TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za y, leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 21. decembra 1935. štev. 133. p,u>c s fiasivMtftfo Slika, ki jo nudi naš denarni trg, je že nekaj let naravnost obupna. Takoj pa je treba tudi dostaviti, da vse številne zaščitne odredbe, ki so bile izdane v pomoč našemu denarništvu, niso prav nič popravile slike, ki je ostala obupna, kakor je bila. In kako bi tudi mogle vse te zaščitne odredbe pomagati! Niso imele le te napake, da so bile čisto enostranske in zato na drugi strani jemale to, kar so na eni dajale, temveč so poleg tega ustvarile zaradi svojih notranjih protislovij novo zmedo na denarnem trgu. Pa tudi če bi bile vse te odredbe dobro premišljene, vendar tudi one ne bi zadostovale za odpravo krize na denarnem trgu. Kajti te krize ne bo in skoraj ne more biti preje konec, dokler ne bodo začeli denarni zavodi v redu izplačevati svojih vlog. Prazne sanje so, da bi mogel kdo nezaupanje vlagateljev premagati le z lepimi besedami. Vlagatelj hoče videti denar in če ga ne vidi, tudi njegovega nezaupanja ne bo konec. To je temeljna resnica in kdor te ne upošteva, naj ne misli, da bo mogel odpraviti krize na denarnem trgu. Denarnim zavodom je zato treba dati denar, da bodo mogli svoje vloge izplačevati in dovoljevati tudi nove kredite. Ker je velika večina denarnih zavodov tudi aktivna, se jim more ta denar tudi zaupati. Denar se torej denarnim zavodom ne bi dal na prazen nič, temveč na podlagi njih aktivnih postavk in bi bil denar zato pri njih tudi varno naložen. Seveda pa se ne sme prezreti; da vse dosedanje zaščitne odredbe vodijo dejansko k postopni likvidaciji zaščitenih denarnih zavodov in da zato tudi njih aktivne postavke stalno kopnijo. Zato je treba, da dobe denarni zavodi denar kmalu, dokler ne bo prepozno in dokler ne izgube pogojev za uspešen razvoj sv( jih poslov. Toda kje dobiti denar? Tudi na to vprašanje je bilo že podanih mnogo odgovorov in tudi takšnih, ki zaslužijo vvse upoštevanje. Tako se je opozarjalo na mrtve Jcapitale v državnih denarnih zavodih, med drugim pa se predlagalo tudi, da se naj izdajo državni bankovci, s katerimi bi se plačali denarnim zavodom vsi kmečki dolgovi Da ima ta predlog zelo mnogo dobrih strani, je brez dvoma, toda ofici-alno se odklanja, ker da bi povzročil inflacijo. Nočemo se zaenkrat spuščati v debato, če je ta strah upravičen ali ne, pač pa treba naglasiti naslednje: Ce je ta predlog v resnici slab, potem je treba pač seči po boljšem, « nekaj j«, treba storiti. Kajti če se nič ne stori, če se vsi predlogi le odklanjajo, potem bo pač trajala kriza še nadalje, potem pa bodo tudi njene posledice vedno hujše. Propadanje denarnih zavodov se bo nadaljevalo, obenem pa bo zamiralo še naprej vse naše gospodarsko življenje, s samo pasivnostjo moremo na ta način priti še do mnogo težjih posledic, kakor pa bi jih dala inflacija. * Nekaj storiti je vedno bolje, kakor pa prav nič storiti. Blazna pa je tudi misel, da se bodo le|>ega dne razmere po svetu tako zelo zboljšale, da se bo kriza pri nas nehala kar sama od sebe. To so prazne sanje in zavedati bi se morali že enkrat začel1, da ne bo krize konec, če se ne bomo borili proti njej prav energično in z metodo. \ zvezi z vprašanjem oživljenja naših denarnih zavodov pa je treba rešiti tudi vprašanje dolžnikov. Stalno naraščanje vrednosti denarja spravlja dolžnike v brez. iz!iO'uen položaj. Pričakovati, da bo dolžnik v času težke, in dolgotrajne krize zmogel enako visoke obresti ko v času konjunkture, je pač več ko pretirano. Zato je treba znižati tudi obrestno mero, ki je danes za dolžnika absolutno previsoka ter v prav nobenen) razmerju z obrestno mero, ki jo prejemajo vlagatelji. Pri tej priliki treba tudi posebej opozoriti na mnogo previsoke obresti, ki jih plačujejo država in ob- čine za svoja posojila. Če morajo biti danes celo občine vesele, kadar dobe posojilo po 9%>, kakšne obresti pa naj plačuje potem zasebni podjetnik! A kje je občina, ki ima takšno gospodarstvo, da more brez navijanja svojih davščin plačevati 9-odstot-nt obresti? S tako dragimi posojili ni nikomur pomagano in čas bi bil, da bi pod to spoznanje že enkrat potegnili črto. Mariborska mestna občina je do sedaj za nove zgradbe, ki uživajo začasno davčno olajšavo glede državnega davka in samoupravnih doklad, dovoljevala po posebni prošnji lastnikom takih zgradb oprostitev od plačevanja občinskih davščin, to je gostaščine, vodarine in kanalščine za (lobo 6 let, izvzemala je pa od te oprostitve poslovne prostore vseh vrst, za katere »o se morale plačevati tudi v teh šestih letih gorenje občinske davščine v polnem iznosu. Proti naložitvi občinskih davščin za poslovne prostore in proti omejitvi trajanja oprostitve občinskih za zgradbe vobče na dobo 6 let so se pritožili nekateri lastniki novih hiš v Mariboru, ker da po členu 87-11 zakona o neposrednih davkih zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami niso zavezani nikakemu samoupravnemu davku in samoupravni dokladi, dokler traja omenjena olajšava glede državnega davka. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je te pritožbe zavrnila, upravno sodišče v Celju je pa vloženim tožbam proti tem zavrnitvam v polnem obsegu ugodilo. Proti temu se je mestna občina mariborska pritožila na državni svet v Beogradu, ki je na obči seji dne 4. in 5. oktobra 1935. 