Celje - skladišče D-Per 581/1977 5000000299,4 COBISS o Leto V. — Št. 4 (47) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA APRIL 1977 Poročila in analize zaključnega računa za leto 1976 r ; ; t- ; V dneh 14., 15. in 16. februarja so bili vsi delavci Zdravilišča vabljeni na zbore delavcev, za katere je bila pripravljena razprava o ugotavljanju in delitvi dohodka doseženega v letu 1976. Ob zaključku leta obravnavane podatke zapišemo v poslovno poročilo, ki nam služi kot zapis poslovnih dogajanj v obravnavanem letu, pa tudi kot osnova za ocene, analize in ukrepanja. Da bi s kompletnim pregledom poslovanja, dosežkov in vzpostavljenih notranjih in zunanjih odnosov seznanili čimveč sodelavcev, povzemamo nekaj osnovnih podatkov iz poslovnega poročila in jih posredujemo v naslednjih sestavkih. V__________________________________________J PREDVIDEVANJA, ORGANIZIRANOST IN POGOJI POSLOVANJA Predvidevanja Preteklo poslovno leto je prvo leto srednjeročnega planskega obdobja. Srednjeročni plan za obdobje 1976 do 1980 smo sprejemali aprila leta 1975 po izredno uspešnem letu v prodaji mineralne vode in ob uspešni vključitvi hotela DONAT v poslovanje zdraviliške dejavnosti. Planirane stopnje rasti obsega dejavnosti so sicer bile nižje, kot so bile dosežene v predhodnem petletnem obdobju. Žal pa po dveh letih preverjanja moramo priznati, da smo zaostali in planiranih količin v planskem obdobju ne bomo dosegli. Za opredelitev vzrokov bo potrebno več temeljitega razmišljanja in analize. Da je bilo izhodiščno leto za prodajo mineralne vode izjemno, smo že upoštevali pri korekturi srednjeročnega plana v začetku preteklega leta. Potem ni več vprašanje, zakaj smo toliko planirali, ampak je bistveno vprašanje in odgovor, zakaj planiranega nismo dosegli. Osnovni pokazatelji tega razmerja — planirano doseženo indeks nočitve domačih gostov 180.000 177.824 99 nočitve inozemcev 120.000 103.094 86 nočitve skupaj 300.000 280.918 94 prod. min. vode (v 000) 35,000 29,136 83 prodane BP (v 000) 2,000 — prodan plin C02 (v t) 1,800 1,753 97 število zaposlenih 796 783 98 .Ocenjena tržna situacija in napovedano zaostajanje splošne in osebne porabe sta bili osnovi za znižanje planskih nalog v letnem operativnem planu za leto 1976. S tem smo predvideli 292.600 nočitev, 32 milijonov steklenic mineralne vode in 1,650 ton plina C02 ter zaposlitev 873 delavcev. Na teh podatkih temeljijo tudi planske bilance uspeha in medsebojna razmerja v delitvi dela, delitvi in razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Organiziranost Organizacije niti v temeljnih organizacijah niti v delovni skupnosti v preteklem letu nismo spreminjali. V razgovorih je sicer že bila prisotna možnost, da organiziramo v zdraviliški dejavnosti dve temeljni organizaciji in pa potreba po konkretnejši opredelitvi komercialnega sektorja. Vendar smo tudi priprave na novo organiziranost prenesli v tekoče leto. V zdraviliški dejavnosti so organizacijske enote Zdravstvo in Gostinstvo in v okviru te Hotel Do- nat kot posebna obračunska enota in eno od sedmih poslovodstev. Polnilnica je interno razdeljena v delovne skupine, prav tako tudi vzdrževalna dejavnost. Delovna skupnost, ki je zadolžena za izvrševanje splošne, kadrovske, prodajne, finančne, knjigovodske, planske in razvojne funkcije, pa je razdeljena v tri sektorje in Center za znanstveno raziskavo mineralnih vod. V komercialni sektor so vključena tudi vsa založna skladišča mineralne vode, kot tudi obračun prevoza mineralne vode in plina do kupcev. Organizacija dejavnosti in proizvodnje je bila usklajena z možnostjo prodaje. Njen sezonski značaj pogojuje gibljivi obratovalni čas in neenakomeren delovnik vseh delavcev. Medtem ko Zdravstvo izven sezone skrajšuje obratovalni čas, so bili v gostinstvu celo leto odprti le štirje od 15 hotelov in štiri restavracije ter pet ostalih gostinskih objektov. Ostali hoteli, tri restavracije ni šest drugih gostinskih obratov pa je bilo odprtih le v določenem sezonskem obdobju. Polnilnica je obratovala 200 dni v dveh izmenah in 87 dni v eni izmeni. Opravljenih je 3.896 strojnih ur. Nove kapacitete so v plinarni omogočile delo v normalnem delovnem času. Storitve vzdrževalne dejavnosti so pomemben sestavni del Zdraviliške dejavnosti. Obseg del je opredeljen s potrebnim tekočim vzdrževanjem vseh sredstev in dogovorjenim investicijskim vzdrževanjem ter investicijami. Znanstveno raziskovalno delo je bilo vključeno neposredno v zdravstvu, razširjeno tudi z zunanjimi sodelavci, ter je stalno prisotno pri proizvodnji. Pogoji poslovanja Razpoložljive kapacitete se v primerjavi s preteklim letom niso bistveno spremenile. Organizacijsko smo bolje izkoristili hotel Donat, ki je bil odprt vse leto — v letu 1975 pa le od 20. februarja. V tem letu smo že uporabljali nove rentgenske naprave in novo opremo za gastroskopijo ter cevovod mineralne vode in plina. Med letom je usposobljena, obnovljena in na novo opremljena pralnica, konec leta pa je vključen tudi nov način za izboljšanje hotelskih kapacitet, katerih dobršen del bistveno zaostaja za standardom in postaja neprimerno urejen ter je zato pri izkoriščanju omejen le na konice povpraševanja. Novi zakonski predpisi o ugotavljanju in delitvi celotnega dohodka izločajo iz obračuna obravnavanega leta 3 % dohodka. Za izvajanje predpisov o zavarovanju plačil smo bili pripravljeni in organizirani. Njihov neposredni učinek je ugoden — skoraj preugodna likvidnostna situacija in tudi pozitivni učinki. Posredno pa — pavšalno ocenjujemo — so tudi ti predpisi služili stabilizaciji ter vplivali na zmanjšanje potrošnje, torej tudi na zmanjšanje obsega prodaje. Pri nabavi energije, vode in materiala ni bilo posebnih težav. Izjema je le oskrba s kvalitetnim mesom, ki smo jo zagotavljali s pokritjem dodatnih stroškov. V primerjavi s predhodnim letom so se bistveno povečale obveznosti za obresti od kreditov, na osnovi revalorizacije osnovnih sredstev pa tudi minimalna amortizacija, kar vse je vplivalo na prerazdelitev dohodka. H. A. INVESTICIJE V planu investicij za leto 1976 smo predvideli najnujnejšo nadomestitev opreme, zaključek odprtih investicij ter dve večji novi investiciji in sicer modernizacijo distribucije C02 plina in proizvodnjo dietetičnih brezalkoholnih pijač na osnovi mineralne vode iz Rogaške Slatine. Izvajanje prve je steklo, za drugo pa je bilo več vzrokov, da z izvajanjem nismo mogli pričeti. V prvi vrsti je bil vzrok zelo pozno odobren kredit pri Ljubljanski banki Ljubljana, nato pa smo morali zaradi spremembe uvoznih predpisov uvesti postopek za pridobitev so- glasja za uvoz opreme pri Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje, katerega pa kljub intervencijam nismo uspeli izposlovati v preteklem letu. Zaključena so bila iz preteklega leta nedokončana dela na trgovskih lokalih hotela Donat. Za investicijo cevovod mineralne vode in plina Gabernik — Podplat — Rogaška Slatina nam Elektro Celje kljub obljubam še vedno ni izvršil zunanjega priključka. V nadaljevanju prikazujemo izvršitev plana investicij: (Nadaljevanje na 2. strani) VRELCI Plan Izvršitev Dokončanje hotela Donat 2,065.366,75 2,065.366,75 Proizvodnja BP pijač 14,576.000,00 — Distribucija COz plina 7,000.000,00 5,910.468,80 Pralni stroji 1,365.242,40 1,365.090,90 Cevovod mineralne vode 756.200,00 1,054.355,05 Dopolnitev opreme TOZD Zdraviliška dejavnost 1,820.005,10 1,192.200,35 Dopolnitev opreme TOZD Polnilnica 1,938.198,65 1,432.875,45 Dopolnitev opreme TOZD Vzdrževalna dejavnost 556.960,00 534.736,15 Dopolnitev opreme DS Skupnih služb 183.700,00 132.920,55 Dopolnitev opreme iz rez. sredstev za nepredvidene nab. 300.000,00 166.485,70 Skupaj 30,561.672,90 13,854.499,70 Investicija distribucije C02 plina konec leta ni bila realizirana, pač pa so v času poročanja že vse cisterne na predvidenih nahajališčih in je distribucija plina že stekla. Investi- cija proizvodnja dietetičnih brezalkoholnih pijač, katera v letu 1976 ni bila začeta, pa je v času poročanja že v teku. DOSEŽEN OBSEG POSLOVANJA IN POSLOVNI USPEH Dosežen obseg poslovanja Medtem ko smo se v letu 1975 že približali rekordnemu številu nočitev, pri nočitvah inozemcev pa tudi dosegli najvišje število nočitev, se v preteklem letu od takih dosežkov oddaljujemo. V celi Rogaški Slatini je bilo 301.887 nočitev, od tega 110.943 nočitev inozemcev, kar je 10% manj kot v prejšnjem letu. Pri domačih gostih je 24 nočitev manj. Nesorazmerno je zmanjšanje pri številu inozemskih gostov za 14%. Najbolj se je znižalo število nočitev pri posebnih turističnih sobah za 23 %, v počitniških domovih za 16%, v hotelu Donat je za 9 % več nočitev, v ostalih hotelih Zdravilišča pa 5 % manj. Pri pregledu nočitev po narodnosti gostov ugotovimo, da jih imajo Nemci celo tretjino manj, Italijani za 28 % manj, Avstrijci za 7 % več. Vsi ostali inozemci imajo v strukturi le 3 % nočitev. Od domačih gostov je manj le Slovencev za 10 % in imajo 5 % manj nočitev. Več kot to — 8.135 nočitev ali 11 % pa je manj socialnih zavarovancev iz Slovenije. Manj je tudi nočitev po naročilu delovnih organizacij za 4.498 ali 30 %. Skupno število nočitev v Zdravilišču pomeni 59% izkoriščenost hotelskih kapacitet. Pri tem pa so hotel Donat in ostali boljši hoteli izkoriščeni od 72 do 84%; slabši neogrevani hoteli pa le do ene tretjine. Celotna jugoslovanska poraba mineralne vode se je tudi v obravnavanem letu še zmanjšala — za 2,6%. Naš delež v celotni prodaji je 6,8 % in se je od predhodnega leta za cel procent znižal. V skupni prodaji je 41 % Donata in 7,2 % za izvoz. V primerjavi s preteklim letom je Templa 18 % manj, Donata 8 % manj in izvoza 10% manj. Prodaja plina je 3,9 % večja kot v letu 1975. Vzdrževalna dejavnost je zaračunala 86.600 delovnih ur obrtniških skupin in oprala 644.908 kg perila. Poslovni uspeh Celotni prihodek Zdraviliške dejavnosti znaša 96,534.144,73 din in je za 15,3 % večji kot v predhodnem letu. V tem je povečanje v zdravstvu 11%, v hotelu Donat 43 % in v ostalih hotelih 9 %. Skupen delež zdravstva znaša petino doseženega celotnega dohodka, enakemu obsegu se približuje tudi hotel Donat, v ostalih hotelih pa je doseženo 58 % celotnega prihodka. Poprečno na vsakega gosta, ki je bil na zdravljenju, je zdravstvo doseglo 1.454 din dohodka, kar je 14 % več kot v letu 1975. Poprečno dosežena cena pensiona v hotelu Donat znaša 271,45 din in je za 24 % večja, v ostalih hotelih pa je 165,05 din in za 16 % večja kot v letu 1975. V obračunu uspeha je upoštevan s planom dogovorjeni prenos dohodka od koristnikov mineralne vode za kritje obresti od kreditov. Vendar še preostala obveznost za hotel Donat presega možnosti pokritja. Zato ta obračunska enota ob dogovorjeni enotni delitvi dohodka in osebnih dohodkov izkazuje nepokrito porabo dohodka, ki se pokriva v