JULIJ 1941 MESEC VSTAJ. 22. JULIJ AN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA NALOGE KOMUNISTOV PO 12. KONGRESU Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je naša bistvena naloga. V resnici to pomeni boj za krepitev resnične družbene moči združenih delavcev, za uresničitev našega družbenoekonomskega sistema in za takšen družbenoekonomski razvoj, ki bo temeljil na razpoložljivih materialnih možnostih. To je enoten proces, ki terja vztrajno angažiranje delovnih ljudi, zveze komunistov in vseh socialističnih subjektivnih sil. Problemi na področju ekonomskih odnosov s tujino so se koncentrirali in zaostrili skoraj do skrajnosti. Tako se je v daljšem obdobju zmanjšal dežel našega izvoza v svetovnem izvozu, v družbenem proizvodu pa je prepolovljen, (v zadnjih letih se kaže določeno izboljšanje). V nasprotju s tem se je stalno večal uvoz energije, surovin, reprodukcijskega materiala opreme in tehnologije. Zaradi tega sta nastajala čedalje večji primanjkljaj v trgovinski in plačilni bilanci in visoka zadolženost države v tujini, kar je postalo pomemben omejevalni dejavnik razvoja. Odločno se moramo, spustiti v boj, da bomo popolnoma odpravili primanjklaj v plačilni bilanci in bistveno zmanjšali zadolženost države v tujini. Da bi to dosegli, moramo kre- LELA JOVIČEVIČ je sekretarka osnovne organizacije ZK OSSS — DINOS Ljubljana. Zaposlena je kot sladokontistka in sicer od 1. novembra 1977, ko je prišla k nam iz DO Mesna industrija — Zalog. Leta 1980 je napravila trimesečni politični tečaj, ki sta ga organizirala Republiški svet ZS in Republiška konferenca ZSMS. V ZK je bila sprejeta leta 1974, za partijsko sekretarko pa je bila izvoljena 19. januarja 1982. Doma je iz Trijacija pri Bijeljini v BiH. piti konkurenčno sposobnost gospodarstva, stalno izboljševati notranjo ekonomijo, doseči večjo dohodkovno povezanost in boljšo organiziranost poslovanja vseh organizacij združenega dela in napraviti tudi korenit zasuk pri investicijski politiki. Nezaposlenost je še zmeraj in bo dolgo ekonomski, socialni in politični problem naše družbe, zlasti v mestih in industrijskih središčih. Neprimerna struktura šolstva veliko prispeva k težavam pri zaposlovanju. Zveza komunistov in druge vodilne organizacijske sile naše družbe morajo biti dovolj odločne pri uresničevanju ključnih nalog v razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in pri reševanju velikih družbenoekonomskih problemov in nasprotij. Delavci v združenem delu še ne upravljajo z vsem dohodkom, posebej s sredstvi razširjene reprodukcije ne. To temeljno nalogo smo opravljali premalo odločno. Za socialistično samoupravljanje je izrednega pomena samoupravno urejanje odnosov v razširjeni reprodukciji pri če mej- bistveno zaostajamo. Zveza komunistov mora biti dosledna pri stališčih, da se sedanji odnosi v razširjeni reprodukciji odločno spremenijo tako, da se bo krepil položaj združenega dela. Ena izmed prednostnih nalog bi bila izboljšanje delegacij in delegatskega sistema kot temeljne oblike organiziranosti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v našem družbenopolitičnem in posebej skupščinskem sistemu, na vseh ravneh. V praksi se mora še bolj konkretizirati odgovornost republik in pokrajin, tako za svoj razvoj, kakor za uresničevanje funkcij federacije in razvoj Jugoslavije kot celote. Razvijanje socialističnega samoupravljanja je resnično najboljša pot za ustvarjalno angažiranje mladine, da enakopravno s starejšimi rodovi nosi odgovornost za razvoj družbe in da je resnični subjekt v združenem delu in pri odločanju o vseh družbenih zadevah. Naša naloga je bila in je, da spodbujamo in razvijamo svobodno in demokratično družbeno kritiko, da opogumljamo in podpiramo vse ustvarjalne sile. Pri tem je ustvarjalna kritika sestavni del graditve socializma. Za nas je tudi pomembno, da dosežemo čimbolj enakopraven razvoj vseh delov Jugoslavije in čimbolje razporedimo proizvajalne sile ne samo z vidika ekonomske smotrnosti, temveč tudi z vidika nacionalne, reprodukcijske in regionalne enakopravnosti. Komunisti ne morejo in ne smejo ostati mirni in pasivno opazovati slabosti, napak in problemov v svojem in širšem družbenem okolju in dovoliti spodkopavanja socialističnega samoupravnega sistema in pridobitev naše revolucije. Žal takšno oportunistično in indiferentno ravnanje ostaja, in to pri nekaterih izkušenih in sposobnih članov zveze komunistov. Zveza komunistov mora biti enotna. Naš 12. kongres bo tako kot prejšnji nadaljnja spodbuda za dejavnost zveze komunistov ter delovnih ljudi in občanov pri razvijanju in nadaljnjem izpolnjevanju združenega dela, delegatskega sistema, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, neuvrščene politike, solidarnosti z vsemi silami, ki se bojujejo za mir, neodvisnost, enakopravnost, gospodarski razvoj in družbeni napredek. . , , „ . Lela Jovicevic Zaostreni pogoji gospodarjenja se odražajo tudi v dejavnosti sekundarnih surovin. Nedorečena politika cen glede na vrednost sekundarnih surovin ter večja porabljena sredstva sta glavna vzroka za doseganje manjše stopnje rasti dohodka. Kljub temu pa smo planska predvidevanja izpolnili in presegli, kot smo presegli tudi vse lanskoletne poslovne dosežke ob približno enakem številu delavcev na delu. Celotni prihodek smo povečali v celotni delovni organizaciji za 53 % in s tem pr e- NAŠ OBRAČUN PRVO POLLETJE Periodični obračun za I. polletje 1982 je sestavljen