1., br. 27283-35, odločil, da je gosta-ščina, ki znaša v Mariboru 13%> od bruto najemnin in najemnih vrednosti zgradb, po svojem bistvu samostojna samoupravna davščina, ki obremenjuje najemno razmerje, to je dohodek iz najemnega razmerja, in zato dejansko predstavlja samo eno vr«to občinskih davkov. Ne pobira se kot odškodnina za protiusluge individualnega, temveč občnega značaja, zbog česar je pra- vi samoupravni davek, kateremu zgradbe ali deli zgradb z davčno olajšavo po členu V četrtek, dne 12. t. m. je bila pod predsedstvom Franja Sirca širša seja uprave in nadzorstvenega odbora Združenja trgovcev za srez Kranj. V ponedeljek je bila seja lesnega odseka, katero je vodil Franc Gorjanc. Predsednik Franjo Sire je izčrpno poročal o aktualnih gospodarskih vprašanjih, predvsem o onih, ki so v zvezi g sankcijami. Na več sejah se je že ugotovilo, da se obrtni listi stalno odjavljajo, v zadnjem času pa jih posebno odjavljajo lesni trgovci. Posledica tega je, da se odpušča osebje, težko pa je prizadeto tudi ljudstvo, ki je ^imelo zaslužek, odnosno dohodke od izvoza lesa v Italijo. Posebno ostro je prizadet s sankcijami škofjeloški okraj, ki meji na Italijo. Ljudstvo tega okraja je črpalo od že itak skrčenih dohodkov zadnji svoj delež dohodkov. le se iz lesnega izvoza. Kmetje povečini ne pridelajo živeža miti za svoje potrebe. Za plačilo davkov, preskrbo družine z obleko in obutvijo ter za druge potrebščine je moralo ljudstvo iskati dohodke v gozdu. Nekatere tvrdke so obratovanje že ustavile, druge bodo z zmanjšano produkcijo les obdelovale, ker je kupljen in ga je treba izdelali. Brezposelnost in s tem beda naraščata, ki se bosta pa še stopnjevali, ker propadajo gospodarski obrati še nadalje. Združenje je iz došlih poročil članstva ugotovilo, da imajo izvozniki ogromne terjatve Neštetokrat smo že naglasili, da je bilo za rešitev slehernega vprašanja, ki se je pojavilo v krizi, podanih že toliko predlogov, da se nihče ne more izgovarjati, da ne ve, kaj naj stori. Vse je v tem, da se že enkrat nekaj stori in da se neha to neznosno mrtvilo, ki ubija vse gospodarstvo in vsako voljo do aktivnega dela. Tu je vzrok vsega zlal 37-11 zakona o neposrednih davkih niso zavezani. Glede vodarine in kanalščine, ki znašata v Mariboru 10"/o od bruto najemnine in najemne vrednosti, je pa državni svet v Beogradu odločil, da sta po svojem bistvu odškodnina za protiusluge individualnega značaja, katere občina nudi z napravo vodovodne in kanalske mreže, dajanjem pitne vode in odvajanjem odpadne vode, kot taki pa ne spadata med občinske davke v smislu člena 37-11 navedenega zakona. Na podlagi te rešitve državnega sveta v Beogradu, ki je, ker je bila izdana v javni seji, občne obvezna za vsa administrativna oblastva, ne velja torej le za poedi-ni primer, je sedaj upravno sodišče v Celju tudi vse druge predmetne tožbe v tem smislu obravnavalo. Specialno za Maribor izvira iz te rešitve: 1. da so nove zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami, torej tudi v njih se nahajajoči poslovni prostori, oproščene 13*/»iio občinske gostaščine, dokler traja olajšava glede državnega davka, in 2. da so na podlagi svoječasnega sklepa mestnega sveta take zgradbe izvzemši v njih se nahajajočih poslovnih prostorov oproščene za dobo 6 let tudii vodarine in kanalščine. V bodoče bo torej treba pri mestnem poglavarstvu prositi le za oprostitev novih zgradb ali novih delov zgradb od plačevanja vodarine in kanalščine, med tem ko je oprostitev od plačevanja gostaščine avtomatično dana, čim se je dosegla začasna davčna olajšava glede državnega davka, ki traja v Mariboru za nove zgradbe 10 let, za nazidave in prizidave pa 5 let. v Italiji. Sicer so ti zneski že po večini plačani na zbiralni račun v Rimu, vendar bo trajalo še nekaj mesecev, predno bo izvoznik prišel do svojega denarja. Ostro je obsojal neutemeljeno postopanje Narodne banke, ki izplačuje izvoznikom lire, plačane po tečaju 3*55 Din, le po 3*10 Din, da si torej odtegne Narodna banka pri liri 0*40 dinarjev ali skoro 12°/«. Po tem neupravičenem postopanju Narodne banke izgube naši izvozniki ne le zadnji ostanek zaslužka, temveč še del glavnice. Interes in naloga vsake države je, da pospešuje izvoz z raznimi umestnimi ukrepi, bodisi da daje premije, prevozne olajšave itd. Pri nas pa se nasprotno delajo oviire, kjerkoli se le. morejo in s tem ženejo izvozniki v obup.' Davčne uprave teh izgub seveda tudi ne bodo upoštevale, ampak bodo odmerile od doseženega prometa vedno določeni odstotek kot davčno osnovo za obdačenj© čistega dohodka. Na seji se je nato razmotrivalo vprašanje, kam z našim lesom, ki je na skladiščih. Izvoz v Francijo radi težkoč, ki jih stavi ta država in iadi večjih ugodnosti, hi jih uživa avstrijski les, ni mogoč in tudi naš les ni prikrojen zahtevam francoskega trga. Grčija plačuje 50°/o v bonih. Pa ne samo to, po suhem je izvoz iz Dravske banovine v Grčijo nemogoč radi previsoke železniške tarife. Tudi druge države ne pridejo v poštev, ker nimamo zvez ter tudi nimamo dimenzij, ki bi bile prikrojene za vse te trge. Razpravljalo se je tudi o izvedbi prostovoljnega bolniškega zavarovanja, ki naj bi se event. priključilo sedanji akciji ljubljanskega združenja. Kakor hitro se pribavi osnovno gradivo, bo združenje skušalo izvesti to akcijo, ki je že dolgoletna želja našega trgovstva. K predvideni ustanovitvi stanovskega glasila je poročal tajnik Zrn. Kožman. Na predsedstveni seji Zveze trgovskih združenj se je razmotrivalo o teni vprašanju ter prišlo končno do soglasnega zaključka, da je možna izvedba ustanovitve stanovskega glasila v okviru »Trgovskega lista«, ki bi imel posebno tedensko izdajo, na katero bi moral biti naročen brez izjeme vsak trgovec. Vsa združenja bi morala gledati na to, da prejema list vsak trgovec, pa tudi naš najmanjši trgovec na deželi, da bi bili vsi poučeni v trgovskih zahtevah, o stanovskih borbah trgovstva in o vseh aktualnih ter perečih gospodarskih vprašanjih: To je izvedljivo le pri nizki naročnini, katero bi član plačal že z letno doklado. V nadaljnji debati se je zlasti poudarjala potreba akcije za pobijanje krošnjarstva in šušmarstva. Združenje bo izdalo o tem posebno okrožnico, s katero bo razpisalo nagrade, ki jih dobe oni, ki krošnjarja, odn. šušmarja ovadijo ali primejo. Predsednik Franjo Sire je poročal nato o osnutku novega trgovinskega zakona, ld pride v kratkem pred skupščino. Tajnik Zm. Kož man jo poročal o letošnjih davčnih ocenah pridobnine in prometa. Ugotovil je, da so ocene kljub nazadovanju poslovanja in kljub že čezmerni lanskoletni oceni v tekočem letu znatno zvišane, kar je posledica /.nova poostrene davčne prakse ter spremembe pri sestavi davčnih odborov, v katerih ima sedaj davčna uprava večino. Vloženih