okviru temeljne organizacije. V ostalih hotelih znaša ostanek za sklade 3,2 % celotnega prihodka, polovica tega zneska pa je namenjena za sklad skupne porabe. V zdravstvu znaša ostanek za poslovni in rezervni sklad 13 % celotnega prihodka. Dohodek temeljne organizacije je večji za 11 %, razdeljen pa je bil za prispevke in obveznosti 26,4 %, za osebne dohodke in prejemke 68 %, za akumulacijske sklade 5,6 %. V primerjavi s preteklim letom se je zmanjšal delež skladov in tudi osebne porabe v korist obveznosti iz dohodka. Celotni prihodek Polnilnice je kljub povišani ceni mineralne vode za 8% nižji in znaša 50,001.754,22 din. V tem je 85 % dohodkov od mineralne vode, 11 % dohodkov od plina ter 4% ostalih in izrednih dohodkov. V navedenem znesku so kompenzirani odobreni rabati, skonti in popusti, ki so znašali poprečno pri mineralni vodi 10,5 % in pri plinu 12 % obračunane prodajne cene. Dosežena poprečna neto prodajna cena je za steklenico mineralne vode 1,50 din in za kg plina 3,16 din. Dosežen dohodek je za 5 % manjši kot v letu 1975. Razdeljen je za planske obveznosti v DO 20,1 %, prispevki in obveznosti iz dohodka 22,5 %, za osebne dohod- ke in prejemke 44,7 % in za akumulacijske sklade 12,7 %. V primerjavi s preteklim letom se je bistveno povečal delež obveznosti iz dohodka — predvsem prispevki interesnim skupnostim, ki so se povečali za 30 %. Medtem pa je masa obračunanih osebnih dohodkov večja za 19 %. Po dogovorjenih cenah obračunana vrednost dela vzdrževalne dejavnosti in vrednost uporabljenega materiala znaša 17,600.150,98 din, kar je za 11,7 % več kot v predhodnem letu in skupno z drugimi dohodki in eksterno realizacijo predstavlja celotni dohodek v skupnem znesku 19,051.378,78 din. Dosežen dohodek je večji za 19 % ter je bil porabljen za prispevke in obveznosti iz dohodka 16,2 %, za osebne dohodke in prejemke 77,1 % in za akumulacijske sklade 6,7 %. V primerjavi z delitvijo v letu 1975 je zmanjšan delež skladov, povečan pa delež osebnih dohodkov in prispevkov. Za posle, ki se po samoupravnem sporazumu skupno opravljajo, smo z letnim planom predvideli potrebna sredstva, ki predstavljajo celotni prihodek delovne skupnosti. S planom dogovorjen celotni dohodek je znašal za komercialni sektor 4,683.000 din, za Center v Mariboru 250.000 din in ostale sektorje DS 6,450.000 din, ter za skupne posle 5,355.000 din. Lastni iztržki in povečana cena založnih skladišč mineralne vode ter zaračunana dostava dopolnjujejo ta celotni prihodek, ki znaša skupno 29,879.212,03 din in je manjši od preteklega leta zaradi spremenjenega obračuna skupnih poslov. Po pokritju stroškov in po enotnih osnovah deljenega dohodka in osebnih dohodkov izkazujemo naslednja odstopanja: komercialni sektor presežek stroškov 41.682,09 din, skupni posli 508.488,03 in naknadno dogovorjeni posli — raziskave 198.782,95 din presežka stroškov. Center v Mariboru pa 9.179,95 din in ostali sektorji DS 2,083.860,71 din ostanka dohodka. Skupna razlika — ostanek dohodka je 1,344.087,59 din, ki je v letnem obračunu vrnjen temeljnim organizacijam. Presežek dohodka je v precejšnji meri rezultat doseženih tečajnih razlik in obresti od sredstev pri banki, kar je predvsem odvisno od ukrepov družbene, kreditne in denarne politike in zato te učinke ne moremo čvrsto planirati. Lahko pa že predvidevamo bistven izpad teh dohodkov v tekočem letu. Z bilancami uspeha je izvršen obračun — zakonskih obveznosti, ki so zaradi olajšav na osnovi investicijskih vlaganj na nerazvitem območju in izvoza mineralne vode, skupno za Zdravilišče 112.622,25 din, — obveznosti interesnim skupnostim po dogovorih in sporazumih, ki so v primerjavi z letom 1975 večje za 21 % ter znašajo 6,948.973,85 din, brez prispevkov delavcev in osebnega dohodka, ki smo jih odvedli v skupnem znesku 14,225.139,75 din in odtegnjenih drugih prispevkov in davkov, ki smo jih zbrali 1,755.253,85 din, — dogovorjene in obvezne vezave investicijskih sredstev iz obveznosti leta 1976 skupno 2,808.830,25 din, kar skupno predstavlja 33 % novo ustvarjene vrednosti in poprečno na vsakega zaposlenega delavca 33.015,10 din. Delitev dohodka na sklade in osebne dohodke je izvršena po sklepih zborov delavcev z upoštevanjem planske in dogovorjene prerazdelitve dohodka. To je omogočalo, da je vsaka temeljna organizacija opravila delitev dohodka v okviru dogovorjenih limit minimalne akumulacije in dogovorjene mase osebnih dohodkov po sporazumu v grupaciji naravnih zdravilišč. V istem sporazumu dogovorjena skupna poraba delavcev je zagotovljena s povečanjem sklada skupne porabe za 3,030.000,00 din. Iz sklada skupne porabe smo med letom izplačali poprečno 2.360 din na vsakega zaposlenega delavca. Poprečni mesečni izplačani osebni dohodek pa znaša 3.409,50 din neto. Rezervni skladi so povečani za 1,305.715,65 din, poslovni skladi temeljnih organizacij pa za 3,191.188,09 din. H. A. KAKO SMO PORABILI DELOVNI ČAS V preteklem letu je bilo po statističnih podatkih zaposlenih v Zdravilišču 783 delavcev, to pa predstavlja ca. 1,710.072 ur razpoložljivega delovnega časa. Od tako izračunanega fonda delovnega časa je bilo porabljeno za delo 1,276.157 ur, za državne praznike 44.450 ur, za dopuste letne, izredne, študijske in porodniške 176.191 ur in za boleznine 161.147 ur. Ur dela prek rednega delovnega časa je bilo evidentiranih 48.432. Od skupnega števila ur je bilo porabljeno v temeljnih organizacijah: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST, kjer je zaposlenih skupno 427 delavcev, je bilo porabljeno za delo 647.870 ur, kar je v primerjavi s preteklim letom za 0,5 % manj, polovico več pa je ur izven rednega delovnega časa in sicer 36.154 plačanih nadur za delo na državne praznike in ur iz podaljšanega delovnega časa. Saldo ur iz neenakomernega delavnika se je zmanjšal za 13.158 ur, nočnih ur je bilo opravljenih 20.555, za 38.041 ur je bilo porodniškega dopusta. Ure bolezenskih izostankov pa so se povečale za 39 % in znašajo 68.693 ur. Skupne evidentirane ure dela vseh oblik delovnega razmerja, pripravnikov in zaposlenih upokojencev so se zmanjšale za 3 %. V zdravstvu jih je 149.217, v restavracijah 336,249 ur, v recepcijah (hoteli) 125.537 ur, v hotelu Donat 154.117 ur in vodstvo TOZD 2.013 ur. TOZD POLNILNICA - Zaradi zmanjšanega obsega dejavnosti se je zmanjšalo tudi število zaposlenih in znaša v lem 1976 142 delavcev, to pa pomeni tudi 2% zmanjšanje plačanih ur dale v primerjavi z letom 1975. Ur rednega delovnega časa je bilo 250.162, kar je za 1 % manj, ure nočnega dela pa so se povečale za 14 % in jih je 10.199. Za delo na dan državnih praznikov in ur iz podaljšanega delovnega časa je bilo plačanih 4.923 ali za 20 % več. Saldo ur iz neenakomernega delavnika se je zmanjšal za 9 % to je za 295 ur. Za 33 % so se zmanjšale ure dopustov in državnih praznikov. Bolezenskih ur do 30 dni je 12.673, nad 30 dni pa 6.401, od tega 777 ur porodniškega dopusta in 1.090 ur invalidov, skupno v primerjavi z lanskim letom so se povečale za 134 %. Ob 14% zmanjšanju proizvodnje mineralne vode je v delovnih skupinah polnilcev, skladišča in avto-parka 146.280 evidentiranih ur, to je za 19 % manj od prejšnjega leta. Kljub 3% povečanju polnitve C02 se je poraba delovnega časa zmanjšala za 7 %. Delovne ure režijskih skupin — kurjači, vzdrževalci, vratarji, laboratorij in vodstvo so se povečale za 31 % in predstavljajo 33 % vseh ur dela v polnilnici. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST — V letu poročanja je bilo v Vzdrževalni dejavnosti zaposlenih 110 delavcev. Ur dela v rednem delovnem času je bilo porabljenih 190.059 in so se povečale za 3 %. Ure nočnega dela so se povečale za 153 % in znašajo 1.662, ur nadurnega dela in ur za delo na državne praznike je 4.735, kar je za 178% ali za 3.034 ur več. Saldo neenakomernega delavnika se je zmanjšal za 2.947 ur, to je _za 40 %. Nesorazmerno so se povečale ure boleznin, saj znašajo 18.834, to je za 8.943 ur več kot leto prej. Od tega boleznin do 30 dni 9.507 ur, nad 30 dni za 9.327 ur, od tega invalidnin 2.464 ur. DS SKUPNE SLUŽBE - Poprečno zaposlenih po statističnih podatkih ob koncu meseca je 105 delavcev. V DS skupne službe je plačanih ur dela 235.364, kar je za 6% več kot predhodno leto, od tega plačanih ur rednega dela 186.404. Ure nadurnega dela so se povečale zelo nesorazmerno, saj znašajo v letu 1976 2.530, leto poprej pa samo 264 ur. Za 69 % so se povečale ure bolniških izostankov, saj znašajo 16.505. Velik odstotek odpade na porodniške dopuste, ki znašajo 6.910 ur, v primerjavi s celotnimi bolniškimi je to 41 %, ur invalidov pa je 2.198. Skupaj evidentiranih ur je 202.291, kar je v primerjavi z letom 1975 za 8 % več. Od tega je v komerciali s potniki in založnimi skladišči 67.784 ur, kar je za 6 % več kot lani. V centru za raziskavo mineralne vode pa so se evidentirane ure dela zmanjšale za 51 % in znašajo 2.784 ur, v ostalih sektorjih pa so se povečale za 12% in jih je skupno 131.723. IZOSTANKI — Pravica delavca do izostanka je določena s predpisi oz. s sporazumom o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zato je število izgubljenih delovnih dni odvisno predvsem od teh določb, števila zaposlenih, starostne strukture zaposlenih, zaradi porodniških dopustov je večja odsotnost žena, predvsem pa vplivajo na to tudi delovni pogoji v katerih delavec dela. V letu poročanja imamo zelo neugoden premik pri bolezninah, na kar pa vplivajo v veliki meri porodniški dopusti, saj so se povečali za 8,896 ur, to je za 24 %. Ure izrednih dopustov so se zmanjšale za 34 %. Iz podatkov pa lahko vidimo, da neplačanih izostankov ni. Delež izostankov je v primerjavi z urami dela ostal nespremenjen 21,5%, kar znaša od 1,768.414 ur 336.105 ur. Največjo pozornost zaslužijo bolniški izostanki (brez porodniških dopustov in invalidov)), ki niso v kolektivu niti za posameznika za-željeni. Preračunano v izgubljene delovne dneve na zaposlenega nam dajo naslednjo sliko: DELOVNIH DNI 1973 za boleznine 1974 1975 1976 za 1973 vse 1974 izostanke 1975 1976 Zdravst. 15 15 19 25 52 54 54 62 Gostinst. 