na osnovi določil letnega plana in dveh rebalansov letnega plana za leto 1982, veljavnih gospodarskih predpisov določil Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982. segli za 18 % planiranega. Primerljivi dohodek smo ob močno povečanih porabljenih sredstvih povečali za 38 % in v primerjavi s preteklim primerjalnim polletnim obdobjem za 45 % in s tem presegli planiranega za 21 %. Sredstva za osebne dohodke smo povedali za 30%, vendar so ostala 2 % pod planiranimi. Sredstva za poslovni sklad pa smo povečali za 55 % in s tem presegli planirana sredstva za poslovni sklad za 35 %. Povprečni čisti doseženi mesečni osebni dohodek na delavca znaša 18.742,00 din in je za 31 % višji od povprečja lanskega polletja in s tem pokriva v povprečju povečane življenjske stroške, le v tozdu Regeneracija tekstila je realna rast osebnih dohodkov za 8 % pod rastjo življenjskih stroškov. Materialni stroški, ki so po družbenem dogovoru pod posebno pozornostjo, ker je njihovo trošenje omejeno v razmerjih z rastjd dohodka ali v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke, so se v I. polletju gibali globoko pod lanskoletnimi razmerji in so hkrati tudi prod razmerji, objavljenimi za našo podskupino dejavnosti. Poraba sredstev skupne porabe je prav tako omejena, in se kontrolira tudi na nivoju delovne organizacije kot celote. Giblje se v okviru planiranih omejenih sredstev skupne porabe z upoštevanjem, da so se regresi za letni dopust izplačevali naenkrat v I. polletju. Izvoz na konvertibilno področje je v letošnjem prvem polletju v DO večji za 53 % v primerjavi s preteklim letom in predstavlja 2,67 % vsega plačanega prihodka. Plan izvoza za I. polletje je bil presežen v DO za 15,8 %. O POSLOVANJU V TOZD POS Poslovni rezultati za prvih šest mesecev t.l. so dokaj ugodni, vendar ugotavljamo, da porabljena sredstva še vedno izkazujejo visok indeks rasti, kar povzroča padec akumulacije v primerjavi na dohodek ali čisti dohodek. Nižji indeks od planiranega izkazujemo tudi pri izplačanih osebnih dohodkih. JEKLENI ODPADKI Planirano količino sekundarnih surovin dosegamo s 109%, lanskoletno količino pa s 116%. Jeklenega vložka (težki, lahki in ostružki) smo dobavili ali izvozili skupaj 56.600 ton, kar je za 4 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Pogodbe s Slovenskimi železarnami so realizirane s 101 %, kar imamo, v letu težav in rerestrik-cij za velik uspeh. Pogodbe z livarnami izpolnjujemo s 105%, velike pa so razlike med posameznimi kupci. V zadnjem letu poslovanja z livarnami ugotavljamo, da se le-te izredno hitro (vsaj večina) prilagajajo strukturi materialov, tako da so tudi ..slabše vrste" sekundarnih surovin dobile primerno vrednotenje in uporabo. V sami strukturi odkupljenega uporabnega Je-odpadka še vedno opažamo premik v manj kvalitetni lahki odpadek na račun težkega. Znižuje se tudi delež odpadkov visoko legiranih — nerjavnih jekel. Se vedno je v upadanju nakup izven SR Slovenije, medtem ko so se doba- ve kupcem izven Slovenije povečale za 800 ton. PAPIRNI ODPADKI Sekundarna papirna surovina (star papir) izkazuje izredno visoko rast, za več kot 27 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Tudi dobavljene količine slovenskim papirnicam so znatno večje od lanskoletnih. Pogodbene obveznosti uspešno izpolnjujemo. Manjše odstopanje beležimo samo pri Sladkogorski, z indeksom 97. Hud problem je realizacija pogodbenih količin z Beliščem. V prvih šestih mesecih obvezo izpolnjujemo samo s 53 %. Na zunanje vzroke težje vplivamo, zato moramo še z večjo odgovornostjo odstranjevati notranje, ker obveza do Belišča sloni na samoupravnem dogovoru in koriščenju njihovih sredstev v zajemanju in predelavi papirnih odpadkov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo pripravili 7.295 ton ali 80% več kot I. polletje 1979 in 6.099 ton ali 59 % več kot v letu 1980. Iz teh podatkov je razvidno, da se je odnos do zbiranja — prevzemanja papirnih odpadkov v našem tozdu močno spremenil, na to pa vpliva tudi redno prevzemanje papirnega vložka s strani predelovalcev. Stimulativna cena za drobni odkup, razne akcije so bistveno vplivale na zbi-(nadaljevanje na str. 4) (nadaljevanje s str. 3) ratelje, da so zbrali večje količine. Prepričani pa smo tudi, da so razna obvestila na TV, radiju in dnevnem časopisju vplivale na zbiranje. ODPADKI BARVNIH KOVIN Tudi promet z barvnimi kovinami je večji. Indeks na isto obdobje preteklega leta je 120. Pri odpadkih barvnih kovin je realizirana količina 3.250 ton in je večja za 7,7%. Večji dvig izkazujemo pri repromaterialu in predelavi. Tudi pri barvnih kovinah opažamo strukturno spremembo v slabše vrste (ostružki, folije). Pri plasiranju barvnih kovin je še vedno močno prisotno pogojevanje s strani dobaviteljev in izsiljevanje s strani porabnikov, zlasti nekaterih iz drugih republik. ODPADNO STEKLO Odpadno steklo postaja iz dneva v dan pomembnejša sekundarna surovina. Žal še vedno nima primerne cene, ki bi v znatni meri vplivala na odkupljene količine. V preizkusu je zbiranje odpadnega stekla, ki nastaja v gospodinjstvih na petih lokacijah pri večjih trgovskih centrih v Ljubljani. Ker je akcija stekla pred kratkim, takega pristopa še ne moremo oceniti. ODPADNA PLASTIKA Odpadna plastika in guma šele pridobivata mesto v naših sekundarnih surovinah. Pomen gume kot alternativno gorivo je tudi šele v razvoju, kakor tudi naša tehnologija zajemanja. Temu primerni so tudi