je izredno veliko število pritožb, ki jasno izražajo nezadovoljstvo davkoplačevalcev. Posledice zvišanja davčne ocene se kažejo tudi v vedno večjem odlaganju obrtnih listov. Končno treba tudi opozoriti, da se kljub težki krizi davčni zaostanki neizprosno izterjujejo in da je vsaka prošnja za obročno odplačilo bila doslej brezuspešna. Tudi v interesu državne blagajne bi bilo, da pokaže davčna uprava več prizanesljivosti, ker se bo sicer število davčnih zavezancev strahotno znižalo. Italijanske ladje zopet nakladajo jugoslovansko blago Iz Šibenika poročajo, da so zopet pričele prihajati v naša pristanišča italijanske ladje po blago. Veliki italijanski parnik »Maria Clara« je naložil 700 ton premoga, dne 16. decembra je prišel parnik »Xenio«, ki je naložil 1200 ton premoga. Neko naše premogokopno podjetje je sklenilo z neko italijansko tvrdko dogovor o dobavi 10.000 ton premoga. Tudi več italijaskih jadrnic je prišlo v šibeniško pristaniče po blago. Propaganda nekaterih hipernacionalističnih italijanskih listov, da se ne izvozi d/, naše države niti blago, za kateiro ne veljajo sankcije, se je ponesrečila. Da bi se pa izvozil les, ni nobenega upanja. Vsa trgovina z Italijo pa trpi predvsem zaradi valutnih težkoč. Japonsko blago v Jugoslaviji »Deutsches Volksblatt« objavlja naslednji dopis iz Vrbasa; V tukajšnjih trgovinah se vedno bolj pogosto pojavlja japonsko blago, in sicer po zelo nizkih cenah. Tako se morejo kupiti v Vrbasu že nekaj dni pristni japonski čajni servisi iz finega ko papir tenkega japonskega porcelana. Kljub velikim prevoznim stroškom je cena teh čajnih servisov za polovico manjša ko ceha servisov iz evropskega porcelana. Pred kratkim so bila v neki trgovini na\ prodaj tudi prva japonska kolesa. Če je njih kvaliteta le količkaj zadovoljiva, potem bodo ta kolesa zaradi svoje nizke cene brez konkurence. Japonsko kolo velja namreč samo od 550 do 1000 Din. v Sicša 2dcuie*t\a tc^ovcev v Hea*t{u Hova pesUpia in o&UnsUe davščine Važna odločba državnega sveta v Beogradu za lastnike novih zgradb glede plačevanja občinskih davščin pMfau/a cenih-ine l>avčua uprava je objavila naslednji poziv za vlaganje prijav dohodkov, ki so zavezani rentnim. V informacijo davčnih zavezancev ponatiskujemo ta poziv, ki sr "lasi: >Vse osebe, ki imajo dohodke od premoženjskih predmetov in premoženskili pravic, so dolžne te dohodke napovedati v r«k« od 1. januarja d« 31. januarja 1K3H. Rentnina sc plača na dohodke od premoženjskih predmetov in premoženjskih pravir, ki niso zavezani cemljariui, hišnemu davku, pridobnini, niti družbenemu, niti uslužbcnskemu davku. Kot taki dohodki se smatrajo posebno: 1. Obresti in rente od obveznic (obligacij), ki »o jih izdali država, samoupravna telesa, del »iške družbe ali zakladi, če niso s posebnim zakonom tega davka oproščene; 2. obresti od dolgov kakršnekoli vrsle (kratkoročna, hipotekama, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje — posojila na vero); obresti od zaostale kupnine; 4. obresti od hranilnOi vlog kakršnekoli visle: na hranilno knjižico, tekoči račun itd.; 5. zaciaane ali doživljenske rente, alimentacije, užitki in prevžitki, zavarovalne rente; 6. rente (povračila, odškodnine) za od-»lopitev pravice izkoriščanja patentov, avtorskega prava, privilegijev, za odstopitev pravice koj>anja rudnega blaga, uporabe mineiralnih izvirov in podobno; 7. obresti, rente, dividende in slični ponavljajoči se prejemki iz inozemstva; 8. najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, n. pr. zakupnine za tovarniško, kopališčno, gostilniško In trgovinsko opremo, zakupnine za dovoljenje afiširanja, za dovoljenje prehoda čez tuje posestvo in podobno; !). zakupnine za etavbišča in druga zemljišča, če so la večja od katastrskega čistega dohodka, brez ozira na to, kako se la zemljišča izkoriščajo. (Prav tako je tre- ba prijaviti zakupnine za dvorišča, čeprav so velika tudi do ,r)00 ni3, ako so dana zakup ločeno od poslopja). Predine* obdačenja je v letu 10!U>. dejansko doseženi dohodek. Davčne prijave morajj« vložiti upniki, t. j. osebe, ki te dohodke sprejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu, mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika. Za oue osebe pa, kj se nahajajo v inozemstvu, pa prejemajo imenovane rente od odstopljenih pravic, izkoriščanja patentov, avtorskega prava in dr. iz tuzemstva, mora napoved vložiti iu davek plačati dolžnik, oziroma podjetje, ki te rente izplačuje. Po čl. 6. zakona o davku na samce, morajo davčni zavezanci rentnine v na-|X>vedi navesti razen ostalih podatkov še okolnost. ali so samski, vdovci, brez otrok, oziroma ločeni, in koliko so stari. Kdor napovedi ne vloži v roku, določenem v tem pozivu, bo plačal kot kazen 8 odstotke odmerjenega osnovnega davka, a 10%, če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih dni. Davčnega zavezanca, ki namenoma, da bi se izognil plačanja davka, da v napovedi neresnične izjave, ali zatajil kak vir dohodkov, zadenejo posledice iz čl. 142. zakona. Nepismeni morejo vložiti napoved pri davčni upravi ali občini na zapisnik. Davčna napoved za rentnino se vlaga pri oni davčni upravi ali občini, pod katero ima davčni zavezanec svoje gospodinjstvo (ne glede na kraj, kjer se nahaja predmet, od čigar dohodka se plača rentnina). Gospodinjstvo se smatra, da je tam, kjer davčni zavezanec, redno stanuje skupaj z člani gospodinjstva. Obrazec davčne napovedii se dobi v davčni upravi ali občini za ceno 50 par. Davčni zavezanec lahko zahteva potrdilo, da je napoved vložil.