. Cilj najine vožnje je bil poleg trgovskega mosta, nedaleč od mojega stanovanja. Izpočetka sva molčala. Vedno sem premišljal, kako bo začel govoriti z menoj. Zdelo se mi je, da me bo pretipaval, izkušal in izpraševal. Toda izpregovoril je brez vseh ovinkov in se naravnost lotil stvari. "Nekaj mi dela zdaj mnogo skrbi, Ivan Petrovič," je dejal, "in o tem bi rad najprej govoril z vami ter vas prosil sveta: že davno sem sklenil odpovedati se svoji dobljeni pravdi in prepustiti prepornih desettisoč rubljev Jhmenjevu. Kako naj ravnam," "Da ni mogoče, da ne bi vedel, kako naj ravna?" mi je šinilo po glavi. "Ali se mi hoče rogati?" "Ne vem tega, knez," sem odgovoril kar najbolj neprisiljeno. "V čem drugem, to se pravi, glede Nataše Ni-kolajevne, sem pripravljen, dati vam podatke, ki so prav potrebni vam in nam vsem, toda v tej zadevi veste vi gotovo več od mene." "Ne, ne, gotovo manj. Vi ste tam znani, in tudi Natalija Nikolajevna vam je morda že večkrat izrazila svoje tozadevne misli; njeno mnenje pa bi bilo zame najbolj merodajno. Mnogo mi lahko pomagate. Pripravljen sem odstopiti, in sem sploh sklenil, da storim to na vsak način, kakorkoli se konča vse drugo; saj veste, kaj mislim? Toda kako, v kakšni obliki naj se izvrši ta odstop — to je vprašanje! Stari je ponosen in trdovraten; navsezadnje me še razžali za mojo dobro voljo in mi vrže denarje nazaj..." "Toda dovolite, čegav je po vašem mnenju ta denar, vaš ali njegov?" "Pravdo sem dobil jaz, torej je moj.' "Toda po vesti?" "Seveda je moj," je odgovoril on, nekoliko neprijetno dirnjen od moje brezobzirnosti. "Zdi se mi, da ne poznate celega bistva najine pravde. Premišljene goljufije starega ne dolžini in vam priznavam, da ga nisem nikoli. To razžaljenje si je blagovolil morda tudi Aljoša tam... Vedel sem, ;2misliti sanl Kriv je nepazljivosti in te z njim." "Da." Strepetala je in me prijela za roko, kakor bi me profila, naj ne grem, rekla pa ni niti besedice. Sklenil sem jo drugi dan natančneje povprašati. Prosil sem kneza oproščenja in se začel oblačiti, dasiravno mi je zatrjeval, da ni treba nikakršne posebne toalete. "Kvečjemu malo bolj svežo obleko, je dodal, motreč me od nog do glave z inkvizitorskim pogledom, "veste, ^>saj to so sami družabni predsodki, a vendar', •— clovgk sf nikdar ne more popolnoma povzdigniti naanjc. Te i popolnosti med nami še dolgo ne bo najti," je dodal, zapazivši v svojo za-dovoljnost, da imam frak. Odšla sva. Toda na stopnicah sem ga še enkrat pustil samega, stopil v sobo, kamor je bila že smuknila Neli, in se še enkrat poslovil od nje. Bila je silno razburjena in njen obraz kar zasincl. Bal sem za njo in le težko sem jo puščal samo. "Čudno deklo imate," je dejal knez, ko sva sla po stopnicah. "Saj je ta mala deklica vaša dekla, kaj ne?" "Ne, — kar tako živi pri meni, — za nekaj časa." "Čudno dekle to. Prepričan sem, da je nora. Mislite si, izprva mi je odgovarjala pametno, potem pa, ko me je dobro pogledala, je planila k meni, vzkliknila, strepetala, oklenila se me in hotela nekaj reči, — a ni mogla Priznavam, da sem se zbal hotel sem že bezati od nje, pa je sama zbežala pred menoj. Bil sem ves o supel. Kako morete živeti z njo?" "Božjast ima," sem mu odgovoril. "Ah, tako! No, potem ni čudno, — ako ima božjast." Takrat se mi je zazdelo, da je vče rajšnji obink Maslobojeva, ob času, ko nezadostne -krbi za poverjene mu zadeve, in po najini prejšnji pogodbi je za nekatere takšne stvari odgovoren. Toda veste, da se ne gre niti za to: glavni vzrok je najin spor, najini takratni medsebojni odnošaji, z eno besedo, najino obojestransko žaljeno sa-moljubje. Takrat bi se za teh bore desettisoč nemara niti zmenil ne bil; toda znano vam je seveda, zakaj in kako se je cela stvar začela. Priznavam, da sem bil samoljuben, da na vse zadnje nisem imel prav, — to se pravi, takrat