štev. 55.
fCmst, delavec In cbrtr.ik na! bedo narodu vodniki
Poštmna plačana v gotovini.
Ljubljana, dne 23. decembra 1925.
Leto VII,
UmilJIilBtBgggmi« MWU«im»WWl

Izhaja vsake sredo. Naročnina: za celo leto Din 5# — xa pol leta . 15— sa inozemstvo aa celo leio Din 50-— inserati po tarife. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefraakirana pisma se ne sprejemajo.
Usakda uživaj vse sadove svsjsga dela in marljivosti!
Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva".
Rokopisi se ne vračajo. - Plača in tožš se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici Ste v. 7. — Telefon inter. št. 566. - Račun pri pošt. čekovnem zavodu št. 11.3«.

Božični prazniki, najsvetejši prazniki v letu! .Posvečeni rodbini, ki je temelj človeštva.
Zapisano je in so nam čitali zlasti raz lečo poslednji čas: »Postrgajte stari kvas!« »Pripravljajte pot Gospodovo!« --
In ne bo ga božičnega večera in ne Jezušcka v srce onega, ki ne postrga starega kvasu in ni pripravil pota Gospodul
Prav je tako!
Mislim pa, da je resnica samo ena in bi ne bilo dobro, če jo različno razumevamo.
Zato vprašam v tem svetem božičnem času Slovence: ali smo tudi v naši politiki vsaj malo pomislili na gorenje besede? Ali hočemo postrgati stari kvas in ali pripravljamo pot Gospodovo tudi na tem polju? Ali smo grešili doslej ali nismo? In koliko? kaj pravi spoznanje? Kaj volja?
Na prvo prvi odgovor: Čutili se nismo in ne zavedali. Šli smo po potu siromaka, ki se mu je sanjalo, da je postal čez noč milijonar. Brez truda in znoja in brige! — Tako v sanjah. Potem razočaranje. Prvo, drugo, tretje .... Preklinjevanje usode! Jeza na vse in kar je še zapisano v registru za vse take prilike. Samo ne priznanja! Nalašč ne! Oho, mi Slovenci se ne damo! Mi že ne!
Grabimo gesla, iščemo šlagerje! Menjavajino plašče, »izpopolnjujmo« programe!
In imamo pomisleke, predno se ločimo od zmot. Štejemo gumbe. Hm, če bo?? — V nasprotnem slučaju nikoli, značaj zahteva tako in pamet se mora pokoravati; mora ...
Spoznanje je torej tu, a volja? Morda tudi ta, a je vsaj pri Slovencih — sramežljiva devojka. In počasna, kakor poboljšanje vselej!
Mislim, da sem lani mislil pravilno, govoril in pisal. Nihče mi vsaj ne more oporekati, da so mi dali zgodovinski dogodki, ki leže pred nami, prav, popolnoma prav na vsej črti.
A sem bil skoro glas vpijočega v puščavi. Ali naj bom zopet? Mene to
ne bi motilo; ali ne varajte naroda; končni računi bodo strašni.
Sedemletnega igranja mora biti konec! Naša država je država srbskih, hrvaških in slovenskih kmetov in to pa božji zapovedi, ki je ne morejo menjati ljudje. Vse drugo je nepri-rodno, pa naj je izviralo — ne vem, iz kakšnih šol in glav. Je samo piro-tehniška igrača, ki morda momentano zaslepi, a ne nasičuje duš.
Otresimo se torej zmot, pa pojdimo na delo, na delo pred vsem, da okrepimo srbskega, hrvaškega in slovenskega kmeta. Vse drugo nam bo dodano in to stotero!
Božični prazniki so prazniki družine, država pa je zveza družin istega rodu in duha, ki tvorijo narod. Ako delamo za družino, delamo za narod, ako delamo za narod, delamo za državo, ako delamo za državo, delamo za družino, če je namreč politika državna, narodna, domača, kmečka, da je porojena iz duše tistega, ki mu je namenjena.
Mnogokaj med nami Slovenci da-sedaj ni bilo tako. Ali naj navzlic temu vedno tako ostane? Ali se iz zmot nismo ničesar naučili? Ali naj zaradi par kompromitiranih trdoglavcev ne izvajamo iz spoznanja koristi?
Mi bomo to storili. In kdor hoče narodu dobro, naj gre z nami! Vabim letos zlasti inteligenco, ki je stala ob strani, posebej še ono, ki je morda v dobri veri tavala po tujih poljanah in ni nič zalegla. Ne bodite device brez olja! Vabim zlasti tiste tovariše, ki so jih zmotila pogrešna gesla in votle besede. Vabim zlasti one dobromisle-če, ki niso nikoli imeli prilike videti, ker jim ni bilo dovoljeno gledati. Vabim še posebno mladino, podeželsko in šolano, vsem na čelu pa našo staro gardo, zvesto v hudih in dobrih ča-sik, kličoč:
»Postrgajte stari kvas!
»Pripravljajte pot Gospodovo!«
Vsem pa, ki »gnoje s svojo krvjo« in orjejo s svojim znojem, da bo ne
koč žetev na polju, božič!
srečen in vesel Ivan Pucelj.
_• m
Naša sociialna misel.
Ako pogledamo v zgodovino socijalnega gibanja zadnjih sto let, lahko ugotovimo to-le dvoje: Povsod, v vseh deželah, je bilo socijalno gibanje zmagovito, ako je izviralo iz duševnih in materijelnih potreb večine naroda. Drug nauk je bil pa ta, da iz tujine preneseno socijalno gibanje ni nikjer moglo najti trajnih tal, ako ni bilo v popolnem skladu z materijel-»limi in duhovnimi potrebami ljudstva, med katerim se je izživelo.
Vsaka dežela se prilagoduje obče socijalno-gospodarskim prilikam države, v katere teritorijalni okvir spada. To je dandanes tudi »znanstveno« zelo malo sporno. Na drugi strani pa je resnica ta, da vsaka, tudi državna organizacija, ki hoče biti več, kakor pa prenese njena naturna moč in potreba, propade. Mi Slovenci smo 600 let živeli v okviru nekdanje Avstrije, kjer so prevladovali Nemci. Oni niso prevladovali samo državno, temveč tudi gospodarsko, kulturno in socijalno. Njihovo socijalno gibanje idejno ni temeljilo na njihovi duhovno precej zaostali alpski vasi, temveč v predmestjih Dunaja, ki je bil voditelj za vse reči države. Mi smo dobro poznali socijalizem Otakringa in Favoritna, nismo pa poznali socijalizma nemške vasi. K nam so prinesli socijalizem velemestne fabrike in meščanskega duhovnega propadanja, ne'pa natur-nega socijalizma podeželja, ki ni bil opisan v nobeni učeni nemški knjigi in ni bil znan v nobeni »socijalni« zakonodaji.
Po vojni smo Slovenci prišli v izrazito kmečko državo, v kateri ni prav nobenega velemesta in skoro nobenega izključno fabričnega mesta. Kjer je pri nas kaj industrije, je po
delavstvu kmetska. Zakaj? Zato, ker je delavec, ki dela v teh naših industrijskih in obrtniških zavodih, skoraj še popoln kmet, to je človek podeželske miselnosti. Poglejmo v naše rudnike! Tam je več kot polovica takšnih delavcev, ki gredo ob času stavke ali pomanjkanja dela nazaj na svoj mali kmečki dom orat njive, kosit travo, sekat gozd. Bolj kot kdaj lahko pravimo danes: Mi smo narod kmetov. In socijalno mišljeno pristavljam: tudi delavcev! Zato smo po svoji socijalni strukturi kmetsko-de-lavski narod. Inteligenca se je temu revnemu narodu že davno izneverila, ker ni našla v sebi dovoljno rezume-vanja za nauk angleškega misleca Shava, ki pravi nekje: »Žrtvovanje za druge nas more zadovoljiti.« Večina naše inteligence je še zastrupljena s tujim, nemškim duhom. Ta duh je bil materialističen, zato ozkosrčen, sebičen in malenkosten.
Nacionalistično smo res silno napihnjeni. To se kaže ob mnogih naših prilikah, ko izgleda tako, kakor bi zagorela slama. Dejanj, požrtvovalnosti, zavesti, da smo in hočemo biti narod, vsega tega je jako malo. Nikoli ne bom pozabil dneva, ko mi je dejal pred leti nek sedanji škof: »V enem se motite! In ta zmota bo za Vas usodna. Vi mislite namreč, da je naše ljudstvo narodno-zavedno. Ja mislim pa, da ni.«
To je bila bridka napoved, Rabil sem nekaj let, da sem spoznal, da je imel ta mož, ki je danes katoliški škof, vsaj deloma prav. Zakaj je tako?
Ivan Cankar je nekoč v jezi in ogorčenju napisal dramo »Hlapci«. S to besedo se še dandanes mnogo žonglira, pravzaprav frazari. Cankar je
imel gotovo prav: Tiste ljudi, ki so imeti socijalno nalogo ljudstvo in mladino učiti, vzgajati, je imenoval hlapce. Mnogi so mislili in še danes tako mislijo, da je tu imel v mislih cn sam stan, učiteljski. Mislim, da je tudi to zmota. Yso tisto našo inteligenco, ki je poklicana, da uči in poučuje vse druge, ki so manj izobraženi zato, ker morajo pač več telesno delati — je vzpodobil v vaškem uoitelju-hlapcu.
Če gre prepir o tem, ali je naša takozvana inteligenca hlapec ali pa ni hlapec, kaj zahtevate potem od kmeta in delavca, ki sta, socijalno vzeto, steber in nosilec tega malega naroda?
Vem, da bodo rekli: Ničesar! Če mi, takozvana inteligenca, nismo nič, če smo hlapec, ki služi vsakomur, kdor nas plača ali boljše plača, kaj naj bo potem kmet, kaj delavec?
Ni tako, je drugače.. Nekaj ima ta kmetsko-delavski človek, na kar zida svoj dom, svoje prepričanje in svoje socijalno hotenje: poštenost! Ta človek, ki živi v svoji vasi, ki malo ve, .kakšna je pokvarjenost velemest in velike gospode, ki živi takorekoč v gospodarski zajednici s svojimi kravami in vclički, ki se bojuje poleti in pozimi z vremenom, ki veruje v Boga nebes in hudiča pekla — ta človek je v svoji preprosti naturi nosilec osebnega poštenja in socijalne pravičnosti. Poštenje in pravičnost pa nimata dveh oblek, kostimov. Poštenje in pravičnost sta enak pojem za posameznika, za družino in za vso družbo, torej tudi za državo. Ni je na svetu večje sleparije, kakor tista učena in naučena »socijalnost«, I is;ma dve veri: eno za doma, drugo za javni shod!
Socijalna misel ni samo v razumu, ampak je v duši in srcu doma. Do tega spoznanja se nismo še prerinili, ampak se bomo, ako bo šlo po sreči. Zato smo imeli tekom zadnjih sedmih let mnogo besedičenja o »socijalnem delu«, o »socijalnih zakonih«, o »so-
cijalni pravici«. Vse to so bile jalove besede, izgovorjene po diktatu razuma, ne po diktatu srca, niti posameznega človeka niti naroda.
Vrnimo se na prvotna tla, k zemlji! Preprosto in nič učeno ni to stanje. Tu se učimo vse spoznavati in vse razumeti s tega vidika prvotnega človeka. Nekaj se bomo pri tem vendarle naučili: Borbe!
Ta človek, ki zemljo obdeluje in ve, da samo od njene dobrote živi, ta se zna bojevati! In natančno ve, do katere meje seže sila njegove borbene moči in volje, in kje neha. Tako preprosto je to! Glejte, v tem je naša socijalna misel. Iz prvotnih globin je zajeta. In kar je prav, nima nič tiste navidezne učen jaške navlake, nima nič kompliciranosti, nima nič tiste laži-kulture in laži-civilizacije, ob kateri danes propada zapadni svet.
Samo ta mali vaški človek, samo ta delavec, katerega .škornjev se drži še prst zemlje, po fetfori je hodil in v njo rezal s plugom in motiko še včeraj, more biti nosilec in vršilec našega velikega socijalnega pokreta, naše duhovne revolucije, ki nam je tako potrebna, kakor solnce dnevu, kakor žito njivi, kakor živina hlevu.
Nočemo načelnega proletarstva, in ga odklanjamo. Moderno kapitalistično proletarstvo je zlo za posameznika in človeštvo vobče. Naša socijalna misel gre za tem, da se to zlo zmanjša kar najbolj, da se človeka iztrga iz krutih krempljev današnje lažne civilizacije, da ga vrne zemlji, boju ? njo in preizkušnjam z velikimi naravnimi silami. K socijalni »pravici«, kakor jo pojmujemo in moramo razumeti v današnjih »kulturnih« prilikah, more povesti samo misel, ki ni nič krvava, ampak preprosta, ki je sicer kruta, a poštena in jo je občutil ter zapopadel v vsej njeni enostavnosti mali človek naše vasi, in to zaradi poštenosti svojega truda in svojih misli.	A. Prepeluh.
ca
Tedenski koledar.
Sedaj na težko.delo!
Ko se je ustanovila naša »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva«, so nasprotniki zacvilili. Od tedaj je poteklo komaj pol leta in nasprotniki — kriče, zmerjajo, obrekujejo! To je najlepši dokaz, da smo na pravem potu in da jahamo — mi!
V	hudi borbi smo. Za mevže in za takšne ljudi, ki nič ne pomenjajo, se nihče ne briga. Kdor pa se bojuje in izziva hud odpor nasprotnikov, ta je na pravem potu, je na potu do zmage. In res: mi bomo zmagali! Ne zato ker bi bili bogati, ampak zato, ker smo nosilci novega duha, po katerem naj se prevredi naša družba in država.
V	teh šestih mesecih smo izvršili veliko propagandno in organizator-sko delo. Za nami je velikanski ljudski tabor na Krškem polju, je Kmetski tabor na Bledu, je važni kongres kmetske mladine, so veliki shodi v Ljubljani, Veliki Loki in v Mariboru.
Na vseh teh prireditvah sta v naši »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva« organizirana kmet in delavec potrdila svojo družabno in gospodarsko solidarnost ter izrekla, da hočeta v bodočnosti podpreti resnično ljudsko in našim razmeram primerno socijalno politiko. Manifestirala sta na teh velikih prireditvah svojo voljo, da postane kmetsko-delavsko ljudstvo suvereno in odločilen faktor vsega našega javnega in državnega življenja. — Kaj se pravi to? To.pomeni, da naj se v državi gospodari tako, da bodo zaščiteni gospodarski, socijalni in kulturni interesi teh, ki delajo in ustvarjajo in da mora končati proti-socijalno gospodarstvo bankirjev in fabrikantov, ki poznajo samo sebe in nikogar drugega.
»Zveza slov. kmetskega ljudstva« je imela spočetka že velike nasprotnike. Ni manjkalo pa tudi takih, ki so na tihem rovali zoper njo, bodisi-da niso soglašali z njenim svežim socijalno-gospodarskim programom, bodi-
si da niso verovali v njen končni politični uspeh. Vsi ti so tudi že lahko sprevideli, da je bil naš koncept pravilen, samo izvesti ga je treba do podrobnosti.
Res je, da imamo še razne male težave in da jih bomo imeli tudi še v bližnji bodočnosti. Tudi to bomo premagali, ker je naš novi duh socijalno pošten in povsem odgovarja najširšim plastem našega naroda. Gibanje smo postavili na kmetski temelj. V vseh pogledih je ta fundament naše stranke tako trden in močan, da lahko na njem zgradimo najbolj luksurijozno stavbo, v kateri bo prostora za vse produktivne ustanove našega naroda. Nikjer in nikoli nočemo naroda cepiti. Mi smo edina stranka na Slovenskem, ki hočemo narod združiti v eno samo močno skupnost na temelju^ našega socijalnega programa, ki združuje vse, ki delajo, trpe in molijo.
Mi smo opravili veliko propagandno delo v zadnjih šestih mesecih. Večina našega naroda nas sedaj pozna. Toda vse to delo bi ostalo brezvspeš-no, ako ne opravimo sedaj tudi še najbolj potrebnega, a silno težavnega in utrudljivega drobnega dela.
Kaj pomeni pri nas podrobno delo? To se pravi, da je treba organizirati naše vasi politično, gospodarsko in kulturno. To je velika, a silno*važna naloga. Poglejmo po vrsti.
1. Politična organizacija. Povsod, kjer je vsaj nekaj naših somišljenikov, je treba vzpostaviti krajevne politične organizacije. Enotne akcije stranke so nemogoče, ako ljudstvo ni politično organizirano. Organizacija mora biti tako dobro izvedena, da je treba samo malega naznanila strankinega načelstva in vse podeželje se zgane ter pokaže vso svojo ogromno silo. Krajevne politične organizacije imajo zelo važne naloge. One skrbe za nastop pri raznih upravnih volitvah, na primer pri občinskih, okraj-
Dnevi:
27.	december: nedelja: Janez Ev.