količinski rezultati. Nabava transportne opreme po poiz-skusnem obdobju bo šele ustvarila pogoje večjega zajema nja. ZUNANJA TRGOVINA Za področje zunanje trgovine lahko rečemo, da kljub zaostrenim pogojem poslovanja dosegamo dobre rezultate, ne glede na to, da smo se skozi celo polletje srečevali z vrsto nepredvidenih restrikcij. Izvoz na konvertibilno področje smo nasproti istemu obdobju preteklega leta podvojili in znaša din 24.279.489,15 (preračunano po veljavnem tečaju ZIS na podlagi ICD), indeks na plan DO je 87, od tega znaša za TOZD PO S 95 in TOZD RET 85, količinsko pa TOZD POS 63,7 % več in TOZD RET 133% več. Da je bil izvoz nasproti obdobju preteklega leta precej večji, pove tudi podatek, da je bilo izvoženo 50 vagonov več blaga. Uvoz je v mejah planiranega in znaša za TOZD POS din 1.623.125,55 (rezervni deli za strojno opremo), za TOZD RET pa din 3.203.644,65 (uvoz opreme). DEVIZNA SITUACIJA Precej neugodna pa je situacija pri deviznem prilivu, in sicer pri deležu, ki ostane po odbitku vseh predpisanih dajatev na razpolago naši DO za kritje lastnih uvoznih potreb po planu in sprejetih obveznostih po samoupravnih sporazumih z drugimi DO. Naši kupci v tujini v dogovorjenem roku poravnavajo svoje obveznosti, tako da smo celo že presegli planirani devizni priliv za leto 1982. Razpolaganje z deviznim prilivom v začetku leta je znašalo 65 % od ustvarjenega priliva vse do sredine meseca aprila, nato pa se je ta delež postopoma zniževal in trenutno znašla le še 30,24%, cca 70 % pa obvezno izločamo za energetsko oskrbo (nafta, za odplačevanje tujih najetih kreditov na nivoju republike in federacije, za delovanje federacije in njenih organov ter za kritje najnujnejših skupnih družbenih potreb. Glede na to, da naša DO ne bo razpolagala v tem letu s planiranim zneskom deviznih sredstev, tudi ne bo mogla v celoti izpolniti sprejetih obveznosti po samoupravnih sporazumih v zvezi z združevanjem deviznih sredstev z drugimi DO oziroma morali bomo povečati izvoz, vendar le do take mere, da ne bomo ogrozili preskrbe domače bazične industrije s sekundarnimi surovinami. GOSPODARJENJE v TOZD RET Največja značilnost gospodarjenja TOZD Regeneracija tekstila v I. polletju leta 1982 je neenakost pogojev poslovanja glede na druge republike in avtonomne pokrajine v SFRJ. Republiška skupnost za cene SRS namreč naši TOZD in TOZD Regeneracija Surovine, Maribor, ni odobrila enakih prodajnih cen za sekundarne surovine, kot so bile odobrene drugim specializiranim organizacijam za zbiranje koristnih odpadkov in pripravo sekundarnih surovin s strani njihovih pristojnih republiških in pokrajinskih skupnosti za cene. Medtem, ko so bile drugim organizacijam ob koncu preteklega oziroma začetku tekočega leta odobrene 25 % višje cene glede na november 1980, je bilo v SRS šele z 22.4.1982 odobreno 14% povečanje glede na isto obdobje. Organizacije iz drugih republik so zato v večji meri prevzele odkup kvalitetnejših odpadkov v SRS. Zaradi večjega povpraševanje od ponudbe im možnih višjih ponudnih odkupnih cen organizacij iz drugih republik so najkvalitetnejši odpadki — odpadne niti in odpadne krpe — začeli odte- kati v druge predele SFRJ. Tekstilni odpadki pa za razliko od sekundarnih tekstilnih surovin ne spadajo pod družbeno kontrolo cen. Nam so v večji meri preostali manj kvalitetni odpadki, ki so bistveno vplivali na strukturo proizvodnje in katerih predelava je manj rentabilna. Tudi pri predelavi odpadnih niti in krp, katerih nabavne cene so v posameznih primerih presegle od republiške skupnosti za cene odobreno prodajno ceno, nismo mogli pokrivati proizvodnih stroškov. S povečanjem čisto trgovinskih poslov smo uspeli doseči dohodek istega obdobja preteklega leta, ki pa nam ne zagotavlja pokrivanja vseh potreb in tudi izplačani osebni dohodki predstavljajo 8,3 % zaostajanje za rastjo življenjskih stroškov. V tekstilnem obratu Ljubljana je bilo pripravljenih 631 ton sekundarnih surovin, katerih struktura je naslednja: delež krp za čiščenje se je zmanjšal na 11,1 %, čistilne bombaževi ne na 7,6 % in sortiranih surovin na 54,4 % delež surovin iz predilniških odpadkov pa se je povečal na 22,3 % in ostalih surovin na 4,6 %. Spomladi je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kdo ve katera že, razstava z naslovom TEHNIKA ZA OKOLJE, na kateri vsako leto sodelujejo tudi delovne organizacije s področja zbiranja in pripravljanja odpadnih surovin. Pričujoči fotografiji prikazujeta del razstavnega prostora in del tistega kar je kdo razstavljal 0 DELU SKUPNIH SLUŽB Tekstilni obrat Bohova je pripravil 915 ton sekundarnih tekstilnih surovin, od tega manjši delež krp za čiščenje 1,1 %, čistilne bombaževine 42,6 % in rege-neratov 27,8 % ter večji delež ostalih sekundarnih surovin iz čistega prometa 28,5 %. Količinska proizvodnja TOZD je za 14% večja, celotni prihodek pa za 22 % večji od istega obdobja preteklega leta. Zaradi porasta porabljenih sredstev za 30 % je dohodek večji le za 8,9 % in čisti dohodek za 9 %. Izplačani osebni dohodki so bili za 19,6 % večji. V preteklem letu so bili izplačani osebni dohodki v lil. in IV. trimesečju neprimerno večji, kar je potrebno v tekočem letu nekoliko uravnati. Izvršnemu svetu Sob Ljubljana Bežigrad bo dostavljena posebna analiza izplačil OD z obrazložitvijo. Kljub težavnejšim pogojem poslovanja znaša akumulacija v primerjavi s celotnim prihodkom 9,17 %, kar pomeni, da je bilo poslovanje kljub vsemu