ne, — toda tega nisem zapazil, in v svoji nevolji, razžaljen vsled njegove odurnosti, nisem hotel zanemariti prilike in sem se spustil v pravdo. Vam ~e vse to od mene nemara ne bo zdelo posebno plemenito. Niti ne opravičujem se; povdarjam samo, da jeza in v prvi vrsti razkačeno samo-ljubje še ni pomanjkanje plemenitosti, temveč nekaj naravnega in človeškega, in priznavam ter ponavljam, da malodane sploh nisem poznal llime-njeva in sem oopplnoma verjel vsem tem govoricam glede Aljoše in njegove hčere. In potemtakem sem lahko verjel tudi sumničenju o premišljenem poneverjenju denarja... A to je postransko. • Glavno je le vprašanje, kaj naj storim? Če se odpovem denarju ih rečem, da smatram še zdaj pravico za svojo, je toliko, kakor bi mu ga podaril. Poleg tega pa pomislite tudi na kočljivo vprašanje glede Natalije Nikolajevne! Gotovo mi bo vrgel ta denar pred noge..." "Vidite, sami pravite, da vam ga bo vi gel nazaj; torej ga smatrate za poštenjaka in ste potemtakem lahko popolnoma prepričani, da ni kradel vašega denarja. Ako pa je temu tako, zakaj ne bi šli k njem in rekli naravnost, la se vam zdi vaša tožba neopravičena? To bi bilo plemenito in Ihme-njev bi se takrat morda ne branil svojega denarja. I Im! Svojega denarja, za to se rav-gre. Ali .name nič ne mislite' Grem naj in mu rečeni, da smatram svojo tožbo za neopravičeno. — Zakaj pa -i tožil, ako si vedel, da nimaš prav? — tako mi vsakdo poreče v obraz. Ter ga pa ne zaslužim, ker sem tožil po pravici; da bi mi bil denar poneverjal, tega nisem nikjer govoril in ne pisal, o njegovi nepazljivosti, lahkomiselnosti in nezmožnosti v opravljanju takih poslov pa jem prepričan še sedaj. Ta denar je po vsej pravici moj in zato je hudo, naložiti si radovoljno krivdo na rame. Naposled pa, to vam rečem še enkrat, si je starec sam nakopal razžaljenje in ako zahtevate od mene, naj ga zato razžaljenje prosim odpuščanja, je to težka naloga." "Zdi se mi, ako se hočeta dva človeka spraviti..." "Potem je ta lahko, tako si mislite, kaj ne?" "Da." "Ne, včasih je zelo težko, tembolj, če —" "Tembolj, če so v zvezi s tem še druge razmere. V tem se strinjam z vami, knez. Zadeva, tičoča se Natalije Nikolajevne in vašega sina, more biti -rešena v vseh točkah, ki so odvisne od vas, in razrešena je tako, da bo IIi-menjav z njo popolnoma zadovoljen. Šele takrat lahko docela odkritosrčno razpravljate z Ihmenjevim o pravdi. Zdaj pa, dokler še nič ni rešeno, vam preostaja le ena pot: da priznate ne-opravičenost svoje tožbe, priznate odkrito in, ako treba, tudi javno, — to je moje mnenje. Govorim vam naravnost, zato ker ste me sami vprašali za moje mnenje in gotovo ne želite, da bi se dal voditi od zvijače. Odtod, si jemljem tudi drznost, da vas vprašam: čemu se vznemirjate o tem kako bi vrnili ta denar Ihmenjevu? Ako mislite^ da je v tej tožbi pravica vaša, čemu bi ga vračali? Oprostite mi to radovednost; v zvezi s tem so še druge raz mere." "Kako pa mislite?" je vprašal naen 'krat, kakor da sploh ni slišal mojega vprašanja. "Ali ste prepričani, da sta ri Ihmenjev odkloni desettisoč rubljev, tudi čemu jih izročim brez vsakršnih ovinkov in — in brez vseh tehle olaj šav?'" "Seveda jih odkloni!" Ves sem zardel od ogorčenja, ki me je presunilo ob teh besedah. Lokava skeptičnost tega vprašanja je napravi la name enak učinek, kakor da mi je ' knez naravnost v oči pljunil. K mojemu razžaljenju je prispevala tudi surova velikosvetna šega, po kateri presekal moje vprašanje z drugim, ne da bi odgovoril mojemu, temveč kakor bi ga bil popolnoma preslišal, hotel mi bržkone pokazati, da sem zašel predaleč in da je prezaupna smelost od mene, zastavljati mu takšna vprašanja. Silno sem sovražil to velikosvetno šego, katere sem že prej Aljošo na vse kriplje poizkušal odvaditi. "Hm!.,. Vi ste prevročekrvni, in nekatere stvari na svetu