28.	december: pondeljek: Nedolžni otročiči.
29.	december: torek: Tomaž B.
30.	december: sreda: David.
31.	december: četrtek: Silvester.
1.	januar: petek: Novo leto.
2.	januar: sobota: Makarij.
Sejmi;
27.	december: Radeče, Vrhnika, Vitanje.
28.	december: Dob.
29.	december: Mirna peč.
31. december: Kočevje, Zagorje ob Savi.
nih in okrožnih volitvah. Nadalje so tolmač želja in zahtev prebivalstva glede obstoječih zakonov, javne uprave, uradništva, učiteljstva itd. Organizirano vaško prebivalstvo bo tako postalo odločilen faktor v vseh javnih zadevah svojega okoliša in stranka more potem res vedno in povsod zastopati samo to, kar želi in zahteva večina ljudstva in ne morda le nekateri posamezniki. Krajevna politična organizacija mora v vsako vas in postati mora zbirališče vseh zrelih, izkušenih in pametnih mož. Biti mora politična šola našega ljudstva, ki so ga sedaj obvladovali posamezni gospodje ali posamezne gosposke klike. Krajevna politična organizacija bo pokazala pot, da bo ljudstvo začelo misliti z lastnimi možgani in ne z glavo gospoda, ki pozna le sebe in svoje koristi.
2.	Tudi gospodarsko se mora naše ljudstvo še bolj tesno organizirati kot pa je danes. Pri nas imajo različni krogi različne interese. To je odvisno od zemlje, njene rodovitnosti, klime itd. Ponekod je bolj razvita, živinoreja, drugje zopet vinogradništvo itd. V naši državi imamo še stotine in stotine nerešenih gospodarskih problemov, tako glede davščin, carin, trgovskih pogodb z drugimi državami itd. Pametno bi bilo, da bi se za vsak okraj osnoval poseben gospodarski svfet, ki bi vsa takšna vprašanja vsako leto večkrat prerešetoval, zato da bodo naši poslanci dobro poučeni o željah in zahtevah posameznih okrajev in jih bodo skušali uveljaviti z modrim in premišljenim nastopom. Važno je tudi zadružništvo. Ponekod so prišle že obsioječe zadruge v neprave roke, treba je iti na njihove občne zbore in tam napraviti red ter jim postaviti na čelo pametne in zanesljive može. Kjer zadružno življenje še ni popolno, je treba kraju primerne zadruge ustanoviti. Mi že imamo — hvala Bogu — svojo zadružno matico, to je »Zvezo slovenskih zadrug« v Ljubljani, ki gre rada na roko z dejanjem in nasvetom v vseh zadružnih rečeh.
3.	Kulturna organizacija. Kulturna organizacija nam je najbolj potrebna. Predvsem med našo podeželsko mladino. Koliko talentov se skriva v naši podeželski mladini! Mladina pa je up naše boljše bodočnosti. Kakor si bo Janezek postlal, tako bo Janez ležal. To je že star, a resničen pregovor. Zato bi moralo biti v vsaki vasi in v vsakem trgu »Društvo kmečkih fantov in deklet«. To društvo mora skrbeti za izobrazbo svojih članov s čitanjem koristnih in pametnih knjig, z ustanovljenjem knjižnic in zlasti pevskih ter glasbenih zborov. Pomislite koliko in kako lepih narodnih pasmi imamo Slovenci in kako malo se goji petje, zbrano petje pri nas na kmetih. In imamo povsod na kupe učiteljstva, ki se bavi danes še največ s samo politiko. Naj to učiteljstvo, ako je kaj vredno in še ni čisto pozabilo na svoje obče prosvetne naloge, prime za delo in naj gre našim fantom in dekletom na roko pri snovanju knjižnic, pevskih in glasbenih zborov. S tem šele bo pokazalo, da res zasluži lepo ime učitelja.
Razširjajte vselej in povsod zavest o potreb! kmetske politične samostojnosti S
•MIMinillfTM<'iN'> «*M>	------—------lllllll IITMlMOTnini-—nrilr^TIMll-—il	............... m Ml...................—.---------------------------
Novo življenje naj se začne povsod. Življenje podrobnega, organizacijskega dela. Naše vasi naj se zbude, vsak naj poprime za to ali ono delo, za kar čuti v sebi več sposobnosti in nagne-nja. Verujte, da brez tega podrobnega dela ne moremo nikoli zmagati za trajno. Pri nas bodi vsak vojak, vsi pa enakopravni in nihče ne imej več pravic kot vsak, ki dela in je borec naše armade.
Ako bomo te delo opravili — in že to zimo ga lahko izvršimo prav ve-
liko! — bomo res tista armada, ki bo nositelj reda, zakonitosti, socijalne pravice in našega kmečko-delavskega duha, ki bo obvladal ves narod. Postavimo si za cilj tole: Do poletja osnujemo tisoč krajevnih političnih organizacij in vsaj sto društev za kmetske fante in dekleta.
Pustimo vse male spore in vsa nesoglasja cb strani, poprimimo se z vso požrtvovalnostjo tega podrobnega dela, da bomo postali res organiziran slovenski narod.	P. P.
Naš tisk,
Tisk je za vsako veliko misel, ki si hoče priboriti med ljudstvom veljave, neobhodno potreben. Tudi za kmetsko misel velja to. Sicer je na prvi pogled nekoliko čudno, kajti človek bi mislil, da zadostujejo težave same, s katerimi se ima kmet boriti, pa da ga probudijo. Vendar izkušnja kaže, da stvar, ni tako enostavna in težave same ne zadostujejo. Izkušnja nas uči, da tudi največji sovražniki in izkoriščevalci s hinavskim pomilovanjem govore o kmetskih težavah, toda le v namenu, da bi kmeta prevarili in ga še nadalje obdržali v svojih kremp-ljih. Iz tega sledi, da je treba kmetsko ljudstvo mnogo in mnogo poučevati, predno prav spozna vzroke svojih težav in sredstva, katerih se mora poslužiti, da si bo zboljšalo svoje stanje. V svrho takega poučevanja je neobhodno potreben tisk, česar se tudi naša stranka v polni meri zaveda. Vkljub temu, da še ne obstojimo dolgo, smo vendarle vstvarili glede tiska že prav lepe stvari.
»KMETSKI LIST«.
»Kmetski List« je naše politično glasilo. Naloga istega je, da podeželsko ljudstvo poučuje, kdo mu je v politiki prijatelj, kdo sovražnik, kako se treba ravnati pri raznih volitvah in sploh, kaj mora podeželsko ljudstvo delati, da si zboljša svoje stanje. Nobeden slovenski list se ne zavzema s toliko iskrenostjo za kmetsko ljudstvo, kakor naš list. Saj so kmetje iast-niki lista, a kar je še važnejše, kmetje in obrtniki so tudi glavni sotrudni-ki istega. Nobeden slovenski list ne prinaša toliko dopisov samih kmetov in obrtnikov, kakor »Kmetski List«. To je v istini list za ljudstvo. Radi tega je razumljivo, da število naročnikov tudi stalno raste. Vendar bi bilo potrebno, da bi rastlo to število še hitreje. Delati moramo na to, da je ne bo hiše slovenskega kmeta, podeželskega obrtnika ter podeželskega inte-ligenta brez »Kmetskega Lista«. Da pa dosežemo to, moramo sodelovati vsi, ki smo že utrjeni v kmetski misli. Dolžnost slehernega prepričanega agrarca je, da stalno pridobiva novih somišljenikov in novih naročnikov na »Kmetski List«.
»GRUDA«.
Razen »Kmetskega Lista« izdajamo mesečnik »Grudo«, ki je pred vsem namenjen kmetski mladini, a je zelo priljubljen v vseh krogih podeželskega ljudstva. Prinaša povestice, pesmi, razne poljudne razprave iz kmetijske stroke in • o drugih splošno važnih stvareh ter vestnik kmetskih mladinskih organizacij pri Slovencih in drugih Slovanih. »Gruda« izhaja mesečno v obsegu 32 strani in stane samo 30 Din na leto. Je najcenejši slovenski list te vrste. Ševilo naročnikov
stalno raste, istotako dobiva list vedno več dobrih sotrudnikov. »Gruda« stopa z novim letom v svoj tretji letnik.
»KMETIJSKA MATICA«.
Koncem leta 1924. se je ustanovila »Kmetijska Matica«, ki je leta 1925. izdala prve svoje knjige. Letnina za »Kmetijsko Matico« znaša 30 Din in se je v prvem letu za ta denar dobilo tri knjige: 1. »Veliki koledar« za leto 1926., 2. lepo ljudsko povest: »Črni pajek« in 3. strokovno knjigo: »Zbirka kmetijskih naukov«. »Kmetijska Malica« ima svoje poverjenike — kjer jih še ni, se bodo še določili — ki pridobivajo naročnike in pobirajo naročnino. Začetek je storjen, sedaj idimo junaško naprej. Število naročnikov mora stalno rasti, s tem se bo lahko povečalo tudi število knjig od tri na štiri in na več.
»KMETIJSKI KOLEDAR«.
V drugič je nedavno izšel »Kmetijski koledar« v žepni obliki in sicer za leto 1926. Priljubljenost tega žepnega koledarja je že dokazana po velikem številu kupcev. Stane sedaj vezan 10 dinarjev. Razume se, da bomo tudi »Kmetijski koledar« spopolnjevali od leta do leta in pazili, da bo končno obsegal res le koledarske stvari in vse važnejše, kar kmetovalec utegne vedno ali mnogokrat tekom leta rabiti.
KMETIJSKA TISKOVNA ZADRUGA.
Nalogo, pospeševati naš tisk, ima tudi »Kmetijska tiskovna zadruga«. Ona je lastnik »Grude«, »Kmetijskega koledarja« in »Kmetijske Matice« ter izdaja razne druge knjige. Spominjamo, da je letos izdala več leposlovnih knjig, nadalje »Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta«, potem izvrsten spis o »Dohodninskem davku, kako se napoveduje in kako se sestavljajo pritožbe« itd. Ta zadruga pripravlja celo vrsto knjig, kmetijsko-strokovnih in za kmetsko ljudstvo primernih leposlovnih.
širimo svoj tisk!
Niti najbolj zagrizen naš nasprotnik ne more tajiti, da smo glede tiska v kratki dobi ne polnih sedem let storili že zelo mnogo. Nimamo premoga, nimamo svinca, nimamo bank, ne strašimo s peklom. Z lastno požrtvovalnostjo smo dosegli, kar imamo. Dosedanji uspehi nas navdajajo za bodočnost z najboljšo nado.
Kaj zahtevamo od svojih somišljenikov, oziroma od vsakega pristaša kmetske misli? Zahtevamo, da je naročen na »Kmetski List« (letno 30 dinarjev), na »Grudo« (letno 30 Din), na »Kmetsko Matico» (letno 30 Din)
in na »Kmetijski koledar« (10 Din). To znaša letno skupaj 100 (sto) dinarjev. Dasiravno so hudi časi, je vendarle mogoče znesek spraviti skupaj. Redi eno kokoš več in že za jajca dobiš lahko .ta znesek! Puši tedensko štiri, pet cigaret manje in tudi na ta način spraviš potrebno vsoto 100 dinarjev skupaj. Morebiti piješ vino, pivo in celo žganje; pij vsak teden nekaj manje in zopet si pridobiš sredstva za liste in knjige. Strankine liste in knjige moraš imeti, ker Te one učijo boljšega življenja in boljšega gospodarstva, a osohito Te učijo spoznavati Tvoje prijatelje in neprijatelje.
Listi in knjige Ti dajejo večjo omiko, a to Ti je znano, da se z večjo izobrazbo tudi lažje živii. Izobrazba je kmetu, delavcu in obrtniku istotako potrebna in gospodarsko koristna, kakor kateremukoli drugemu stanu. Ker želimo pristašem dobro, zato zahtevamo, da naj vsakdo čita naše liste in knjige.
Še to-le lahko rečemo: Kdor ni v stanu letno žrtvovati za svojo izobrazbo vsaj sto dinarjev, ni dober pristaš kmetske misli in je sam svoj sovražnik!
Sedaj ob novem letu vsi na delo, da pridobimo za strankin tisk oim največ novih naročnikov!
Skrbimo za izobrazbo naše mladine!
Sedanji časi zahtevajo povsem drugačne ljudi, kakor jiti je zahtevala preteklost. Človek, ki je še pred 50 leti brez pismenosti kolikor toliko lahko izhajal, je danes ne samo v javnem, temveč tudi v zasebnem življenju skoro nemogoč. Kajti tak človek je danes navezan vedno in povsod na drugega, pismenega človeka tako, da ga upravičeno smatramo za nepopolnega moža, ki se samostojno ne more nikjer uveljaviti. Tudi ni nikdar gotov, da ga kdo ne prevari. V časih, ko naši predniki niso imeli svojega narodnega zastopstva (parlamenta, poslancev), kakor ga imamo mi dandanes, ko je bila neomejena oblast v deželi in državi v rokah nekaj gospo* de, ko ni imel kmet druge pravice, kakor tiačaniti in oddajati grajšča-kom desetino, pri tem trpeti razne vnebovpijoče krivice ter prav ponižno in molče prenašati grobosti svojih gospodov, tedaj in za tako življenje v resnici ni bila potrebna posebna izobrazba niti politična izšolanost. Človek je bil pač podoben govedu, ki vleče voz, kakor ga gospodar vpreže. Toda ti časi so, hvala Bogu, že davno minili. Danes ne odloča v državi absolutističen cesar, tudi ne par ministrov ali grajščakov, temveč odloča ljudstvo samo po svojih svobodno voljenih poslancih. In sicer odloča tu ravnotako, kakor odloča v občinskem odboru po svojih, tudi svobodno voljenih možeh-svetovalcih. Pa ne samo v občinskih in državnih poslih, temveč v brez števila drugih, za vsakega državljana nič manj važnih ustanovah mora današnji človek sodelovati ali sam ali po svojih zastopnikih. Stara resnica pa je, da zastopa vsak sam sebe najboljše. Ker pa je večina našega kmetskega ljudstva za zastopanqe svojih lastnih koristi v takih ustanovah premalo izobražena in izšolana, zato je primorana, prepu-siti zastopstvo drugim. A ne samo to. Naše ljudstvo je še vedno po veliki večini v svoji poštenosti tako otročje, da nasede pri oddaji svojega zastopstva, najsibo v tej ali oni zadevi, le prepogosto lepim, a varljivim besedam nasprotnikov, ki to zaupanje nesramno izrabijo v svojo lastno korist in seveda na škodo ljudstva. Vse to bi ne bilo mogoče, če bi bili ljudje kulturno izobraženi, politično izšolani in samozavestni, ker bi potem svoje koristi ali sami zastopali ali pa za svoje zastopnike izvolili vsestranko izobražene in zmožne ljudi iz svojih lastnih vrst, katere bi poznali in o katerih bi vedeli, da bodo v resnici zastopali njih koristi, ker so to obenem tudi koristi njih samih. Vse tarnanje in stokanje o slabi politiki v državi, o krivičnih in škodljivih zakonih itd.
LISTEK.
Joško Sottler:
Nauk iz prirode.
Tega je že dolgo. V duhu zrem nazaj v nežno mladost abecedarja-začet-nika, v dobo, ko je živela še moja dobra stara mamica. Koliko vode sta od takrat prelila Dramija in Močnik! Toda evo majhnega odseva iz mladosti daljnjih dni!
Moja stara mamica je bila docela filozofske narave. -Vidim jo jasno: žena visoke, vitke rasti, koščeno-suha, podolgovatega, stalno resnega in globoko zamišljenega obraza. Življenje ji je nudilo malo dobrin: neznatne drobce napram pezi, ki jo je trla k tlom skozi dolgo dobo 63 let. Dobro, da je bilo mamici življenje le sredstvo, le pot, ki vodi onstran*...
Stara mamica je imela fin čut opazovanja, v razlikovanju slabega od dobrega je bila nedosegljiva. Naravo je ljubila, živela je z njo in jo tudi poznala kot malokdo. In v samoti temnega gozda je iskala in tudi našla pre-mnogokrat duševne utehe, koje ji neposredna okolica — svet vaške soseske z lepim izrazom svoje zvečine po-
kvarjene notranjosti — ni mogla nuditi.
»Pojdi, Jožic,« je rekla neke nedelje po kosilu, pristopivši k meni s ce-kerjem v roki, »greva gobe (vrgaše) nabirat.«
Šla sva. Stara mamica je poznala menda vse užitne gobe in kraji, kjer so rastli dobri jurčki, niso bili nikomur tako dobro znani, kot njej. Ce-ker se je polnil; niti opazil nisem, kako hitro. »Še tam za doljnji trebež, tja na oni goliš, prevlečen z blazinicami mahu bova šla; potem bova imela dosti,« je rekla po dolgem molku.