22 58 Polnilnica 26 22 19 18 61 56 54 42 Vzdrž. dej. 24 21 23 24 53 55 56 47 Skup. službe 14 10 16 13 50 46 53 47 Skupaj 19 17 19 21 54 53 57 53 Skupen podatek 21 dni boleznin poprečno na vsakega delavca je neugoden. Na prvem mestu je zdravstvo, kjer na vsakega posameznika odpade 25 dni, kar je veliko nad poprečjem, sledi vzdrževalna dejavnost, kjer število dni bolniških izostankov vsako leto raste in odpade poprečno na posameznika 24 dni. Zelo pa je presenetila polnilnica, katera se je lani prebila na poprečje, letos pa že pod in znaša 18 dni na posameznika. Skupen podatek vseh izostankov nas prepričuje, da smo poprečno 53 dni na leto izven delovnega mesta, to lahko rečemo 2 meseca na posameznika. Izostanki pa so po dejavnostih različni in so v zdravstvu najvišji, saj odpade na posameznika 62 dni, v gostinstvu pa 58 dni, kar je močno nad poprečjem. Ostale dejavnosti so pod poprečjem. IZRAVNAVA NEENAKOMERNEGA DELAVNIKA - Neenakomerni delavnik je nastal iz potrebe prilagajanja dejanskega števila zaposlenih s potrebnim delovnim časom ter želje po redni celoletni zaposlitvi in zmanjšanju sezonskih zaposlitev. V preteklem letu je bilo skupno zaposlenih poprečno 783 delavcev, za opravljene ure pa je bilo potrebno poprečno 780 delavcev. Odstopanje je bistveno od maja do oktobra, ko zaposleni z delom v podaljšanem času nadomeščajo od 4 do 11 % razlike v zaposlitvi. Ker se v tem času izplačujejo le OD za redni delovni čas, rezervirani osebni dohodek omogoča redne osebne dohodke v preostalih mesecih leta. KAKO SMO OBRAČUNAVALI UČINEK V LETU 1976 UČINEK — to je neke vrste nagrada za naše delo, pravzaprav za tisto, kar več ustvarimo kot je planirano. Obračunavamo ga v 40 enotah Zdravilišča, ki zajemajo 668 delavcev, 25 enot pa je na poprečju s 116 delavci in to vsak mesec. Izračun temelji na planu, ki se postavi za tekoče leto (to je plan ur in prometa) na prometu, ki ga ustvarimo in na opravljenih urah. Indeks med planom prometa in delovnih ur ter njihovo realizacijo predstavlja % učinka. Vendar je to le predlog za izplačilo VT učin- ka. Namreč sveti posameznih enot se odločijo ali se ta predlog spremeni ali ostane enak. Primer: ure promet indeks % učinka plan real. plan real. ure promet 5.168 4.662 5.200 5.530 90 106 16 Takšen način obračuna velja za ZDRAVSTVO pri zdravnikih, medicinskih sestrah, fizioterapiji, pivnici, laboratoriju, sprej. pisarni, dvigalu in zajema 72 delavcev; rtg, stacionarij in čistilke so skupaj s 13 delavci na poprečju. Njihov promet pomeni pri zdravnikih in medicinskih sestrah — število zdravniških pregledov; fizioterapiji — število fizioterapevtskih postopkov; v pivnici — število pitja mineralne vode, ki ga iz pitnih kart preračunamo na enkratno pitje; pri dvigalu se sestoji promet iz zneska zdravniških pregledov in fizioterapevtskih storitev; pri sprejemni pisarni in laboratoriju pa iz zneska zdrav, pregledov, fizioterapevtskih storitev in enkratnega pitja mineralne vode. Enak obračun učinka velja za RESTAVRACIJE in HOTELE^ in se v restavracijah deli na strežbo in kuhinjo. Pri strežbi je za posameznika zelo važen njegov promet. Namreč od skupne mase, ki je namenjena za izplačilo učinka za enoto — npr. za strežbo Zdraviliški dom, se določenim natakarjem obračunava učinek po prometu. To je veljalo v lanskem letu 1976. Za vnaprej pa se pripravlja obračun za strežbo, ko bo celotni osebni dohodek za posameznika odvisen od njegovega prometa. Pri hotelih predstavlja promet število nočitev. V tem obračunu je vključena recepcija s sobaricami po hotelih. V obračun učinka je pri restavracijah in hotelih vključeno 341 delavcev. Od tega odstopa tehnično vodstvo z 28 delavci, ki je na poprečju restavracij in hotelov, direktor TOZD 1, ki je na poprečju celotnega TOZD 1 (zdravstvo, restavracije in hoteli) ter 6 poslovodij, ki so na poprečju posameznih enot. Za TOZD 1 je bil v letu 1976 poprečno izplačani učinek 30 para neto, celotna masa izplačanega učinka pa predstavlja 13 % mase, BILANCE STANJA- Sredstva ter njihove vire nam prikazuje obrazec Bilanca stanja na dan 31. 12. za vsako posamezno TOZD in DS skupne službe ter zbirni obrazec za delovno organizacijo. Kaj nam pokaže zbirni obrazec bilance stanja? Da imamo v Zdravilišču skupnih sredstev v aktivi 481.757.179,80 din in seveda prav toliko virov sredstev. Največji delež bilančne vsote so poslovna sredstva in sicer 441,185.248,77 din ali 91,58 %, rezervnih sredstev 2,42 % ali 5,851.843,28 din ter sred. skupne porabe 6% ali 15,130.848,78 din. Osnovna sredstva kot del poslovnih sredstev izkazujejo vrednost 267,672.619,44 din ali 60,67%. Tudi v letu 1976 je bilo potrebno opraviti revalorizacijo za nekatera osnovna sredstva. Skupen učinek ki smo jo dobili iz neto vrednosti kalkulativne točke (0,0230). Obračun učinka v TOZD 2 temelji na normi in ga obračunavamo za polnilnico, skladišče in plinarno. Ostali, to je vodstvo polnilnice, vratarji, kurjači, avtopark in vzdrževalna skupina pa prejemajo poprečje. Osnova za učinek je strojna norma v polnilnici in delovna norma v skladišču. Primer: 264 proizv. ur X 9.600 steki, na uro je norma 2,534.400 steklenic; pri polnitvi 2,878.991 steki, je dosežen učinek 14 %. Proizvodni čas je odvisen od ur obratovanja in pripravljenega časa; proizvodnja mineralne vode na uro pa tudi od stroja, ki obratuje. Zato se norma od meseca do meseca razlikuje. V skladišču predstavlja normo število prodanih steklenic mineralne vode na uro; v plinarni pa kg proizvedenega plina na delovno uro, vendar je pri plinarjih za vse mesece določen enak normativ. V TOZD 2 je v obračun učinka vključenih 142 delavcev, od tega jih je 51 na poprečju. V letu 1976 so dosegli poprečno 36 para učinka — neto. Celotna masa izplačanega učinka z TOZD 2 v letu 1976 predstavlja 16 % mase, ki jo dobimo iz neto vrednosti kalkulativne točke. V TOZD 3 pa obračunavamo učinek le v pralnici, kjer je zaposleno 23 delavcev. Osnova je prav tako norma — to je kg opranega perila na uro. Indeks med normo in realizacijo pomeni % učinka. Ostale enote v TOZD 3, kar predstavlja 87 delavcev, so na poprečju celotnega zdravilišča enako kot SDS (105) delavcev. V letu 1976 je bila poprečna neto vrednost učinka za Zdravilišče 31 para. Masa letnega učinka pa predstavlja 13 % celotne mase, ki jo dobimo iz neto vrednosti kalkulativne točke v letu 1976. PREGLED SREDSTEV revalorizacije znaša 5,243.484,73 din povečanja poslovnega sklada. Zaloge materiala, drobnega inventarja, nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov znašajo 16,839.929 din ali 3,82% vseh poslovnih sredstev. Plasmaji iz poslovnih sredstev so v znesku 8,624.598,85 din ali 1,95%, ostalo pa so druga obratna sredstva. V virih poslovnih sredstev pokriva lastni vir poslovnih sredstev, to je poslovni sklad, 42,77 % vseh poslovnih sredstev, z dolgoročnimi in srednjeročnimi krediti na 23,12 odstotkov. Za posamezne TOZD so podatki podrobneje prikazani v nadaljevanju poročila. Bilanca stanja Zdraviliške dejavnosti izkazuje knjižno vrednost vseh sredstev v znesku 248,992.413,78 (Nadaljevanje na 4. strani) IN VIROV VRELCI VRELCI din. V teh sredstvih je vsebovano 96% poslovnih sredstev, 1,30% sredstev rezerv ter 2,5% sredstev skupne porabe. V poslovnih sredstvih je 79,5% osnovnih sredstev, 2,19 % zalog materiala in drobnega inventarja, ostalo pa so terjatve. 59,5% vseh sredstev je pokrito z lastnimi skladi, 32,56 % je pokrito z dolgoročnimi krediti, 0,22 % s srednjeročnimi krediti ter le 3,92% z drugimi kratkoročnimi viri. Za TOZD Polnilnica znaša knjižna vrednost vseh sredstev 96,142.396,88 din. V teh sredstvih je 95 % poslovnih sredstev, 2 % rezervnih sredstev ter 2,4 % sredstev skupne porabe. Osnovna sredstva pomenijo 39,8% vseh poslovnih sredstev, knjižna vrednost zalog materiala, drobnega inventarja in embalaže predstavlja 10,6 % in terjatve 8,5% od poslovnih sredstev. Viri lastnih poslovnih sredstev, to .so sredstva poslovnega sklada, znašajo 46,4 % vseh poslovnih sredstev. Z dolgoročnimi krediti pokrivamo 17,9% ter s srednjeročnimi krediti 0,1 % poslovnih sredstev. Preostali del poslovnih sredstev pokrivamo s kratkoročnimi viri poslovnih sredstev to je 35,6 %. Za TOZD Vzdrževalna dejavnost znaša knjižna vrednost sredstev 24,136.209,10 din. Od tega je 2,77 % rezervnih in 6,45 % sredstev skupne porabe, ostalo 90,2% pa so poslovna sredstva. V poslovnih sredstvih predstavljajo osnovna sredstva kar 37,7%, zaloge materiala, drobnega inventarja, nedovršene proizvodnje in gotovih proizvodov 6,09 %, v terjatvah 49,16 % ter plasmajih iz poslovnih sredstev 7,05%. Od virov poslovnih sredstev predstavljajo poslovni sklad 63,5 % in le 20,60 % pokrivajo dolgoročni in srednjeročni krediti. Bilanca stanja Skupnih služb izkazuje na dan 31. 12. 1976 112.486.160,04 din bilančne vsote. Poslovna sredstva vključujejo 37,2 % osnovnih sredstev, ki so nabavljena za funkcioniranje skupnih služb in združenega poslovanja. Denarna sredstva za celotno delovno organizacijo so izkazana v bilanci stanja v skupnih službah, terjatve pa le v znesku, ki se nanaša na poslovanje skupnih služb. Skupne službe nimajo lastnih virov poslovnih sredstev in rezervnega sklada. Imajo pa sklad skupne porabe in sicer del skupnih sredstev v razmerju števila zaposlenih. POSLOVANJE TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Osnovne značilnosti poslovanja TOZD Zdraviliška dejavnost v tem letu so: nazadovanje fizičnega obsega planirane realizacije in indeksa 1975/76 in popolna stagnacija vlaganj v razširjeno reprodukcijo. Vzroki za opisano stanje so zunanji in tudi notranji. Med zunanjimi vzroki so najpomembnejši tile: možna restrikcija skladov namenjenih za zdraviliško zdravljenje, ki so jih izvrševale regionalne zdravstvene organizacije in tudi TOZD, ki so doslej pošiljali svoje člane na kopališko zdravljenje. Vzrok za padec obiska zah. nemških pacientov je identičen s popreje opisanim pri nas, le da zdravstvena zavarovanja iz ZR Nemčije v celoti odklanjajo zdravljenje v breme svojih skladov. To pa ni edini razlog. Določene restriktivne ukrepe izvajajo tudi v avstrijskem zavarovanju. Navzlic zaostrenemu vprašanju med obema državama glede manjšinskih vprašanj, pa smo pri nočitvah avstrijskih državljanov dosegli znatno višji indeks. Analogno bi lahko sklepali, da je vzrok za padec obiska iz ZR Nemčije iskati v popolni odsotnosti naše propagande na tem tržišču. Zaznamujemo tudi nižji indeks pri prodaji hrane a la carte in pijač. Vzroki so pri štednji v domačem poslovnem turizmu pa delno tudi pri naši neprilagojeni ponudbi. Menim, da je skoraj nobena propagandna akcija na domačem tržišču eden glavnih notranjih vzroč-nikov za nazadovanje indeksa realizacije. Investicijska dejavnost v nove naložbe je bila nepomembna, saj je vseboval plan le nujne nabave inventarja (ca. 1,369.000). Največji del sredstev pa je bil porabljen za odplačilo anuitet za medsebojna posojila med TOZD, obvezne oro-čitve, obresti — interkalarne itd. V hidroterapiji smo uvedli mineralne kopeli z donat vodo iz Kostrivnice. Znižali smo režijske stro- ške pri porabi sladke vode, COz in delno pri električni energiji. V gostinskem delu TOZD nismo imeli sprememb glede ponudbe. Hotel Donat je v času poslovanja t. j. 20. 2. 1975-31. 12. 