se ne gode tako, kakor si predstavljate," je knez mirno odgovoril, mojemu vzkliku. Mislim pa, da bi o tem morda lahko deloma odločila Natalija Nikolajevna; sporočite ji to. Ona bi mi utegnila kaj svetovati." "Nikakor ne," sem odgovoril osor-no. "Vi niste izvolili poslušati do, kraja, kar sem prej začel govoriti, in ste mi prekinili besedo. Natalija Nikolajevna ve, da če vračate denar neodkri-tesrčno in brez vseh olajšav, kakor pravite, plačate očetu hčer in nji Aljošo, z eno besedo, da z denarjem od-škodujete..." "Hm! Tako me torej razumevate, predobri moj Ivan Petrovič! Knez se je zasmejal. Čemu pač? "Pravzaprav," je nadaljeval, "bi se imela še mnogo-kaj pomeniti, toda sedaj ni časa. Prosim vas, zapomnite si le to, da se tiče stvar naravnost Natalije Nikolajevne in vse njene bodočnosti, in vse to zavisi deloma od tega, kako se stvar med nama dvema sklene in odloči. Vas je tu neizogibno potreba, — to razvidite sami. lil vsled tega se ne morete braniti razgovorov z menoj, naj si se mi čutite še tako malo naklonjenega, ako hočete ostati vdani Nataliji Nikolajev-ni. Toda na cilju sva, — a bientot. Pravilni nežnozačrtani oval lica, precej pravilne poteze, gosti in resnično lepi lasje, njih skromna domača frizura in njen mirni, vztrajni pogled, vse to ni bilo nič kar bi moglo očarati človeka v prvem trenotku. Toda to je bilo le odkraja in kasneje, še tisti večer sem imel priliko ogledati si jo nekoliko bolje. Že to samo, kako mi je podala roko in z nekakim naivno podvojenim zanimanjem ni umaknila-oči od mojega obraza, me je čudno presenetilo, in nehote sem se ji nasmehnil. Začutil sem takoj, da imam pred seboj bitje čistega srca. Grofi-nja je pozorno gledala za njo. Ki mi je stisnila roko, je Katja naglo odšla od mene in sedla z Aljošo v drugi konec sobe. Pozdravljaje se z menoj, mi je Aljoša pošepetal: "Samo za tre-notek sem tukaj, takoj se odpeljem k nji." (Dalje prih.) Nervozni ljudje bodo z veseljem prečitali pismo, ki smo je dobili od Mrs. Ed. Vinopal, Mauston, Wis., v katerem nam ona piše sledeče: "Porabila sem tri steklenice Severovega Nervotona, ki mi je mnogo koristil. Dovoljujem Vam, da to v listih objavite." Severov Nervo-ton stane $1.00 in ga je dobiti v vseh lekarnah. Pronašli boste, da je to zanesljivo zdravilo za duševne težkoče, zgubo spanja, in za odstranitev vsakovrstne nervoznosti. Poskusite ga. Vprašajte v lekarni za Severa's Ner-voton. Ako ga lekar slučajno nima, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.—Adv.' Tues. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................t10'* Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................ Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............^ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................•^"JJ Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-®» Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......................... Hollaand Gin, zaboj (IS steklenic) za ............................"J*tJ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................J**: Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................™ Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................ Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois ST] Žurnalistova osveta. Iz Petrograda javljajo tole smešni-co: Izdavatelj dnevnika "Turkestaneč' je bil kaznovan radi nekega članka na globo 500 rubl. Glob je bil že gospod Novikov vajen, a da ga oblast kaznuje zaradi vsake malenkosti, to ga je pa le kuhalo. Da bi se iznebil jeze, je tuhtal ves čas za plačanje globe dovoljenega roka, kako bi se bolje obdolžil policiji. In našel je pravo: Nabral je za 500 rubljev bakrenih kopejk (najmanjših ruskih novcev) in ko je prišla policija terjat, je triumfirajoč pokazal v kotu redakcije šest vreč denarja. Policijski