uspešno. V tem obdobju smo povečali izvozno aktivnost in predstavlja izvoz 6,39 % doseženega celotnega prihodka, kar dovoljuje 2% večje izplačane osebne dohodke. Delovna skupnost skupnih služb je izvršila svoj z letnim planom predviden obseg delovnih opravil svojega temeljnega programa. Poleg teaga pa je opravila še vsa dela, ki so bila potrebna zaradi preseganja planiranega obsega poslovanja obeh temeljnih organizacij. Posamezna področja v delovni skupnošti skupnih služb so svoje temeljne in dopolnilne delovne programe izvajale takole: 1. Področje strokovnih in tehničnih opravil za samoupravljanje in medsebojne odnose je svoj temeljni program izvršilo v celoti. V tem času ni bilo posebnih problemov pri realizaciji programa, ni pa bilo tudi potreb opravljati kakršnegakoli dodatnega programa. Po oceni vodje področja je bil temeljni program izvršen v redu. (nadaljevanje na str. 6) (nadaljevanje s str. 5) 2. Področje načrtovanja in izgradnje je svoj temeljni program izvajalo tako, da je pripravilo ali sodelovalo pri izdelavi osnutkov dokumentov ter gradiv za gradbene, lokacijske in investicijsko dokumentacijo raznih objektov, in sicer: — Investicijski program za izgradnjo predelovalnega centra uporabnih odpadkov v industrijski coni BP-8 v Ljubljani, — Študija o jeklenih odpadkih, — Investicijski program izgradnje pripravljalnice odpadnega papirja, — Rebalans plana 1982, — Lokacijski preizkus za izgradnjo skladišča Šentjur pri Celju, PRED KAKŠNIM MESECEM JE V LOKALNEM GLASILU TITOVEGA VELENJA IZŠEL ČLANEK O USPEHIH IN PROBLEMIH NAŠEGA SKLADIŠČA POD NASLOVOM: INDUSTRIJI SO ZELO POTREBNE ODPADNE SUROVINE. V NADALJEVANJU OBJAVLJAMO DALJŠI IZVLEČEK IZ TEGA ČLANKA, KI GA JE NAPISALA NOVINARKA MIRA ZA-KOŠEK. ..Najuspešnejši smo bili v preteklem letu predvsem na področju zbiranja papirja", je dejala vodja enote Dinosa v Titevem Velenju Vlasta Rahten in pri tem poudarila, da so na tem poročju zelo veliko naredili osnovnošolci v sodelovanju z organizacijami Rdečega križa na osnovnih šolah. Lani so zbrali več kot 40 ton odpadnega papirja, predvsem časopisov in revij, v slabih štirih — Izvajanje gradnje: Trbovlje, Kranj, Maribor, Dravograd, Murska Sobota, Lendava, Novo mesto, Sežana, Kočevje, Brežice, TO Ljubljana (Temafa), — Razna večja statistična poročila, — Izgradnja predelovalnega centra Celje, — Uporaba avionskega prometa v letu 1981 in druga drobna tekoča opravila. Po mnenju vodje področja je svoj delovni program izvajalo dobro. 3. Področje poslovne organizacije, in računovodstva je svoj temeljni program izvršilo. Pravočasno je izdelalo periodični obračun za I. in II. trimesečje leta 1982. Prehod na planirano računalniško ob- mesecih letos pa Dinos pripravlja različne propagandne akcije, da bi spodbudili tovrstno dejavnost med mladimi. V ta namen so izdali značke, vse šole, ki so se aktivno vključile v to akcijo, pa bodo prejele tudi priznanja. Lani so poleg tega pripravili za najuspešnejše zbiralce papirja na osnovnih šolah izlet. Popeljali so jih v papirnico Ceršak, kamor pretežno oddajajo star papir iz velenjske poslovalnice Dinosa, obiskali so tudi Sladkogorsko ter nekatera obeležja iz časov NOB. Verjetno bodo kakšno podobno akcijo organizirali tudi letos. Da bi zbiralne akcije kar najuspešnejše stekle, so se dogovorili z mentorji organizacij Rdečega križa, da ima vsaka šola zbiralno akcijo enkrat na mesec. O tem obvestijo enoto Dinosa v Titovem Velenju, ki pred šolo postavi keson za papir. Raz- delavo še vedno ni popolnoma izpeljan in delo na njem še ni povsem ažurno. Vzrok za to so še vedno neusklajene kapacitete in jih zaradi restrikcije uvoza še dolgo ne bo mogoče uskladiti. Prilagajanje na sedanje kapacitete pa je zvezano z večjimi organizacijskimi napori, ki jih bomo obvladali do konca 9-me-sečnega obračuna. Finančno poslovanje Delovne skupnosti skupnih služb je po obračunu za I. polletje 1982 potekalo v redu. Z rebalansom predvideni način financiranja, ki je odvisen od izpolnjevanja planiranih obveznosti tozdov, je zaradi preseganja planskih obveznosti zadostoval za pokritje vseh ob- redi tudi medsebojno tekmujejo. V preteklih letih je imela vsaka šola zbiralno akcijo le dvakrat na leto. Ugotavljajo, da je sprotno pobiranje papirja mnogo uspešnejše, saj tako zberejo mnogo več. „V zadnjem času se je na področju zbiranja odpadkov surovin v občini Velenje, precej spremenilo," pravi Vlasta Rahten, „saj opažamo, da na odpadu ni več toliko surovin. Z zadovoljstvom pa opažamo tudi, da se šoferji, ki odvažajo smeti in opazijo, da je med smetmi papir, odločijo zato, da smeti odvržejo, papir pa pripeljejo k nam. Prav tako smo tudi veseli raznih akcij, ki jih organizirajo krajevne skupnosti. Krajani želijo imeti okolico kar najbolj urejeno in jo očistijo razne navlake, med katero pa je tudi veliko pločevine. Na njihovo pobudo pripeljemo veznosti delovne skupnosti. Osebni dohodki v DSSS se gibljejo v odvisnosti od višine pogojno nekvalificiranih delavcev v DO in planiranega obsega zaposlenih v DSSS. Višek sredstev čistega dohodka v DSSS je bil začasno razporejen na sklad skupne porabe, ki bi se lahko ob koncu poslovnega leta namenil za potrebe stanovanjske gradnje. Število zaposlenih po spisku je zaradi zamenjave 2 upokojencev trenutno višje za 1 delavca, kar se bo v naslednjem obračunskem obdobju stanje uskladilo in celo zmanjšalo. Iz poročila namenjenega zborom delavcev Dinosa v kraj kesone. Takšnega sodelovanja