1976 dosegel poprečno število nočitev 154 na en dan oz. 74%. Rezultat je nadpoprečen. Oskrba z osnovnimi živilskimi artikli ni bila problematična. Delo samoupravnih organov Zbori delavcev so bili sklicani na šest zasedanjih. Zasedali so tudi na ločenih sejah (zjutraj ali popoldne, paralelno z delavci iz Terapije). Poprečna udeležba je znašala 61 %. Izostanke so povzročili delavci v odsotnosti vsled bolniške, dopustov ali pa opravljanja rednega dela v času zasedanja zborov. Sklepali so o delitvenih razmerjih OD, o posojilu za ceste, o samoupravnih sporazumih s samouprav, interes, skupnostmi, o osnutku ZZD, o samoupravnem prispevku iz OD, o poročilih vodij delegacij itd. Delavski svet TOZD je zasedal na 9. sejah. Sklepčnost' je bila podana s poprečno udeležbo 58%. Obravnaval je poleg tekoče problematike še o uporabi investicijskih sredstev, cenah za 1. 1976 in o politiki cen in rabatov, o sindikalni listi, o pokrivanju stroškov za skupne posle, sprejem nekaterih samoupravnih aktov, o delitvi dohodka in o zaključnem računu 1975, o izključitvah delavcev itd. Svet za zdravstvo je v mejah svojih pristojnosti zasedal na 12 sejah, ravno tako tudi svet za gostinstvo na 19 sejah. Neposredne naloge vsebovane v srednjeročnem programu so v izvršitvi obnovitvenih del v hotelih, ki nimajo v sobah lastnih sanitarnih napeljav (WC — prha). Spričo skokovitega porasta stanovanjskega standarda v SFRJ — se gostje zelo neradi odločijo za nastanitev v naših hotelih, ki tega standarda nimajo (Strossmayerjev dom, Styria, Boč, Turist, Trst, Slatinski dom, Beograjski dom, ali skoraj 50% vseh nastanitvenih zmogljivosti. Razmerje je zelo neugodno tudi za formiranje ponudbe agencijam, ki sploh ne jemljejo v zakup neopremljenih (sanitarno) sob. Že za dohitevanje zamujenega bi morali vsako leto obnoviti ca. 150 ležišč. ZDRAVNIŠKI PREGLEDI PO VRSTAH IN NAČINU PLAČILA: Domači gosti na družbene stroške 1974 1975 1976 Indeks 76 : 74 76 : 75 — prvi pregled 4.444 4.275 4.282 96 100 — ponovni 10.093 10.668 12.715 125 119 — spec. prvi 381 905 799 209 88 — spec. ponovni 1.217 2.481 2.066 169 83 — superspec. prvi 75 56 90 120 160 — superspec. ponovni 252 319 388 153 121 Skupaj 16.462 18.704 20.340 123 108 Domači samoplačniki — prvi pregled 1.626 1.480 1.399 86 94 — ponovni pregled 672 737 773 115 104 — spec. prvi 752 997 846 112 84 — spec. ponovni 283 295 292 103 98 — superspec. prvi 295 236 283 95 119 — superspec. ponovni 73 58 77 105 132 Skupaj 3.701 3.803 3.670 99 96 Inozemski gosti — prvi pregled 3.615 3.696 3.318 91 89 — ponovni pregled 3.544 3.746 3.751 105 100 — spec. prvi 1.303 1.834 1.960 150 106 — spec. ponovni 935 1.336 1.101 117 82 — superspec. prvi 413 412 419 101 101 — superspec. ponovni 192 221 133 69 60 Skupaj 10.002 11.245 10.682 106 94 Stacionarij — prvi pregled 514 945 839 163 88 — ponovni pregled 507 870 811 159 93 Skupaj 1.021 1.815 1.650 161 90 Vsi prvi pregledi 13.418 14.836 14.235 106 95 Vsi ponovni pregledi 17.768 20.731 22.107 124 106 Vsi zdrav. 25.015 26.417 27.888 111 105 Vsi specialistični 4.871 7.848 7.064 145 90 Vsi superspecialistični 1.300 1.302 1.390 106 106 Vsi pregledi skupaj 31.186 35.567 36.342 116 102 Storitve januar—december 1976 1976 1975 Indeks Zdravniški pregledi 36.342 35.567 102 Kopeli 164.913 171.979 95 Postopki 36.667 41.173 89 Gastroskopije — Esofagogastroduodenoskopija 558 posegov 378.993,60 din — Esofagogastroskopija 54 posegov 12.225,60 din — Esofagoskopija 2 posega 452,80 din Skupno: 614 posegov 391.672,00 din Razčlenitev po regijah in plačnikih ZSZ Celje 440 posegov ZSZ Maribor 66 posegov OD dodatna faktura 50 posegov ZSZ Ljubljana 8 posegov ostali ZSZ 9 posegov samoolačniki 37 posegov komerciala zdrav. 4 posegov Skupaj 614 posegov Rektoskopija Opravljenih 47 posegov 7.755 din Razčlenjeno: — oskrbni dan — dodatna faktura 1 posegov — ZSZ Celje 6 posegov — ZSZ Maribor 1 poseg — samoplačniki 17 posegov Skupaj 47 posegov Elektrokardiogram Število opravljenih elektrokardiogramov ZSZ Celje 102 EKG OD in samoplačniki 764 EKG Skupno 866 elektrokardiogramov FIZIOTERAPIJA Opravljenih je bilo 201.580 postopkov. Po številu storitev je bilo največ opravljenih: Indeks — mineralnih kopeli 78.616 97 — fango obloge 51.974 100 — podvodne masaže 20.576 91 — smrečne kopeli 11.744 96 — gimnastike 14.031 83 Vseh storitev v fizioterapiji je bilo: — fizioterapija 164.913 95 — elektroterapija 10.805 95 — kinezioterapija 25.862 86 Sešteto vse skupaj je 201.580 storitev. Primerjano z letom 1975 je indeks 94,5. 1974 1975 1976 Indeks 76 : 74 76 : 75 Januar 5.943 6.684 7.813 131 116 Februar 5.7G1 5.939 8.160 141 137 Marec 11.317 11.962 13.454 118 112 April 16.098 18.540 17.284 107 93 Maj 20.393 23.266 21.199 103 91 Junij 19.649 23.461 20.948 106 89 Julij 21.975 21.727 21.648 98 99 Avgust 23.970 25.742 23.238 98 90 September 23.971 27.919 25.057 107 91 Oktober 19.679 24.529 20.558 104 83 November 11.500 13.588 13.218 112 97 December 9.839 9.795 8.403 85 85 SKUPAJ 190.095 213.152 201.580 106 94 Opravljene kopeli po vrstah Hidroterapija za obdobje treh let: Indeks 1974 1975 1976 76 : 74 76 : 75 Mineralne kopeli 71.740 80.652 78.616 109 97 Štanger 1.851 1.367 1.799 97 131 Podvodna masaža 20.008 22.396 20.576 102 91 Fango obloge 48.768 51.565 51.974 106 100 Smrečne kopeli 8.367 12.228 11.744 140 96 Japonske kopeli 744 513 120 26 23 Štiricel. kopeli 2.788 3.027 18 0 0 Izmenič. kopeli 11 15 136 C02 suha kopel 32 36 2 6 5 Sedeča kopel 12 2 Električna kopel 22 8 Velika procedura 10 Narašču. kopel 98 68 21 21 30 Kneipp 47 91 2 4 2 Parna kopel 1 1 100 Navadna kopel 58 14 25 43 178 Skodski tuš — 1 — SKUPAJ 154.546 171.979 164.913 106 95 Opravljeni postopki po vrstah za obdobje treh let: Elektroterapija Indeks 1974 1975 1976 76 : 74 76 : 75 UKV 1.945 1.006 797 40 79 Mikroval 548 618 623 113 100 Jonomodulator 1.709 1.185 1.760 102 148 Ultrazvok 112 32 1 0 3 Faradizacija 1.024 762 694 67 91 Galvanizacija 1 1 8 800 800 Elektrovibracija 123 166 30 24 18 Zarnični lok 15 116 154 1026 132 Quarc 52 67 75 144 121 Solux 111 56 10 9 17 Inhalacije 4.298 4.929 4.268 99 86 Nemictodyn — 2.376 2.385 — 100 SKUPAJ 9.938 11.314 10.805 108 95 Kinezoterapija 1974 Indeks 1975 1976 76 : 74 76 : 75 Lumbex 512 445 197 38 44 Glison 554 617 311 56 50 Pearle 201 188 135 67 71 Gimnastika 13.580 16.865 14.031 103 83 Razgibavanje 3.738 3.051 2.477 66 81 Razgibavanje v vodi 127 31 257 202 829 Masaža 6.786 8.545 8.393 123 98 Dihalne vaje 58 90 58 100 64 Namizni tenis 55 27 3 5 11 SKUPAJ 25.621 29.859 25.862 100 86 Plačane in kreditirane kopeli po načinu plačanja in vrstah: Kopeli Plačano Kredit. Kure 1976 % plač. od skup. štev. 1975 % plač. od skup. štev. Mineralne 36.459 38.784 3.373 46,3 47,4 Stanger 764 974 61 42,4 59,9 Podvodna masaža 12.725 5.072 2.779 61,8 55,0 Fango obloge 23.908 25.765 2.301 45,9 47,7 Smrečne kopeli 1.857 9.852 35 15,8 14,6 Japonske kopeli 94 — 26 78,3 51,8 Stiriceličnc 4 14 22,2 26,2 Izmenične 9 7 53,3 36,3 C02 suha kopel 2 100,0 30,5 Sedeča kopel 100,0 Električna kopel 100,0 Velika procedura Naraščajoča 18 3 85,7 44,1 Kneip 2 100,0 76,9 Parna kopel 1 Navadna kopel 6 19 24,0 100,0 Škotski tuš — — — — — SKUPAJ: 75.847 80.491 8.575 47,1 44,2 1976 1975 Postopki: Plačano Kredit. Kure */o plač. od % plač. od skup. štev. skup. štev. UKV 140 657 17,5 15,9 Mikroval 21 602 3,3 7,7 Junomodulacija 509 1.235 16 28,9 40,6 Ultrazvok 1 40,6 Faradizacija 30 664 4,3 3,2 Galvanizacija 6 2 75,0 100,0 Elektrovibracija 38 2 93,3 87,9 Zarnični lok 40 114 25,9 37,0 Qvarc 18 57 24,0 68,6 Solux 6 4 60,0 23,2 Inhalacija 2.596 1.560 112 60,8 61,6 Nemikrodin 572 1.787 26 23,9 27,8 SKUPNO: 3.966 6.685 154 36,7 41,3 Plačane in kreditirane kopeli po načinu plačanja in vrstah: Kinezioterapij Plačano Kredit. Kuro 1976 % plač. od 1975 ®/o plač. od skup. štev. skup. štev. Lumbex 21 166 10 106,0 19,3 Glison 204 205 2 33,4 27,2 Pearle 36 99 26,6 17,5 Gimnastika 7.453 2.683 3.895 53,1 44,1 Razgibavanje 96 2.381 3,8 2,9 Razgib. v vodi 13 244 5,0 9,6 Masaže 5.231 2.472 640 62,3 61,9 Dihalne vaje 2 56 — 3,4 i,i Namizni tenis 3 — — 100,0 36,2 SKUPAJ: 12.959 8.306 4.597 50,1 44,0 Nekaj o problematiki zdravstvene enote Smernice razvoja našega zdravilišča v letu 1976 so bile podane z dejstvom, da je naša ustanova postala Center za rehabilitacijo gastroenteroloških bolnikov. Razumljivo je, da je naša ustanova povezana z vsemi gastroenterološkimi enotami Jugoslavije, pa tudi inozemstva, pri čemer mislimo predvsem na Avstrijo in Nemčijo. Razen tega je Zdravilišče Rogaška Slatina stalni sedež Gastroente-rološke sekcije LRS, kar mu daje praktično vodilno vlogo v tej stroki. Naša diagnostika se je v zadnjem letu znatno razširila, saj razpolagamo sedaj z dovršeno urejeno endoskopsko enoto in samo v preteklem letu smo gastroskopsko pregledali 640 bolnikov. Nabavljena je bila tudi nova rentgenska aparatura Koch-Sterzel. Naša izbira se je pokazala kot zelo dobra, saj v teku leta praktično nismo imeli popravil. Kritično je vprašanje stalnega rentgenologa. Naš centralni laboratorij sicer ustreza vsakodnevni rutini, vendar nimamo aparatur, s katerimi bi lahko izvrševali modernejšo diagnostiko. Predlagali smo nabavo novih aparatur, ki pa so precej drage in bo nabava verjetno odvisna do razpoložljivih finančnih sredstev. Sestrski kader bi sicer zadostoval, zaradi porodniških dopustov pa nastajajo praznine, ki jih bomo v tem letu sicer lahko z nadomeščanji izpopolnjevali. Fizioterapija ima, kakor izgleda, dovolj kadra na razpolago in verjetno med letom ne bo posebnih problemov. Še vedno je kočljivo vprašanje dietetičark, na objavljeno mesto se nihče ne javi, potrebujemo pa nujno še eno dietetičarko, kajti v primeru bolezni ali nosečnosti ostanemo brez nje. Pri našem tipu ustanove pa sloni del zdravljenja na dieti in moramo stremeti za tem, da bomo izpopolnili opisano vrzel. Zlasti Gastroenterološka klinika, Interna in Kirurška iz Ljubljane nam tekoče pošiljajo bolnike v nadaljevanje bolnišničnega oziroma kliničnega zdravljenja. Vedno znova ugotavljamo, da je število postelj v stacionariju premajhno in tako se zgodi, da imamo včasih bolnike, ki bi na vsak način morali biti na stacionariju, dislocirane po drugih hotelih, kar je nevzdržno pa tudi nevarno, saj bi v slučaju kakšnih komplikacij nudenja odgovarjajoče pomoči ne prišlo pravočasno. Zato predlagamo, da se stacionarij razširi in sicer tako, da bo v prihodnjem letu zavzemal celotno III. in II. nadstropje severnega trakta Zdraviliškega doma. Raziskovalno delo v okvirju našega zdravilišča je omejeno predvsem zaradi pomanjkanja časa. Pri polni obremenitvi si je težko zamisliti, da bi kdo od zdravnikov imel še časa za raziskovalno delo, ki je včasih dolgotrajno in tudi naporno. Kolikor nam čas dopušča, še vedno raziskujemo vprašanje delovanja magnezija. Ker pa z izotopi delo v naši ustanovi ni mogoče, smo odvisni predvsem od Kliničnih bolnic v Ljubljani. V_______________________________________________J 5 VRELCI VRELCI POSLOVANJE BIOKEMIČNEGA, HEMATOLOŠKEGA IN URINSKEGA LABORATORIJA Delo v laboratoriju je opravljalo pet oseb, in to vodja laboratorija, trije laboratorijski tehniki in pomožni laboratorijski delavec. Od februarja do konca oktobra smo k rednemu delu priključili še raziskovalno delo, pri čemer je bila odvzeta kri 100 osebam. Laboratorij je bil pri tem udeležen z odvzemom materiala, pripravo za prenos v Ljubljano v laboratorije Kliničnega centra in še z dodatnimi preiskavami, ki jih je opravil sam. Kljub povečanemu obsegu dela, je teklo to brez zastoja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je pri enakem številu zaposlenih in na splošno nekoliko znižanem pritoku bolnikov, delo v laboratoriju v glavnem povečalo, tako da so nekateri indeksi močno nad 100. Padec smo zabeležili le v manjšem obsegu. Kljub načrtom in planiranju nabave novih instrumentov, le-teh iz finančnih razlogov nismo dobili, čeprav bi bili zelo potrebni zaradi raznolike in točnejše diagnostike. Statistični pregled opravljenih laboratorijskih določitev in primerjava med 1975 in 1976 letom: Vrsta določitve: Štev. določitev kredit. + samopl. 