Goliš, kamor sva prišla h koncu, je bil močno razredčen del velikega bukovega gozda, čegar tla so bila globoko poraščena s prožnim mahom. Del tega goliša je bil blagoslovljen kraj za rast gob; pač redki slučaji, da stara mamica tu ne bi prišla na svoj račun.
Tako tudi tistega dne. Ceker sva napolnila vrhoma, nato sela v mehak mah. Solnce se je že nagibalo proti zatonu tam nekje daleč za Humom. Listje bukev je tajinstveno šumelo in iz bližnjega gaja ob njivi v gornjem trebežu sem so prodirali zvoki čebljanja posameznih ptičic. Sicer popolna tišina daleč naokrog; niti lahne sapice ni bilo čuti.
Stara mamica je bila izborno raz-
položena. Zakaj, to takrat nisem razumel. Toliko lepega, toliko vznesenega mi je pripovedovala. Poslušal sem napeto, hlastal za vsako besedo.
»Poglej oni naprstnik tamle,« je rekla, kazoč na močno, bujno rastočo rastlino nedaleč od naju. »Iz širokega venca temnozelenih listov je pognala dolgo betvo, ki je prav do vrha nadeta s škrlatasto rdečim cvetjem. Vsak teh cvetov ima obliko klobučka. Ali vidiš, kak-s krasna je ta rastlina, s kakim občudovanjem gledajo na njo druge, manjše gozdne rastline?«
Ozrl sem se: da, lepa rastlina je bila to, rdeči naprstnik. In zdelo se mi je, kot da se zaveda svoje lepote. Stala je tu ponosno vzravnana in komaj, da se je v večerni sapici malce naklonila v odzdrav prijazno pozdravljajoči okolici. Zrla sva na njo, toda tudi naju kot da je prezirala.
Nedaleč od te ponosne rastline so rastle razne druge gozdne rastlinice. Mamica tolmači: tam so zvončki, tam jagode, tam črnice, tam zopet vijolice itd. In še dalje skupina jurčkov, ki sva jih pri iskanju prezrla. Hočem po nje, toda mamica me zadrži.
»Čakaj,« me je ogovorila, »ali ne vidiš, kako ozlovoljen zre naprstnik proti skupini jurčkov? Jezi se na nje, ker meni, da bi mu mogli s svojo grdo neizoblikovano rastjo v tej bližini ško-
bo brezuspešno vse dotlej, dokler se naše kmetsko ljudstvo ne bo zavedlo, da je temu v prvi vrsti samo krivo. Krivo pa zato, ker ni poskrbelo, da bi se dovoljno izobrazilo in usposobilo, da bi samo sebe zastopalo ali pa zato, ker je svoje zastopstvo prepustilo ljudem, katerim koristi našega kmetskega ljudstva niso pri srcu.
Iz vsega navedenega vidimo, da je treba našemu kmetskemu ljudstvu predvsem dobre in vsestranske izobrazbe in pa stanovske zavednosti. Ljudska šola, katero obiskujejo naši otroci, nudi za življenje premalo. Kmetijskih šol je premalo in tudi one dajo svojim gojencem le enostranski pouk. O javnem življenju ni nikjer sledu. Manjka nam praktična življen-ska šola, v katero bi hodili, ko dokončamo osnovno (ljudsko) šolo. Tega pa ne bomo še kmalu dosegli. Zato je neobhodno potrebno, da si pomagamo na kak drug način sami. In to je mogoče v obliki kulturnih društev, kakor je Društvo kmetskih fantov in deklet.
Kar je že starih ljudi, za te je seveda prepozno, da bi se sedaj začeli učiti. Njihova dolžnost pa je, da preskrbijo svojim otrokom boljšo izobrazbo, kakor so jo sami imeli in vsled česar so svoje življenje več ali manj trpeli. Kakor je dolžnost staršev, pošiljati svoje otroke v šolo, tako naj bo njihova dolžnost, preskrbeti jim tudi življensko šolo, ki jo bodo v življenju krvavo rabili. Zato so dolžni skrbeti, da se otroci, ki dovršijo ljudsko šolo, še nadalje učijo in izobražujejo. Vsak dober kmet pa bo prav gotovo želel, da se njegov sin izobražuje v kmetskem duhu in ostane zvest materi zemlji, ki je redila vse njegove prednike, redi njega in bo redila tudi njegove potomce. Taka izobrazba se nudi v omenjenih društvih kmetskih fantov in deklet. Zato je dolžnost ne samo naše kmetske mladine, da skrbi za ustanavljanje in marljivo delovanje teh društev, temveč je to dolžnost tudi vseh kmetskih staršev, ki žele svojim otrokom boljšo bodoč-
Naša ideja, naša kmetska misel bo zmagala šele tedaj, kadar bo naš kmetski narod izobražen, politično izšolan, gospodarsko osamosvojen in odločno stanovsko zaveden. Pripeljati naše kmetsko ljudstvo na to stopnjo, je vzvišena naloga naših Društev kmetskih fantov in deklet, zato smo vsi dolžni, ta društva pri njihovem delu podpirati. Vsak kmet mora biti pristaš kmetske misli, a vsak pristaš kmetske misli mora sodelovati v borbi za zmago pravic stare pravde. Te bo izvojevala naša mladina, up naše boljše bodočnosti". Zato posvetimo ji svojo posebno skrb! Stanko Tomšič.
(dovati. Ali čuješ, kako jih ošteva: »»Kako se neki morete drzniti v mojo bližino! Ali mar ne vidite moje lepote? Vsakdor, ki me opazi, me hvali, se mi laska, a vi? Kaj imate vi lepega, čemu ste?«« Mladi jurčki se ozirajo plaho k svojemu večjemu drugu; prestrašil jih je oblasten nagovor ponosnega naprstnika. Toda poslušaj,« govori dalje stara mama, »že odgovarja naprstniku večji izmed jurčkov: »»Napoti ti nismo. Nič zato, če se ti zdimo grdi; morda smo zato toliko koristnejši.««
Vstala sva. Stekel sem po jurčke. Pri odhodu me zadrži stara mamica tik pred naprstnikom.
»Glej,« pravi, »ta rastlina ti ugaja, ker je lepa, toda ne dotakni se je; ona je strupena. In tele rastlinice,« veli, kazoč na jurčke, »ne krasi zunanji blesk; njih oblekca je priprosta in skromna, toda njih meso je, kot veš, prvovrstna jed.«
Gozd sva imela za sabo, bližala sva se domu.
»Baš. tako je premnogokrat tudi v življenju med ljudmi,« je končala stara mamica. »Po zunanji lepoti ali znakih ne smeš sklepati na notranjo vrednost, često zakriva skromni suknjič veliko, plemenito srce.«
Primer, čegar resničnost mi življenje dnevno dokazuje.
Občni zbor \ Kmetijske družbi.
v četrtek 17. t. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Zastopanih je bilo 100 podružnic z 187 delegati Predsedoval je tov. Ivo S a n c i n , ki »e je predvsem spominjal kraljevega rojstnega dneva. Kralju se je poslala uda-nostna, a kmetijskemu ministru pozdravna brzojavka. Nato se je predsednik spominjal vseh odličnejših, za Kmetijsko družbo zaslužnih mož, ki so umrli tekom 1. 1923 in 1824, za kateri leti se je ta občni zbor vršil.
Družbin tajnik inž. Lah je prečital tajniško poročilo za 1. 1923 in 1924. Skoraj vsi naši naročniki so člani Kmetijske družbe in bodo,tajnikovo poročilo čitali dobesedno v >Kmeto-valcu«. Omenjamo le, da je družba v 1. 1923, ko so v njej odločevali naši tovariši, razpečala blaga 289 vagonov, v 1. 1924 pa, ko so tam gospodarili eselesarji z vladnim komisarjem in z Jarcem, se je razpečalo le 189 vagonov blaga. Isto je z računskim zaključkom. V 1.1923 je bil lep prebitek, 1.1924 pa velika izguba. Tovariša Čer-ne in Ažman sta ostro prijela Jarca in cela skupščina je glasno dala izraza svojemu mišljenju, da Jarc v družbo ne spada več. Jarc se je sicer skušal braniti, toda branil se je tako, da je končno o njegovi nesposobnosti bil prepričan vsak delegat, tudi SLSarji. Samo svojemu pristašu advokatu drju Ježu v Beogradu je plačal 160.000 K. Pozvan na odgovor, zakaj je to storil, je dejal, da je Jež dosegel za Družbo oprostitev od neke milijonske globe. Pokazalo pa se je, da je o tej zadevi razpravljal Državni svet, kjer advokati niso pripuščeni kot zagovorniki. Kvečjemu lahko sestavijo kako spomenico in nič drugega. Tak spis je Jež napravil in za to mu je Jarc plačal celih 160.000 kron!!! Saj je lahko plačal, ko pa ni šlo iz Jarčevega žepa, nego iz Družbine blagajne!!
V razpravo se je vtaknil tudi esel-esarski posl. Žebot iz Maribora. Njegov nastop je bil skrajno žalosten. Žebot je v najpopolnejši meri dokazal vso svojo nesposobnost, to je bila soglasna sodba vseh naših pristašev.
Pri volitvah za izžrebane odbornike je prejela naša lista na Kranjskem 139, eselesarska pa celih 51 glasov. Izvoljeni so sledeči tovariši: za II. podpredsednika Ivan Pipan, za odbornike Ivan Urek, Martin Bajuk in Ivan Remškar. Na Štajerskem je eselesarska lista prejela 97, naša 42 glasov. V celoti smo imeli torej 181, a eselesarji 148 glasov."
Zelo energično je nastopal predsednik tov. Sancin, kateremu v zvezi z odborniki iz naše stranke vobče gre zasluga, da se je v Kmetijsko družbo zopet povrnil red in da je od tam enkrat za vselej pregnana strankarska politika, ki so jo v družbo vpeljali eselesarji.
*
Popoldne so se naši delegati zbrali »pri Levu« na Gosposvetski cesti. Salon je bil poln. Razpravljalo se je o važnih gospodarskih vprašanjih. Ob
4.	uri popoldne pa je prispel iz Beograda tov. Pucelj, ki je podal zanimivo poročilo o političnem položaju. Ob
5.	uri se je tov. poslanec vračal zopet nazaj v Beograd, a naši delegati so zvečer odhajali na svoje domove s prepričanjem, da je i naša najvažnejša stanovska gospodarska organizacija Kmetijska družba i naša kmetska politika v dobrih rokah.
Bira.
Večkrat se bere v Vašem listu o bi-ri (mi pravimo bira, ker se zbira od vernikov za cerkev ali njene služabnike, in ne bera kakor bi beračili). Mnogi kmetje zahtevajo, da se. mora bira odpraviti. Zdaj smo brali, da je tudi mnogim duhovnikom bira »kakor srednjeveški ostanek« zoprna. Zdi se, da ne pozna nobeden teh globoke misli naših očetov, ki so biro upeljali. Kakor kmečki sin in star duhovnik poznam precej natančno razmere, dovolite mi, da razložim svoje nazore.
Bira temelji v človekovi zavesti, da mora biti Bogu hvaležen za njegove darove, zlasti za božji blagoslov na polju. Od tega, kar mu je Bog dal, naj skrbi za cerkev in njene služabnike, da se bo moglo delo zveličanja izvrševati. Desetino, ki je bila tudi bira, je že Bog ukazal v starem zakonu. Verni ljudje so dajali to biro. od vseh svojih pridelkov. Odrešenik je res ukazal, da naj oznanjujejo sv. evangelij popolno čisto brezplačno in nesa-mopridno. Rekel je pa obenem, da je delavec vreden svojega plačila. Zato beremo, da so že v apostolskih časih verniki prinašali svoje darove za


.v.??*'' r-vZK-r	---r&t*

Razširjajmo vedno In povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega hi srbskega kmeta 1
8
vzdrževanje službe božje in cerkvenih služabnikov: »Kdor altarju služi, naj od altarja tudi živi.«
Ko je gorečnost pojemala, je Cerkev na tej podlagi določila, koliko imajo verniki v ta namen prispevati za službo božjo in cerkvene služabnike. Ko so se v naših krajih ustanavljale fare, so dali dobrotniki za cerkev zemljišča, da bi mogli duhovniki živeti. Ce to ni bilo zadostno, so stroške za domačo cerkev in duhovnike pokrili s prostovoljnimi dajatvami, za katere so »e ljudje zavezali ob ustanovitvi fare. Navadno se je vse ravnalo po razmerah. Če je bilo župnijsko zemljišče veliko, kakor v mnogih starih farah, ni bilo bire. Če je bilo zemljišča malo in še to slabo, so verniki pomagali duhovnikom z biro. Ta bira je zelo različna. Največkrat se je dajalo žito, da »o mogli od tega duhovniki živeti. Prav v mnogih krajih so dajali župniku sirček. Mislili so na celodnevno molžo od vseh krav, takrat, ko je bilo največ mleka. Napravili so iz te celodnevne molže sir in ga dali župniku za biro. V drugih krajih so imeli seneno biro. To je zlasti tam, kjer je fara hribovita, da so imeli gospodje krmo za konja, katerega so rabili pri pastirskih potih. Ta ali ovsena bira je bila pa tudi tam v navadi, kjer je duhovnik od daljne matere, cerkve ali samostana prišel na podružnico ali kaplanijo opravljat službo božjo. Cerkovnik mu je oskrbel konja z nabrano seneno ali ovseno biro.
Na Gorenjskem še danes kmetje dajejo drva kaplanu »da gospoda ne zebe«. Možje sami poberejo po vaseh drva in jih pripeljejo gospodu, kolikor jih potrebuje. Menda se ni nikdar nobeden upiral.
Da bi ne bilo zmešnjave so pri ustanovitvi fare ali kaplanovskih mest natančno določili te dajatve, katere je moral vsak dajati. Tako je nastala in ostala bira skozi stoletja. To breme navadno ni bilo veliko. Je pa ta bira utemeljena že v naravi sami. Kdor je veren kristjan, je ud sv. Cerkve, torej mora tudi skrbeti za njene potrebe in njene služabnike. Da plačuje država duhovnike, je šele iz novejšega časa. Ko je cesar Jožef zatrl veliko samostanov, je hotel poskrbeti za najbolj zapuščene kmečke kraje, da bi imeli svoje lastne župnike, iz prodanih po-' sestev so napravili verski zaklad. Dohodki od tega verskega zaklada so se porabili za plače duhovnikov.
Pri nas je bira ena najstaršib pravnih razmer, ki je zelo blagodejno vplivala na razvoj verskega in narodnega življenja. V veliki meri se imamo ravno njej zahvaliti, da smo imeli pri nas vedno duhovnike iz kmečkega ljudstva, ki so živeli edino svojemu stanu in povzdignili versko življenje tako visoko, da je že danes izmed prvih v Evropi. Na tej podlagi se je ohranila tesna zveza med duhovnikom in kmetom. — Moj tovariš meni, da je za duhovnika poniževalno, če mora iti od hiše do hiše pobirat svoj živež. Jaz pravim, da je to ena najlepših dolžnosti. Ponižnost mu stan nalaga, po tej poti si bo pridobil srca svojih ljudi. Videl bo, da so ti politični nasprotniki večkrat prav dobri ljudje, s katerimi če da shajati. Še nikdar me ni nobe-
den klel, če sem po biro prišel. Saj se danes povsod priporoča, da naj išče duhovnik stika z ljudmi. Bira mu daje najlepšo priložnost. Nasprotno bodo pa tudi kmetje videli v duhovniku, ki pride k njim, človeka, ki ni tak, kakršnega so jim naslikali nasprotniki. Med duhovniki in farani mora biti medsebojno zaupanje in ljubezen, prepričanje, da so drug na drugega navezani. L. 1897 mi je v bližini Miin-chena tožil bavarski župnik, kako neugodno vpliva na ljudstvo, ker dobijo duhovniki vse iz »kasec. Kmetje nas imajo za uradnike, ki ne razumejo njihovih razmer. Bira res utrjuje vez med duhovnikom in ljudstvom.
Naj se ne ugovarja, da je to zastarelo, iz srednjega veka, torej se mora odpraviti. Trdim, da je to tudi za naše čase najbolj moderno. Kako se pa snujejo nove fare v Ameriki? Ali ne s sami dajatvami vernikov? seveda le v denarju, ki pa ni prav nič drugega, kakor bira v novi obliki. In na Francoskem. Država je pobrala cerkveno premoženje, vzela cerkve in župnišča. Verniki morajo zbirati po celi deželi doneske za svoje duhovnike, če jih hočejo imeti. To je zopet bira, seveda le v denarju. Naš kmet bo pa vedno rajši dal nekaj žita ali sena, kakor določeni znesek v denarju.
Mnogi se tolažijo, da je vendar lepo, če s« ©no breme s kmetije odpravi. Toda kaj pomaga odkup, če mora priti breme ali bira na drug način. Država lahko vedno ustavi duhovnikom plače in reče: «Duhovnika naj tisti plačajo, ki ga rabijo« To se je že marsikje zgodilo. Če bodo hoteli slovenski kmetje duhovnike imeti, jim bodo morali sami zopet biro določiti.
