6.0.0. ::: toBakcim export—import trgovina s KMETIJSKO MEHANIZACIJO in generalni zastopnik za AKUMULATORJE Maribor I" Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625 D C LEN n iia Št. 43 (2306), leto XLIV t Novo mesto, četrtek, 28. oktobra 1993 • Cena: 90 tolarjev iDOLENJSKI ust jjpm" | dolenjski ust I DOLENJSKI LIST B TTTTTTTiTf Ui H GC IU >o Certifikati so tu DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Na to vprašanje sta udeležencem tako podnaslovljene okrogle mize v Miklovi hiši v Ribnici skušala odgovoriti republiški poslanec Izidor Rejc in mag. Tone Rop na nominalna vrednost delnic, ki se jih bo kupovalo s certifikati, podcenjena, kar bo pomenilo, da bo vrednost, ki bo na delnici, manjša od njene dejanske vrednosti. Glede dokapitalizacije je dejal, da se dokapitalizira samo, če se verjame programom in managementu. M. LESKOVŠEK-SVETE RIBNICA - Minuli torek zvečer je bila v prostorih Miklove hiše v Ribnici okrogla miza z naslovom: Certifikati so tu - kaj pa sedaj? Organizator okrogle mize je bila ribniška SKI), na številna vprašanja pa sta odgovarjala gosta, republiški poslanec in predsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Izidor Rejc ter državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, zadolžen za izvedbo privatizacije, mag.Tone Rop. biscotpka hosou l|ram| Somjr tUdipoljr PLAVI ORKESTAR JONAS Ž. SKUPINA SPIN V krajši uvodni obrazložitvi je Izidor Rejc dejal, da so si prizadevali, da bi bil zakon čim bolj dostopen za vse. Kot pomemben dosežek je navedel, da bo revizija možna tudi v postopku lastninjenja. Mag. Tone Rop je povedal, da že imajo pripravljene številne podzakonske akte in predpise, ki bodo omogočili lastninjenje. Ob tem je poudaril, da se je privatizacijski val lastninjenja že začel odvijati, da ljudje že vlagajo svoje certifikate ter da ponekod na Dolenjskem in na Gorenjskem že poteka tudi neveljavna in nezakonita prodaja certifikatov za 20 oz. 10 odst. njihove nominalne vrednosti. Glede tovrstnih špekula-cij je dejal, da so predvideli številne mehanizme, ki bodo omogočili, da certifikatov in certifikatnih računov ne bo mogoče uporabiti za razprodajo družbenega premoženja. V odgovorih na številna vprašanja sta gosta med drugim zavrnila očitek, da so certifikati zgolj utvara oz. prevara. Mag.Rop je slednje utemeljeval s prepričanjem, da bodo podjetja pri določanju njihove tržne vrednosti kot osnove, na podlagi katere bo določe- Danes v Dolenjskem listu! na 4. strani: * Sklad prodaja Adrio Caravan na 5. strani: * Polovica tujcev ostala brez dela na 6. strani: * Zeleni »pogoreli« v Kužlju * So gozdarji snedli svoje obljube? na 7. strani: * Sejem presegel vsa pričakovanja na 9. strani: * »Bali so se ga celo policisti« na 11. strani: * Krajinski park Gorjanci - odločitev za prihodnost na 12. strani: * Bojanina pot skozi balkanski pekel Za lepo in čisto Temenico Kanalizacija in čistilna naprava v Mirni Peči -Vrednost del blizu 100 milijonov tolarjev MIRNA PEČ - Prejšnji četrtek so v Mirni Peči predali namenu čistilno napravo. Kot je v svojem govoru poudaril direktor novomeške Komunale Adolf Zupan, je to velika pridobitev za vso mirnopeško dolino in dolino Temenice, delovanje te čistilne naprave pa bo ugodno vplivalo