si želimo tudi v prihodnje." Vse več je tudi drobnega odkupa. V enoti Dinosa v Titovem Velenju opažajo, da občani ne zavržejo vsega v smeti, temveč se pogosteje kot pred leti ustavljajo pri njih. V Titovem Velenju ima enota Dinosa dobre delovne pogoje. Ima poslovno stavbo in skladiščne prostore, ki so ograjeni. Pohodne in dovozne poti so asfaltirane. Imajo tudi stiskalnici za papir in pločevino ter deponijo, kjer razvrščajo odpadni material. Njihova velika želja pa je, da bi kar najhitreje zgradili industrijski tir. Njihovi prostori so namreč v krajevni skupnosti Stara vas. Ker je skozi to krajevno skupnost prepovedana vožnja s tovornimi vozili, mo rajo voziti tovore, ki jih potem pošiljajo po železnici skozi Preloga na železniško postajo v Titovo Velenje, kar pa seveda močno podraži njihove poslovne stroške. O SKLADIŠČU v Titovem Velenju Pogovor ob kavici... Kaj pa izredna akcija zbiranja starega papirja, je pri vas uspela? Ni. Prevozili smo veliko kilometrov in prabili veliko časa. Na primer: v 3 dneh smo s tremi kamioni napravili 360 km, pripeljali pa le 9 ton starega papirja. V tej zadnji izredni akciji smo pripeljali le okrog 35 ton zbranega papirja. Dragih voženj je menda zdaj vedno več? Toliko več, kolikor več imamo posebnih akcij, ki jih tudi sami organiziramo. V mislih imam tudi zbiranje lahkih kovinskih odpadkov, zunaj industrije. Šolarji in krajani zbirajo, mi pa moramo, že zaradi ugleda našega podjetja, zbrano blago odpeljati, ne glede na količino. Še dobro, da nam naš dohodek takšne stroške prenese. Tako odkritih izjav pa se malo sliši? Čeprav stroški hitro naraščajo nam zaenkrat še gre in sicer na račun polne angažiranosti in manjšega števila delavcev. So še kakšne druge resne težave? Soočamo se z izredno aktivno konkurenco. Surovina se je vrgla z vso ihto na goriško območje. Iščejo nove zveze oziroma dobavitelje odpadnih surovin, posledica pa je stalno naraščanje odkupnih cen odpadkov. Lucijan Marussig Kakšna je ob tem perspektiva? Meglena. Zdaj še zmoremo, čeprav gre težko. Ker imamo 2 delavca manj imamo res s tega naslova manj stroškov, po drugi strani pa nimamo na primer nobene zamenjave pri delu za tiste, ki bodo šli na letni dopust. Delo in stroji bodo stali. Žal sem po značaju velik pesi- mist, res pa je tudi, da ničesar ne izpade tako črno kot vidim jaz. To je dobro. Ste tehnično dobro opremljeni? Dobro, oziroma tako, kot vse naše poslovalnice. Zadnja leta so dobile vse kar so si zamislile, vprašanje pa je, če bo tudi odslej tako. Zakaj ne bi bilo? Zato, ker bomo denar rabili za izgradnjo nove poslovalnice, obrata, v Črnučah pri Ljubljani, v takoime-novani BP-8 soseski. To investicijo imamo v planu že nekaj let, ker pa jo nismo začeli graditi so bila planirana sredstva na razpolago za druge stvari, ki so jih poslovalnice rabile ali želele. Mislim, da bo sedaj drugače in, da bo pri nabavi različnih strojev imel glavno besedo izračun rentabilnosti. Sicer pa to zahtevajo tudi stabilizacijski ukrepi. * Ob kavici sem se junija meseca letos pogovarjal z Lucijanom Marussigom, ki je vodja naše poslovalnice v Novi Gorici. S.K. PLETENA OSMICA Pletena osmica se uporablja za podaljševanje vrvi iz umetnih vlaken. S koncem prve vrvi naredimo osmico, a je ne zadrgnemo. Konec druge vrvi vtaknemo vanjo z nasprotne strani in sledimo pramenu prve osmice. Vozel zadrgnemo in z obeh strani zavežemo varovalni vozel. Strahctni požar v Mariboru V TEM PRISPEVKU OBJAVLJAMO VEČJI DEL ČLANKA IZ MARIBORSKEGA VEČERA, KI JE IZŠEL 20. JULIJA 1982, O POŽARU V MARIBORSKI SUROVINI, V NOČI MED PETKOM 16. JULIJA IN SOBOTO 17. JULIJA 1982. Prve ocene posledic požara, ki je v noči od petka na soboto uničil del proizvodnje Surovine — tozd Predelava v Lahovi ulici 38 na Teznem, kažejo, da bo neposredna škoda, brez izpada proizvodnje, znašala prek 150 milijonov dinarjev. Manj kot polovica neposredne škode je nastala na objektih, dobra polovica škode pa na proizvodnih strojih, napravah in na surovini. Povsem sta uničeni obe liniji za izdelovanje industrijske vate, vsaka od obeh linij pa je pred štirimi leti veljala po milijon za hodnonemških mark. Poleg tega so zgoreli tudi stroji zunaj obeh linij. Zgorela sta stroja za proizvodnjo čistilne bombaževi-ne, ki sta veljala po milijon dinarjev. V oddelku kolu-ternice je zgorelo nekaj šivalnih strojev in druge opreme, na nesrečo pa je bila v tem oddelku montirana tudi stiskalnica za izdelavo t er mopla stičnih izdelkov zmogljivosti 2700 gramov — nova naprava, ki je pred časom veljala 300 tisoč za hodnonemških mark. Uničene je tudi precej druge opreme. Vsi stroji so povsem neuporabni. Vsa proizvodnja tozda Regeneracije Surovine je bila dokaj nova. Izdelovali so industrijsko vato v plasteh za izdelavo posteljnih vložkov, tekla je priprava in predelava čistilnih bomba-žvein in krp, polirnih kolutov za površinsko obdelavo kovin in lesa — vse to je bilo v starem delu proizvodne dvorane, ki je pogorel. Zgorelo je ali pa je uničeno tudi 150 ton surovin. PRVI UKREPI Štab civilne zaščite je imel skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter delavci bile pa so zelo učinkovite tako po kakovosti kot tudi po količini. Računajo, da bi lahko proizvodnja ponovno stekla februarja prihodnje leto." SANACIJA ŠKODE Sami v tozdu posledice ognjene ujme ne bodo mogli odpraviti. Za zdaj imajo 24 milijonov dinarjev likvidnih sredstev, ki pa so jih dolžni drugim temeljnim organizacijam za dosedanje