1975 1976 Indeks Krvni sladkor 2145 2230 104 GTT 134 133 99 Dnevni profil krvnega slad. 170 195 115 Bilirubin 2208 1572 71 Timol 1489 1528 103 SGPT 1371 1359 99 SGOT 766 1383 180 BST 22 26 118 Holesterol 1028 1158 113 Mancke-Sommer 62 43 69 Sečnina 218 312 143 Sečna kislina 402 714 178 Diastaza 242 269 111 Eritrociti 1363 1347 99 Levkociti 1238 1103 89 Hemoglobin 1355 1297 96 Barvni indeks 914 620 68 Dif. krvna slika 378 275 73 Trombociti 59 83 141 Čas krvavitve 4 15 375 Čas strditve 4 13 325 Protrombinski čas 36 93 258 Valenca štetja 36 14 39 Skupno: 15644 15782 101 GOSTINSTVO ali kako drugače. V letu, za katerega poročamo, je bilo tudi 6 zborov delavcev, na katerih so razpravljali o zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost. V 14 hotelih je skupno 1301 postelja. Od tega je 1 hotel A kategorije, ostali pa C in D. Hotel Bohor je trenutno zaseden po naših delavcih. Sobe oddajajo v 3 recepcijah, od teh je ena v hotelu Do-nat, druga v hotelu Pošta, kjer oddajajo sobe v glavnem samoplačnikom, tretja pa je v hotelu §tyria, ki oddaja sobe tako imenovanim kreditiranim gostom. Taka razdelitev je smotrna in jo je treba tudi vnaprej obdržati. V letu 1976 smo dosegli 280.918 nočitev. Od tega v hotelu Donat 54.658, to je za 8 % več kot v preteklem letu. Ostale nočitve so bile dosežene v drugih hotelih in jih je bilo za 5% manj kot v preteklem letu. Ta izpad je pripisati v glavnem zmanjšanemu številu kreditiranih gostov. Izkoriščenost prenočitvenih kapacitet na podlagi dobe obratovanja hotelov je bila v letu 1975 79% v letu 1976 pa 76% ali za 3 % manj. Ta padec je skladen z manjšim številom doseženih nočitev v letu 1976 nasproti nočitvam v preteklem letu. Poprečna doba bivanja je bila v letu 1975 9,80 dneva, v letu 1976 9,53 dneva. Na to zmanjšanje je vplival že omenje- Enota gostinstvo sestavlja skupno z zdravstvom enoto TOZD zdraviliška dejavnost. Znotraj gostinske enote deluje 7 poslovodstev in sicer: 1. poslovodstvo hotela Donat, ki vključuje celoten hotel, kavarno nova terapija in bife športno igrišče; 2. hotelsko poslovodstvo, ki vključuje vse prenočitvene kapacitete starega dela in recepcijo pri Pošti in Styrii; 3. poslovodstvo Zdraviliški dom s klubskimi prostori v Zdraviliškem domu in slaščičarno Zagrebški dom; 4. poslovodstvo Pošta z restavracijo Bellevue in kavarno Park; 5. poslovodstvo Slovenski dom z restavracijo Soča; 6. poslovodstvo Bohor z Vinotočem; 7. poslovodstvo Sonce s kegljiščem in bifejem v kopališču. Glede na specifičnost zgoraj omenjenih dveh dejavnosti je v samoupravnih aktih določeno, da se nekatere samoupravne pravice izvršujejo prek svetov zdravstvene in gostinske enote. Svet hotelske enote je imel v letu 1976 19 sej s poprečno 72% udeležbo. 7 poslovodstev, 22 obračunskih enot, 38 poprečno zaposlenih v gostinstvu in 35 vajencev pa terja, da se samoupravljanje še bolj decentralizira, mogoče z zbori delavcev po poslovodstvih ni padec kreditiranih gostov, ki pri nas bivajo dalj časa in pa večji obseg tako imenovanega seminarskega turizma, kjer je poprečna doba bivanja 1 do 2 dneva. Glede na delež konstantnih stroškov nasproti skupnim stroškom hotelov, ki so znatno večji od variabilnih, so rezerve predvsem v boljšem izkoriščenju kapacitet In prav tu bi moral biti prispevek naše propagandne službe večji. Izpad 7.129 nočitev nasproti letu 1975 je pripisati v glavnem manjšemu številu prenočitev inozemskih gostov, ki jih je bilo za 9.515 manj kot v preteklem letu. Iz tega sledi, da smo pri domačih gostih zabeležili celo večje število prenočitev kot v preteklem letu. Delež prenočitev gostov iz Avstrije nasproti skupno ustvarjenim nočitvam inozemskih gostov v letu 1976 je 60,3 % ali za 10,3 % več kot v preteklem letu. Padec pa beležimo pri nočitvah gostov iz Zvezne republike Nemčije, saj je bil njihov delež v letu 1975 27,2 %, v letu 1976 pa je padel na 20 % — v absolutni številki pa je bilo manj doseženih nočitev gostov iz ZRN za 10.047. Manjši je tudi delež nočitev gostov iz Italije in sicer od 19,9% v letu 1975 na 16,4 % v letu 1976. Od skupnega števila ustvarjenih nočitev v letu 1976 je bilo 177.824 nočitev domačih gostov in 103.094 nočitev tujih gostov. Iz tega sledi, da je bilo razmerje 37/63 v korist domačih gostov. Na splošno lahko ugotovimo, da z doseženim številom nočitev nismo zadovoljni. Padec nočitev kreditiranih gostov je zaskrbljujoč in terja intenzivno obdelavo tržišča na tem področju. Z intenzivno in kontinuirano propagando pa lahko v bodoče dosežemo oziroma popravimo izpad nočitev inozemskih gostov. Mogoče bi kazalo predvsem v ZRN usmeriti propagando na obisk upokojencev, predvsem v času izven sezone, ko naše kurijive kapacitete niso zadosti izkoriščene. V hotelih je bilo število opravljenih delovnih ur manjše od planiranih oziroma znatno manjše kot je bil izpad planiranih nočitev. Temu ustrezno je povečana produktivnost dela za 4 %. Navedena povečana storilnost, ki je izračunana na podlagi planiranih in realiziranih storitev pa je samo navidezna. Če primerjamo, koliko opravljenega delovnega časa je odpadlo na 1 realizirano nočitev v zadnjih 4 letih, pa dobimo dokaj različno sliko, ki je razvidna iz tabele: leta 1973 32 minut na eno nočitev leta 1974 31 minut na eno nočitev leta 1975 34 minut na eno nočitev leta 1976 37 minut na eno nočitev Na prvi pogled bi rekli, da je produktivnost v letih 1975 in 1976 padala. To pa je samo računski podatek, za katerim moramo poiskati vzroke. Leta 1975 smo odprli hotel Donat — A kategorije. Tako visoka kapaciteta zahteva tudi storitve na višjem nivoju — to je z drugo besedo — več časa na 1 nočitev. Zato beležimo v teh dveh letih v skupnih številkah več porabljenega časa na eno nočitev. V sklopu prehrambnih obratov je 6 pensionskih restavracij, 1 prehodna restavracija, 4 kavarne, 2 kcgliisci, 2 slaščičarni, 1 vinotoč, 2 bifeja, 1 izletniška restavracija, 1 aperitiv bar in 1 disco bar. Skutina kapaciteta sedežev znaša 3.104, od tega 2.288 v zaprtih prostorih in 816 vrtnih sedežev. Od skupnega števila 21 obratov obratujejo s krajšo dobo obratovanja 4 obrati, z daljšo dobo obratovanja prav tako 4 obrati, ostali pa celoletno. Planske zadolžitve so bile sprejete v glavnem na podlagi realiziranega prometa v letu 1975. Malo večja neznanka pri planiranju je bil hotel Donat, kjer še nismo imeli zanesljivih podatkov glede na drugo leto obratovanja, zato smo ta promet ocenili. Planske obveznosti so bile presežene za 24 %, kar je pripisati delno povečanemu količinskemu prometu, delno pa tudi povečanim cenam. Količinska prodaja se je v letu 1976 v primerjavi z letom 1975 pri gotovih pijačah povečala in to predvsem pri buteljkah in pivu. Gibanje količinske prodaje pijač je razvidno iz naslednje primerjalne tabele: Vrsta pijače Prodaja 73 Prodaja 74 Prodaja 75 Prodaja 76 Vino 56.937 61.255 70.626 66.441 Buteljke 677 805 2.534 3.376 Peneča se vina 805 1.111 467 446 Naravno žganje 5786 5.521 5.189 4.479 Pivo 75.322 82.630 82.455 88.386 Desertno vino 556 692 466 422 Zgane pijače 8.174 8.672 6.140 5.478 Sadni sokovi 22.432 23.000 23.756 22.760 Ost. brez. pijače 23.131 21.330 34.948 34.085 Mineralna voda 91.263 87.680 86.324 79.040 Interesantni so tudi podatki o deležu prometa posameznih obratov proti skupnemu prometu v zadnjih 3 letih in sicer: Udeležba prometa posameznih obratov v skupnem prometu enote Obrat 1974 Procent udeležbe 1975 1976 Donat 18 32 Zdraviliški dom 33 31 25 Slovenski dom 10 7 7 Pošta 27 22 16 Soča 6 5 4 Bohor 6 4 4 Sonce 5 6 5 Bellevue 3 2 1 Kavarna Park 1 — 1 Kavarna Nova terapija 1 1 0,50 Slaščičarna Zagrebški dom 1 1 1 Kegljišče 1 1 1,50 Vinotoč 3 2 2 Kopališče — - Iz podatkov razvidimo vpliv prometa hotela Donat na skupen promet, istočasno pa padec udeležbe ostalih obratov, kar je v vzročni zvezi z obratovanjem hotela Donat. Število penzionskih obrokov je za 4.160 manjše od planiranega oziroma za 12.473 manjše od realizacije v letu 1975 in je skladno z gibanjem prenočitev in vplivom oziroma večjim deležem nočitev prehodnih gostov. Ce preračunamo iztržek za a la carte hrano v obroke vidimo, da je v letu 1975 bilo prodanih 73904 in v letu 1976 69.566 obrokov ali za 6% manj. število prodanih toplih pijač pa je za celih 16% manjše kot v letu 1975. To je vsekakor zaskrbljujoč podatek, nad katerim se moramo zamisliti. Padec je delno pripisati splošnemu upadanju gostinskega in turističnega prometa v letu 1976, nekaj pa tudi nezainteresiranosti posameznikov. Zato so organi upravljanja in delavci na zborih sprejeli sklep, da preide strežno osebje na drugačen način obračunavanja učinkov, ki bo v še večji meri stimuliral natakarje k večji prodaji. Delovna storilnost je večja kot v preteklem letu; število opravljenih delovnih ur pa je za 11 % manjše od planiranih. Precejšen vpliv na to zmanjšanje ima hotel Donat, tako s svojim številom delovnih ur in zmanjšanjem realiziranih ter planiranih za 17 %. V planu smo predvideli, da bo odpadlo na 1 opravljeno uro 90,86 din prometa, dosegli smo pa 126,51 din prometa na 1 uro. Tudi pri tem ima vpliv med letom izvršeno povečanje cen sicer v manjši meri, v večji pa dejansko povečana storilnost dela, ki jo je pripisati: — hitremu reagiranju pri razporedih ob padcu prometa, — zmanjšanemu številu delovnih ur zaradi bolniških izostankov, ki so jih morali nadomestiti s povečanim delom ostali delavci. Zaskrbljujoč podatek predstavljajo bolniški izostanki in sicer 17 % od skupno realiziranih delovnih ur. Temu je vzrok dejstvo, da so v gostinstvu zaposlene pretežno ženske, ki večkrat izostanejo tudi zaradi bolezni družinskih članov. Znaten vpliv imajo porodniški izostanki, delen pa tudi dejstvo, da v sezoni delamo prek normalnega delovnega časa in neredno koristimo proste dni. Na splošno smo lahko s poslovanjem gostinstva