tudi ekološko stanje Krke. “Zato ne more biti v presoji posameznega krajana Mirne Peči, ne obrtnika ne podjetnika, ali bo svoje odpadne vode Speljal v kanalizacijo in s tem na čistilno napravo ali oodo še naprej odtekale neposredno v naravo. Če bi to dopustili, bi napravili neodpustljivo napako,” svari Zupan. Seveda tudi občinski odlok predpisuje, da se morajo v določenem času vsi priključiti na kanalizacijo in čistilno napravo. Investitor primarne kanalizacije in čistilne naprave sta Komunala in novomeška občina, saj so ta dela financirali tudi iz programa občinskih obveznic, gradnjo sekundarne kanalizacije pa je investirala krajevna skupnost Mirna Peč. Vrednost primarne kanalizacije in čistilne naprave je 85 milijonov tolarjev, vrednost sekundarne kanalizacije pa 14 milijonov tolarjev. Seveda si investitorji in krajani obetajo, da bo poslej Temenica čistejša, zlasti pa naj bi se delovanje čistilne naprave na vodotoku poznalo poleti ob dolgotrajnih sušah, ko je vodostaj nizek in pretok majhen, takrat, ko ima Temenica najslabšo samočistilno sposobnost, in da se bojo izboljšale sanitarno-higienske razmere v Mirni Peči in okolici. A. B. OTVORITEV V DEŽJU - Mimopeško čistilno napravo, ki naj bi bistveno pripomogla k lepši in čistejši podobi Temenice in posredno tudi Krke, so prejšnji četrtek slovesno predali namenu. (Foto: A. Bartelj) NARASLA VODA POVZROČILA NESREČO - Voda je lahko tudi zlo. To nam je pokazala tudi lepotica Dolenjske, Krka, ko je prestopila bregove in ponekod vdrla v naše domove. V Češči vasi je bila celo vzrok prometni nezgodi, ko je tovornjak, poln hlodov, zapeljal na razmočeno bankino in se prevrnil. (Foto: Borut Peterlin) DRAMA - Prebivalci poplavljenih območij so se morali za nekaj časa odreči vožnji z avtomobili. Na fotografiji, ki je ob poplavi nastala pri Drami: od dotna so še lahko odrinili s traktorjem, ali se bodo vračali s čolnom? (Foto: J. Bregar) Voda ogrožala Na šentjernejskem območju devet vasi odrezanih od sveta ŠENTJERNEJ - Krka, kije po obilnem deževju prestopila bregove, je med drugim ogrozila dobršen del šentjernejske krajevne skupnosti. Tako je narasla voda dobesedno odrezala od sveta vasi Čisti Breg, Mršeča vas, Zameško, Hrvaški Brod in Drama, v katerih je skupno okrog 100 gospodinjstev. Poleg naštetih vasi so poplave prizadele še najmanj 9 drugih, katerih prebivalci imajo kmetijska zemljišča na poplavljenem območju. Voda je v naseljih preplavila dvorišča, silila pod kozolce in v hleve ter namakala in odnašala krmo in drug material. Narasla jesenska voda je na Šentjernejskem polju že “požela” veliko pravkar posejane pšenice, zaradi poplav bodo imeli kmetovalci težave in dodatne delo tudi s travniki. Veliko škode je tudi na cestah, zlasti makadamskih, s katerih je med poplavo odneslo gramoz. V vodstvu krajevne skupnosti Šentjernej zatrjujejo, da bodo poskusili pridobiti občinski ali republiški denar, s katerim bi ublažili posledice poplave. KS Šentjernej želi, da bi ljudi na območju, ki ga tako rekoč vsako leto zalije Krka, država obravnavala drugače. Novost naj bi bila v tem, da bi hitreje kot zdaj potekali uradniški postopki za oceno škode in izplačilo denarja za odpravo posledic poplav. Tu se da kaj spremeniti, menijo v KS Šentjernej, medtem