V mnogih farah se je bira odkupila in denar se je moral naložiti v državnih obveznicah. Težko so plačali kmetje, vse poplačano se je pa zdaj večinoma zgubilo. Danes nima nobeden ničesar od onega denarja. Če bo sila, bodo morali zopet dajati biro ali drugače skrbeti za svoje duhovnike. Koliko boljše bi bilo, ko bi malo potrpeli in pri starem ostali. Stara gospodinja mi je rekla: Še nikdar se mi ni poznalo to, kar sem za biro dala,« Če kmet težko da ali je imel nesrečo, se mu prav z veseljem bira odpusti.
Vsak pameten človek pa ve, da se bo odkupnina pred ali pozneje zgubila. Torej so nekaj kmečke moči, ki je bila v tem kapitalu, brez najmanjše koristi zapravili.
Rekli mi boste: »Zase in za svoje govoriš.« Res je, ker sem prepričan, da velik del slovenske duhovščine brez bire živeti ne more. Toda slovenski kmet ne more danes v svojem zdravem jedru obstati brez slovenskega duhovnika, oba sta tesno in neločljivo združena. Vzrok odkupa ni bila velika gospodarska sila, ampak vse kaj drugega. Danes so pametni kmetje spregledali in si v tem ne žele nobenih prememb. Še eno besedo stanovskim tovarišem. Lansko leto mi je rekel ugledni župnik: »Glej samostojen je, pa tako moli.< Bog ve kolikokrat se primeri, da hoče tudi najhujši politični nasprotnik ravno domačega župnika imeti ob zadnji uri. Meni se vedno zdi ob takih priložnostih, da je slovenski kmet že po naravi dober katoličan.	Kmečki župnik.
Javne jigenture.
Kmet se vpraša, če gre po Ljubljani, Mariboru ali Celju: Kaj je treba toliko odvetnikov? Bilo jih je že pred prevratom dovolj, po prevratu pa jih je res že dosti, pa še opažamo, da se dosluženi sodniki, ki vlečejo od države polno penzijo — kar lepo na tihem vpišejo za odvetnike. Ali dviga ugled sodnikov tako postopanje, to je vprašanje za-se. Mi bi le povdarili, da kjer je dosti odvetnikov, je mnogo spornega duha, kajti odvetnik, ki mu gre trda za zaslužek, ne bo rad svetoval k mirni poravnavi.
In notarjev? Ali jih je premalo, ali preveč? Na deželi so tam, kjer ni odvetnikov, v resnici sila blago vplivajoč stan, ki pozna, osobito če se nota-rijati prehitro ne menjavajo, takore-koč vsakega gospodarja osebno in more v resnici v vseh pravnih zadevah prav svetovati; če se le hoče. Ker je notarjev tudi v mestih le malo, bomo rekli, da je notarjev ravno pravo število nastavljeno.
Zdaj po prevratu pa smo dobili kar naenkrat vse polno — javnih agentur! V 70 letih prejšnjega stoletja je bila na vsem Kranjskem, namreč v Ljubljani, ena sama agentura, danes jih je vse polno v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, pa tudi na deželi! Kdo so ti gospodje, kaj je njihov posel? Oboje vprašanje je zelo važno, kajti iz odgovorov bomo yideli, kako .vstvarja politika — korita, ne da bi vprašala ali Je to v skladu s potrebami ljudstva is s interesu že obstoječih stanov.
Te javne agenture so dobili v zadnjem času večinoma politični uradniki, so morali vsled tega »izpreči«, ker so se v svoji prejšnji službi pokazali take, da jih vlada, ki je dobila vajeti v roko po tisti vladi, ki je bila te uradnike nastavila, ni mogla več na njihovem položaju pustiti. So pa tudi taki možje javni agenti postali, ki so sami zapustili državno službo, ker jim je bilo za boljši zaslužek.
Pečajo se pa ti agentje z vsemi mogočimi posli, posredujejo pri posojilih, nakupu in prodaji zemljišč, intervenirajo po ministrstvih za kakšne koncesijske zadeve, službe itd.
Če se vpraša, ali imajo sploh kakšno posebno strokovno izobrazbo za take posle, mora se odgovoriti, da nikakor ne. Če se vpraša, koliko smejo računati za posredovanje, odgovorimo, da tarifov ni, dasi so za odvetnike in notarje predpisani in se dajo stroški notarjev in odvetnikov v mnogih primerih odmeriti ali popresoditi po kakšnem oblastvu. Agent pa stoji izven vsake take popresoje, izven tarifov, računa pač, kakor se mu zdi, seveda ravno tako, kot bi bil advokat, kar pa nil Če se vpraša, ali ima javni agent nad seboj kakšno disciplinarno oblast, kakor notarji ali advokati, dobimo odgovor: Nikakor ne I Za Boga milega, kakšnih predpisov pa se drže ti-le agentje?!
Nastavljajo jih po nekem dekretu državne pisarne bivše Avstrije z dne 16, aprila 1833, V. razpisu državnega
ministrstva z dne 28 februarja 1863 pa je le rečeno, da taki agenti ne smejo izstavljati pravnih listin, da ne smejo nastopati kot pooblaščenci za stranke na sodiščih in delati sodne vloge. Vse drugo pa smejo delati. I seveda, saj so od državnega oblastva nastavljeni, koncesionirani »agenti za privatne posle«!
Kmet, ki se mu vsiljuje tak javni agent ko rabi kakšno posredovanje, naj se spomni teh vrstic in naj gre k notarju ali odvetniku, ki je za posredovanje izšolan in vrsi svoje delo pod neposrednim nadzorstvom oblastev.
Našo vlado pa bi opozorili, da naj prepreči delovanje teh agentov na podlagi skoro 100 let starega avstrijskega dekreta, ki pa velja le za Slovenijo in Dalmacijo, za druge pokrajine pa ne. Dalje naj tudi pripravi glede sodnikov in drugih uradnikov, ki bi dobili skomine po advokaturi, tak zakon, da ne bodo mogli špekulirati na — penzijo, ki naj jo plačuje država, da bo njihov odvetniški zaslužek še — boljši. To kvari ugled sodišč in drugih uradov ter se mora že radi tega urediti drugače, kot je to sedaj po zastarelih predpisih urejeno.
Vsem tovarišem!
Bližajo se nam lepi božični in novoletni prazniki. Tovariši, glejmo, da bo prihodnje leto boljše za nase kmetsko ljudstvo, kot pa je bilo doslej. V starih časih so se naši pradedje morali boriti z orožjem za svoj obstanek, kar nam sedaj ni treba. Mi se borimo z uma svitlim mečem! Za časa kmetskih puntov so vsi nastopali proti nam, duhovska in svetna gosposka, ki je pošiljala svojo vojsko morit kmete, zahtevajoče le svoje pravice. Gospoda je v krvi udušila odpor kmetov za svoj obstanek. Kmetskega kralja Matijo Gubca je takratna oblast kronala z železno krono na razbeljenem prestolu v Zagrebu na javnem trgu samo zato, ker se je potegoval za pravice svojih sotrpinov kmetov. Kako je v času inkvizicije gosposka preganjala vse zavedne ljudi, češ, da so brezverci, toda pravi vzrok je bil v tem, ker so vedeli, da kmeta tem lažje izkoriščajo, čim nevednejši je. V potokih prelita kri kmetskih muceni-kov mora roditi tisočere sadove, kakor kri prvih kristjanov.
Tovariši, pokažimo, da smo vredni sinovi svojih očetov, kajti nam se ni treba boriti z orožjem v roki za svoj obstanek in svoje življenje. Mi lahko zmagamo s svojo stanovsko samozavestjo. Naša dolžnost je, da širimo vselej in povsod misel osamosvojitve podeželskega ljudstva izpod jarma izkoriščujocih nas strank. To pa bomo dosegli le s širjenjem našega časopisja. V vsaki hiši mora biti z novim letom »Kmetski list«. Kdor pa more, naj si naroči tudi »Narodni Dnevnik«. Nam ni treba izpostavljati svojega življenja, kakor so to morali naši predniki, treba je le, da žrtvujemo nekaj dinarjev za zmago Stare pravde. — Stranka brez časopisja je kakor armada brez erezja. iNekaieri hujskajo proti našemu easopisju, češ, aa je proti veri, kar pa ni res. T* nam najlepše dokazuje naš program. Kes pa je, da je in b» proti vsakeinur, ki ver* zlo-
rablja v umazane sebične in politične namene. Kristus je z bičem v roki izgnal prodajalce iz templja in je učil: »Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Naše ljudstvo ni proti veri in duhovščini, to se vidi najlepše v takih krajih, kjer je duhovnik res Kristusov namesnik, ne pa političen agitator. Kako je priljubljen in vse ga spoštuje! Imamo nekaj res vzor duhovnikov, kateri so vredni vse časti. Ravno tako razni doktorji, profesorji in drugi. Ne vsi ali veliko jih je, ki so res kmetski prijatelji. Poznajo nas le ob času volitev, takrat nam obetajo deveto deželo, kjer se bode cedilo mleko in med. Po volitvah se pa to vse neha. Ravnajo se po izreku: »Obljubiti in dati je preveč.« Skušali smo pa sami britko na svoji koži, kakšne so demokratske dobrote za nas. Visoke izvozne carine na kmetske pridelke, vedno večji davki, izkoriščanje kmetskega ljudstva na vse načine, to so demokratske dobrote za podeželsko ljudstvo. Kajti bolj ko bo dežela iz-mozgana in zadolzena, boljše bo za tako gospodo.
Tovariši, izšlo nam je solnce svobode v združitvi z brati Hrvati v Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva. Toda to solnce zakrivajo oblaki, katere pa lahko preženemo z združenimi močmi, kakor se to prav lepo vidi pri zadnjem občnem zboru »Kmetijske družbe«, kjer so klerikalci sijajno propadli. Sedaj ob novem letu je čas, da se naročajo časopisi. Poskrbimo, da se število naročnikov »Kmetskega lista« pomnoži. Le v slogi je moč. Mi vstajamo in njih je strah. Le z združenimi močmi bomo dosegli, da se bodo naše razmere zboljšale. Sedaj ob praznikih je najlepša priložnost za pridobivanje novih naročnikov.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem borcem za staro pravdo, posebno vsem fantom in de-kletam! — Ivan Lekar, kmet iz Prim-skevega.
Razpj nagrad za nabiralce novih naročnikov
..kmetskega lista".
i Zadnje tedne smo razposlali pole za nabiranje naročnikov na naš list. Sedaj nam je požrtvovalen somišljenik poslal 2500 Din z naročilom, da naj ta znesek razdelimo kot nagrade onim nabiralcem, ki bodo nabrali v svojem okolišu največ novih naročnikov za »Kmetski List«. — Z ozirom na to javljamo sledeče:
1.	Nagrado po 500 (petsto) dinarjev dobi izplačano tisti nabiralec, ki nam bo do 15. februarja 1926 poslal največje število novih naročnikov in yposlal za vsakega tudi celoletno naročnino po 30 dinarjev.
2.	tet nagrad po 200 (dvesto) dinarjev, dobi nadaljnjih pet nabiralcev, ki so glede števila novih naročnikov na 2., 3., 4., 5. in 6. mestu.
3.	Deset nagrad po 100 (sto) dinarjev prejme nadaljnjih deset nabiralcev, ki so glede števila novih naročnikov na 7.—16. mestu.
Pogoj za vse je, da najpozneje do 15. februarja 1926 vpošljejo spiske novih naročnikov, ki so jin dobili v svojem okolišu in vpošljejo do takrat tudi za vsakega celoletno naročnino po 30 Din. Dne 15. februarja 1926 bo uprava »Kmetskega Lista« na podlagi svojih knjig in vposlanih spiskov takoj določila, komu razpisane nagrade pripadejo, imena obdarovanih bomo javili v »Kmetskem Listu« in bomo pri vsakem navedli število novih naročnikov, ki so jih pridobili.
Za novega naročnika se ne prizna, ako se prepiše kot naročnik Slan družine, ki je že doslej prejemala naš list. V takem slučaju se pripozna nov naročnik le, če bo istočasno list naročen tudi še na staro ime.
Nagrade v knjigah, ki smo jih razpisali v posebnih okrožnicah, ostanejo v veljavi zraven tu razpisanih denarnih nagrad.
Somišljenike in prijatelje vabimo, da se čim najbolje posvetijo nabiranju novih naročnikov na »Kmetski List«. Pravico do nabiranja ima vsakdo, ki prejme našo nabiralno polo. Kdor nabiralne pole ni prejel, a bi želel nabirati naročnike, naj piše dopisnico na upravništvo »Kmetskega Lista«, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7.	['
i*
Eazne politične vesti.
»Gozd bajonetov« so videli po es-elesarskih uredništvih, ko je prišel minister St. Radič v Maribor. Beograjski tigri pa so knjigo svojih blamaž obogatili z novo blamažo, ker so inter-pelirali notranjega ministra glede koncentracije mariborskega orožni-škega bataljona. Eselesarski resnicoljubi naj pomislijo, da ima ljudstvo, ki uživa njihovo politično krmo, tudi oči in ušesa. Marsikdo — celo zagrizenci — je sprevidel po Radičevem shodu, da sloni vsa eselesarska politika na laži, natolcevanju, obrekovanju, zavijanju ta hinavščini — torej na onih
»čednostih«, ki jih katekizem prav podrobno označuje kot grehe, ki so posebno ostudni. Pravično plačilo za tako zastrupljevanje zdrave in poštene ljudske duše ne bo izostalo!
»Žandarje« so videli pri »Naši Straži« v nedeljo, dne 13. t. m., na žalost pa nobenega žandarja videti ni bilo. Častiti resnicoljubi pa si vedo pomagati, zato so zapisali v svojem plju-valniku, da so bili žandarji — preoblečeni! Da bo konec te bajke, moremo izjaviti, da je naše rediteljstvo bilo tako organizirano, da bi bila nevarna igra slediti hujskačem. Resnica
je namreč, da so eselesarji več kot teden prej hujskali, da pa k sreči niso našli odziva, ker je ljudska pamet treznejša, kakor od preobilice alkohola razgrete butice eselesarskih hujskaških kolovodij, ki so se poskrili. Imena so znana. Če želite, Vam postrežemo z njimi!
Višek demagogije je, ako »Naša Straža« od 16. t. m. zapiše: »V nedeljo 13. t. m. je bil Raaic v Mariboru, v pondeljek po shodu, dne 14. decembra pa so bili Mariborčani in okoličani neprijetno presenečeni: Cena kruhu se je dvignila pri enem hlebcu za 2 kroni! Živijo Kadič!« Ta bedarija je sicer nerazumljiva, a značilna za obupno razpoloženje v Eseles-cirku-su, kjer morajo biti sami bedaki, ki se zadovoljujejo s tako duševno hrano! — Sicer pa je ljudstvo hvalabogu že sprevidelo, kam ga je dovedla brez-merna demagogija SLS.
Popolen narodni izdajalec je postal te dni naš tov. Prepeluh. Ob zadnjih volitvah je dični naš dr. Korošec proglasil tov. Prepeluha za narodnega izdajalca, menda zato, ker mu je hodil v zelnik. Sedaj so pa že »jugo-sloveni«, ki se zbirajo okolu »Jutra« proglasili tov. Puclja in Prepeluha za prava pravcata narodna izdajalca. Tako je tov. Prepeluh že kompleten narodni izdajalec, tov. Pucelj pa šele na pol. Obstoji pa opravičeno upanje, da bo dični g. dr. Korošec ob prvi priliki tudi še tov. Puclja požegnal za pravega narodnega izdajalca. S tem bi bila stvar v redu in tov. Puclju zadoščeno.