zadovoljni, ne moremo pa prek tega, da ne omenimo vedno večjih stroškov komunalnih storitev, električne energije in materiala. Ob tem povečanju smo nemočni. Cen penzionskih storitev med letom ne smemo in ne moremo povečevati, največkrat pa tudi ne cen pijač in jedil. Prav tako ne smemo biti zadovoljni z gospodarjenjem specifičnega gostinskega inventarja. Cene tega inventarja se iz leta v leto povečujejo, lom pa je prav tako iz leta v leto večji. Tudi na tem področju so organi upravljanja sprejeli ustrezen ukrep. Čimprej bomo morali namreč sprejeti pravilnik o lomu, ki bo določal kolikšen del loma bremeni režijo in koliko plačajo kolektivi obratov. Zadnje čase se srečujemo tudi z raznimi neopravičenimi izostanki, zamujanjem na delo in drugimi oblikami delovne nediscipline. Družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji, predvsem sindikalna in mladinska organizacija, bodo morale storiti več za vzgojo, predvsem pri utrjevanju samozavestne delovne discipline. Komaj tedaj, ko se bo vsak član kolektiva v polni meri zavedel, da je samo-upravljalec in v primeru, če je nediscipliniran, to ni proti TOZD, temveč proti samemu sebi in proti svojim sodelavcem, komaj tedaj se bo stanje izboljšalo v zadovoljstvo gostov in nas samih. MARTIN KENE POSLOVANJE TOZD POLNILNICA TOZD Polnilnico sestavljajo 4 delovne skupine: Proizvodnja, Skladišče in transport, Plinarna in Vodstvo. Nova organizacija znotraj TOZD je bila formirana v začetku leta 1976 z namenom doseči večjo gospodarsko in organizacijsko samostojnost. Izkušnje, izhajajoče iz poslovnega leta, nam dajejo v tem pogledu pozitivno sliko in menimo, da s tem prenosom večje samostojnosti navzdol dosegamo večjo zainteresiranost do boljše organizacije dela ter večji in boljši efekt dela. V delovno skupino proizvodnje spadajo delavci od prevzema embalaže do priprave gotovega izdelka. Skladišče in transport ima v sklopu samostojne enote av-topark, razvoz, transport in delavce za razkladanje in nakladanje. V samostojno skupino plinarna spada proizvodnja C02 plina, razvoz C02 plina, vzdrževanje strojne opreme plinarne, kotlarna. Skupino vodstva sestavljajo: administracija, laboratorij, vrelčna služba in vratarji. Vrelčna služba je v pogledu vzdrževanja potekala skozi vse leto normalno. S priključkom novega vrelca K 2 75 (vrelec Kostrivnica) je zagotovljena potrebna količina vode za potrebe TOZD 2 in TOZD 1. Ta vrelec nam istočasno zagotavlja plin C02, ki zadostuje skupaj z ostalimi delujočimi vrelci sedanji potrebi prodaje. Še vedno je kočljivo vprašanje vode Tempel, ki bo rešljivo samo z novimi uspešnimi kaptaž-nimi posegi. Mnogo upanja nam dajejo predvidena kap-tažna dela na vrelcu Sč 1 67. Program tega dela predvideva v premeru povečanje vrtine, vsled česar se pričakuje in daje večja možnost pritoka mineralni vodi Tempel. TOZD — Polnilnica je zadolžena za celotno proizvodnjo in upravlja s tehničnimi službami. Delavsko samoupravljanje se je odvijalo zelo živahno in konstruktivno. Naslednji primerjalni — statistični podatki nam predstavljajo vse naše delo v številkah. Ti podatki nam tudi povedo, da je bilo delo v TOZD — Polnilnica uspešno in gospodarno. Primerjalni statistični podatki proizvodnje, porabljenega materiala za proizvodnjo, opravljenih ur in drugih podatkov produktivnosti dela TOZD — Polnilnica 1974 1975 1976 Indeks 76:74 76:75 Proizvodnja mineralne vode v steklenicah 40,106.325 34,097.190 29,387.009 73 86 Proizvodnja stek./h 349 349 357 102 102 Proizvodnja CO> v kg 1,426.333 1,689.727 1.753.765 123 104 Proizvodnja kg/ii 66 76 75 113 111 Proizvodnja steklenic na uro vseh del. 151 139 128 85 92 Delovne ure: Skupaj 286.656 270.197 253.398 88 94 Polnilnica 114.841 97.517 82.200 72 84 Skladišče 61.580 54.999 55.399 90 101 Plinarna 21.477 25.132 23.468 109 93 Kurjači 4.742 4.536 4.610 97 102 Avtopark (viličarji) 21.526 27.122 26.901 125 99 Vzdrževalna 28.706 28.781 28.197 98 98 Vratarji 9.701 9.140 8.784 91 96 Vodstvo 24.083 22.970 23.839 99 104 Režijske ure delavcev V skladišču 6.864 5.262 11.267 164 214 V polnilnici 7.883 7.429 6.953 88 94 Zaradi zastojev 4.657 5.139 6.255 134 101 Bolniški izostanki 24.518 22.652 19.074 78 84 % doseganja strojne norme 112,3 112,0 116,5 103 104 Poraba vode m3 103.948 135.667 128.020 123 94 Poraba elek. kWh 780.000 847.242 981.200 126 116 Poraba pomožnega materiala na 1000 steklenic proizvodnje: Lepilo kg 0,73 0,80 0,54 74 68 Zamaški kom. 1,043 9,88 10,39 100 105 Pralna sredstva kg 1,33 1,89 0,31 23 16 Kisline 0,33 0,06 1,46 Etikete kom. 1,039 9,21 10,37 100 113 Voda m3 2,59 3,98 4,36 168 110 Elektrike kWh 19 25 33 174 132 Stroški proizvodnje na 100 Pomožni material steklenic: 15,36 22,35 22,63 147 101 Material za vzdrževanje 1,41 2,45 4,37 310 178 Voda 0,77 1,41 2,03 264 144 Elektrika 0,80 1,19 2,00 250 168 Kurjava 1,13 2,03 2,64 234 130 Amortizacija 7,62 8,94 10,47 137 117 OD (brez prodaje) 14,91 20,33 28,12 189 138 Stroški Dl in embalaže 10,87 15,58 15,83 146 102 POROČILO O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV TOZD — POLNILNICA Zbore delavcev smo sklicevali občasno po potrebi. Razpravljali smo o planu potrebnih sredstev skupne porabe za leto 1976, o bodočem financiranju družbenih stanovanj in kreditiranju individualne stanovanjske izgradnje, o bilanci uspeha za leto 1975, o delitvi dohodka in formiranju skladov, o srednjeročnem planu za obdobje 1976—1980 in planu za leto 1977. Delavci so bil seznanjeni in so razpravljali o novi vrsti mineralne vode Donat — Mg, o prodaji plina C02 v cisternah, o pripravah za proizvodnjo BP, o stanju na tržišču, predvsem kar zadeva prodajo mineralne vode, o organizaciji poslovanja v TOZD — 2, o novem načinu nagrajevanja skladiščnih delavcev. Nadalje smo razpravljali o pogramih krajevne skupnosti Rogaška Slatina in o samoprispevku in o programih samoupravnih interesnih skupnosti. Sprejeli smo razne samoupravne akte in sporazume in razpravljali o vseh pomebnej-ših tekočih zadevah. Delavski svet je imel 18 sej. Obravnaval je bilanco uspeha in zaključni račun za leto 1975, kriterije za združevanje sredstev za posle, ki se skupno opravljajo, predlog plana potrebnih sredstev skupne porabe za leto 1976 in predlog formiranja teh sredstev. Obravnaval in sprejemal je sklepe o predlogih komisije za popis terjatev in obveznosti, razpravljal o inventurnih razlikah, odpisih osnovnih sredstev in drobnega inventarja v TOZD — 2 in založnih skladiščih, o investicijah, o nabavi osnovnih sredstev. Nadalje je delavski svet razpravljal in odločal o zadevah iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, to je o objavljanju prostih delovnih mest, o predlogih komisije za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu oz. o sprejemanju delavcev, prenehanju dela in o premestitvah. Odločal je o vlogah delavcev za povrnitev stroškov za prevoz na delo in z dela, potrjeval službena potovanja direktorja TOZD. Obravnaval je prošnje delavcev za obisk izrednih šol, prošnje za izredno plačan dopust, prošnje v stanovanjskih zadevah. Razpravljal je o kršitvah delovne discipline, poneverbah v skladišču, varnostnih ukrepih. Obravnaval je organizacijo poslovanja v TOZD — 2. Pred vsakim izplačilom OD je razpravljal o učinku, o periodičnem obračunu, o delitvi dela ostanka dohodka za OD, o nagradah vajencev. V zadevah prodaje mineralne vode je DS odločal o cenah, razpravljal o predlogih komercialne službe o nudenju kondicij in vročevanju sredstev kupcem, predvsem pa večkrat in zelo zaskrbljujoče obravnaval upad prodaje in komercialni službi posredoval konkretne sklepe in priporočila (redni tedenski sestanki, organizacija seminarjev za potnike in sl.). DS je nadalje potrdil samoupravni sporazum o enotnem nastopanju proizvajalcev mineralnih vod na jugoslovanskem trgu. DS je tudi razpravljal o vseh drugih pomembnih tekočih zadevah. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je tekoče in uspešno opravljala svoje delo. (Nadaljevanje na 8. strani) VRELCI Delo komisije za ugotavljanje kršitve delovnih obveznosti je bilo z odhodom njenega predsednika v drugo TOZD kmalu v začetku leta ohromljeno, tako da komisija praktično ni delovala. Samoupravna delavska kontrola pa še vedno čaka na akcijo za usposobitev za delo. POSLOVANJE TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST Po dohodku sodeč je TOZD — 3 v letu 1976 posloval nekoliko slabše kot leto prej, glede na iste cene svojih storitev in vse večje stroške, ki so v tem letu nastajali zaradi splošnega porasta cen, pa smo z rezultati več ali manj zadovoljni. Podajamo nekaj tipičnih podatkov o poslovanju v letu 1976. 1976 1977 Index Število zaposlenih 109 110 101 Število ur na delu 196.460 194.995 99 Število ur na dopustu, bolniška in prazniki 40.549 43.025 106 % vseh ur na delu 82,9 81,9 99 Ti podatki kažejo, da so v letu 1976 nekoliko porasle režijske ure, zato bomo morali to v letu 1977 popraviti. V vrtnariji se je povečala eksterna realizacija za 21 %. Čeprav so se povečale cene, se je nedvomno povečal tudi fizični obseg prodaje v tem obratu. Pralnica se je v tem letu preselila in smo imeli zaradi tega precej težav. Težave smo imeli zlasti zaradi zakasnitve dobave pralnih strojev in je moral obrat delati delno v stari, delno pa v novi pralnici. Kljub tem težavam pa so bili rezultati pranja perila zelo dobri. Dvig storilnosti nam kažejo naslednji podatki: Leto Opranega perila na eno uro Indeks 1973 12,20 100 1974 13,35 109 1975 13,90 114 1976 14,35 118 Ta podatek kaže, da se je dvignila storilnost od leta 1973 za 18%. V letu 1976 je pralnica oprala na vsako nočitev 2,3 kg perila. Gradbena skupina je opravila v obravnavanem leto le dela na investicijskem vzdrževanju. Dokončali so dela na obnovi pralnice, prekrivali so strehe, opravili so gradbena dela na jaških, pri obnovi dvigal, popravljali in obnavljali kanalizacije, obnovili so bazen pri terapiji itd. Vsa investicijska dela smo oddali zunanjim izvajalcem. Tudi kovinarska skupina je opravljala dela le na vzdrževanju in se v investicijska dela ni spuščala. V kotlarni ni bilo v tem leto večjih tehničnih težav, žal pa smo ugotovili za 10 % večjo porabo goriva. Na to je vplivala nižja zunanja temperatura v decembru in slaba akumulacija toplote v hotelu Donat. Zaradi tega smo morali podaljšati kurjenje za 2 do 3 ure dnevno. Delo samoupravnih organov v tem leto je bilo zadovoljivo. Imeli smo štiri zbore delovnih ljudi in devet sej delavskega sveta. Na zborih so bili obravnavani plan, delitev dohodka, pristop k samoupravnim sporazumom, razpis Udeležba na zborih je bila zelo posojila za ceste, referendum itd. dobra. Na sejah delavskega sveta so obravnavali različna vprašanja, med njimi tudi odnose med TOZD, spremembe samoupravnih aktov, investicije, sprejeme delavcev na delo, službena potovanja itd. Pri