ko se narasle Krke administrativno ne da stlačiti v strugo. L. M. DOLENJSKI LIST Hvalnica Dolenjski in njenim ljudem Bogat spored ob 25-letnici Turističnega društva Šentrupert in 600. obletnici začetkov gradnje tamkajšnje cerkve - Govoril pesnik Tone Pavček, nastopil New Swing Quartet ŠENTRUPERT - Mnogo večji knyi, kot je Šentrupert, bi bili lahko ponosni na tako bogat kulturni spored, kakršnega so pretekli petek pripravili Šcntrupcrčani ob srebrnem jubileju svojega turističnega društva. Tega ob razvitju prapora TO Šentrupert ni omenil le predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, marveč tudi številni gostje prireditve in obiskovalci. Telovadnica osnovne šole dr. Pavla Lunačka je bila, kot že tolikokrat doslej spet obogatena in umetniško poduhovljena z razstavo del akademskega slikarja Veljka Tomana, njegovega ciklusa o Šentrupertu z mogočno župnijsko cerkvijo sv. Rupreta. Ta se pojavlja skoraj na vseh slikah, ki jih hrani šentruperška stanovanjska zadruga in ki so, kot je dejal njen direktor Peter Brcar, last kraja. Brcar je za nenadejano gesto, kije protokol prireditve ni predvideval, namreč, da je podaril eno izmed slik šentruperški šoli, požel splšono odobravanje. Za to potezo se mu je zahvalil ravnatelj šole prof. Jože Zupan, ki je spretno povezoval spored in v kratkih besedah strnil zgodovino društva, o čemer smo že pisali. Šentruperški osnovnošolci so predstavili nekaj utrinkov iz knjižice Drobci iz kulturne dediščine, ki jo je izdala šola. Zatem je slavnostni govornik pesnik Tone Pavček, navdahnjeno, torej spregovoril o prelestni dolenjski zemlji in ljudeh. To je bila čudovha hvalnica Dolenjski, ki ji je Pavček ostal zvest. Pavček se je spotaknil le ob “čudno, neumno” besedo turizem, ki se rima na vse mogoče “izme”, gre pa za domačnost, vabljenje, gostovanje in še kaj... Predsednik TD Bojan Brezovar je ob svečanem trenutku povedal, da se zdi 25 let društva nebogljen jubilej v primerjavi z 950 leti Šentruperta ali 600 leti lukajšnje cerkve. Obljubil pa je, da se bodo trudi- iDJAlS V drugi polovici tedna bo suho in hladno vreme. li polepšati kraj in da bodo Šentru-perčani postorili vse, da bodo cerkve in gradovi zaživeli v zreli lepoti. Zatem je dosedanji predsednik TD, Jože Brcar, prinesel novi pra-por TD, na katerem je po mnenju umetnostne zgodovinarke Majde Frelih, upodobljena najpomembnejša zna- • DVA SREBRNA JUBILANTA -Šcntrupcrčani so v petek ob svojem turističnem društvu toplo pozdravili še drugega srebrnega jubilanta, New Swing Quartet, ki si je tik pred zaključnim sobotnim “gala” koncertom v nabito polnem Cankarjevem domu vzel čas tudi za koncert črnskih duhovnih pesmi v cerkvi. Se poprej sta prof. Stane Okorn in Marko Kapus v cerkvi predstavila temeljito restavrirano VVolfovo sliko Sv. Rupreta pred sveto trojico, ki jo je mojstrsko restavriral Kemal Selmanovič, 21. novembra pa jo bo blagoslovil škof Uran. menitost kraja - cerkev sv. Rupreta, in ga izročil Brezovarju. Na prapor sta pripela trakova podpredsednica trebanjske vlade Majda Ivanov in predsednik sveta KS Šentrupert HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS Franc Bartolj, New Swing Ouartet je zapel nekaj pesmi, zalem pa je prapor v župnijski cerkvi v odsotnosti