kratko- nacijo je tudi uvedba popolnih treh ali celo štirih izmen v oddelku plastike. Tako bi po predvidevanjih nekako lahko nadomestili izpad dohodka in rešili problem delavcev. Ironija usode je hotela, da so le pol dneva pred katastrofalnim požarom v Surovini podpisali z zahodno-nemškim partnerjem pogodbo o dobavi industrijske vate v tablah za okoli 300 tisoč za hodnonemških mark, kar bi jih rešilo sprotnih deviznih skrbi. ..Veliko pa je naredilo šest delavcev, ki je delalo v nočni izmeni v oddelku plastike: hladili in polivali so vmesno steno z oddelkom plastike. Tako so gotovo preprečili, da ogenj poleg 30 krat 75 metrov stare proizvodne dvorane ni zajel postaje milice občine Maribor Tezno že peto sejo. Za zdaj je v naj večjem teku akcija odstranjevanja posledic požara. Obiskali so jih že graditelji proizvodne dvorane, ki so dejali, da je treba celotno montažno zgradbo oziroma njene ostanke odstraniti. ..Odločili se bodo za enake proizvodne linije, kot so jih imeli doslej, saj so bile ob nabavi zadnji krik tehnike, ročno kreditiranje iz združenih sredstev delovne organizacije. Iz lanskega leta pa tudi še imajo obveznosti, ki so ostale nekrite pri odplačilih anuitet za letošnje leto in sicer v višini 20 milijonov dinarjev. Vsekakor računajo s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti, seveda ob največjem angažiranju razpoložljivih sredstev na ravni delovne organizacije. Ena od mogočih poti za sa- tudi nove dvorane za predelavo termoplastičnih mas. Požar je nastal v delu, kjer so bile uskladiščene surovine — bombažne niti, bombažne mešanice in manjša količina jutastih niti. Vsa zaloga surovine je nekaj tednov mirovala, zato je vzrok požara še toliko bolj zanimiv. Vsak trenutčk smo bili pripravljeni na ogenj v skaldišču vhodnih surovin in v delovnem procesu, z možnostjo ognja v tem delu skladišča pa sploh nismo računali." pravi Ivan Cafuta, direktor tozda. SODELOVALO 113 GASILCEV Najbolj pomembno je bilo za nadaljnje širjenje ognja obvarovati pregradno steno med obratom za predelavo plastičnih mas. Že po štirih minutah so bili na kraju požara s sedem tisoč litri vode, tremi vozili in enajstimi možmi. Toda ogenj je tedaj že prebil si'A ho v dolžini desetih metrov, bočno pa se je razširil že v dolžini 30 metrov. Vedeli so, da bi se bilo takrat ob razdivjanem ognju z njim brezuspešno spopasti, zato so branili južni del, kjer so delavnice in pisarne, ter sto metrov dolgo steno, ki je mejila na oddelek plastike. Takoj po izvozu iz garaže, ko so zagledali žareče nebo, so obvestili gasilska društva Pobrežje, Studenci in Mesto ter nato še enoto JLA. Primanjkovalo je vode, zato so alarmirali še vsa gasilska društva v mestu. Že po 13 munutah je bilo na kraju požara 21 gasilskih društev, 102 gasilca pa sta se tedaj spopadla z ognjem. Nekako po drugi uri je bil požar omejen, vendar pa je na severovzhodni strani zunaj proizvodnih prostorov zajel del uskladiščene plastične mase. Prav tedaj so prispeli na pomoč tudi gasilci iz letališča, ki so s topom in peno pogasili ogenj." je povedal Stanko Čurič, dežurni vodnik v času akcije pri zavodu za gasilsko in reševalno službo iz Maribora. ,,Sobotni požar v Surovini je bil eden najhujših v zadnjih nekaj letih na območju Mari bora., Po no v no seje izkaza- ,,Operativno za odpravljanje pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil požarni inšpektorat, ni bilo pristojno vodstvo DO, ampak vodstvo TOZD," je pojasnil Branko Peternel, namestnik glavnega direktorja Surovine, ki je v tej DO vodil tudi službo protipožarnega varstva. ,,Tudi naš inženir za varnost je ugotavljal, da ni v redu požarna varnost v TOZD Regeneracija, napisal je odločbo, dal navodila, zakaj pa lo dobro sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci, pokazala pa se je tudi izurjenost in požrtvovalnost gasilcev in delavcev Surovine. Članek ..Protipožarna varnost" je povzetek iz , .Dnevnika1' (21.7.1982). Objavljamo ga zato, da bi v njem naši delavci našli pobude za kvalitetno družbeno samozaščito. te pomanjkljivosti potem niso bile odpravljene, morate vprašati direktorja te TOZD. Moram pa povedati, da so na današnji konferenci osnovne organizacije sindikata Surovine mnogi razpravljale! povedali, da je bila v celotni DO podcenjevana nevarnost požara." „Ne vem, kako bi odgovoril na takšne obdolžitve, da smo samo mi odgovorni, saj so takšne trditve neresnične," je ogorčeno dejal Ivan Cafuta, direktor TOZD Regeneracija. „Mi smo vse naredili, kar je od nas terjal požarno-varnostni inšpektor, razen tistega, česar z močmi naše TOZD nismo zmogli. Za to pa smo prosili našo skupno službo, naj nam pomaga, ta pa je zatajila. Celo onemogočili so nas na seji centralnega DS .