Avtoriteta oblasti. Avtoriteta ali veljava oblasti je v vsaki državi neobhodno potrebna, zlasti še v demokratični državi, kjer velja načelo, da si ljudstvo samo po svojih zastopnikih postavlja svojo oblast, ki jo mora ravno zato tembolj spoštovati, ker je od njega postavljena. Oblast pa izvršujejo uradniki, zlasti višji in najvišji uradniki, med katere štejemo tudi velike župane. Veliki župani niso le uradniki v navadnem pomenu besede, kakor financarji ali dacarji in policaji, ampak so politični uradniki, ki so odgovorni za to, da se izvršujejo vsi zakoni v duhu vsakokratne od ljudstva po njegovih parlamentarnih zastopnikih postavljene vlade. Zato velja po vseh demokratičnih državah pravilo, da se z izpremembo vlade ali vladnega sistema izpremene tudi visoki, politično odgovorni uradniki. Kjer imajo visoki uradniki kaj smisla za takt in dostojnost, z izpremembo vlade odstopajo sami, kajti to izgleda sicer jako cuuno, če ostane veliki župan, ki je nekdaj prišel na svoje mesto kot politični zastopnik n. pr. SDS, še veano na svojem mestu, če pride na vlauo n. pr. SLS ali pa kakšna druga stranka. A še bolj čudno izgleda, ce poskuša tak gospod na skrivaj, proti jasni volji nove vlade, svojo staro politiko izvrševati tudi še pod novo vlado, zanašajoč se edino le na prazen up, da nova vlada ne bo dolgo trajala in da bodo prišli v kratkem zopet stari gospodarji na krmilo! Na Hrvaškem so bivši veliki župani takoj razumeli novo dobo in so prostovoljno odstopili in se umaknili novim ljudem. Kako dolgo pa bomo čakali v Sloveniji na slovesen odhod zastopnikov bivšega PP režima? Ali gospodje ne čutijo, kako smešni postajajo v svoji trmoglavosti? Ali ne cuujo, kako silno mora pasti avtoriteta in veljava velikega župana med ljudstvom, če ljudje vse to gledajo? iViar za velikega župana n. pr. v Ljubljani še ni dovolj jasno, da mu ne bo pri najDoljsi volji več mogoče uveljaviti pri nas se zanaprej Zerjavove volje, ko mu je njegov minister z razveljavljenjem ljubljanskih, na Žerjavovo povelje že razpisanih volitev tako očitno dopovedal, da Žerjavova patronanca in pro-tektorat nič ne pomenita? Isto velja za gospoda v Mariboru. Kako dolgo še?
Žerjav se pripravlja za volitve. V svoje tedenske cajtenge piše »pisma iz Beograda«, ker se boji, da bi sicer ljudje pozabili na njega. In kaj piše! Človek mora trikrat prečitati naslov lista, ker je pri čitanju Grogetovega pisma prepričan, da ima v rokah »Domoljuba«, ki si je po vsej pravici zaslužil ime »Lažiljub«. Ne le, da Groga svoje bralce, če jih sploh kaj ima, far-ba, nego on očividno duševno peša. Le na tak način je razložiti, da more Groga zapisati, n. pr. sledeče duhovitosti: »Hud mraz smo imeli te dni. Le v narodni skupščini je bilo prav vroče.« Ali: »Koliko so kričali radičevci na nas sam. demokrate, ker ljudstvu nismo lagali glede davkov.« Ali: »Radičeva stranka je začela pešati.« (Zapisano v času, ko v Sloveniji vse kar drvi za Radičem!) Itd. A končno poziva volilce, da ga naj ne pozabijo pri prihodnjih volitvah. Kaj se Groga res boji za mandat? Mogoče ]e strah utemeljen, v
M


Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja!
Zlomljena diktatura. Slovenske politične stranke, zlasti eselesarji in liberalci, so živeli in še žive v trdni veri, da smejo ljudje verjeti in delati le to, kar piše in komandira njihovo časopisje. Nedeljski Radičev shod v Mariboru je pa dokazal, da eselesar-sko-liberalna komanda ne drži več, kajti kljub vsem hujskanju proti Ra-dičevemu shodu v Mariboru se je zbralo v nedeljo tam toliko ljudi, kakor jih Žerjav in Korošec v 50 letih ne spravita skupaj. To je dobro znamenje za politično dozorevanje našega kmečkega ljudstva. Eselesarsko -liberalne farbarije so siti že vsi pametni ljudje do grla.
Žalosten veliki župan. V mariborski oblasti vlada veliki župan g. dr. Pirkmayer. Ta mož je pri zadnjih volitvah strahovito divjal proti radi-čevcem. Ljudje niso smeli dobivati ra-dičevskih časopisov, kjer pa so orožniki našli kaj radičevskega, so morali vse pobrati, ljudi pa so zapirali. Nad radičevskimi kmeti jo s svojimi orožniki divjal kakor nad Turki. Orožnike, ki jih je dr. Pirkmayer komaj pred letom dni pošiljal proti ra-dičevcem, je sedaj jako krotko in vdan v voljo božjo, poslal v varstvo za radičevce, sam pa se je Radiču priklonil! Mi smo že pred dobrim letom zatrjevali velikemu županu, da bo svoje postopanje pri volitvah še zelo obžaloval in da mu bo »toti prokleti Kelemina« še jako neprijeten, pa nam ni hotel verjeti. Mogoče nam verjame danes?
Kaj uajboij potrebujemo? V našem javnem življenju nam je nabolj potrebno, da se vrne ljudem zavest, da je vsakemu mogoče priti do svoje pravice brez ozira na politično strankarsko pripadnost. Ta nekdaj silno živa zavest je dandanes skoraj popolnoma izumrla. To ni samo kriavda svetovne vojne, ampak je v prvi vrsti naša lastna krivda, oziroma krivda naših političnih strank, ki so v vsako panogo naše javne uprave zanesle dobro por-cijo dnevne politične umazanije, namesto, da bi bile skrbno varovale javno upravo pred usodnimi posledicami političnega strankarskega boja. Veli-
ka krivda naših političnih strank, namreč liberalne in eselesarske, je v tem, da se je v liberalcih vživelo prepričanje, da zastonj iščejo svoje pravice, kadar so Koroščevci na vladi, v eselesarjih pa prepričanje, da zastonj iščejo pravice pri liberalcih. To je za našo javno moralo največja nesreča. Kako daleč gre strankarska zagrizenost in kako globoko je padla naša javna morala, dokazuje »Jutro« s svojo trditvijo, da je novi šef prosvete dr. Dragotin Lončar — »klerikalec«, in sicer zato, ker je imel pogum, da je popravil eselesarskemu učitelju storjeno krivico!! Mi pa pravimo, da jo čisto vseeno, če je novi šef prosvete liberalec, klerikalec, komunist ali pa radikal, ampak glavno je, da je pošten in pravičen človek, ki v enaki meri deli pravice vsem, a tudi v enaki meri popravlja enim in drugim storjene krivice, če in kolikor jih more. Mi smo trdno prepričani, da bo pod radičevsko vlado tako tudi ostalo, pa naj bo to komu všeč ali pa ne! Političnih kupčij in nasilstev v javni upravi mora biti konec in mi upamo, da se v tem strinjajo z nami vsi pošteni, pravični in resni ljudje.
Velika pridobitev nove vlade, v kateri sedi in soodločuje tudi Radič, je to, da je nastopilo v javnem življenju znatno pomirjenje. Uradnik in učitelj pod staro vlado nista bila nikdar sigurna, ali bosta ostala na svojem mestu ali ne, če sta bila še tako poštena in dobra javna delavca, ker sta morala biti obenem tudi priganjača za to ali ono stranko. Danes pa se to žalostno stanje temeljito popravlja in vsak uradnik in učitelj je lahko popolnoma miren, ker se nikomur ne bo skrivil niti en las, če bo delal in ura-doval po zakonu. To je za naše javno življenje velika pridobitev in to tudi povsod čutijo. Danes ni nihče več preganjan zaradi svojega političnega prepričanja. Preganjan in kaznovan bo samo tisti, ki je kaj zakrivil, to pa mora biti in je popolnoma v redu. Ta pridobitev je padla na Slovenijo iz Radiceve torbe. Ljudje naj pa presodijo, kaj je bolje, ali doba mirnega dela ali doba večnega preganjanja.
odi in razne prireditve.
» i/vorski vasi pri Vel. Laščah se > isi v nedeljo 27. decembra dopoldne jjii tov. naroku shod, na katerem poroča tov. Pucelj.
.tedni tedenski sestanki krajevne .ugainzacije z.SivL v Mariboru se vršijo vsaK torek ob 8. uri zvečer. Ob .^j piitiki se sprejemajo tudi prijave /.a vuaiijenjd v krajevno organizacijo. tozadevne ustiuene ali pismene prijave sprejema tudi tajništvo ZSKL v aiiburu, i\arodni dom 1.
krajevni odbor Z/SKL v Mariboru izteka s tem vsem rediteljem, kakor .tuai onim, ki so s svojim sodelova-ujviii pripomogli, da je cela prireditev o priliki prihoda predsednika Štefana uauica v Maribor se vršila v naj-
lepšem redu in se razvila v sijajno manifestacijo naše misli, svojo iskreno zahvalo. —- Dr. Faninger a. r., predsednik.---—-
Društvo kmetskih fantov in deklet Dol. lieričevo ponovi v soboto, na dan Sv. Štetana dne 26. decembra ob 3. uri popoldne v Beričovem narodno igro »Kokovnjači«.
Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi na Silvestrovo v četrtek 31. decembra točno ob pol 7. uri v društvenem domu »Silvestrov večer« z zelo zanimivim sporedom, godbo in plesom. Vabimo vso prijatelje društva od blizu in daleč k prav obilni udeležbi.
UopisL
Kranjsko.
Sv. Jakob ob Savi (občina Podgori-caj. Pri nas so S8 vršile občinske volitve lu. dec. t. 1. V starem občinskem odboru je sedelo 6 pristašev dr. Ko-roščeve stranko in 3 od naše stranke. Pri sedanjih volitvah pa je dobila naša stranka 5 odbornikov, kmetsko delavska ljudska stranka pa samo 4 odbornike. Za župana je bil soglasno izvoljen naš pristaš tov. Ivan Pečnikar iz Št. Jakoba. Tudi vsi »vetovalci so vrli naši pristaši. Tak sijajen napredek kmetske stranke se jo dosegel, ker ljudstvo uvideva, da je dobro gospodarstvo le takrat zasigurano, če ga vodijo dobri in pošteni pristaši kmetske misli. SLS povsod propada, zato se loteva gospodov okrog vodstva obup in iščejo v zmedi rešilne bilke, ki jih naj izvleče iz vode, ne bo je, od-podili ste jo sami s svojo polomljeno politiko.
Krška vas. G. kaplan Tomažin je nekaj nezadovoljen radi sestanka, ki ga je pri nas imela ZSKL. Zato je dne 1. t. m. sklical na Stopicah sestanek SLS in je tam seveda v deveta nebesa povzdigoval g. Sušnika. Na sestanku je od g. Sušnika tudi zahteval, naj prepreči dovolitev koncesije mestu Zagrebu za elektrarno na Krškem polju, ako mesto ne izpolni vseh zahtev interesentov. Celo eselesarji so se prisrčno nasmejali, ker dobro vedo, da g. Sušnik ne more ničesar preprečiti, ker v Beogradu nobene veljave nima. Če se bo v tej stvari sploh dalo kaj doseči, potem morejo doseči le naši kmetiki poslanci, tov, Pucelj in Ra-di6eva stranke. Naše glavne sahteve
glede elektrarne »o: 1. Da koncesijo-narka prizna in upošteva uradno cenitev zemljišč, ki se je vršila na licu mesta tekom meseca maja 1. 1924. Prizadeti nimajo zemljišč za odprodajo, ker jim zemlje še v veliki meri primanjkuje. Dalje je predvidevati, da sa bo delala interesntom zemljišč velika zamuda radi dostopa na polje, ker bodo morali hoditi preko kanala na svoja polja le na gotovem mestu, medtem ko imajo sedaj dostop vse sirom le po najbližnjih prehodih in radi vseh teh nedostatkov ne dobijo nobene odškodnine, razen zahtevane vsote od prodanih zemljišč. Preostala zemljišča bodo pa v mnogih slučajih tako razkosana, da bo zelo otežkoče-no obdelovanje. Tu se bo utrpela velika škoda. 2. Mostovi na prevozih naj se zgrade tako široki, da se je možno izogibati z obloženimi vozovi, ker bi bile za ljudstvo v nasprotnem zle posledice, saj bodo mostovi zelo dolgi. Katastrofalne povodnji prete vsako leto najmanj dvakrat in je umevno, da je vsaka minuta za poljedelca dragocena, kadar izvaža svoje pridelke in jih rešuje. Že zaradi teh posledic mora imeti most vsaj 5 metrov vozne širine. Ljudstvo nikakor ni dolžno priti v slabejši položaj v prilog mesta Zagreba. K temu je še pripomniti to, da bodo čez omenjeni most izvažali posestniki Krške vasi v mali izjemi vse seno, kar ga imajo! Umevno je, da se seno naklada na vozove v širini treh metrov in še več. — 3. Koncesijonarka mora dati garancije, da bo pri izlivu kanala v reko Krko imela zadostni odtok tako, da ne bo Krška vas radi tega trpela na povodnji. 4. Da konceaijonarka že obljubljeno električno «Uo 100 kilovatov
rezervira edino le za prizadete vasi ob kanalu. 5. Garancija za vse morebitne posledice, ki jih še sedaj ne vidimo, a bi pa lahko nastale.
Vel. Dolina. Preteklo nedeljo se je vršilo na tukajšnji petrazredni osnovni šoli znanstveno protialkoholno predavanje s skioptičnimi slikami, in sicer: za starišo ob 8. uri, za odraslo mladino ob 11. uri in za šolsko mladino ob 14. uri. Udeležba je bila vse trikrat naravnost »ijajna. Predavatelj g. Joško Lindič iz Ljubljane je živo orisal kvarni vpliv alkohola tako z zdravstvenega, kakor tudi z moralnega in gospodarskega stališča. Priporočal jo izdelovanje brezalkoholnega vina iz sadja in grozdja. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. Ker se bo brezalkoholno vino lahko še dražje prodalo, kakor alkoholno, bo protialko-holni razvoj v korist sadjarjem in vinogradnikom, ki se neopravičeno boje treznostnega pokreta. Šolsko upra-viteljstvo izreka zahvalo veleposestniku Mokric g. Bergerju in graščinskemu upravitelju g. Miliajloviču, ki sta poslala voz brezplačno po predavatelja v Brežice in nazaj. Istotako se izreka zahvala tuk. župniku g. Janezu Gnjezdi in predsedniku kraj. šol. sveta posestniku Francetu Žrliču iz Breganskega sela za njuno naklonjenost in sodelovanje.
Iz črnomeljske okolice. V tuk. sre-zu pogrešamo že dalj časa kmetijsko-strokovnega veščaka. Pred časom je tu vršil posle okr. ekonoma domačin g. Ivan Konda, ki pa je iz nam neznanega vzroka izstopil. .Prirejal je poučna predavanja v vseh občinah, kmet. poučne tečaje itd. z uspehom in na našo popolno zadovoljnost. Belokrajina je pokrajina zgolj kmetijskega značaja, a zapuščena je od nekdaj. — Marsikaj bi se dalo izboljšati. Drugod se ustanavljajo razne kmet. strokovna organizacije. Pri nas tega ni. Kmetijska podružnice, kar jih jo, ie životarijo. Vin. zadruga, ki je bila ustanovljena pred leti, visi med življenjem in smrtjo. Če že kmetje plačujemo davke, enako drugim v državi, imamo pravico staviti zahtevo, da se nas ne zapostavlja. Ako je na račun državnih stroškov nastavljen v vsakem okraju kmetijsko strokovni organ, zakaj bi ga pri nas ne bilo? V interesu naprednega kmetijstva poživljamo vse me-rodajne krogo, da temu odpomorejo. — Kmetovalci.
štajersko.
Siov. gorico. V zadnjem «Slov. Gospodarju« pravi g. Zebot svojim ovči-cam, aa jim je cel mesec na razpolago, ker s« vršijo sedaj na kmetih koline, je seveda dobro priti v Siov. gorico na iurež. kdor je željan Zebotove učenosti, naj mu piše. Trg Sv. Lenart je že pokazal, kako l jubi Žebota in počasi bodo tudi sosedne občine in far® izpregledale. Laž ima kratke noge in lastna hvala, cena mala. Vsak razumen človek mora že vendar spoznati, Ua je eselesarsko delo celih sedem lei to varan j o kmetskega ljudstva. — Kmet iz Slov. goric.
Iz celjskega okraja. Tukaj mnogo pristašev želi, da bi bil v kratkem zbor zaupnikov tudi v Celju, kjer bi govorili naši kmetski voditelji g. minister St. Radič ter tovariša Pucelj in Prepeluh. Hoteli smo v Ljubljano ali v Maribor, toda je predaleč in so za sedanje težke čase preveliki stroški. Zato si zelo želimo, da bi našo prošnjo usližali in tako zbor v Celju priredili.
Sv. Jakob pri Kalobju. 10. decembra ob 7. uri je zaspala v Gospodu mamica Katarina Podgoršek v starosti 86 let. Bila je skrbna gospodinja in vzgojiteljica svojih 9 otrok, izmed katerih 4 živijo, a 5 jih že krije črna zemlja, med katerimi je bil eden frančiškanski vikar v Novem mestu. Draga mamica, vzgojila si vse v krščanskem in v kmečkem duhu! Vas ni več! Vaše čuječnosti ne vidimo več. Nepozabno mamico in njene vrline bomo ohranili v trajnem spominu. Naj spa-va mirno, dobra mamica in naj ji bo zemlja lahka!