obolelega župnika Janeza Vidica, blagoslovil prof. Stane Okorn. P. PERC Brežiško gospodarstvo kaže pravo smer Izjava ministra Tajnikarja - Država ne opazi BREŽICE - Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je pretekli petek ob otvoritvi brežiškega sejma obrti in podjetništva napovedal, da se bodo razmere za obrtnike z novo zakonodajo že prihod-nje leto izboljšale. Po njegovem naj bi že čez dobro leto slovensko gospodarstvo doživelo rast. “Danes je 99 odst. zasebne lastnine ravno v malem gospodarstvu. Število malih podjetij seje v dveh letih povečalo za 83 odst,” je dejal, preden si je ogledal razstavni prostor. Predstavnikom drobnega gospodarstva v občini je popoldne na okrogli mizi predstavil gospodarsko politiko za prihodnje leto. “300 največjih izgubarjev (gre samo za 1,3 odst. vseh slovenskih podjetij) ustvari kar 84 odst. vseh izgub, 21 odst. celotnega prihodka gospodarstva, 29 odst. izvoza in hkrati zaposluje četrtino vseh slovenskih delavcev. V slovenske železarne je bilo v zadnjih letih vloženo toliko denarja, da bi z njim lahko poiskali delo za 12 tisoč ljudi. Tudi Brežice dokazujejo, da je pravi način gospodarjenja drugačen - ne železarne, ki jih je treba financirati iz proračuna,” je dejal dr. Tajnikar. Iz vprašanj in razprav udeležencev okrogle mize je bilo zaznati, da v Brežicah niti malo ne čutijo podpore na svoji gospodarski poti. Država še naprej rešuje velike izgubarje in sanira banke ter vse bolj obremenjuje zdravi del gospodarstva. Opozorili so, da bi omejevanje brezcarinskega uvoza lahko prizadelo vse, ki uvažajo repromaterial in delajo za izvoz. Bojijo se tudi negativnega vpliva premoženjskih davkov, če jih bo treba plačevati tudi od osnovnih sredstev, ki jih zaradi izgube južnih trgov ne uporabljajo. Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega sveta, je ob tej priložnosti predstavil potencialno prednost Brežic zaradi bližine milijonskega mesta Zagreba. Kot je dejal, te prednosti država ne vidi in zato nima posluha za izgradnjo gospodarske ploščadi na mejnem prehodu Obrežje, prav tako pa ne opazi potencialne vrednosti nekdanjega cerkljanskega letališča. Ministra je še poprosil, naj, ko hodi po svetu, investitorjem pove, da jim je v Slovenski vasi na prostoru bivšega Tehnično remontnega zavoda na voljo 16 ha ograjenih in od tega kar 4 ha pokritih površin, ki bi lahko dobro služile gospodarstvu. B D G HRANILNICA IN POSOJILNICA TILIA d.o.o. tel. (068) 322-152 • Hranilne vloge z valutno klavzulo • Menjalnica • Plačilo položnic in ostalo Njj PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 Boj z lepotno napako V zaključkih, ki sta jih pretekli leden na skupnem razgovoru sprejeli delegaciji sindikata karlovške županije in zveze območnega svobodnega sindikata Bele krajine, je med drugim zapisano, da hrvaški sindikalisti visoko cenijo prizadevnost belokranjskih kolegov pri zastopanju in zaščiti interesov članov, ki se vsak dan vozijo na delo v Belo krajino iz Hrvaške. Da je zahvala izrečena iskreno, ni dvoma. Belokranjski svobodni sindikat se namreč že dlje času zagrizeno bori, da bi ostalo brez zaposlitve čim manj Hrvatov z enoletnimi delovnimi vizami. Za tiste, ki so jim delodajalci odpovedali delo, zahtevajo pravice. Lepo se