uradnik si je jezno ugriznil v ustnice, nato pa je poslal po voz, da so globo odpeljali. In naslednji dan pa je imel Novikov že zopet plačilno povelje za 500 rubljev — globa radi norčevanja s policijo. Vedno nazaj. JQUET.ILW PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN01 V Parizu je bilo navadno povprečno vsak teden 856 novorojencev. Letos, meseca maja in junija pa samo 350. KJE JE JOHN ŽELEZN1K? PRED par meseci je bil pri meni. Nezna-nokam je izginil dne 26. julija 1915. Naj se mi sam javi ali pa mi naj kdo drugi pošlje njegov naslov. Jerry Pire, 905 Scot t St., Joliet, III. It DEVETO POGLAVJE. Grofinja je imela krasno stanovanje. Sobe so bile opravljene zložno in okus no, dasi nikakor ne razkošno. Vendar pa je vse nosilo na sebi značaj začasnega bivališča; to je bilo samo dostojno stanovanje za nekaj časa, ne pa stalno, utrjeno bivališče bogate rodbine z vsem razkošjem plemstva in njegovih kapric, smatranih za neizogibnost. Širila se je govorica, da odide grofinja čez poletje na svoje posestvo v Simbirsko gubernijo in knez da jo spremi. Slišal sem bil že o tem in z muko me j eanvdajala misel, kaj bo neki storil Aljoša, kadar se Katja odpelje z grofinjo. Z Natašo dotlej se nisem bil govoril o tem, ker sem se bal; toda po nekaterih znameniti sem sklepal, da je podrla ta govorica brz kone tudi že do nje, dasiravno je n»o čala in trpela sama zase. Grofica me je sprejela lepo, prijazno, mi pomoleja roko in potrdila, da me je že davno želela videti pri sebi. Sama nalivala čaj iz krasnega srebrnega Dr. Richter's Pain Expeller zoper re>mati-zem in trganje bolečine in o* trpnelostčlenkov in mišic. Pravo /dr«vilo Jc v zavoju, kiikorinega vidite mi Kliki. Zavrnile vsak zavoj, ki ni zapečaten s An-lior Trade Mark. 25e. in 50o vseli lekarnah ali tnt piSite ponj naravnost na mm & Co. 74-80 Washington Street New York. W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI PAPI" (D» Velika zaloga vsakovrstnih b»rv' ^ < aja in firnežev. Izvršujejo se vS'tytgj jf* varska dela ter obešanje s'en papirja po nizkih cenah. Alexander Haras /\Chi. Phone 376.1/ N. " 120 Jefferson St JOLlET-N. W. telefon 556 S* * rs> POZOR ROJAKINJE' Ali veste, kje je dobiti najbolj®'11! so po najnižji ceni? Gotovo! V*® 27. Par Po čol brj % ] soi W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. C or. 2nd and Joliet St., La Salle, III Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Anton Pasdertf se dobijo najboljše sveže jene klobase in najokusnejse in P«' > % je nil do: nic Vse po najnižji ceni. poskusite naše meso. Pridite tort)' Nizke cene naše geslo. in dobra P' ostr* ib> vin J*>r Ne pozabite torej obiska" našej mesnici in groceriji lu Broadway and Granite "a; je iio va sk< Ptt D« Lu ri. # .ll5 Sobe v najem in Lunch Room. Chic. Phone 2768. N. W- jI- Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se Imenuje je edli samovarja, okrog katerega smo se jaz, knez in še neki velikosvetski gospod nekoliko trde postave, z zvezdo-ma na prsih in z diplomatskimi mani-rami. Tega gosta so očividno zelo spoštovali. Grofinja, vrnivša se iz popotovanja, to zimo še ni imela časa, zasnovati m mnogo zvez in zagotoviti svoj položaj, kot je hotela in nameravala. Razen tega gosta ni bilo nikogar in nihče se ni prikazal celi večer. Iskal sem z očmi Katarino Feodorov-110; bila je v drugi sobi z Aljošo, ko pa je slišala o najinem prihodu, je takoj prišla k nam. Knez ji je ljubeznivo poljubil roko, grofinja pa je pokazala name. Knez naju je takoj seznanil. Z nestrpnostjo sem si jo hitel ogledovati: bila je nežna, belooblece-na blondinka, ne visoke rasti, tihega in mirnega obraza, čisto modrih oci, odeta s krasoto mladosti, to je bilo vse. Menil sem, da bom zagledal bitje popolne lepote, a sem se motil- ter je najboljša pijača ra< je ia, E. Porter Brewing Oil telefon 405 S. Bluff St