Maribor. Prejeli smo iz kroga sta-rišev: Kaplan Hrastelj je katehet na samostanski meščanski šoli za deklice. Bolj kakor drugi kaplani, se bavi ta gospod s politiko, katere niti v šoli ne more pustiti. Kakor nam pripovedujejo njegove učenke, napada St. Radiča (torej svojega prosvetnega šefa! Op. ur.) kot brezverca itd. Mi starši absolutno ne bomo trpeli, da mladi, življenja neizkušeni kaplan, ki nima pojma o ustroju družine, zastruplja s svojimi privatnimi političnimi nazori nežna srca naših deklic. Za danes zadostuj ta rahel opomin, drugič pa bomo našli način, kako depolitizirati šolo, četudi je samostanska. Utiljuje ae nam mnenje, ali ni tako postopanje veroučitelja morda snak sakialissti novemu g. prosvet-
nemu ministru za veliki čin vrnitve samostanskih šol, ki »o Pribičeviču obležale v želodcu?! Tudi smo mnenja, da taki veroučitelji s svojim nastopanjem škodijo zavodu čč. šolskih sester, ki jih sedanji prosvetni minister po svojem notranjem prepričanju ne bo preganjal. — Prizadeti starši deklic 4. razreda mešč. šole čč. šolskih sester v Mariboru.
Sv. Peter pri Mariboru. G. prosvetnemu šefu mariborske oblasti! Blagovolite vprašati g. ministra prosvete, ali mu jo znano, da je posl. Žebot v nedeljo 6. t. m. sklical v samostanski šoli političen shod, na katerem je napadal g. ministra prosvete in kaj misli g. minister ukreniti, da se šolski prostori ne uporabljajo v politične svrhe g. Žebota? — Sentpeterski Radičevci.
Iz Pohorja. Pri na« je inšpekcija dela napravila revizijo žag} pri tem zahteva razna popravila, ki so združena s stroški, a bi se morala v kratkem roku izvršiti. Naše žage obstojajo z večine nad trideset let, bile so od obrtne oblasti odobrene. Ker so to kmečke žage, vpoštevala je nekdanja oblast posebne potrebe in razmere ter so tudi po tem ravnala. Pričakovali bi tudi od naših uradnikov in od inšpekcije dela, da gre na roko našim kmetom, ki so v težkem položaju in v denarnih težkočah. Le« je padel nad
polovico, davki so se povečali, delavci nočejo o znižanju plač nič slišati, kar kupi kmet v trgovini, je pa neznosno drago in ni v nobenem razmerju s prodajne cene lesa. — Za plačevati imamo zavarovalnino, vsako leto se morajo stavbe popravljati, treba nadomestiti orodje itd. To vsa bi pač oblasti morale vpoštevati. Med tem pa sledijo razne naredbe in odredbe ena drugi. Komaj plačaš eno, imaš na vratu že drugo. Leto« smo začeli plačevati že takse od žag, sedaj zopet bi naj kmet od svojega delavca iztirjal davek, pa kako — kmetije so na robu propada. — Kmet ne more no»iti več bremen. Pravično bi bilo, da bi «d kmečkim pridelkom primerno znižali vsi dohodki uradnikov, vojaštva, orožništva, manj uradnikov, pa tisti naj več delajo, tudi 10 ur na dan. Kmet mora delati od zore do mraka, največkrat pa še celo noč za njega ni nobene ure. Mi stojimo pred splošnim obubožanjem po ne mali zaslugi slovenskih uradnikov.
Gospodje ali se zavedate svojih dolžnosti? Ali veste, da jo zdravje Vaše družino v Vaših rokah? Nesnaga in umazanija sta največja sovražnika zdravja, pobijete jih uspešno le, ako uporabljate za pronje in čiščenje samo milo »GAZELA«.
Novice in razno.
Prosvetni minister g. St. Radie obhaja na dan Sv. Štefana svoj 54. god. iskreno čestitamo! Še na mnoga leta!
»Kmetijski koledar« za leto 1926 stane 10 Din, po pošti 1 Din več. Naroča se pri kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica b.
80letnica Nikole Pašica. V soboto 19. t. m. je poteklo 80 let, kar se je veliki jugoslovanski državnik, naš sedanji predsednik vlade rodil v Zaje-carju. Uimnazijo jo dogotovil v kra-gujevcu, v (Jurihu (Švica) pa tehniko. iiOta 1873 je stopil v srbsko drž. službo in je izdelal načrt za prvo železnico v brbiji. Za politiko se je zanimal ze od mladosti. V početku je bil soci-jalist, a vedno je bil tudi navdušen Slovan. Slednja okolnost ga jo tudi oddvojila od socijalistov. naai svoje politike je bil ze 1. 1874 odpuščen iz službe. Leta 1878 je bil prvič izvoljen v Zajecaru za poslanca, uil je v skupini, ki je začela oster boj proti vladarju iz rodbine Obrenovicev. V" Za-jecarju je nastala celo revolucija. 10 radikalnih voditeljev je bilo radi tega usireljcnui. Pasic je pobegnil v tujino, a je bil tudi obsojen ua smrt. Pomilo-šcen je bil še le leta laau, na kar se je vrnil domu in je bil izvoljen za predsednika narodne skupseine, a 1. 1891 jo prvič postal ministrski predsednik, istega leta je bil obsojen na petletno ječo radi atentata, ki je bil izvršen na kralja. Posredoval je ruski car in Pašic jo bil zopet oproščen. Njegova stranka je končno leta 19o3 vrgla Ob-renovice in privedla na prestol Petra liaradzordza. Za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ima Pašic največje zasluge.
Novi cestni predpisi. Od 1. januarja 1926 mora vsak voz, bodisi z živalsko vprego, bodisi z motorno silo, voziti samo na desui strani cesto in pustiti levo polovico prosto za vozove, ki prihajajo v nasprotni smeri. Da se bo mogel cestni promet vršiti brez ovir in brez nesreč, se vsakdo opozarja, da se točno ravna po novem predpisu, ker se bodo vsi prestopki strogo kaznovali. Po dosedanjih predpisih se je bilo treba ogibati na levo in prehitevati na desno. Od 1. januarja 1926 se pa mora vsak voz, naj bo z živalsko vprego, ali z motorno silo, ali ročni voz, ali kolo, ogibati na desno in prehitevati ie samo na levo, torej ravno nasprotno kot doslej, ampak tudi vedno voziti ua desni strani v smeri vožnje, tako, da je vožnja po sredi ceste nedopustna. — Novi predpisi veljajo enotno za celo državo.
Čudež ali: »Slovenec« hvali Radiča. V sredo 16. t. m. namreč dobesedno piše tako-le »G. prosvetni minister St. Radič pri čč. šolskih sestrah v Mariboru. G. prosvetni minister St. Radie je obiskal v nedeljo pred shodom zavod šolskih sester. V spremstvu č. matere prednice in sestre ravnateljice Anastazije Kopitar si je ogledal vse prostore zavoda, učne sobe, telovadnico, kabinete z učili. Bil je ves zadiv-ljen nad vzornim redom in moderno opremo in lepoto vsega zavoda. Go-jenke so zapele g. ministru na čast dve pesmi, eno slovensko in eno hrvatsko. G. minister je obljubil zavodu vso podporo z besedami, da dobra stvar zasluži podpore. Izrazil se je, da je to najlepši uvod te vrste v eeli Jugoslaviji ln da bU največji barbarizem
*?*!!! mitmm mimn* *w* mtm m
tako cvetočo institucijo v razvoju ovirati ali celo uničiti,«
Cena mleku v Ljubljani. Pri pogajanjih s tržnim nadzorstvom dne 15. decembra 1.1. smo se zjedinili za ceno mleku in sicer: Mleko postavljeno na dom 3.50 Din za liter. Mleko postavljeno na trg 3 Din za liter. Mleko postavljeno v mlekarnah 3.25 Din za liter do nadaljnega, kar naj vsi produ-centi in konzumenti vzamejo na znanje ter se teh cen držijo. — Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico.
Pred ljubljansko poroto je stalo zadnjo soboto šest fantov iz Loga pri Brezovici in okolice radi hudodelstva uboja. Fantje iz dveh sosednih vasi so se sprli pri plesu, nadaljevanje spora pa se je vršilo na cesti, kjer so se dali s koli in podobnim »orožjem«. Pri tem je 211etni Jernej Pleško, posestnika sin iz Pleševice št. 54, doDii tako težke poškodbe, da je par dni na to umrl. Obsojeni so bili: Janez riii-pič, Franc Camernik in Rudoii Avse-nek vsak na dve in pol leta, Jože Francelj na poldrugo leto, Anton Fi-lipič in Joško Mavser vsaK na eno leto težke ječe. Nauk: Fantje, bodite pametni in ne prepirajte se med seboj!
čudne obsodbo. Pred mariborsko poroto sta se ©den in isti dan zagovarjala dva zločinca: Eden zaradi uooja, drugi radi konjske tatvine. Kazen radi uboja je bila dve leti jece, a kazen radi konjske tatvine tri leta jece. Potemtakem je konja ukrasti večji greh, kakor bližnjega ubiti.
»Dohodnina. Kako se napoveduje iu kako se sestvaljajo pritožbe.« (Jena 10 Din, po pošti 1 Din več. iNaroca se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8.
Zdravnik je umoril lastno hčerko. To se je zgodilo v Ameriki. Deklica je bila rojena brez nog in rok in razen tega je bila gluhonema. Oče je ljubeče skrbel za hčerko in jo neumorno negoval. Tako jo delal celih 82 let. Ko pa je čutil, da postaja star in je domneval, da bo kmalu umrl, je sklenil hčerko usmrtiti. Usmrtil jo je v spanju s kloroformom. Oče je strašno dejanje storil iz očetovske ljubezni do mislil, da po njegovi smrti za nesrečno bitje ne bo znal nihče pravilno »kr-beti. Vkljub temu ga je sodišče pozvalo na odgovor.
Gospodinje in dekleta ponovno opozarjamo na splošno priljubljene: »Kuharske bukvice za kmečke žene in dekleta«. Cena jim je 7 Din » poštnino vred. Naroča se pri: Kmetski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica. Naročite takoj, ker zaloga pohaja!
Telefon v Belgiji. Pred vojno ja bilo v Belgiji 55.000 telefonskih naročnikov, danes jih je v tej mali državici že 117.000. Belgija bo kmalu dosegla Dansko, kjer ima telefon vsaka kmetska hiša.
Evina jablana. Na azijskem otoku Cejlonu raste med raznimi drugimi posebnostmi tudi drevo, ki mu pravijo »Evina jablana«. Njegovo cvetje zelo lepo diši, sad pa je na znnaj podoben jabolku. Zunaj je pomaranča-ste barve, znotraj temnordeče. Vsak sad pa ima nekako znamenje, kakor da bi kdo že odgriznil en kos. Jabolko je strupeno.
Žrtev pruieterja. V Nikiiču s Črni gori §o naši! pred kratkim s pl* mmmmmmrnmmmrnmmmmmm
Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO« ! yaL
nini uglednega domačina iz Gor. Polja, Jovana Babiča mrtvega. Truplo je bilo strašno opikano od čebel. Babič je postal žrtev praznoverja. V Črni gori obstoji namreč vraža, da mora oni, ki hoče, da mu prinesejo čebele srečo, en roj ukrasti, enega najti v šumi in enega kupiti. Babič je že dalje časa govoril, da se bo pričel pečati s če-belorejo in si je v resnici zgradil čebelnjak. Prvi roj čebel je kupil, drugega po dolgih mukah našel v šumi. Manjkal mu je torej še tretji, da mu prinesejo čebele srečo. Lepega večera je prispel neopaženo v sosedno vas In ukradel iz čebelnjaka en panj. Na povratku se je najbrže spodtaknil, panj je padel na tla in se razbil. Prebujene čebele so se razjarjene vrgle na nesrečnega Jovana in ga tako strašno opikale, da je kmalu umrl. Ker se ni vrnil domov, so ga šli iskat in ga našli šele čez nekaj dni mrtvega.
Dežele brez kamenja. Vrednost stvari zavisi od njene redkosti. To nam dokazuje tudi sledeče dejstvo: Po širnih nižinah najjužnejšega dela Amerike ni na stotine kilometrov daleč nobenega kamenja in je kamen tam taka redkost kakor pri nas de-mant. Divjaki teh dežel sploh ne vedo, kaj je kamen. Ako jih usoda zanese v take kraje, da vidijo kaj kamenja, se temu zelo čudijo in si ga na-lože kot najdragocenejše blago, da ga odneso domov.
Koliko je človek vreden? Nek Anglež je precenil snovi človeškega telesa in je izračunal, da človek ni več vreden, ko 13 dinarjev. Masti je v normalnem človeku za 7 kosov mila. Iz železa, ki ga ima človek, bi se mogel napraviti srednjevelik žebelj. Žvepla je toliko, da bi lahko psa redili bolh. Sladkorja je pol kozarca. Razen tega se najdejo še neke druge malenkosti. Vse skupaj je danes vredno okoli 13 Din. Obenem se vidi, s kako težkimi računi se mnoga gospoda bavi!
Cepljenje proti revmatizmu. Ravnatelj dunajskega cepilnega zavoda je zdravniški družbi predložil spomenico, v kateri na podlagi šeststo slučajev dokazuje, da je revmatizem ozdravljiv. Cepilno sestavino vcepi. •sskozi kožo brez bolečin. Uspeh se pokaže že po drugem ali tretjem cepljenju.
Strašna ječa. V Buhari v osrednji Aziji so se pred leti nahajale ječe v emirjevi palači. To so bile strašne mučilnice, višek grozovitosti. V njih je bilo brez števila golazni, Jtač, podgan, škorpijonov itd. Ne samo da so jih skušali uničiti, temveč so oblasti •celo skrbele za to, da so se redile. Te ječe niso bile nič drugega, kot globoke jame brez oken in brez svetlobe, kamor so hudodelce spuščali po vrveh. Tudi hrano so jim spuščali po vrvdi. Dvakrat na mesec so privlekli kaznjence iz jam na dvorišče, kjer jih je emir sodil. Ta je bil oproščen, drugi obsojen na naglo smrt, vsekako je bil rešen strašne ječe. Za kogar pa se emir sploh ni zmenil, so mu odrezali lase in ga za vedno zopet spustili v jamo.
Pretkana tatica. Leta 1711 je prišla
v trgovino svilnatih izdelkov v mestu Hamburgu lepo oblečena dama. S posebno uljudnostjo so ji bili pred-, loženi najdražji predmeti. Dama si je izbrala blaga za visoko ceno in je rekla gospodarju, da pride po blago pozneje. Nato se odpelje k nekemu zdravniku, ki se je pečal z operacijo kile. Kirurgu pove, da ima brata, ki se iz strahu nikakor ne pusti operirati. Ker pa je bolezen že precej stara, ja družina sklenila, da se nad mladeničem z zvijačo izvrši operacija. Rekla je, da bo svojega brata pripeljala pod pretvezo, da mu bo izplačana večja vsota, katero zahteva od svoje družine. Zopet se odpelje v trgovino, pusti kupljeno blago naiožiti v kočijo in prosi gospodarja, da naj pošlje z njo svojega uslužbenca, kateremu bo izročila denar za kupljeno blago. Trgovec je bil zadovoljen. Pol ure pozneje se je ustavila kočija pred zdravnikovo hišo. Trgovskemu službencu pravi, da naj gre ž njo, da mu bo vročila denar. Kirurgu zašepeče na uho, da ne more biti navzoča pri operaciji, da pa se bo čez pol ure vrnila. Kirurg povabi mladeniča v. svojo sobo in ukaže svojim pomagačem, da ga privežejo na operacijsko mizo. Branil se je in kričal na vse pretege. Ko ga zdravnik preišče, najde, da je popolnoma zdrav. Kmalu je uvidel, da je postal mladenič žrtev prefrigane tatice. Tatica pa je medtem že bila z blagom na varnem.
Žival v ognju. Skoro vse živali se boje ognja, za nekatere pa ima ogenj v sebi nekaj, kar jih ohromi in ovira, da bi sledile svojemu nagonu za sa-moohrano. Kako neumno se vedejo ob požaru ovce, je splošno znano. Tudi sicer tako razumni konj izgubi pri požaru glavo in ga je največkrat mo-
goče samo z zavezanimi očmi spraviti iz hleva. Mačke se obnašajo zelo različno. Medtem ko s svojim mijavka-njem opozorijo ljudi na nevarnost, se navadno skrijejo v kotiček gorečega poslopja in zgorijo. Ptiči v kletki pri pogledu na ogenj izgubijo glas, čepijo kot ohromeli in niti ne poskušajo rešiti se. Najbolj pametno se zadržijo psi. Z lajanjem in cviljenjem opozorijo na izbruh ognja, ali pa celo s praskanjem zbudijo ljudi iz spanja in zelo redki so slučaji, da bi pes poginil v ognju. Ob gozdnem požaru vse živali beže, ali pa se skrijejo tako, da jih ogenj ne doseže, kragulj ali jastreb pa neumorno plava nad pogoriščem, prežeč na plen, ki mu brez boja pade v kremplje.