sliši, da se sindikat t>ori za svoje članstvo. Toda tokrat ima ta boj lepotno napako. V Beli krajini, zlasti v črnomaljski občini, je namreč vse več brezposelnih, za katerih pravice se po njihovem mnenju kaj prida ne zavzema nihče. Res, da vsi med njimi niso idealni delavci, jih je pa veliko, ki bi bili pripravljeni prijeti za vsako delo, a ga ne dobe. In prav pri teh vse bolj narašča srd do vsega okrog njih, tudi do tujih delavcev in tistih, ki se borijo za njihove pravice. In če že hrvaški sindikalisti vedo našteti vse dolžnosti, ki bi jih morala imeti Slovenija do tujih delavcev, bi bili brezposelni Slovenci veseli, če bi jim vedel kdo povedati, kakšne obveznosti ima lastna država do njih. Nevsezadnje je tudi bog najprej sebi ustvaril brado. — M. BEZEK-JAKŠE Profitni centri vecaio dobiček V' Po devetih mesecih Krkina prodaja v okviru piana - Obisk poljskih novinarjev -Končan program lastninjenja -Vrednotenje podjetja bo končano konec meseca NOVO MESTO - Krka - Farmacevtika jr v prvih devetih mesecih letošnjega leta prodala za 139 milijonov ameriških dolarjev zdravil, pomožnih zdravil in farmacevtskih surovin. S tem uresničuje optimistično zadan letni plan prodaje, ki znaša 190 milijonov ameriških dolarjev in bo kljub neugodnim razmeram na nekaterih njenih največjih trgih po vsej verjetnosti presežen. V strukturi prodaje zavzema izvoz 72-odstotni delež, slabo četrtino proizvodnje Krkine osnovne dejavnosti, farmacevtike, pa Krka še vedno proda v Sloveniji. Največ prodajo zdravil (80 odst.), izdelkov programa Zelena zdravila (9 odst.), dobra desetina prodaje pa odpade na veterinarske preparate in surovine, s katerimi se vse bolj uveljavljajo v ZDA, zahodni Evropi in na Japonskem. Najpo- • V sodelovanju z Gorenjem je Krka pred dnevi v Strunjanu imela v gosteh delegacijo poljskih novinarjev, izbranih iz najpomembnejših redakcij. Med njimi so bili predstavniki poljskega državnega radia in televizije, sutelitskih televizijskih postaj, poslovnih časopisov in revije o zdravju. Poljski novinarji so bili, kljub temu da Slovenijo in Krko poznajo, presenečeni, saj niso pričakovali, daje pri nas resnično mir in da je Krka na poljskem trgu tako močna. Poleg matičnega podjetja se je novinarjem s svojimi preparati, kijih prodaja na Poljskem, predstavila tudi Krka Kozmetika. membnejša tuja trga Krke sta Ruska federacija in Poljska. Po besedah namestnika generalnega direktoija Krke Jožeta Colariča • Še v oktobru naj bi v Krki končali postopek vrednotenja podjetja, posebna delovna skupina pod vodstvom Jožeta Colariča pa je že izdelala program lastninjenja, po katerem bodo 40 odst. vrednosti razdelili med državne sklade, 10 odst. med zaposlene in nekdaj zaposlene, 15 odst. bo namenjenih notranjemu odkupu s 50-odstotnim popustom, 35 odst. vrednosti bo namenjeno javni prodaji z delnicami, ki jih bodo lahko kupili tudi tujci, a le v primeru, če med slovenskimi pravnimi osebami in državljani ne bo dovolj zanimanja. Zaradi denacionalizacijskih procesov v Zdraviliščih, ki so Krkina “hči”, preoblikovanja najbrž ne bodo mogli izvesti februarja, kot so sprva načrtovali. je pomembnejše kot doseganje količinsko ovrednotenega plana izboljšanje strukture prodanih proizvodov. Krka je v začetku leta začela