pregledu uspehov v leto 1976 smo ugotovili na vseh področjih dela lepe uspehe pa tudi pomanjkljivosti, ki jih bomo morali letos odpraviti. Hotel Donat - najboljši Na prisrčni slovesnosti, ki je bila v začetku marca v Celju, je predsednik Celjske turistične zveze tov. Marjan Ašič podelil prehodni pokal najboljšemu gostinskemu objektu v leto 1976 na celjskem turističnem območju. Prehodni pokal je prejel hotel Donat, ki ga je posebna strokovna komisija zveze izbrala za najboljši gostinski objekt na širšem celjskem turističnem območju. Naši predstavniki so ob tej priliki prejeli tudi plaketo, ki je bila ravno tako podeljena hotelu Donat kot vzornemu gostinskemu objektu. Poleg hotela Donat sta prejela plaketo tudi hotel Paka iz Velenja in hotel Merx iz Celja. Z željo, da bi se kolektiv hotela Donat tudi naprej trudil, da obdrži sloves in doseženo prvo mesto, mu v imenu celotnega kolektiva Zdravilišča iskreno čestitamo. KM Program oblikovanja in uporabe sredstev skupne porabe v Ugotovili smo skupne rezultate našega dela v lanskem letu ter odločili o razdelitvi ostanka čistega dohodka. Znaten del smo namenili za našo skupno porabo, zato je potrebno, da so vsi sodelavci o tem delu naše potrošnje podrobno seznanjeni. Že nekaj let nazaj dosegajo denarna sredstva za našo skupno porabo visoke vsote. Navadili smo se, da prejemamo vse, kar je predvidela »Sindikalna lista«. Želimo in tudi potrebujemo nova stanovanja, precej naših sodelavcev želi svoj lasten dom in računa s prispevkom iz teh sredstev v obliki ugodnega posojila. Nihče nam seveda teh sredstev ne poklanja, ustvariti si jih moramo sami z novo ustvarjeno vrednostjo, iz doseženega dohodka. Več kot iz dohodka namenjamo za našo skupno porabo, manj lahko uporabimo za nove investicije, za dopolnitev naših delovnih priprav, za olajšanje dela, tudi za dvig produktivnosti včasih. To moramo imeti vedno pred očmi, da odločamo zavestno in ne godrnjamo, če smo namenili za eno vrsto porabe več in je zato za drugo zmanjkalo. Iz sredstev sklada skupne porabe financiramo več vrst naše skupne potrošnje v ožjem in širšem pomenu besede. Glavne skupine takih izplačil bi bile: — neposredni izdatki za člane kolektiva; — razni prispevki in darila drugim; — razna posojila članom kolektiva; letu 1977 — gradnja družbenih stanovanj; — odplačevanje najetih posojil za gradnjo stanovanj; — ostali izdatki. Kako formiramo sklade skupne porabe, odkod se vanje stekajo denarna sredstva? Glavni vir je vsekakor doseženi dohodek. Del našega dohodka prelivamo v namenski del sklada za stanovanjsko izgradnjo skozi vse leto, ko ob vsakem dvigu osebnih dohodkov obračunamo 6 % za te namene. V naš sklad skupne porabe ne prenesemo celotnih 6 %, marveč le nekaj manj kot polovico, od ostalega gre en del v solidarnostni sklad pri Samoupravni stanovanjski skupnosti za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za druge oblike pomoči; en del združujemo pri isti skupnosti za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje in en del za gradnjo študentskih in dijaških domov. Manjši del sredstev se vsako leto formira iz vračil posojil, ki so jih najeli naši sodelavci, nekaj pa od obresti od deponiranih in vezanih denarnih sredstev pri banki. Ta uvod se nam je zdel potreben za lažje razumevanje številk iz letošnjega programa. V obliki tabel prikazujemo v nadaljevanju podatke iz tega programa in za primerjavo številke o lanski . potrošnji sredstev za iste namene. Program (plan) je pripravil Odbor za družbeni standard, vsi zbori delavcev pa so ga potrdili. REDNA SREDSTVA SKUPNE PORABE Potrebna denarna sredstva poraba v 1976 v dinarjih plan 1977 Obveznosti za v letu 1976 odobrena, pa še nerealizirana izplačila 103.000 Izdatki za člane kolektiva: — regresi za letni dopust 986.632 1,190.000 — brezplačna mineralna voda 67.060 80.000 — zdravljenje v zdraviliščih 50.6000 70.000 — odpravnine 79.711 170.000 — darila za nove upokojence 3.663 12.000 — jubilejne nagrade 155.115 833.000 — razne podpore — 20.000 — razni nepredvideni izdatki 2.100 50.000 1,344.881 2,425.000 Posojila članom kolektiva — posojila za vodovod in elektrifikacijo 40.000 40.000 — posojila za adaptacije stanovanjskih hiš 200.000 — 240.000 40.000 Prispevki in darila — prispevki družbeno političnim organizacijam v Zdravilišču 75.000 165.000 — prispevki kulturno prosvetnim organizacijam 30.000 30.000 — prispevki in darila raznim organizacijam — članarine društvom 40.774 2.000 80.000 6.000 — obdaritev in pogostitev naših upokojencev 112.300 144.000 — prispevki ob elementarnih nesrečah 35.400 60.000 295.474 485.000 Ostali izdatki — stroški prikolic za letovanje 72.039 120.000 — stroški kluba samoupravijalcev 15.300 43.000 poraba v 1976 v dinarjih plan 1977 — venci za umrle člane kolektiva, svojce in upokojence — rezerva za nepredvidene potrebe 6.140 35.300 10.000 73.700 Skupaj potrebna sredstva skupne porabe 128.779 246.700 3,300.000 Formiranje sredstev Ostanek neporabljenih sredstev iz preteklega leta (1976) Vračilo posojil delavcev Del čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1976 582.700 65.300 2,652.000 Skupaj formiranje sredstev 3,300.000 NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Potrebna denarna sredstva Za odplačila najetih posojil Za posojila članom kolektiva za gradnjo lastnih hiš — neizkoriščena že odobrena posojila — intervencijska srednjeročna posojila — nova posojila Za gradnjo (nakup) družbenih stanovanj — sredstva za vezavo pri banki — rezerva za premostitve in eventuelne podražitve Skupaj potrebna sredstva 148.034 254.000 346.000 145.000 45.000 800.000 — 1,400.000 1,600.000 263.000 2,508.000 Formiranje sredstev Ostanek neporabljenih sredstev iz preteklega leta 484.500 Obresti od sredstev pri banki 34.700 Vračilo kreditov delavcev 410.800 Del 6% stanovanjskega prispevka 1,200.000 De^ čistega dohodka po zaključnem računu 378.000 Skupaj formiranje sredstev 2,508.000 SKUPNO OBE VRSTI SKUPNE PORABE _________________________________________________v dinarjih plan 1977 Redna sredstva skupne porabe 3,300.000 Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo 2,508.000 Skupaj 5,808.000 Kot vidimo iz prednjega pregleda, je bilo razporejeno iz čistega dohodka v oba dela sklada 3,030.000 din. Delež posamezne temeljne organizacije združenega dela in skupnih služb je bil izračunan na podlagi števila poprečno zaposlenih v letu 1976. Po tem ključu so prispevali: poprečno število zaposlenih % delež Temeljna organizacija Zdraviliška dejavnost 426 54,4 1,648.320 Temeljna organizacija Polnilnica 142 18,1 548.430 Temeljna organizacija Vzdrževalna dejavnost 110 14,1 427.230 Delovna skupnost Skupne službe 105 13,4 406.020 Skupaj 783 100 3,030.000 Da bo predstava o naši skupni porabi popolnejša, moramo prikazati še program pridobitve novih stanovanj. Ker nimamo dovolj lastnih sredstev v namenskem delu sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo, smo morali izoblikovati finančno konstrukcijo na podlagi vezave sredstev in najetja kredita pri banki. Prvotno smo predvidevali, da bomo nujno potrebna nova stanovanja pridobili z nakupom pri Splošnem gradbenem podjetju že letos. Zaradi težav pri pridobivanju stavbnega zemljišča se je pričetek gradnje zavlekel in bodo tako stanovanja predvidoma na razpolago sredi prihodnjega leta. Delno nam to celo konvenira, saj še nimamo dovolj denarnih sredstev na voljo. Po programu, ki so ga sprejeli delavci na vseh zborih, bomo kupili 8 garsonjer, 12 enosobnih in 2 dvosobni stanovanji. Računamo, da bo za vseh 22 stanovanjskih enot potrebno približno 6,800.000 din. .Ta znesek si bomo pridobili z najetjem posojila pri Ljubljanski banki na podlagi vezave naših sredstev skupne porabe, delno pa s posojilom iz združenih sredstev za kreditiranje usmerjene gradnje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Šmarju. Po svojem pravilniku sprejema Ljubljanska banka denarne depozite ter po določeni »čakalni dobi« odobri poseben kredit z eno leto krajšim odplačilnim rokom kot je pogojena doba vezave. Pri čakalnem času 18 mesecev od vplačila znaša to posojilo 210 % vezanega zneska. Obresti znašajo 4 %, na vezani denar pa daje banka 2%. Za naš primer smo se pogodili z banko, da vežemo sredstva za 11 let, posojilo pa bomo vrnili v 10. letih. V letu 1976 smo vezali 1,400.000 din, letos septembra lahko najamemo za to 2,940.000 din posojila. Letos v marcu smo vezali novih 1.600.000 din in bomo prihodnje leto v septembru imeli na voljo 3.360.000 din kredita. S temi dve-mi posojili in s predvidenim posojilom 500.000 din pri Samoupravni stanovanjski skupnosti bomo tako zbrali potrebnih 6,800.000 din. Vsaka medalja ima dve strani, tako tudi ta. Ž vsemi posojili si bomo »nabrali« precej obveznosti tako, da bomo v prihodnjih letih morali vsako leto imeti za vračilo posojil prek 1,100.000 din, kar bo znatno obremenjevalo naše bodoče sklade skupne porabe. Naj ob zaključku ponovim že večkrat izrečeno misel. Ko razmišljamo o naši osebni potrošnji in včasih tudi tožimo, da so osebni dohodki bolj nizki kot visoki, je dobro, da se spomnimo, da je skupna poraba tudi del naše lastne potrošnje. Kot vidimo, pa je ta pri nas kar precej visoka. A. T. Praznovanje dneva žena Konferenca sindikata OZD Zdravilišča Rogaška Slatina je na svoji seji 27. 1. 1977 med drugim obravnavala tudi vprašanje organiziranja proslave ob 8. marcu — Dnevu žena. Dosedaj je sindikat vsako leto pripravil kulturni program ob tem dnevu, vendar je bila udeležba vsako leto slabša. Zato je bila pred dejstvom, ali še organizirati proslavo ali ne. Mnenje delegatov konference je bilo, naj se z anketo ugotovi stališče vseh naših zaposlenih delavk. Tako je bila anketa razdeljena med vse naše delavke, teh pa je kar lepo število — 486. V anketi so bila postavljena naslednja vprašanja: — Ali želite, da proslave ostanejo kot dosedaj? — Ali menite, naj se prirejajo proslave s pogostitvijo? — Če želite kako drugače proslavljati praznik Dneva žena napišite svoje predloge — želje. Od razdeljenih 486 anket je bilo vrnjenih 230. Na postavljena vprašanja pa so bili odgovori na- slednji: — za organiziranje proslave z pogost. 101 — samo za proslavo 36 — darila 44 — proslava po TOZD 8 — izlet 1 — denar se naj nameni za aparature za odkrivanje raka 14 — neizpolnjenih anket 26 230 Konferenca sindikata je imela 24. 2. 