« (K tej objavi davčne uprave dostavljamo, da je finančno ministrstvo izdalo na davčne uprave še posebno okrožnico glede prijave in odmere rentnine. Najvažnejša določila iz te okrožnice objavimo prihodnjič. Op. ured.) Politične vesti V Sofiji se je začel proces proti polkovniku Vclčevu in tovarišem, ki so obtoženi, da so pripravljali zaroto proti vladi in cav. ju. Proces se vrši v učilnici poštnega ravnateljstva ter je ves promet okoli poslopja ustavljen. Policija je izdala zelo stroge varnostne odredbe. Predsednik sodišča je general Petrov. Takoj v začetku razprave je prišlo do ostrega spopada med zagovorniki in sodiščem, ker je sodišče odreklo pravico zagovarjanja vsem odvet- Zauimivo poglavje tvorijo občinski dol- 1 ,!ikoi"’.k1i **i8° N* govi. Postavka za amortizacijo in obresti S drž‘ toz,lca bila klJnb vsem P«*estom 523.025 za policijo ter za gradbeni sklad bolnišnice 267.000, za obrambo pred napadi z zraka (W.000 Din. Proračun mestnih podjetij ji' od lanskega višji za 1,892.263 Din, a se bo ta povišek kril iz dohodkov mestnih podjetij, ker je ves ta povišek namenjen za potrebne investiciji v mestna podjetja. Iv omenjenim postavkam bi bilo pripomniti, da so se osebni razhodki nekoliko znižali napram lanskim zaradi predvidenega znižanja prejemkov mag. uslužbencev. Kljub teinu so pa še precej visoki, saj znašajo okrog 15*/»®/« vsega proračuna. Hoita uceM& o UadeiiU (Konec.) Državna kontrola. § 16 a) — Poslovanje kartelov in njihovih organov nadzoruje ministrstvo za trgovino in industrijo neposredno ali pa po banskih upravah. Ta kontrola se izvaja po navodilih ministra za trgovino in industrijo. Stroški te kontrole padejo v breme kartelnega fonda. Kontrolne oblasti nadzirajo vse poslovanje kartelov in njihovih organov. Organi nadzornih oblasti morejo prisostvovati vsem zborom in sejani kartelnih zastopstev in njihovih organov, o katerih morajo karteli pravočasno obvestiti nadzorne oblasti. Karteli in njihovi organi so dolžni dostavljati nadzornim oblastem vsa poročila in vse podatke, ki bi jih zahtevale. Ministrstvo za trgovino in industrijo more vsak čas odrediti pregled poslovanja kartelov, njihovih organov in v kartelu včlanjenih podjetij — v smislu določil § 9. V § 17, odst. 1. v začetku točke 1 se izpusti >1«. Točka 2. odst. 1 se izpusti. Kot nov odstavek 2 se vstavi; jz denarno kaznijo do 100.000 Din 6e kaznuje, kdor bi odklonil poročila in podatke nadzornim oblastem v smislu § 16a.< V § 22, odst. 1 se izpremenita točki 1 in 2 ter se glasita: 1. kdor ustanovi ali vzdržuje kartel, uporablja ali izvršuje njegove dogovore, sporazume ali določila pred no so bila prijavljena v registracijo, kdor uporablja ali izvršuje izpremembe ali dopolnitve dogovorov, sporazumov ali določil, ki niso bile po predpisih prijavljene v registracijo; 2. kdor izvršuje ali uporablja ukrepe in sklepe, navedene v odst. 1. § 7., v nasprotju z določili § 7, čeprav je ministrstvo za trgovino in industrijo odgodilo njih izvrševanje.« V § 23 se mesto besed >odnosno komisarja po § 12« postavi ^odnosno organa nadzorne oblasti po § 16 a«. V §28 postane dosedanji 2. odst. 1 odst. in se glasi: »Prošnje vložene na ministrstvo za trgovino in industrijo za dovoljenje Ustanovitve kartela v smislu uredbe o kartelih z dne 3. avgusta 1934 se smatrajo kot prijave v smislu določil § 2, odst. 2. teh Izprem emb in dopolnitev. Kartelne pogodbe, sporazumi ali dogovori, na katere se te prošnje nanašajo, dobe pravno veljavo s sklepom, ki ga bo izdal na posamezne prošnje minister za trgovino in industrijo v roku 15 dni po uveljavljenju teh izprememb in dopolnitev.« Dosedanji odstavek 8 postane odstavek 2 in se glasi: »V kartelnih organizacijah ne morejo biti zaposleni tuji državljani.« V §§ 18. in 21. odst. 2 mesto § 13. se postavi § 12. Vse te izpremembe in dopolnitve so stopile v veljavo dne 14. decembra, ko so bile objavljene v »Službenih novinah«. je v novem proračunu nižja od lauske zaradi tega, ker so bili nekateri dolgovi v tekočem letu že odplačani, od novega 7 milijonskega posojila za novo šolo v magda-lenskem predmestju so pa vnešene samo obresti brez amortizacije, ker posojilo še ni v celem iznosu realizirano, če primerjamo celotni proračun z amortizacijo in obrestovanjem dolgov, vidimo, da znaša slednja skoro 'la proračuna kar je prav za prav zelo visok odstotek. Kljub temu pa je treba pribiti, da je občina vse svoje obveznosti dosedaj najtočnejše izpolnjevala ter je leta 1935 /36. odplačala samo na glavnici 8,660.158 Din. Ob zaključku letošnjega leta znašajo vsa od občine najeta posojila 60,125.597 Din (omenjenih 7 milijonov za novo šolo nismo prišteli). Poadraviti je, da je vsaj nekoliko zvišana postavka za obrt, trgovino in tujski promet. V glavnem gre sicer vse to na račun izpopolnitve gospodinjske in obrtne šole v Vesni, vendar so tudi nekatere druge postavke povišane. Pri iskanju kritja je letos prevladovalo mnenje, da se ne smejo »višati bremena, s katerimi so davkoplačevalci že itak preveč obdarjeni. Zaradi tega ostane kot glavna davščina dosedanja 40*/» doklada na državne davke. Ostane tudi uvoznina ter vse ostale mestne davščine, ki jih poznamo že iz dosedanjih proračunov. Uvoznino na mast, sir, kvas in nekatere druge najnujnejše življenjske potrebščine pa je občinski svet Že itak na eni zadnjih sej znižal. K proračunu bi bilo prav za prav treba še šteti regulacijski sklad, ki se vodi posebej in znaša za novo proračunsko leto 465.000 Din. Ta »IiUmL je prodv«don-▼ po- vem gradbenem zakonu ter se vodi pri občini sedaj že četrto leto. Dotira se iz proračuna mestne občine in iz lastnih dohodkov ter se je zelo obnesel, ker se je iz njega izvršila dosedaj regulacija in ureditev večine mestnih ulic. V noie hii« to noi denar Vlovi tnacitocsUi pcocc&uh. Tečaji na velikih borzah »o nazadovali Na vseh velikih svetovnih borzah se je pokazala v preteklem tednu velika vzdržnost kupcev, kar je povzročilo na večini borz nazadovanje. Le v Milanu so ae tečaji znova dvignili, kar pa je v glavnem posledica bega v vrednote. Gibanje tečajev daje ta tabela indeksnih številk: Mesino knjigovodstvo je razgrnilo novi mestni proračun za leto 1936./37. 