Rdeče morje. Bogat, pa skop grof je poklical slavnega slikarja Hogartha k sebi, naj mu v dvorani naslika na steno, kako so šli Izraelci skozi Rdeče morje in kako jih je kralj Faraon zasledoval z vojsko. Slikar zahteva za tako delo 300 kron, a skopuh mu jih obljubi le petdeset. Slikar se nekoliko zamisli, potem pa reče: »Ker ravno potrebujem denarja, vam napravim sliko za 50 kron, a to pač prosim, da se mi denar precej izplača!« Grof mu da denar in ključ do dvorane, da lahko začne drugi dan na vse zgodaj. Komaj se drugo jutro izdani, že gre Hogarth z nekim mazačem, ki je prinesel veliko vedro rdeče barve in velik čopič, v dvorano na delo. In preden je vstal grof z mehkega ležišča, je bila že stena v dvorani krvavordeče preslikana. Hogarth pogleda delo ter pokliče grofa. Ko stopi ta v dvorano, pravi slikar: »Evo, milostljivi gospod grof, evo vam storjenega dela!« »Kje je kaj storjeno? Jaz ne vidim drugega nego rdečo steno! Kaj pomeni to?« pravi grof. »To je Rdeče morje!« odgovori Hogarth ponosno. »Rdeče morje!« zajeca bogatin, videč, kam meri slikar. »A kje je Faraon? Kje so njegovi vojaki?« »Ti so že vsi utonili!« odgovori slikar. »A kje za Boga so Izraelci?« reče zopet grof. »Izraelci? Da, ti! No, ti so že vsi onstran morja!« Reče, ponižno se prikloni ter odide.
Svojega kralja je potegnil. Pruski kralj Friderik III. je nekemu svojemu izboraemu generalu, ki je bil pa zelo zadolžen, večkrat pomagal v zadregi. Nekoč mu je poslal večjo vsoto bankovcev, lepo vezanih kakor knjižica. Zahvale ni bilo nobene. Pri nekem obedu je vprašal kralj generala, ali mu je ugajalo delo, katero mu je pred kratkim poslal. General je odgovoril: »Veličanstvo, to lepo delo je tako zanimivo, da sem zelo radoveden na na daljevanje. Kralj mu je poslal nato enak zvezek, toda na naslovnem listu je bilo napisano: Drugi in zadnji zvezek.«
Za domišljavost ni zdravila. Neka "starejša zelo domišljava gospa je poklicala k sebi slovečega zdravnika. Ta jo je vprašal: »No, madamica, kaj pa je?« Gospa pa je vsa jezna odvrnila: »mene nazivajo navadno milostiji-vo, gospod.« Zdravnik se je obrnil rekoč: »Za to bolezen pa ni zdravila!«
Vesel odgovor. Pri nekaterih narodih smatra ljudstvo urednike za vsevedne in zato za najboljše svetovalce v kakršnihkoli stvareh. Tako je v Nemčiji nekdo nekega urednika vprašal tako-le: »Ljubim revno dekle, bogata pa mene ljubi. Katero bi poročil?« A urednik je odgovoril to-le: »Vzemite revno dekle, meni pa pošljite naslov bogate.«
F. Ks. Svoboda, Popek. Bogatin in
smrt. Iz češčine prevel dr. Fr. Bradač. Zbirka gledaliških iger. Oder 13. zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 15, poštnina 1 dinar. Trinajsti zvezek »Odra« prinaša dve enodejanki, ki bosta podeželskim gledališkim odrom prav dobro služili. Prva »Popek«, veseloigra s širim osebami. Za Anico, hčer bogatega posestnika Grivca, se poteguje sosed Klun, katerega pa hoče spodriniti njen nečak medicinec Ivan. Ko misli, da je že zmagal, se zaroči Anica s Kljunom. — »Bogatin in smrt« je igra v enem dejanju. V njen nastopa šest oseb. Bogatinu nenadoma zboli žena na smrt. To priliko hoče izrabiti njegova prijateljica, da bi ga po smrti bogatinove žene pridobila za moža- svoji hčeri. Bogatin pa na to ne misli. Ker noče preživeti svoje žene izvrši samomor Še predno mu javijo ženino smrt. V štirinajstem snopiču prinese Oder Lahovo izvirno igro »Pe-peluh«.
Ne Icupufte
preden si ne ogl date velike izbire zimskih oblek in ulstrov pri
JOS. ROJINfl - LJUBLJANA
Interesente vabimo na ogled!
Razglas
velikega župana mariborske oblasti o priglasitvi zasebnih žrebcev k licen-covanju.
Na podstavi zakonitih* predpisov o licencovanju zreocev se razglasa, da morajo lastniki zreucev, ki nameravajo v prihodnji piemenilru dobi spu-scati svoje zrebce za piemenitev tujin kobil, prijaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja !92o pri onem srez-kem poglavar ju (mestnem magistratu) v čigar okolišu je žrebec postavljen.
in razglasitvi zrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti:
a)	ime, priimek, bivališče in občina žreočevega lastnika;
b)	pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec.
Opozarjam, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne Zrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje.
Svoječasno bodem razglasil, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco).
Pripominjam, da je razpisani rok 1. januarja iy26 skrajni rok; na pozneje dosle prijave se ne bo moglo ozirati.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r. » * *
Zapisnik
o sestanku zastopnikov siraren radovljiškega okraja, ki ga je sklicala podružnica Kmetijske družbe v Bohinjski Bistrici na 8. decembra liteo v posvetovalnico Občinskega doma v Bohinjski Bistrici.
Na -sestanku ®o bile zastopane sledeče sirarne: Bistrica, Bitnje, tirase, Nemški Rovt, No men j, Kavne, Kibno, Savica, Selo in Srednja vas.
Po običajnem pozdravu poroča g. Ivo Až-man v bistvu sledeče: »Treba je združiti sirarn©, kajti drugače jim preti pogm, ker lahko pride kdo drugi preje vmes, ki bo diktiral zlasti glede prodajnih cen. Da se mora tukaj nastopati popolnoma iz gospodarskega stališča ne oziraje se na politično pripadnost, je treba posebej naglašati. Osnovam naj bi se radi tega zveza vseh siraren v Bohinju, bodisi da so družbe, bodisi regi-strovane zadruge. Ustanovitev sirarske šole v Bohinju bi bila potem mnogo lažje izvedljiva, istotako naprava centralne zonlne kleti. S strani države bi se potem dala doseči tudi iz takozvanega kmetijskega kredita podpora v ta namen, da bi se na eni strani izplačevalo donošeno mleko po gotovem klju-cu že vsaki mesec proizvajalcu, na drugi stra-* ni pa bi sir zorel lahko ti mesecev, s čimer bi se dosegla zanj povoljnejša cena.«
Po kratki debati se sklene nato soglasna: 1. Izvoli naj se pripravljalni odbor za ustanovitev take zveze, v katerega pošlje vsaka sirarna svojega zastopnika. 2. Prihodnji sestanek zastopnikov siraren se določi na nedeljo 27. decembra 1925 na eno uro popoldne v posvetovalnico »Občinskega doma« v Bohinjski Bistrici. 3. Vsem sirarnam, oziroma njui prednikom naj se dopošlje prepis tega zapisnika s prošnjo- in pozivom, da čimprej, na vsak način pa pred 27. decembrom 1925 skličejo občne zbore svojih organizacij, na katerih pojasnijo položaj v smislu pričujočega zapisnika in si izposlujejo njih direktive za pod 2. navedeni sestanek. 4. Pripravljalnemu odboru se naroda, da pošlje vsem županstvom radovljiškega okraja okrožnico, v kateri se jih poziva, da v prvi polovici januarja skličejo sestanek županov, na katerega dnevnem redu bodi tudi točka: Določitev prodajne cene mleku za vsako občino analogno enakim določitvam po večjih mestih.
Gnojenje vinogradov.
Vsaka rastlina potrebuje za svojo rast več ali manj rastlinske hrane, kojo dobiva iz zemlje, nekoliko tudi iz zraka, ali potom dežja in snega. Sčasoma pa se hrana izčrpa v zemlji, ako je ne nadomestimo z gnojem. Tudi naravni vplivi ne morejo nadoknaditi zgube, ki jo povzročimo v vinogradu s trgatvijo ali z rezjo. Ako nam naj vinska trta koristi, jo moramo dobro hraniti. Ne-le da moramo nadomeščati nedostajajoče redivo, marveč tudi za prebitek moramo skrbeti. Le tedaj nas bosta tvorba lesa in donos zado-. voljevala, ako trsu ne bo primanjkovalo na hranilnih snoveh v zemlji. Gnojenje pospešuje in izjednačuje tvorbo lesa in pridelek, a tudi ugodno učinkuje na kakovost pridelanega vina. Saj vemo, da dajejo redno gnojene gorice jedrnatejše in okusnejše vino, nego take, ki smo jih malokedaj in nezadostno gnojili.
Če hočemo pravilno gnojiti, moramo vedeti, kaj potrebuje vinska trta za svojo prehrano. Kakor večina rastlin sprejema tudi vinska trta svojo hrano iz zemlje s pomočjo malih, resam podobnih koreninic, ki vsrkavajo hranilne sestavine, katere so raztopljene v talni vodi. Te sestavine se kemičnim potom dado razkrojiti v več prvin (elementov), iz katerih so nastale. Najnovejše pridobitve na tem polju govore, da sestoji zemlja in' kar se nahaja okrog nje iz 75 prvin. Od teh potrebujejo rastline sledeče: dušik, kalij, fosfor, kalcij, ogljik, vodik, kisik,
železo, magnezij in žveplo. Najglav- ! nejše so prve štiri in jih je treba zategadelj dovajati v obliki gnojil. Ogljik, ki je potreben za tvorbo škroba in sladkorja, sprejema vinska trta v obliki ogljikovega dvokisa iz zraka po svojem listju.
Vinogradna zemlja je po svoji strukturi kaj različna. V eni se nahaja več, v drugi manj hranilnih snovi. Mi kratko velimo, da je zemlja slaba in nerodovitna, ali dobra in rodovitna. Po rasti lesu že moremo približno presoditi in dognati, kaj je trsu potrebno, da bode močnejši in rodovitnejši.
Vodik in kisik dobiva trta z vodo, žvepla, magnezija in železa ter v največ slučajih tudi kalcija — pa se nahaja v naših goricah v zadostni množini, kajti cd imenovanih hranil rabi vinska trta razmeroma zelo malo. Gnojenje z apnom radi kalcija je malokedaj potrebno in uspešno. Najvažnejše hranilne snovi, katerih v zemlji večinoma primanjkuje, ali pa se nahajajo v nesprejemljivi obliki za rastline, so torej dušik, kalij in fosfor. Na te elemente, ki so glavne ali generalne rastlinske snovi, je pri gnojenju najbolj paziti.
Dušik je trsu potreben za rast stanic, staničnega jedra in prasluzi (protoplasma). Z dušikom pospešimo predvsem rast vinske trte. Z dušikom gnojen vinogram ne bo zaostajal v rasti in bo vsled tega mogel tudi uspevati. Bujno rastočega vinograda, najsi bo njegova rodovitnost povoljna ali ne, ne bomo gnojili z dušičnimi gnojili, t. j. gnojili, ki vsebujejo predvsem dušik. Fosfor je potreben za rast že omenjenih delov rastline ter bi brez njega ne mogla nobena rastlina izhajati. Razen tega fosfor rastlino utrjuje. Neobhodno potreben je zlasti pri oploditvi. S fosforjem je torej potrebno gnojiti rodnim trtam, akoravno vsled obilice dušika dokaj bujno ra-sto. Kalija potrebuje vinska trta mnogo več, kot druge rastline. Potreben je za rast mladih in velikih listov, katerih mora vinska trta imeti prav mnogo za tvorbo škroba, odn. sladkorja. Zato je kalij prevažno gnojilo za vinsko trto. V težkih zemljah se nahaja kalija navadno v zadostni množini, med tem ko dušika in fosforja naj-češče primanjkuje.
Vinska trta sprejema hranilne snovi v obliki v vodi raztopnih spojin iz zemlje, le ogljikov dvokis, kakor že povedano, sprejema iz zraka. Zatega-deljdelj je zadostna vlaga v zemlji za prehrano trsa in regulacijo topline v trsnih organih ogromnega pomena. Dognalo se je, trta izhlapi ob srednji dnevni toplini 1000—1500 g vode dnevno, ob posebno vročih dneh z malo zračne vlage pa še neprimerno več. Pri določanju suhih snovi v mladju, listju in grozdju dobimo silno množino vode, ki jo posamezen trs porabi v času enoletne rasti (vegetacije). S svojimi koreninicami sesa trs vodo in v njej raztopljene hranilne snovi iz zemlje. Vodo izhlapeva (transpirira) skozi listje, hranilne snovi pa pridrži kot hrano v sebi. Koreninice izločajo tudi razne kisline, s pomočjo katerih se raztaplja v vodi neraztopna rastlinska hrana. V suhem poletju ostane veliko hranilnih snovi v zemlji neraztopljenih in za rastline nesprejemljivih.
Katera gnojila prihajajo za vinograde v poštev.
Najnavadnejše gnojilo je hlevski gnoj, ki je tudi najboljši- ker vsebuje vse tiste snovi, katere rastlina potrebuje za svoj razvoj. Seveda je gnoj od različne živine tudi različen po svoji sestavi in lastnostih, pri čemur igra hrana živine veliko vlogo. Najboljši je konjski in ovčji gnoj, kakor tudi gnoj od klavne živine, manj vreden pa je gnoj od ostale živine. Na kakovost gnoja vpliva tudi stelja. Slamnata ste-lja je najboljša. Konjski gnoj je vroč, učinkuje brzo ter je kmalu uporaben. Kravji gnoj je hladen, deluje počasi, toda učinek je trajnejši. Zato je uporabljati kravji gnoj najbolj kot svežega v starejših vinogradih, dočim vroči konjski gnoj rabimo bolje v razkroje-nem stanju. Gnojnica se v vinogradih le redkokdaj uporablja. Ker vsebuje zlasti mnogo dušika, učinkuje bolj enostransko, kot hlevski gnoj. Tudi ne moremo tekočin tako lahko prenašati kot druga gnojila ter ž njimi gnojiti v strmem terenu. Mešanec ali kompost se rabi ponajveč za trenieo, ali pa pri sajenju trt. Priredimo ga z zbiranjem različnih odpadkov, kot smeti, žaganice, cestnega blata, straniščnika, rožja, listja itd. koje snovi nosimo na poseben kup in tega po potrebi zalivamo. Kup naj bo do 1 meter visok in naj se vsako četrtletje prekopa in premeša. Vrednost mešanca je odvisna od materijalij, iz katerih je nastal. Gnoja iz greznic (fekalije) ne moremo
priporočati za gnojenje v vinogradu. Izkušnje namreč uče, da daje vinu nečist okus, ker vsebuje mnogo kuhinjske soli. Oster straniščnik včasih moti tudi rast. Zategadelj ga je treba rabiti kar največ za mešanec ali kompost.
Umetna ali trgovska gnojila so za gnojtenje vinogradov prav tako važna, kakor pri poljedelstvu in travništvu. Umetna gnojila vsebujejo po eno ali več potrebnih hranilnih snovi. Po količini teh se ceni njih gnojilna vrednost. Čilski soliter vsebuje okrog 15 odstotkov dušika. V zemlji se brzo razkraja ter se mora vsled tega gnojiti ž njim v pozni zimi ali začetkom pomladi. Ako bi se gnojilo ž njim pre-rano, bi se prej raztopil, nego bo mogel učinkovati. Amonijeva sol vsebuje 20 odstotkov dušika, je težko raz-topna in se zategadelj uporablja v pozni jeseni ali tekom zime. Apneni dušik vsebuje 15—18 odstotkov dušika in precej apna. Učinkuje brzo ter se uporablja v pozni zimi ali pomladi na ta način, da se plitvo podkopa. Apneni dušik je za vinograde zelo primerno gnojilo.
Tomasova žlindra vsebuje 16 do 24 odstotkov fosforne kisline, ki je težko raztepna. Topi se počasi ter se rabi lahko za več let, ne da bi jo bilo treba mešati z drugimi umetnimi gnojili. Razni superfosfati učinkujejo hitreje in se uporabljajo z uspehom v pomladi.
Klorkalij se razpečava v obliki kalijeve soli, kalisulfati pa v obliki kaj-nita. Vinogradna zemlja potrebuje kalijevih gnojil zelo mnogo. Kalijeva gnojila se morejo uporabljati skupno s superfosfati. Uporablja se običajno v praksi tisto kalijevo gnojilo, v katerem nam pride kalij najcenejše. Ob enaki ceni kalija je dajati prednost kajnitu, kjer je spojen kalij z žveple-nim dvokisom.