1977 o tem vprašanju sestanek in po daljši razpravi glede na dobljene podatke iz ankete sprejela soglasno sklep, da se organizira proslava ob Dnevu žena. Vsi delegati konference so bili zadolženi, da poskrbijo za čim-večjo udeležbo naših žena na proslavi. Razen tega pa je prav, da še posebno v letošnjem letu organiziramo to proslavo, saj jo slavimo v znamenju 40-letnice ustanovitve KPS in 40-letnice prihoda tov. Tita na čelo KPJ. Proslava je bila 7. marca ob 14. uri v Zdraviliški dvorani. Dvorana je bila zelo lepo pripravljena. Žal na je ostalo večje število nezasedenih sedežev. Ob tem se vprašamo zakaj? Obveščenost je bila v redu, saj je vsaka naša delavka prejela osebno vabilo, razen tega pa so bili izobešeni plakati, s katerimi so bile pozvane na proslavo, saj je vendar ta proslava bila namenjena izključno njim! Na proslavi so sodelovali učenci osnovne šole s prijetno pripravljenim programom. Predsednik konference tov. Kolar Božo je imel svečan govor, ob katerem so žene imele priložnost slišati zgodovino naše žene — borke. Po končanem slavnostnem programu je bila pripravljena pogostitev in izreči je vso pohvalo tako kuharskemu kot tudi strežnemu osebju in enoti Parki za prelepe žardinjere. Za še prijetnejše vzdušje pa je poskrbel orkester »Havajski zvoki«. Vse žene, ki so bile prisotne na proslavi, so bile zelo zadovoljne in razpoložene. In zakaj se torej ne bi udeležili proslav in s tem dokazali zaupanje organizatorjem! Z. E. KADROVSKE NOVICE V mesecu februarju 1977 so sklenili delovno razmerje naslednji delavci: SDS Skupne službe Morgan Milan — razporejen na delovno mesto potnik za prodajo mineralne vode — za nedoločen čas; Kitale Gordana — razporejena na delovno mesto analitik trga — pripravnik — za nedoločen čas; Koželj Marjan — razporejen na delovno mesto potnik za prodajo mineralne vode — za nedoločen čas; TOZD zdraviliška dejavnost Restavracije Gajšek Zora — razporejena na delovno mesto čistilka restavracij — za določen čas; Bevc Anton — razporejen na delovno mesto pomožni delavec v strežbi — za nedoločen čas; Beloševič Željko — razporejen na delovno mesto pomožni natakar; Kos Marjan — razporejen na delovno mesto šef rajona — za nedoločen čas (vrnil se je iz JLA). Hoteli Durovič Nikola — razporejen na delovno mesto kurir — nosač — za določen čas; Vrenko Olga — razporejena na delovno mesto pomožna sobarica. Delovno razmerje je prenehalo v mesecu februarju naslednjim delavcem: SDS Skupne službe Dienjo Nihadu — razporejenem na delovnem mestu šofer tovornega avtomobila v skladišču Zagreb — samovoljno zapustil delo. TOZD Zdraviliška dejavnost Restavracije Podhraški Veri — razporejeni na delovnem mestu pomivalka — sezonska zaposlitev; Herak Anici — razporejeni na delovnem mestu pomivalka — sezonska zaposlitev; Herček Ireni — razporejeni na delovnem mestu čistilka restavracij — sezonska zaposlitev; Šrimpf Karolini — razporejeni na delovnem mestu slaščičar — sporazumno. Hoteli Plevnik Štefaniji — razporejeni na delovnem mestu pomožna sobarica; Kamenšek Jožefi — razporejeni na delovnem mestu pomožna sobarica — sporazumno. (Nadaljevanje na 10. strani) 9 VRELCI VRELCI Zakon o združenem delu-vprašanja in odgovori Najpomembnejše določbe Zakona o združenem delu (ZDR), ki se nanašajo na medesebojna razmerja delavcev v združenem delu, smo v glavnem že obdelali v prejšnjih številkah Vrelcev. Nemogoče je, da bi se prek kratkih zapisov v našem glasilu seznanili z vso njegovo bogato vsebino, vendar pa si v izvlečkih lahko ogledamo predvsem tista njegova določila, ki odnose v združenem delu urejajo na nov ali drugačen način kot jih je regulirala zakonodaja doslej. V ta namen se bomo poslužili oblike, ki smo jo v Vrelcih že prakticirali, to je v obliki vprašanj in odgovorov. Pisec teh sestavkov bo skušal izbirati takšna vprašanja, ki bodo zanimala večino bralcev, uredništvo pa pričakuje pobude tudi z vaše strani, zato vprašujte čim več. Vprašanje: ZDR v svojem 463. členu določa, kdaj delavci morajo odločati z referendumom kot eno izmed oblik odločanja z osebnim izjavljanjem, o načinu razpisa in izvedbe referenduma pa ne govori. Kako je s tem, ali si bodo OZD same predpisale način, izvedbo in potrebno večino? Kako (Nadaljevanje z 9. strani) Zdravstvo Belič Štefaniji — razporejeni na delovnem mestu hydroterapevt — invalidsko upokojena; Dr. Šutalo Prano — zdravnik splošne prakse — specializant rent-genologije — umrl dne 23. 2. 1977. TOZD Polnilnica Mlakar Tereziji — razporejeni na delovnem mestu razkladanje — prebiranje — starostno upokojena. V mesecu februarju je sklenil zakonsko zvezo delavec Grosek Karl, vrtnar v TOZD vzdrževalna dejavnost. K. T. bo takrat, če referendum ne bo uspel? Odgovor: Najprej poglejmo, kdaj predvsem morajo delavci odločati z referendumom: ko sprejemajo samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo in poslovno skupnost, statut; ko odločajo o spremembah pri organiziranju TOZD, o osnovah plana ter o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Z referendumom odločajo tudi o drugih vprašanjih, o katerih se odloča z osebnim izjavljanjem (zbori, posebne pismene izjave, druge oblike osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, statut ali samoupravni sporazum), če tako odloči večina delavcev TOZD. Način razpisa in izvedbo referenduma bodo morale določiti republike s svojimi zakoni. Vendar ni pričakovati, da bi zakoni s tega področja določali kaj več kot samo načela, največji del urejanja te tvarine pa bo prav gotovo prepuščen samoupravnim splošnim aktom. Če vemo, kako pomembne zadeve bodo delavci urejali z referendumom, potem je jasno tudi to, da tako togega predpisa, kot je na primer sedaj v veljavi, da se v primeru, če referendum ne uspe, ne sme ponoviti oziroma odločati o isti stvari pred potekom šestih mesecev, ne bo izdala republika pa tudi sami ga ne bomo vnesli v svoje splošne akte. S svojo samoupravno regulativno, seveda v okviru republiškega zakona, bomo morali najti takšne rešitve, da bo procedura odločanja z referendumom postala pristopna in učinkovita oblika odločanja z osebnim izjavljanjem. Realizacija mineralne vode članic združenja v letu 1976 1. »RADENSKA« 174.745.746 41,10 2. »KNJAZ MILOŠ« 98.394.831 23,14 3. »ROGAŠKA« 28.944.357 6,80 4. »VRNJCI« 26.752.993 6,29 5. »JAMNICA« 38.443.843 9,04 6. »MILAN TOPLICA« 9.901.079 2,33 7. »PALANAČKI KISELJAK« 8.265.570 1,95 8. »SARAJEVSKI KISELJAK« 9.328.104 2,20 9. »PELISTERKA« 9.083.864 2,14 10. »SKOPLJANKA« 2.619.939 0,62 11. »TERME LIPIK« 12.182.353 2,87 12. »MINAKVA« 2.780.146 0,66 13. »KRIŽEVCI« 925.970 0,22 14. »HEBA« 2.727.822 0,64 Skupaj: 425.096.617 100,00 (Podatki so iz Biltena združenja) . In memoricim dr, Frane Šutalo Od daleč, iz gorate in kršne Hercegovine, je pred tremi leti prišel naš dr. Frane Šutalo k nam, da izpolni vrzel v našem kolektivu. Že kmalu smo spoznali, kako dobra je bila naša izbira. Z dr. Šutalom smo dobili izrednega zdravnika in odličnega stanovskega tovariša. Krasili so ga topel človeški odnos, prizadevnost, pridnost, prirojen talent in pravilno usmerjena ambicija. Veliko smo si od njega obetali, saj je prišel glas iz Zagreba, da na tamkajšnjem rentgenskem oddelku Klinike že leta niso imeli tako pridnega in nadarjenega specializanta kot je to bil naš kolega. V Rogaški Slatini si je ustvaril prijeten domek, lahko si užival ob njegovi družinski sreči, čakal ga je novorojeni rentgenski oddelek, katerega naj bi že čez leto prevzel. Nenadoma, povsem nepričakovano, pa so se komaj pred 3 meseci javili bolezenski znaki zahrbtnega in, žal, zdravljenju nedostopnega obolenja. Tragična ironija usode je, da tistemu, ki je toliko drugim lahko pomagal, sami nismo znali pomagati. Molče smo gledali, kako je postopoma ginevalo življenje v tem človeku, ki je bil tako trden in krepak, kakor je njegova kamnita Hercegovina. Svojo bolezen je junaško prenašal prav do konca, čeprav je vedel, kaj mu je in da mu ni pomoči. V petek smo se poslovili od njega. Ogromna množica ljudi od blizu in daleč je izpričala, kako priljubljen je bil naš Frane. Človek sicer umre, toda dobra dela ostanejo in nekaj tiste plemenitosti, ki jo je izžarevala njegova osebnost, je ostala nam vsem. Zapustili smo ga v tihem gaju, kjer je našel svoj zadnji počitek, njegov spomin pa bo ostal trajno med nami, spomin na dobrega zdravnika in plemenitega človeka. K. To morda niti ne bo tako težko rešljiva naloga ob določbi ZDR, po kateri se mora o vseh vprašanjih, o katerih se sprejemajo sklepi z osebnim izjavljanjem delavcev, zagotoviti njihova poprejšnja obravnava na način, ki ga določa statut, poslovodni organ pa mora pripraviti potrebno obrazložitev Po mojem mnenju bi bila prak tična lešitev lahko takšna, da se po predhodni obravnavi in obrazložitvi na zborih delavcev pripravi tudi istočasna izvedba referenduma, zbori pa skličejo ob takšnem času in tam, kjer je to nujno zaradi narave dela, tudi po delovnih enotah oziroma skupinah, tako da se zagotovi večinska udeležba tako za zbor kot za sodelovanje na referendumu. Vprašanje večine je v ZDR rešeno tako, da se za vse oblike osebnega izjavljanja, torej tudi za referendum, zahteva navadna večina, to je polovica plus eden. Vprašanje: Denimo, če to vprašanje povežemo s prejšnjim, da so delavci samoupravni sporazum o združevanju dela kot enega najpomembnejših sporazumov sprejeli na referendumu, večina delavcev po sprejemu pa. noče podpisati posebne pismene izjave, da se z njim strinja. Ali ta sporazum še vedno velja? Odgovor: Če je bil pred referendumom sklican in opravljen zbor delavcev zato in tako, da so se seznanili z vsebino sporazuma in če je bil referendum, izpeljan v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom, sprejet, je ta sporazum pričel veljati in se lahko uporablja. Glede tega je torej stvar jasna, drugo pa je vprašanje sklenitve delovnega raz- merja. Ali bo delavec delovno razmerje sklenil ali ne, je odvisno od njegove volje. Ker je sklenitev delovnega razmerja pogojena s podpisom posebne pismene izjave, se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje, če da takšno izjavo. Če je ne da, delovnega razmerja ni. Torej, glede na določbe ZDR obstoja možnost, da ga, da delavci na referendumu sicer bolj teoretično pride do te-sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju dela, podpis posebne izjave, da se z njim strinjajo, pa odklonijo. Tudi če podpis posebne izjave odkloni večina delavcev, sporazum velja in njegova uporaba sploh ni uprašljiva Res je sicer, da je verjetnost, da bi do takšne situacije sploh lahko prišlo, zelo majhna, oziroma ob dobri politični akciji za sprejemanje sporazuma do nje niti ne bi moglo priti, res pa je tudi, da je treba prav z absurdnostjo takšne situacije opozoriti na neizpodbitno dejstvo: delavcem, ki po sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev na referendumu kasneje odklonijo podpis posebne pismene izjave, da se z njim strinjajo, preneha delovno razmerje. V. K. VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD ln SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov ln ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk ln klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo Je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretariata za Informacije.