'Proračun 5e deli na dva dela, v proračun mestnega zaklada v višini 23,873.660 Din in mestnih podjetij v višini 32.262.364 Din, Proračun mestnega zaklada ima te postavke: splošna mestna uprava 1342.200 (lani 1,352.050), mestne davščine 274.000 (275.500), amortizacija in obrestovanje mestnih dolgov 8,140.850 (8,459.155), ceste, ulice in parki 2,359.900 (neizpremenjeno), gasilstvo 106.500 (116.000), socialno skrb- stvo 2,902.390 (2,671.155), zdravstvo 2 milijona 56.990 (2,025.500), šolstvo 1,847480 (1,326.714), znanost, umetnost in prosveta 228.100 (890.100, postavka je tako znižana, ker je občina ie plačala Sokolu odškodnino ta prostor v Ljudskem vrtu in Je odpadel zato znesek Din 110.000 za sokolstvo), obrt ln trgovina 801.000 (182.000, postavka jo povišana zaradi izpopolnitve Zenske obrtne in nadaljevalne Sole), vojaški urad 20.000 (isto), raznoterosti 1,060.390 (967.698). V tej postavki je tudi anesek Koncem 1927 - 100» 80. XI. 7. XII. 14. XII. London 76-8 77*8 75*8 Pariz 49-7 50*7 50-3 Berlin 84*7 84*7 341 Praga 69*9 70*7 70-7 Bruselj 88*4 84*4 38*8 Dunaj 41*0 41*4 41-2 Amsterdam 38*3 39-0 38*7 Stockholm 16*4 16*6 16-4 Curih 38*9 36*9 36*7 Milan 91*7 93*7 95-0 New York 84*5 85*8 82*3 Mednarodni borzni indeks je na podlagi teh Številk padel od 52*8 na 52-2%. odvetnikov proglašena razprava za tajno. Ponovno je prišlo tudi do incidentov, ker je državni tožilec očital obtožencem, da so bili v zvezi s tujimi listi, zlasti s srbskimi. Proces bo trajal več dni in vlada zanj v vsej Bolgarski ogromno zanimanje. Pod vtisom vedno močnejšega odpora angleške javnosti proti Laval-Hoareovemu kompromisnemu predlogu je v sredo odstopil angleški zunanji minister Hoare. Angleška vlada, ki je izvojevala svojo veliko volilno zmago baš zato, ker je odločno nastopila za ohranitev avtoritete Zveze narodov iu za kolektiven nastop proti vsakemu napadalcu ter rušitelju mira, je spoznala, da bi zaigrala ves svoj vpliv, če bi še nadalje vztrajala pri nemogočih pariških kompromisnih predlogih. Pričakovati je, da se bo sedaj sankeijska politika proti Italiji nadaljevala t vso doslednostjo. Ne več kot minister, temvo* Sftmo kot poslanec je branil na seji poslanske zbornice Hoare pariške kompromisne predloge. Med drugim je izjavil, da je imela njegova pot v Pariz samo en cilj, da obvaruje Evropo pred vojno. Ta nevarnost pa je bila tu, ker je Mussolini izjavil, da bo smatrala Italija petrolejske sankcije kot vojne sankcije. Vojne z Italijo se sicer Angliji ni treba bati, toda nevarnost je bila, da razpade Zveza narodov, ker dni- . ge države ne bi nič žrtvovale za kolekti- j ven nastop v korist miru. Izbirati je bilo treba med popolnim sodelovanjem vseh j Člmnic Zveze narodov in nezadovoljivim kompromisom. Ker sodelovanja ni bilo, se je odločil za drugo rešitev in prepričan je, da je ravnal prav. Ker pa vidi, da je ve- i čina javnega mnenja proti njegovemu pre- pvi^aUHi, je od**top»ii. Angleški delavski listi ,,a pišejo, da je Hoare moral odstopiti predvsem zaradi napetosti, ki je nastala zaradi njegove politike med Anglijo in Egiptom. Na seji angleškega parlamenta je na koncu debate povzel besedo Baldwin. Dejal je, da so bili telefonski stiki med Parizom in Londonom v nedeljo pretrgani in zato ni mogel Hoare dobiti stikov z angleško vlado. S pristankom na pariške predloge je bila napravljena napaka. Pariški predlogi so sedaj mrtvi in Anglija bo storila vse, da očuva avtoriteto Zveze narodov. Nastala j« skoraj vojna nevarnost, ker niso vse druge države nastopile tako odločno ko Anglija. Glavni cilj angleške politike bo za lo, da povsod prodre duh kolektivnosti. Austin Chamberlain pa je izjavil, da bi bilo etiopske vojne že konec, če bi vse države pokazale isto odločnost ko Anglija. Koncem svojega govora je naglasil, da so vse vesti, da se hoče ustanoviti nekak di-rektorij štirih velesil, neoSnovane. Na seji izvršilnega odbora radikalno-socialistifne stranke y Parizu so nekateri poslanci silno napadali politiko Lavalove vlade in jo označili kot nečastno. Ker ni hotel noben poslanec teh ostrih očitkov proti Lavalovi vladi preklicati, je Herriot odstopil kot predsednik stranke. Svoje ostavke ni hotel preklicati, čeprav so ga vsi člani izvršilnega odbora za to prosili. Pričakujejo, da bo ostavka Herriota povzročila tudi demisijo Lavalove vlade. Na seji Sveta Zveze narodov je v četrtek razpravljalo o pariških predlogih. Ker se dolgo časa sploh nihče ni hotel oglasiti k besedi, je nastal zelo mučen molk, ki ga je pretrgal sovjetski delegat, ki je priporočal, da se o teh predlogih sploh ne govori več. Njegovega mnenja »o bili tudi nekateri drugi delegati, vendar pa je prodrl predlog Ruždi Arasa, ki je izjavil, da se je treba Angliji in Franciji zahvaliti za njuno delo, ves predlog p« naj se odstopi odboru trinajstoriee. S feni je v lepši obliki pariški kompromisni predlog za vedno pokopan. , Sankeijaki odbor je bil po seji Sveta od-goden, ker se je hotelo počakati na rezultat zunanje politične debate v angleškem parlamentu. Pred božičnimi prazniki bi se sestal le, če bi se Anglija odločila z« takojšnjo poostritev sankcij. SLOVENIA-TRANSPORT lJupUAWfl ■ TELEFON 27-18 ocarinjenle možnega in izvoznega blaga, po svojem »•ar. posr. I. Kladniku, viš. car. insp. ▼ p. — revizije deklaracij — carinske reklamacije — rekurzi — carinsko-tarifne informacije itd. |~2)enctg»tvc> Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke z d'id 15. decembra se je njeno stanje izpremeailo takole (vse številke v milijonih Din): Skupna zlat«« in devizna podloga se je dvignila za 0.25 na 1.455,78. Devize, ki ne »padajo v podlogo, so narasle za 14,16 na 316,88. Vsota kovanega denarja >se je povečala za 16,7 na 320,49. Posojila s« sc zopet znatno znižala, in sicer za 18,,3 na 1.778.4. Od drugih aktivnih postavk bi bilo omeniti še te večje izpremembe: prejšnji predjemi državj so se zmanjšali za 0.1 na l.G80,6, nepremičnino so se povečale za 0.6 na 161,0, razna aktiva pa za 0.8 na 508,49. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 57,1 na 4.756,5, obveze na poka* pa so se zato povečale za 49,5 na 1.440,18. Obveze z rokom so nazadovale za 0.5 na 203,7. Razna pasiva so se povečala za 22,46 na 212,2. Skupno zlato in devizno kritje se je dvignilo na 30.18®/«, samo zlato’ pa na 27,42«/». Odlog plačil je dovoljen: Kmečki hranilnici in posojilnici v Konjicah za 6 let. Odlog plačil velja za dolgove, nastale pred 8. 4. 1935. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 in pol odstotka. Hranilnici in posojilnici v Ra (l inčih za 6 let. Odlog placjjl velja za dolgove, nastale pred 17. januarjem 1934. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 3®/o. Nov padec cen srebra Na londonski borzi, ki je bila doslej glede cen srebra odločilna, je v zadnjem času začel padati tečaj srebra in padel pred dnevi na 24 penijev za unčo. Neposredni vzrok tega padca je bila ustavitev ameriških nakupov srebra. Londonski trgovci s srebrom so namreč dolgo zaslužili silne denarje zaradi ameriških srebrnih nakupov in ta zaslužek je revoltiral Ameriko, da je naenkrat te nakupe ustavila. Posledica tega je bila panika na londonskem trgu in ponudba srebra je bila tako velika, da bi padel tečaj srebra tudi pod 20 penijev. Zato so na londonski borzi ustavili notacijo srebra. Amerika je mogla ustaviti svoje londonske nakupe srebra, ker so z uvedbo papirnatega denarja na Kitajskem postale proste \elikanske količine kitajskega srebra. Listi pišejo, da gre za 2 milijarde unč kitajskega srebra. Ameriški finančni minister Morgentau je sicer izjavil, da bo Amerika zopet začela nakupovati srebro, toda ne več po cenah, ki bi jih diktiral London. Cena srebra se bo zalo najbrže zopet nekoliko popravila, toda stare višine ne bo po vsej verjetnosti več dosegla. * Romunska vlada je izdala listo slabih in krepkih deviz. Kot krepke se smatrajo: francoski in švicarski frank, albanski lek, belga, dolar, palestinski funt, egiptski funt, turška Ura, zlot, dinar, hol. goldinar, pezeta ter češkoslovaška, 9 Dunaj—Berlin 20. XII. Din 1,9011)28*31 London—Dunaj Izmed poedinih deviz je bil v tekočem borznem tednu dosežen največji promet v avstr, šilingih in v angleških funtih ter znaša porast prometa samo v teh dveh devizah nad en milijon dinarjev. Devize Minuli Tekoči teden (vse v teden tteočih Din) Amsterdam 64 479 Berlin 772 487 priv. kliring Din-deviza 336 203 avstr. priv. kliring Dunaj 711 1.347 priv. kliring Curih 205 71 London 47? 891 inkl. priv. kliring Madrid 7 — New York 75 57 Praga ’ — 105 Pariz 140 224 Solun 24 118 boni Narodna banka ni več dajala angl. funtov v privatnem kliringu in tudi nemške kompenzacijske marke so bile nabavljene v privatnem kliringu brez njenega sodelovanja. Pač pa je se nadalje Intervenirala v devizah Curih, Amsterdam in Pariz, a le v obsegu običajnih dnevnih deviznih kontingentov. Ves tekoči borzni teden so bili trgovani avstrijski šilingi, in sicer 16. ter 17. t. m. na bazi Din 8*85 do Din 8*95, v naslednjih dveh dneh na bazi Din 8*88 do Din 8*98, a včeraj že na bazi Din 9'— za blago (ponudba), Din 8*90 pa za denar (povpraševanje). Boni grške Narodne banke so bili potom privatnega kliring« zaključeni na bazi Din 30-15 do Din 30*85 le v ponedeljek, 16. t. m., dočim je notirala nemška kompenzacijska marka v privatnem kliringu v 94 iVibarva’ p,esira ke* LIC V Ur Ul dll mično snnži obleke, klobuke itd. Skrohi in »vetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ul. #• Telefon št. 22-72. Din 14*— v povpraševanju in Din 14-20 v ponudbi dne 16. ter 19. t. m., na včerajšnji borzni dan pa za 9 par niže, t. j. Din 13*91 do Din 14*11. S primo Narodne banke 10. XII. 1935 20. XII. 1935 Devu«* Povpr. Pon. Povpr. Pon. Diu Din Din Din Amsterdam 2970-- 2984*60 2965*72 2980*32 Berlin 1756 08 1769*95 1756*08 1769*95 Bruselj 73787 742*93 738*23 743*29 Curih 1421'01 1428*08 1421 01 1428*08 London 215*57 217*62 215-28 217*34 New York 4350*0« 4386*39 4344*73 4381'05 Pariz 289 13. 290*57 289*60 291*03 Praga 181-35 182*45 181*63 182*73 V razdobju tega tedna bo bile dosežene te-le tečajne razlike (v poenih): Amsterdam —4*28, Bruselj +0*36, London —0*29, New York —5-35, Pariz +0-47 in Praga +0*28. Curih je ostal neizpremenjen, Berlin je včeraj beležil na bazi tečajev od 16. t. m., Trst sploh ni notiral. Efektno triiiče Tendenca neizpremenjen« stalna Na tukajšnjem efektnem tržišču je vladalo — nalik prejšnjim tednom — skoroda popolno mrtvilo. Brez notic so ostali bančni in industrijski vrednostni papirji, dočim so beležili državni efekti na prvem in zadnjem borznem sestanku tega tedna: 16. decembra 20. decembra Din Din Din Din 7% investicijsko po*. 75*— 78*— 75‘— 77*— 8% Blairovo posojilo 81*50 83*50 80-— 82*— 7% Blairovo posojilo 71*50 72 50 70*— 71*50 7% Seligman. pos. 74-- 76*- 75*— 78*— 4% agrarne obv. 45*— 47*— 43*— 45*— 6% begluSke obv. 61*- 02*- 61-— 63- 2'h% vojna Skoda 365*— 368*— 360-— 363*— Stabilizacijsko posojilo, 5% srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del in 6°/o obveznice dalmatinskega agrara pa sploh ni»o beležile. Žitno tržišče Tendenca še vedno čvrsta V tem tednu je bil na tukajšnji borzi zaključen samo en vagon pšenice in tri vagoni koruze. Mlevski izdelki so notirali brez izprememb, prav tako slavonski oves, dočim je na predvčerajšnjem borznem sestanku pričela na novo beležiti prekmurska prekomerno stiha koruza. Casu primerno suha koruza, letine 1935, se je podražila za Din T—, banatska pšenica pa za Din 1*— pri 100 kg, medtem ko je bačka pšenica v tem tednu popustila za Din 1-50 pri 100 kg. Od 3-5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zloiinci je zavarovan denar, ki se zaupa nam. Nad 10.000 vlagateljev Štejemo v svoj krog. Vabimo vani vse, ki hočete vlagati v shranitev in obre-stovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. Kratkoročna posolila dajemo pod ugodnimi pogoji HRANILIIICA DRAVSKE BANOVINE (prej Kranjska MNca) UUBUANA CIKORI1A Maš pravi domači izdelek Žito: Koruza: Din Din času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garancijo, franko vagon nakladalna postaja......................104 — 107*50 prekomerno suha, franko vagon nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 113*— 115'— Pšenica: backa 79/80, proiuptna dobava 166'— 170'— banatska 78, promptna dobava 166*— 170 — Oves: nov, ».d ra v, euh, rešetnn, feo. vagon slavonska post., plač* ljivo proti duplikatu . . . 144-50 145'— Mlevski izdelki: Moka: pšenfčna Og, banat. postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 266’-» 275'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 205*— 275*— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 245'— 250 — pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 225*— 230'— Otrobi: pšenični, debeli, v C/Znl. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prometni davek, fr:o. vagon, bačka postaja.................. 1 tO-— 115 — Lesno tržišče Tendenca *el0 mlačna Do poostritve sankcij proti Ttaliji še ni piišlo in se ostre sankcije ne izvajajo, pač pa se izvajajo represalije, ki zadenejo, žal, le manjše ljudi, njih posledice pa iiajbed-nejše sloje. Mnogi se že sprašujejo, da-Ii bi ne bilo morda boljše, da niso zaščiteni po raznih paktih in pri teh ugodnostih — propadajo, kot pa da so zaščiteni, a pri tem zmrzujejo in gladujejo. Vsaj nižji so povsem upravičeno tega mnenja. V tej sezoni so se oddajala drva — večji del — Italiji, in sicer predvsem z Kog olaj-Sav pri železniških tarifah, ki jih uživajo drva pri izvozu v Italijo. Nastane vpraša-nje^ kam naj proda naš kmet drva, ki jih je že pripravil in se sedaj kvarijo. Naj se navede vsaj en primer, da bo mogoče pri-bližno presoditi, kaj se vse misli storiti za omiljenje sedanjega nevzdržnega položaja. Drva so bila prodana v Postojno po 16 do 17 dinarjev zbog tega, ker se'je pri tern poslnžilo ugodnosti zmanjšanih tarif. Logično bi bilo, da bi se (a drva oddajala onim krajem v naši državi, kjer jih primanjkuje. To pa je nemogoče, ker stane po lokalnih tarifah prevoz drv v državi več kot pa blago samo. Ali se ne bi v tem pogledu kaj koristnega moglo ukreniti? Sicer pa je skoraj gotovo, da se — p0 stari preizkušeni praksi - neb« storilo nič! Direkcij« dr*, železnic v Ljubljani sprejema do dne 251. decembra ponudbe za popravilo raznega perila. _ V Iateudanturi komande Vrbaske divi-•ijske oblasti, Banjaluka, se bo sklepala dne 24. decembra pismena pogodba za nabavo 40.000 kg riža, »5.000 kg zdroba, 80.000 kg makaron in 25.000 kg jegprenj-čka. Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o'premoženju Antona Skoka, posestnika in lastnika parne žage v Domžalah. Pora v tairii sodnik Grunt, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Trampuž. Narok za sk'epnnj<3 poravnave pri sodišču v Kamni ku dne 18. januarja ob 9. Rok za oglasilev do 12. januarja. Vovlič Josip, tefe ^ -f *** •• • lastnik tvrdke. ^ni.Kpisper Goloniale Tyrscva c. 31 Ustanovljene leta 1S39 Tel e /on St. 22-63 Brgojavi: Krispercoloniale Veletrgovina bolonijalne in šgecevijsbe robe ~~ VeZepražarna feave - Mlini asu dišave Zaloga špirita, rasnega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode ločna postrežba! Ceniki na razpolago! 4 Izdaja potnih listov in potrdila o plačanih davkih Davčni oddelek finačnega ministrstva je izdal to načelno pojasnilo: Pri izdaji potnih listov je treba razlikovati med osebami, ki za vedno odpotujejo iz države in med onimi, ki prosijo za potni list le za omejeno dobo bivanja izven države. Osebe, ki za vedno odpotujejo iz Jugoslavije, morajo prošnji za potni list priložiti potrdilo, da so plačali vse davke, to je tako tekoče ko tudi one davke, ki bi jih morali plačati v obrokih v smislu § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934, če bi ostali v državi. Osebe pa, ki zaprosijo za potni samo za omejeno dobo bivanja izven države, pa morajo predložiti samo davčno potrdilo, da so plačali tekoče davke in one obroke, ki so v smislu preje navedenega paragrafa že zapadli. Odslej velja samo ta razlaga navedenega paragrafa. [ Doma in po svatu Naš novi poslanik v Berlinu Cincar-Mar-kovič je izročil Hitlerju svoja poverilna pisma. Hitler je v odgovoru na njegov nagovor dejal, da bo nemška vlada storila vse, da se odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo še poglobe. Rektorat beograjske univerze javlja, da bo univerza zaprta, dokler se ne konča preiskava o zadnjih nemirih. V Zagrebu »o začeli s prvimi deli za zgraditev velike nove bolnišnice na Rebru. Bolnišnica bo zgrajena v dveh etapah ter bodo skupno veljala gradbena dela 65 milijonov Din. Tudi v Ljubljani se mora začeti z razširjenjem bolnišnice! Za jvsa mizarska dela v novi palači skupščine, ki mora biti do letošnje ,jeseni popolnoma goto\a, je dovolil gradbeni minister 283.092 Din. Novoimenovani predsednik občine v Somboru dr. Laza Radišič sc je vrgel pod vlak. Vzrok samomora še ni znan. Dr. Bcneša niso volili le poslanci Hen-leinove stranke, narodni demokrati, fašisti in nekateri posamezniki. Pač pa so glasovali za predsedniškega kandidata Mad-jari in za Beneša so glasovali tudi Hlin-kovi Slovaki. Danska vlada je odpovedala trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Z& grškega vojnega ministra je bil imenovan general Papagos. Belgijski vojni minister namerava zahtevati izredne kredite za oborožitev belgijske vojske in podaljšanje vojaške službene dobe za 4 mesece. Papež namerava predlagati italijan8ki in etiopski vojski, da bi za čas božičnih praznikov, to je od 22. decembra do 6. januarja, ustavili vse sovražnosti. Da je nastal popoln preokret v angleški zunanji politiki je dosti pripomogel tudi Mussolini s 8vojim govorom v Ponti-nii. Dejal je namreč, da se je proti Italiji zbrala vsa fronta konservativcev, egoistov in hinavcev in da je bila Lavalova iniciativa samo grda mistifikacija, na katero pa 44 milijonski italijanski narod ne bo nasedel. Italijanski listi so skušali pozneje sicer vtis tega govora ublažiti, a je bilo že prepozno. Ktiopska vlada je po svojem zastopniku Marjami! odgovorna na pariške' kompromisne predloge, ki jih v celoti zavrača. V svojem odgovoru pravi, da bi bilo v nasprotju s čl. 10. pakta o Zvezi narodov, če bi Zveza narodov zahtevala od Etiopije, da odstopi del svojega ozemlja, da sprejme vsiljene svetovalce ali da odstopi v nasprotju s svojimi interesi drugi državi gospodarske koncesije. Zato smatra pariške predloge kot nasprotne paktu o Zvezi narodov ter pričakuje od Zveze narodov, da to potrdi. Italijanske tvornicc letal so dobile nova velika naročila italijanske vlade, da delajo vse tvornice s polno paro. Vsi delavci v tvornicah so mobilizirani. Italijanska vlada se je