Ako imamo lesnega pepela, ga uporabljamo kot dragoceno kalijevo gnojilo namesto kalijevih soli in sicer v 4—7 kratni količini 40-odstotne kalijeve soli. Zlasti pepel listnatega drevja, pa tudi pepel iglastega drevja je priporočljiv. Prvi vsebuje \0% kalija in 6.5 % fosforne kisline, drugi pa 6% kalija in 4.5% fosforne kisline. Pepel od premoga je brez vrednosti in zatorej kot gnojilo ne pride v poštev.
Hlevski gnoj v primeru z umetnimi gnojili.
Razlika med hlevskim gnojem in umetnimi gnojili je zelo velika. Hlevski gnoj je najpopolnejše gnojilo1, ker vsebuje hranilne snovi, ki so potrebne za rast trsja v ugodnem medsebojnem razmerju, dočim vsebujejo posamezna umetna gnojila le po eno že omenjenih generalnih hranilnih snovi, ali dušik, ali kalij, ali pa fosfor. Poleg tega hlevski gnoj zemljo rahlja in ogreva, ker se pri njegovem razkrajanju razvija toplota, ki pride rastlinam v prid. Gnoj se pretvarja v zemlji v sladki humus ali črno prst (Čr-nico) in zemlja se na ta način stalno izboljšuje. Z umetnim gnojem se dodajajo zemlji samo hranilne snovi, fizikalna svojstva zemlje pa se v ničemur ne spremene. Zaradi tega gnojimo težko in hladno zemljo najbolje s hlevskim gnojem, umetna gnojila pa uporabljamo z večjim uspehom na rahlih in lahkih tleh.
Pri uporabi umetnih gnojil se nam utegne pripetiti, da smo izbrali baš takšno umetno gnojilo, katerega hranilno snov zemlja ne potrebuje. Recimo, da smo nakupili v svrho gnojenja samo kajnit in superfosfat, zemlja pa je zelo revna na dušiku. V tem slučaju nam prav nič ne pomaga še tako obilno gnojenje s kajnitom in super-fosfatom, dokler ne dodamo zemlji tudi dušika v zadostni množini, kajti nobena hranilna snov, četudi v izobilju, ne more priti do svojega učinka in zaman je vsakršno gnojenje, ako primanjkuje zemlji le ena hranilna snov, katere z dotičnim gnojenjem nismo nadomestili. Ako smo primorani gnojiti bodisi iz enega ali drugega vzroka z umetnimi gnojili, je potrebno, da doženemo potom gnojilnih poizkusov, ali potom analize vinogradne zemlje, katera umetna gnojila naj vzamemo, da bode zadoščeno potrebi vinske trte in ne bomo po nepotrebnem trosili denarja.
Vse to je pri uporabi hlevskega gnoja izključeno. Če bi že eno ali drugo hranilno snov potratili, ker bi morda ne bila potrebna, vendar nam ostane v vsakem primeru fizikalni učinek, ki ga dosežmo po gnojenju s hlevskim gnojem.
Način in mera gnojenja.
Gnojenje se ravna po tem, za koliko je zemlja izgubila na hranilnih snoveh po vsakokratnem donosu ali izpiranju po dežju in nalivih. Prirastek sestoji iz grozdja, rožja in listja.
Po Wagnerju potrebuje 1 ha vino-
registrov*!na xa*ru(a z ne»mejen» zavezo	POSOjllfi HB VkltJUbO^ preti poroštvu, zastavi
"v Ljubi Jani —- F	p,°"
Tavčarjeva (Sodu«) ulica M. 1, pritličje. i»«sa«vne ure od i-»y, dozida« i« od 3.-4V, pogsMse.
Vloge na knjižice In tekoči račun ;«
najugodnejšem obrestovanju. — Kre«iltl v tekočem računu. — Eskont menic. — Inkaso.
Račun poStne hranilnice šf. 14S57. - Brzojavke .KMET«Kff>OM\
GOSPODINJE, ŠIVILJE, OBRTNIKU Do sedaj neprekosljivi
KOHLER z10lfn,m
stroji mmkm jamstvom
se dobe v najmodernejših opremah 2a rodbino, šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki
IV. AUERHAMMER, Ljubljana, Kolodvorska 3.
Zaloga za Gorenjsko: LOVRO REBOLJ V KRANJU.
Prodaja se tudi na obroke. "•C
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg i
sprejema vloge na hranilne knjlMce ki tekoči račun ter jik obresinje najugodneje.
■m-ta navadno leto 1§3S,
ki ima 565 dni.
»VELIKA PHATIKA" S« najstarejši slovenski kmatijski k©-If&ar, koji je bil najbolj vpostevee
že o«l naših predalov. Tudi letošnje obširna izdaja se odS-kuje po bogati vsebini, zato pridt-
prav vsaki slovenski rodbini, ©obI se t vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne b&o o dobiti, na| se naroči po dopisnici pri
j. Blasnika naslednikih
tiskarna fn lltoirafižfil zivod LJUIURNA - BREG ŠTEV. 12.
Posojila daje prott popolni var-wosflt na vknjilbe, poroštva in proti sasiaviM.
amaiiuBinuitm Marijin trgr Štev. HiiMiHuimrniia
sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje pa dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osehn®, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
\7|>T Džamonja in drugovi, V IV L dr. 2 o. zav., Maribor.
Majtaijl iibor ramo vri (Bi h plemenitih »adnih drevei (••pov) v najplemenitejših vritah ia v v»eh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja la gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasat grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte ceaike!
Najboljše in zato naj-cenejSe kupite edino le
Najcenejše
strešno
kritje!
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje, ši vilje
"v LJubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malol
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Izvoz sadja, krompirja in drugih kmetskih pridelkov preskrba kmetijskih in gospodarskih potrebščin.
Prosieri v Meliski ulici 12 na dvorišču
(prej „OrIent").
FRANCOSKA LINIJA (FRENCH LIHE.)
Cie. Gie. Trai.satlanticue in družba Chergeurs Reunis za pomorske vožnje
IVAN KRAKER, zastopnik v Ljubljani
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
»MERKUR"
IHIHfflllllHIIHlillllllHIIIH!lll!iil!l!i3illil!ll!llllllilll!!ltHHUlHHiilHin TEO - INBUSTH. SELNlSlU DRUŽBA
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 13 Telefon St- Ml	Telefon »1. 553
Se priporoča za izdelavo vsek v tiskarsko stroko spadajočih del.
M LASTNA KNJIGOVEZNICA R
gl
»ivdim miuji in nui»a so le
Josip Petelinc-a
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi)
zrmiIk Gritzner,Ph§nixJciIir
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
Krojači, šivilje ia aelirilje!
S 1. januarjem pričetek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto peto« učnih risb.
Dipl. krojna šola, Stari trg št. 19/1., Ljubljana.
SPIl 11SVE U
znamke DUBIED
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zalogo za Slovenijo
losip Peteline,
Ljubliana
blizu Prešernavega srtmenika
5 Kffi '>V5/ !xV5 UV--S »f/ ',\>-5 55>51v^S	UvVS !xV5 lN\3tx.v?f 'J
Za tttkarmo >M«rkur<: ANDREJ SEVER
Odfovoral irodmlkt MILA* MRAVLJE. - Za KoMoreij »Kmettlroft M«ta<t IVAN PUCELJ, aarodnl poilanet.
6
Kmet, vedno brani ugled in čast svoje ZSKL!
gradne zemlje vsakoletno: 80 kg dušika, 100 g kalija in 30 kg fosfome kisline. Od tega je potrebno za grozdje približno 22 kg dušika, 30 kg kalija in 9 kg fosfora. Grozdje porabi tedaj skoro polovico, dočim je druga polovica potrebna za listje in rožje. Zato je treba od toče in mraza poškodovane trte dobro pognojiti, da nadomestimo izgubo.
Vinograde, ki se nahajajo v dobi rodovitnosti, katerih rast pa zaostaja, je treba boljše gnojiti, nego mlade in bujno rastoče. Trsje porabi kakor že povedano vsako leto nekaj hrane, vsled česar bi vsakoletno gnojenje prav nič ne škodovalo. Ker pa bi takšno ravnanje stalo mnogo denarja, uravnamo gnojenje najbolje v triletnih presledkih. Zatorej gnojimo vsako tretje leto s trikratno množino potrebnega gnoja za eno leto. Če vsebuje n. pr. hlevski gnoj, ki je bil dobro hranjen 0.64 odstotkov dušika, 0.60 odstotkov kalija in 0.36 odstotkov fosforne kisline, tedaj damo zemlji z 200 q gnoja: 128 kg dušika, 120 kilogramov kalija in 72 kg fosforne kisline. Zemlja pa potrebuje za eno leto le: 80 kg dušika, 100 kg kalija in 30 kg-fosforne kisline. Prebitka je torej: 48 kg dušika, 20 kg kalija in 42 kg fosforne kisline. Na tri leta bi potemtakem morali vzeti 600 q hlevskega gnoja dobre kvalitete. S takšnim gnojenjem smo dali vseh glavnih hranilnih snovi, teoretično še več, kot je potrebno. To pa velja samo za fosfor in kalij, ne pa tudi za dušik, ki izhla-peva prav rad že iz hlevskega gnoja, deloma ga ugonabljajo bakterije v zemlji, ali pa se porazgubi kot solitr-na kislina. V strmih legah ga izpira tudi voda deževnica. Izguba na duši-
ku bi se morala tedaj nadoknaditi zlasti pri slabo konzerviranem hlevskem gnoju, ki ima dušika navadno zmiram premalo. Z uspehom bi rabili v tem slučaju žveplenokisli amonjak (amon-sulfat) ali apneni dušik. Vsakega posamezno vzamemo pri triletnem gnojilnem turnusu po 200 kg kot dodatek 600 meterskim stotom hlevskega gnoja. Z dušičastim gnojilom je treba gnojiti vsako leto v pomladi, ker je kratkega učinka.
Pri štiriletnem turnusu je umesten sledeči način gnojenja: 1. leto: 600 q hlevskega gnoja in 200 kg amonsul-fata, 2. leto: 300 kg amonsulfata, 3.. leto: 100 kg 40 odstotne kalijeve soli in 300 kg amonsulfata in 4. leto: 100 kg 40 odstotne kalijeve soli in 300 kg amonsulfata. Umetnega gnojila doda-jemo od prvega do tretjega leta vedno več, ker vemo, da pojema vsako leto učinek živinskega gnoja. Skupaj smo tedaj dali v štirih letih 600 q živinskega gnoja, 1100 q amonsulfata in 200 kilogramov 40 odstotne kalijeve soli.
Ako pri nadaljnjem gnojenju na zgoraj opisani način opažamo, da povzroča gnoj v vinogradu pri tej ali oni vrsti prebujno rast lesa na račun rodovitnosti, ali pa gnije grozdje prera-no in premočno v jeseni, dodajemo manj dušika, ali ga sploh tako dolgo več ne uporabljamo, dokler ne začne pojemati rast lesu. Tam pa, kjer ne priraste dovolj lesa, je treba dajati več dušika.
Gnojenje pri katerem rabimo poleg naravnih ali živinskih gnojil tudi umetna gnojila kot dodatek, imenujemo kombinirano gnojenje. S takšnim gnojenjem se ukvarjajo samo napredni in smotrni vinarji, ki vedo, da je stalno gnojenje v določenem kolobar-
ju brez vsakršnih izprememb nesmiselno. Množino gnojil izračuna napredni vinogradar tako, da ugotovi najprej potrebne množine dušika, kalija ter fosfora in šele na tej podlagi dožene količine gnojil, ki jih mora nabaviti. Tako so mogoče številne kombinacije za različne slučaje.
Drug način kombiniranega gnojenja s polovično množino živinskega gnoja, mesto katerega uporabljamo Tomasovo žlindro, superfosfat in druga gnojila za triletni kolobar je sledeči: 1. leto: 300 q živinskega gnoja, 200 q superfosfata ali 300 kg Tomaso-ve žlindre, 100 kg 40 odstotne kalijeve soli in 200 kg čilskega solitra. 2. leto: 400 kg superfosfata, ali 600 kg Tomasove žlindre, 200 kg 40 odstotne kalijeve soli in 400 kg čilskega solitra. 3. leto: 400 kg superfosfata ali 600 kg Tomasove žlindre, 200 kg 40 odstotne kalijeve soli in 600 kg čilskega solitra. V tem primeru smo dali samo 300 q hlevskega gnoja, zato pa 1200 kg najboljšega dušičnega gnojila in nekaj superfosfata ali Tomasove žlindre, da nadomestimo fosfor, katerega s premajhno množino hlevskega gnoja nismo mogli nadoknaditi.
Vinograd gnojimo približno enako, kot polje, to je, da gnoj enakomerno raztrosimo in podkopamo. Koreninice trsja se širijo namreč po vsej zemlji ter iščejo hrano povsod, kjer jo morejo najti. Gnojenje okoli trsa bi imelo le v strmih legah in peščenih tleh svoj pomen. V tem slučaju izko-pamo plitvo jamico v obliki polume-seca na zgornji strani trsa. Voda izpira hranilne snovi iz gnoja na spodnjo stran trsa, kjer se nahajajo korenine v takšnih legah.
Ko uporabljamo umetna gnojila, je
treba paziti, da se gnojila, ki vsebujejo apno, kakor n. pr. Thomasova žlindra, apneni dušik, lesni pepel ali žgano apno samo, ne mešajo s hlevskim gnojem, kateri vsebuje dušik v obliki amonjaka, ker bi sicer dušik izgnali in učinek gnojila oslabili. Zato pa Thomasove žlindre, apnenega dušika, žganega apna in lesnega pepela ne smemo mešati s hlevskim gnojem, kompostom, žveplenokislim amo-njakom, straniščnikom, gnojnico ali krvno moko in roženo moko.
Ako smo torej gnojili s hlevskim gnojem v jeseni, smemo Thomasovo žlindro, apneni dušik ali pepel trositi šele bodoče pomladi, najbolje pri prvi kopi. V letih po gnojenju z živinskim gnojem se postopa tako, da se n. pr. amonsulfat, krvna moka in rožena moka v jeseni podkopa, a Thomasova žlindra in pepel pa šele prihodnje pomladi spravi v zemljo. Če pa se gnoji s hlevskim gnojem spomladi, je treba rabiti omenjena gnojila že v prejšnji jeseni. Ako smo se odločili tudi za apnenje, se vrši to v času med obema gnojitvima.
Po nepravilnem mešanju gnojil je marsikateri vinogradnik utrpel že občutno škodo. Kdor nima zadostnega strokovnega znanja v tem oziru, stori najbolje, da povpraša za svet kakšnega veščaka, predno se odloči za ta pre-važen posel.
Čas gnojenja.
Gnojenje se vrši z največjim pridom v jeseni in pozimi. To je važno zlasti pri gnojilih, ki se težko in polagoma razkrajajo, kakor živinski gnoj in težko raztopna umetna gnojila, n. pr. Thomasova žlindra, kojih učinek se prihodnje pomladi bolj
uveljavlja, kot pri spomladanskem-gnojenju. S težko razkrajajočimi se gnojili bomo gnojili spomladi le tedaj^ ako tega vsled nepovoljnega vremena jeseni ali pozimi nismo storiti mogli.. S hlevskim gnojem ne kaže gnojiti poleti že zategadelj, ker izpuhteva iz njega preveč amonjaka, ki gre v zgu-bo in ker bi poletno gnojenje z dušič-natirn gnojilom zavlačevalo rast trsja do pozne jeseni. Izkušnje pa nas uče, da slabo dozorel trtni les pri nas prav rad pozebe.
Drugače pa je z lahko raztopnimi umetnimi gnojili, n. pr. čilskim soli-trom, ki vsebuje dušik v obliki soli-trne kisline, katera takoj učinkuje. Zategadelj bomo trosili čilski soliter in superfosfat le spomladi, ali poleti, dočim se morajo gnojila, ki vsebujejo dušik v obliki amonjaka, ali v drugih oblikah, kakor žveplenokisli amonjak, apneni dušik, rožena moka in krvna moka uporabljati že v jeseni ali pozimi. Do časa vegetacije se spreminja dušik iz težko raztopne oblike v lahko raztopno obliko, v kateri edino-le more potem služiti rastlinam v hrano. Izjemo delajo samo nekatere trave, gobe itd. Če bi gnojili s čilskim so-litrom v jeseni, bi se hranilne snovi do časa, ko jih rastline rabijo, porazgubile in ne prišle tako do svojega učinka.
Te vrstice naj služijo kot kratko navodilo o gnojenju naših vinogradov,, ki kažejo baš radi pomanjkanja hranilnih snovi v zemlji tu in tam že zela slabo lice. Nič naj nas ne strašijo stroški za gnojenje, kajti na ta način nastali večji letni stroški se nam z obilnejšo trgatvijo desetero in še večkrat povrnejo.
Vekoslav Štampar.
(nz-matz. m I ...............mu 1111 i mmmBaasrrBasamamK