češ da ne moremo imeti svojega uslužbenca za varstvo pri delu. Povsem prirodno je, da zdaj, ko je rdeči petelin požrl okrog 150 milijonov dinarjev, nihče noče biti odgovoren za minule napake v Surovinini požarno-varnostni preventivi. Zato se bodo preiskovalci zadeve morali prebijati skozi zapletene labirinte medtozdov-skega nesporazumevanja in ugotavljati kratke stike v odnosih med vodilnimi v DO, če bodo hoteli razvoz-Ijati vzroke malomarnega odnosa do družbene samozaščite v tej DO. Protipožarna varnost...? Odmevi na najhujši letošnji požar v Mariboru so zelo kritični: izvršni svet mariborske mestne skupščine je ocenil, da so odgovorni ljudje v Surovini odpovedali pri družbeni samozaščiti in niso storili ustreznih požarno varnostnih ukrepov, čeprav imajo v proizvodnji opravka z vnetljivimi in nevarnimi snovmi. Predsedstvo Mestne konference SZDL IVIaribor pa je terjalo poročilo o ukrepih v zvezi s požarno-vanostjo, potem ko je na zadnji seji slišalo, da je požarni inšpektorat velikokrat opozoril odgovorne ljudi v Surovini na neustrezno požarno varnost. „Lotili smo se vseh ukrepov, razen enega, to je, da bi ustavili proizvodnjo," je predsedstvu poročal Alfonz Cerar, vodja požarnega inšpektorata Maribor. Zanimiva podrobnost iz predpožarnih opozoril: celo fotografa UNZ so poslali slikat požarnovarnostne pomanjkljivosti v Surovino. V odsotnosti direktorja DO DINOS Vladimirja Kralja je direktor TOZD POS Rafael Kravcar dne 19.7.1982 v imenu DO DINOS poslal direktorju DO Surovina, Danilu Sešku, brzojavko. Ta pa se je Rafaelu Kravcarju prav tako brzojavno zahvalil za našo pozornost in pomoč. NAŠA BRZOJAVKA DO SUROVINI MARIBOR Globoko nas je presunila vest o nesreči v vašem tozdu Regeneracija. Nastala škoda ni prizadela samo vas, temveč celotno slovensko gospodarstvo, saj ne bo mogoče nadomestiti izgubo vaših predelovalnih kapacitet. Delavci DO DINOS bomo za čimprejšnjo normalizacijo v vašem tozdu Regeneracija storili vse, kar bo v naših močeh. S tovariškimi pozdravi DINOS LJUBLJANA BRZOJAV, KI SMO GA PREJELI IZ DO SUROVINE MARIBOR Zahvaljujemo se vam za vašo pozornost ob nesreči, ki je doletela našo TOZD Regeneracija. Za vašo pripravljenost in pomoč že naprej lepa hvala. SUROVINA MARIBOR V delovni organizaciji Surovina je zaposlenih 850 delavcev. Poleg treh temeljnih organizacij v Mariboru pa jih imajo še v Radljah ob Dravi, Celju, Ljubljani in Kopru, dve poslovni enoti pa imajo v Srbiji in na Hrvaškem. Glavni direktor Danilo Šeško je povedal, da je močan ogenj prizadejal veliko škodo tudi terminalu za razkladanje odpadkov, kjer so se zaradi vročine ukrivile tirnice, medtem ko sta žerjava ostala nepoškodovana. Tone Kranjc, član izvršnega sveta občine Maribor— Tezno, ki je bil v Surovini že kmalu po izbruhu požara, je povedal, da se je že ob štirih zjutraj sestal komite za SLO in družbeno samozaščito temeljne organizacije Regeneracija, ki jo je požar najbolj prizadel. Takoj so aktivirali narodno zaščito, poskrbeli za varnost delavcev, ki so prihajali na delo. Obvestili so tudi delavce, ki so jih nujno potrebovali za odstranjevanje posledic požara. ..Naloga občinskega izvršnega sveta bo, da bomo skušali dobiti denar iz mestnega in republiškega rezervnega sklada, s katerimi bomo skušali vsaj deloma ublažiti posledice požara," je med drugim povedal Tone Kranjc. DELO 19.7.1982 V prejšnji številki našega glasila smo objavili dve fotografiji in kratko vest o tekmovanju civilne zaščite v Ljubljani, ki so se ga udeležile tudi Dinosove delavke. Tedaj pomotoma nismo objavili tretje, najpomembnejše, fotografije in zdaj to napako popravljamo. Na tej fotografiji so 3 ekipe, 3 vrste, naših delavk iz obeh naših tozdov, TOZD RET in TOZD POS, na 12. občinskem tekmovanju prve medicinske pomoči v Ljubljani V zapisni r ku piše...!? Ustanovi naj se sekcija planinskega društva DINOS Strokovna služba ali pa posebej zadolženi delavci naj urede vse potrebno za registracijo te sekcije. Kolektiv delavcev Dinosa naj bi se udeležil zveznih športnih iger v letu 1982. Program naj napravi komisija (komisija za kulturo, šport in rekreacijo), pri čemer naj upošteva omejitev sredstev in stabilizacijo. Te igre bodo organizirane v mesecu septembru 1982. Skelpa št. 25 in 26, sprejeta na 4. seji DS DO Dl NOS dne 12. aprila 1982. POGOVOR O POŽARU S ! STANETOM PESJAKOM V zvezi s požarom pri Surovini Maribor smo prosili direktorja našega tozda za regeneracijo tekstila, Stanislava Pesjaka, da nam pove, kako je bilo, ko jih je obiskal na kraju nesreče. Povedal nam je, da je bil že predhodno dogovorjen za poslovni obisk v torek, 20. julija in da je v ponedeljek 19. julija navsezgodaj zjutraj vprašal, če kljub požaru dogovor velja, še prej pa jim je v svojem imenu ter v imenu Dinosa in tozda za regeneracijo tekstila izrazil globoko prizadetost zaradi hude nesreče. Dogovor so potrdili in v torek, 20. julija sta tovariša Pesjaka v pisarni direktorja njihovega tozda za regeneracijo prisrčno sprejela direktor Ivan Cafuta in komercialistka Zdenka Brgles. Tovariš Pesjak je ponovil našo prizadetost zaradi njihove nesreče in obenem zagotovi/ našo pripravljenost za pomoč tako glede plasmana in transportiranja ožganega materiala kot glede kreditiranja obnove obratnih sredstev. Ivan Cafuta je v odgovor povedal, da so zelo veseli, ker jih je Pesjak osebno obiskal in s tem dokazal, da ima dosedanje 4-letno sodelovanje med obema tozdoma globoke korenine. Izrazil je prepričanje, da so odnosi med obema tozdoma na tako visoki ravni kot, zelo verjetno, nikjer drugje med dvema temeljnima organizacijama dveh različnih delovnih organizacij. Pri tem je obudil spomin na to, da sta oba tozda v zadnjih štirih letih uspela v obojestransko korist rešiti vse medsebojne tržne probleme. Pesjaka j je Cafuta tudi povabil na ogled pogorišča, kar je tudi I dokaz medsebojnega zaupanja. Pesjak nam je povedal, da je bil pogled na pogorišče strahoten in da je vse uničeno, razen pralnih strojev za tekstilne odpadke. Vročina, ki jo je povzročil požar je bila okrog 1200 stopinj, aluminij se je dobesedno topil, različni kabli na primer v strojih pa so zgoreli v nič, v prah. f Delavska enotnost X Predlagamo vam, da postanete stalni naročnik zbirke Knjižnica Sindikati in tako prejemate brošure takoj oh izidu. O novostih v zbirki Knjižnica Sindikati, kakor tudi o drugih izdajah naše založbe pa boste redno obveščeni v našem sindikalnem časniku Delavska enotnost, pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja. Priloženi pregled je pripravljen tako, da velja tudi kot naročilnica, ki jo morate le izpolniti. Hkrati se lahko naročite na zbirko kot redni naročniki. Naročilnico pošljite na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43. Morebitne dodatne informacije dobite tudi po telefonu na številko 320-403. Letnik 1976 _____________________________________ ....izv.