prepričala, da edino v letalih nadkriljujejo italijanske čete Etiopce in da so zato letala najučinkovitejše orožje. Tudi maršal Badoglio priznava v svojem poročilu, da so se morale italijanske čete na severni fronti ob reki Takaze umakniti 20 km daleč. V poročilu se tudi priznava, da so imele italijanske čete velike izgube. Nove obrambne topove proti tankom je dobila angleška vojska. Posadka norveškega parnika »Spero« je stopila v stavko v protest, ker je nakladal parnik železo za Italijo. Italijansko vojno letalo se je v bližini Taranta ponesrečilo. Pilot je bil ranjen, ofioir opazovalec pa ubit. Največja romunska tvornica vagonov, last tvrdke Sier v Prasovu, je v plamenu. Bencinski rezervarji so eksplodirali, nakar so se vnela tudi skladišča olja. Nevarnost je, da bo vsa tvornica pogorela do tal. Zagrebški tedenski sejem Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan in tudi dogon je bil zadovoljiv. Cena živini je ostala zbog pomanjkanja tujih kupcev skoraj neizpremenjena, podražili pa so se pujski zaradi živahnejšega povpraševanja, dočim je ostala cena prašičev v glavnem neizpremenjena. Dogon: žl bikov, 638 krav, 186 junic, 144 volov, 97 juncev, 254 telet 115, konj in žrebet, 1581 prašičev in 351 pujskov. Cene (za kg žive teže): biki po 2T5 do 2‘50, krate za. musarie po JI.An- aa-klobase po 1 do 140, junice za klanje po 2 50 do 3'15, za rejo 600 do 700 (za žival), voli I. vrste po 4 do 4-50, II. vrste po 2-75 do 3*25, bosanski voli po 2 do 2-50, živa teleta po 4-50, zaklana po 6, prašiči Špeharji po 7T5 do 7'70, pršutarji po 5 do 5-50, sremski po (>'80 do 7’25, zaklani po 8 do 9, pujski po 40 do 90 Din, lahki konji po 2 do 3 tisoč, srednji po 3500 do 4500, težki po 5 do 7 tisoč par, žrebeta lahka po 600 do 800, težka po 900 do 1400 za rep, konji za klanje po 0’75 do 1 Din. Detelja po 110 do 130, otava po 95 do 110, seno po 75 do 100, slama za steljo po 40 do 50 Din za 100 kg; krompir po 0-75 do 0'90, zelje i>o 1'75 do 2, repa po 0'20 do 0'30 Din za kg. Purani so se podražili Dogon puranov na sejem v Zlatar je bil v zadnjem času majhen ter so se zato purani tudi podražili. Povprečno so se prodajali purani po 40 do 70 Din za žival, pu-rice pa po 30 do 40. Najdražji je bil 9 kil težki puran, ki se je prodal za 85 Din. Povprečno se plačujejo purani po 8 do 9 Din za kg teže. Do konca preteklega tedna so izvozili iz Zlatara 30.000 puranov in puric, dočim so jih v istem času lani 50.000. Zaradi manjše letošnje ponudbe upajo, da se bodo ceue puranov dvignile tudi na 10—12 Din za kg žive teže. 1 'Radie-’ £ j ubij ang Nedelja, dne 22. dec.: 8.00 Ču* poro-čila — 8.15 Telovadba (g. Ciril Stekal) — 8.45. Plošče — 9.15 Prenos cerkve^« glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 10.00 Zimski sprehodi (sodelujejo radijski orkester, Roman Petrovčič, bariton, Marjan Lipovšek, klavir, |n Fran Lipah, član Narod. gledališča) — 11.30 Otroci! Poslušajmo strička Matička! (Emil Kralj, član Narod. gled., pri klavirju prof. Marjan Lipovšek) — 12.(K) Cas, obvestila — 12.15 Plošče — 15.00 O negovanju sadnega drevja (Flego Anton) — 15.20 Koncert radijskega orkestra — 10.00 Obleka in obutev (gdč. Anica Lazarjeva) — 16.15 Nastop citraškega krožka »Vesna« — 17.15 Razvoj slovenske drame: IV. ura: 1. Uvodno predavanje, 2. Fr. Levstik: Juntez (izvaja--jc člani Nar. gled. v Lj.) — 19.30 Nac. ura — 20.00 Čas, poročila — 20.15 Pastoralni večer (prireditev Glasbene matice, prenos iz Hubadove dvorane) — 21.30 Francoska glasba (radijski orkester) — 22.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 22.15 Radijski jazz. Ponedeljek, dne 23. dec.: 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 čas, objava sporeda — 13.15 Plošče — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 O vodeničnosti tkiva (dr. Bogomir Magajna) — 18.20 Glazunov: Stenka Razin, simf. pesnitev (orkester bruseljskega konservatorija) — 18.40 Ob 60 letnici Ivana Prijatelja (Fr. Albrecht) 19.00 čas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Italijanska opera (Radijski orkester) — 21.00 Koporčev večer (poje gdč. Štefka Korenčanova, klavir prof. M. Lipovšek; Divertimento za flavto, klarinet in fagot izvajajo gg. Korošec Slavko, Gregorc Janko in Hauck Wi11y) Torek, dne 24. decembra; 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Čas, objava sporeda — 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Zvonovi stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani — 18.10 Božič sirot, zvočna božična igra za otroke; spisal Joža Vomberger, igrajo člani radijske dramske družine — 19.00 čas, vremenska napoved — 19.10 Orgelski koncert (na ploščah) — le.oo »omeni ot»ie«ji, zvoflna slika: spisal in vodi Viktor Pirnat — 20.00 Zvonjenje in pritrkavanje iz naših znanih cerkva — 21.00 Božične pesmi, poje Ciril-Metodov cerkveni zbor, vodi Ludvik Puš; vmes božične kolednice, recitira Slavko Jan, član Nar. gled. — 22 00 Božični pozdrav vodstva postaje — 22.10 Čas, vremenska napoved — 22.15 Plošče — 23.00 Radijski orkester — 24.00 Prenos polnočnice iz Trnovske cerkve. Štev. 12952/11. Nabava Direkcija državnega rudniku Velenje razpisuje na dan 8. januarja 1936 pismeno pogodbo za dobavo 2000 kg transformatorskega olja. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 16. decembra 1935. Štev. 12951 Nabava Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 8. januarja 1936 pismeno pogodbo za nabavo 2 enofaznih merilnih transformatorjev 20 KV/110 V. Ostali podatki pri podpisani. Direkcija državnega rudnikn Velenje, dne 17. decembra 1935. M I Sb za knjigoveznice, tovarne kuvert, jmvS§mS S d kartonaže in ostalo industrijo, t za etiketiranje na papir, uaSSjjmm md les, steklo, pločevino etc. izdeluje v neprekosljivi kakovosti in dobavi po naj nižjih cenah vt5avift/a“d.,o.,. Tacen-St. Vid nad Ljubljano Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte vzorce f Vrgemi b bdmbijctl TvgcvsM Umi ln >1.1 Naročajte in širite »Trgovski list"! KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudipolzrednonizkihcenal^Sald^Jsro^j6^jtrace, journale, šolske