št. 6: SAMOUPRAVNO URfJ DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU 40 din ....izv it. 7: AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES 30 din ....izv it. 8: UUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 30 din ....izv.it. 9: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU 40 din ....izv. it. 10: R. Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE 8 din Letnik 1978 ..izv. it. 14: R. Albreht: DRUŽBENA PREOBRAZBA ODNOSOV MED DELAVCI V PROIZVODNIH IN TRGOVSKIH ORGANIZACIJAH 40 din izv. it. 15: KLUBI SAMOUPRAVUALCEV IN SKUPNOST KLUBOV SAMOUPRAVUALCEV SLOVENIJE 30 din ... izv.it. 19: G. Sfiligoj: TEMELJNA ORGANIZACUA ZDRUŽENEGA DELA 120 din ... izv. it. 20: J. Kotir. DRUŽBA — DRŽAVA 65 din izv. it. 22: F. Križaj: RAZUMUIVE INFORMACIJE 45 din ... izv. št 23: S. lik: DIREKTOR V SISTEMU SAMOUPRAVNEGA INFORMIRANJA 55 din izv. it 24: R. Rizman: RAZVOJ VPRAŠANJA NARODA V JUGOSLOVANSKI DRUŽBENI MISLI IN PRAKSI 70 din ... izv. it. 25: DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABLJANJE V ZSS 30 din Letnik 1980 ....izv. it. 26: R. Kropivnik: SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI V NEKATERIH DEJAVNOSTIH MATERIALNE PROIZVODNJE 110 din ....izv. it. 27: I. KONFERENCA ZSS O DRUŽBENEM PLANIRANJU 40 din ....izv it 28: I. KONFERENCA ZSS O DEMOKRATIZACIJI ODNOSOV IN O KOLEKTIVNEM DELU 30 din ....izv. it. 29: J. Hokr: VARSTVO PRI DELU IN NALOGE SINDIKATOV 85 din ....izv. it 30: M. Zupan: POLITIČNA EKONOMIJA — PRIROČNIK ZA SINDIKALNE DELAVCE 100 din ....izv. it. 31: IZHODIŠČA ZA SPROTNO OBRAVNAVANJE REZULTATOV GOSPODARJENJA 60 din ....izv it. 32: J. Tavčar: SOCIALNA POLITIKA V ZDRUŽENEM DELU 90 din ....izv. it. 33: DELITEV PO DELU — KAJ JETO? 120din \_________________________________I____________________________________________J i/v. 4i. 35: HUMANIZACIJA DELA Z VIDIKA INVALIDSKEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 80 din i/v. it. 36: II. KONFERENCA ZSS Družbeoi dogovor o »kupnih »»novah ta oblikovanje In delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Sindikati in delitev po delu 60 din i/v. it. 37: I- Sočan: OSNOVE SELEKTIVNE RAZVOJNE POLITIKE 120 din . i/v. št. 38: B. Kavčič, T. Klasinc in A. Šterbeec: SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE MO din i/v. št 39: J. Sl er: SOCIALISTIČNA MORALA IN MORALA V SOCIALIZMU 150 din i/v. it 40: RESOLUCIJA lil. KONGRESA SAMOUPRAVUALCEV JUGOSLAVIJE 25 din i/v št 41: "REFERATI IN POROČILA KOMISU — III. kongres samonpravIjakev Jugoslavije 120 din ....i/v. št. 42: A. Skeriavaj: SINDIKALNO GIBANJE V SVETU 120 din i/v st 43: lil. KONFERENCA ZSS Vloga in naloge sindikatov pri aveljavljaBju delavcev kot nosilcev socialne politike 95 din i/v št. 44. PROGRAMI ZA DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABUANJE V ZVEZI SINDIKATOV SI.OVENUE 80 din PROGRAM zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI za leto 1982 ...izv. it. 45 Jože Tavčar, Bojan špicar in Bojan Arcetto: POKOJNINSKI SISTEM DANES IN JUTRI .zv it. 46. Radi Kropivnik: PROMET V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU izv. it. 47 Vlajko Krivokapič: SINDIKATI IN DELAVCI, ZAČASNO NA TUJEM izv. it 48: Franc Šetinc, Franc Šali, Vinko Hafner. KULTURA DELA ... izv. it. 49: SINDIKAT O RAZISKOVALNI IN INVENTIVNI DEJAVNOSTI ...i/v. it. 50 Antoa Strojin: PROSTI ČAS izv it. 51 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENUE izv it. 52: 9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVUE ./v it. 53 Boris Cbelj in Andrej Komar. EKONOMSKI ODNOSI S TUJINO izv. it. 54: Stojan Pretnar INDUSTRIJSKA LASTNINA IN DRUŽBENA UREDITEV Ena od štirih ladij-trajektov s katerimi vozijo avtomobile, avtobuse in kamione iz Brestove v Porozino in obratno. NAROČILNICA Naročeno nam pošljite na naslov: Ime in priimek podpisnika:-------------- Račun bomo poravnali v zakonitem roku. " (poet* neročrtka) Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana VAVjOCAMPj NA CRESU dilnik, za kuhanje pa je v prikolici štedilnik na plin. Od naših prikolic do morja je kakšnih 60 metrov. Veliki borovci, dajejo prijetno senco ves dan in človeka kar mika, da bi tu poležaval, poslušal muziciranje škržatov in šumenje morja, ki se vidi skozi vejevje ter vriše otrok, ki se kopajo v čisti zalivski vodi. FRANC BRINER.IZ TRBOVELJ V ..zgornji" prikolici se je nastanil Franc Briner, naš delavec — šofer iz Trbovelj in njegovi. Že 12 dni so tu, tako kot drugi naši v ostalih treh prikolicah. Pod platneno streho, za mizo so sedeli in kartali. Prisedel sem in jih vprašal, kako se imajo. Franc, z očali in gosto črno brado, očitno zadovoljen, da sem se oglasil pri njem, začne govoriti o hrani. Tako je razložil. ..Kosila ne kuhamo, Z morja se vrnemo okrog 16. ure in pred no skuhamo je ura 17.