spremljati dobičkonosnost posameznih trgov na osnovi 21 profitnih centrov. Ugotavljajo predvsem dobiček na določenih trgih in dobiček pri prodaji posameznih izdelkov. Njihovi predstavniki v tujih državah sedaj dajejo prednost preparatom, ki prinašajo večji dobiček. Na ta način je Krka v prvih devetih mesecih ustvarila za 6 odst. večji dobiček od načrtovanega, prave rezultate za naše okolje novega razmišljanja pa pričakujejo v prihodnosti. Krka posveča vse večjo pozornost prodaji na Poljskem, kjer se novomeška tovarna zdravil srečuje z izredno močno konkurenco. Na Poljsko • Navaditi se bomo morali, da živimo v svetu, v katerem ni nobenega velikega cilja, v katerem družba ni nikamor več usmerjena in kjer vsak posameznik osmišlja svoje lastno življenje. (G. Tomc) uvaža kar 150 farmacevtskih tovarn iz celega sveta, med njimi tudi vse največje multinacionalke. Medtem ko so proizvajalci iz držav Evropske skupnosti na Poljskem oproščeni plačevanja carinskih dajatev, so Krkina zdravila obremenjena z 10-odstotno carino, a kljub temu spada Poljska med najbolj dobičkonosna Krkina tržišča. Do konca leta naj bi Slovenija sicer ponovno začela pogajanja o vzpostavitvi proste cone za medsebojno trgovino, vendar bodo naša podjetja v enakovrednem položaju s tekmeci šele, ko bo naša država podpisala sporazume o conah proste trgovine z vsemi članicami tako imenovane višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska), do takrat pa bo Krka, ki zavzema na poljskem farmacevtskem trgu 6-odstot-ni delež, v podrejenem položaju. I. VIDMAR Prevladuje notranji odkup V večini črnomaljskih podjetij notranji odkup delnic -Pohvala Begradu, apel vsem ostalim ČRNOMELJ - V črnomaljski občini je 18 družbenih podjetij, ki so se ali se bodo lastninila po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Lastnik štirih, Belta, Kovinaija, Obrti in Lesa, je Sklad Republike Slovenije za razvoj. V Beltu oz. Beltu-Livarju proizvodnja teče, prav tako v Lesu. Delavci Kovinarja ne delajo, medtem ko si sindikat prizadeva za razveljavitev pogodbe s Skladom, ki doslej za Kovinarja ni storil ničesar. V Obrti naj bi se po programu, ki ga Sklad sicer še ni potrdil, število zaposlenih zmanjšalo na 25. Ostali naj bi le mizarji in ključavničarji. S temi delavci naj bi se podjetje lastninilo z notranjim odkupom. V petih podjetjih v občini so lastniki znani. To so Eki, Dod vodstvom mag. Mitja Kocjančiča s Kmetijskega inštituta Slovenije pričela z ocenjevanjem. Za oceno vsakega vzorca bo moral vinogradnik plačati 400 tolarjev, za nagrajene mošte pa bodo vinogradniki na martinovanju prejeli pisna priznanja. ODKUP JABOLK, ŽIVINE IN LESA SEVNICA - M-Kmečka zadruga odkupuje namizna in industrijska jabolka. Slednja so po 7 tolaijev, cena namiznih za F kvaliteto pa je 30 do 40 tolaijev za kilogram, odvisno pač od sorte. Ponudba pitancev je premajhna, zato mora zadruga živino dokupovati drugje. Cena MPG je 300 tolarjev, cena krave do 200 tolarjev za kilogram mesa, teleta pa odkupujejo po 260 do 290 tolarjev kilogram žive teže. Vse presežke lesa, ne glede na vrsto in kakovost, pa lahko posestniki ponudijo odkupovalcu Mirku Mavriču. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Pri kvasovkah ne ponavljajmo napak škropljenja Alkoholno vrenje Verjetno so med nami pomisleki o primernosti dodatkov hrane za kvasovke v mošt med alkoholnim vrenjem. Nikakor ne dodajajmo “za vsak slučaj”, kar ponujajo v trgovini. Te zadeve so nalezljive in bi bilo narobe, da se v tem primeru obnašamo tako kot smo se pri škropljenju vinogradov. Takrat je bilo premalo opozoril na nevarnost pretiranega škropljenja, škropili smo, ko je bilo treba in ne, in ker smo škropili na pamet, ni bilo pravega učinka, le okolje smo zastrupljali. Spominjam se poplave raznih škropiv proti glivičnim boleznim vinske trte. Težko si je bilo zapomniti imena vseh teh pripravkov in vinogradniki so se med seboj pogovarjali o škropivu iz rumene ali zelene embalaže itd. Takšno razmerje je jjovzro-čilo nesreče, ker so trto namesto s fungicidom poškropili s herbicidom, ker sta bili dve tako nasprotni si škropivi v enako obarvani škatli. V čem vidim nevarnost dodajanja hranil kvasovkam v mošt? Ne spoznamo se dovolj na utežne in volumenske enote, da bi razumeli navodila in pravilno dozirali. Hrana za kvasovke je sestavljena iz raznih soli, npr. iz amonijevega fosfata ali -sulfata ali -klorida. Omenjene soli se dozirajo v gramih na hektoliter mošta. V navodilih na embalaži bomo zasledili priporočila, recimo: od 10 do 30 g pripravka na hektoliter. To so kar velike količine. Ne vemo pa, kako se te soli razgradijo, oziroma natančneje, kako vplivajo na stabilnost vina, na bistrenje vina itd. Pisal sem že o thiaminu, ki je tudi dovoljeno sredstvo in lahko prispeva k pov- retju mošta in vina. Dovoljena doza po vinskem zakonu Evropske gospodarske skupnosti je do 60 mg/hl. To je zelo majhna količina, mnogokrat zadostuje samo 25 mg/hl, oziroma 1 gram vitamina BI v moštih iz prezrelega grozdja, ki so dosegli pogoje za vina posebne kakovosti, kot pozna trgatev, izbor itd. Žlahtna gniloba na grozdju ga osiromaši za vitamin BI, a kvasnice ga potrebujejo. Dovolj te snovi v moštu vpliva pozitivno na stranske produkte alkoholnega vrenja. Vino, ki je prevrelo z dovolj vitamina BI, ne potrebuje toliko žvepla, to pa si želi vsak kletar, ljubitelj zdravega vina pa sploh. Kletarji, ki imajo sedaj v sodih to najžlahtnejšo kakovost za vina “posebne kakovosti”, razmišljajo kako vrenje takoj ustaviti, da bo dovolj alkohola in neprevečpreostalega sladkorja. Za ustavljanje vrenja je na razpolago “žveplo”. Čim bumejše je vrenje, več žvepla je potrebno dodati. Žato je potrebno umirjati vrenje. Nizke temperature so že naredile svoje, po možnosti še znižujemo temperaturo, da bo vrenje ustavljeno z manj žvepla. Mošti, ki so bili razsluzeni, vrejo počasneje, in ko mošt razsluzujemo, moramo misliti na težave ob ustavljanju vrenja. Po 6-ih urah razslu-zevanja ne vplivamo bistveno na hitrost vrenja, 12 ur pa nam že zagotovi lepo, počasno vrenje. Nekaj ur po močnem žveplanju, ko opazimo, da se je vrenje ustavilo in se kalež seseda, pretočimo in istočasno čistimo, da se lebdeče kvasovke potegnejo na dno soda. Sledi nov pretok v čisto posodo in nizke temperature zagotavljajo biološko •‘mirnost”. Približno natančno določimo količino sladkoija v skoraj povrelem vinu s potopno tehtnico - areometrom. Pri 2° Oecho-la je še okrog 11 g/l sladkorja, pri 3° Oe 14; pri 4“ Oe 16; pri 5° Oe 18 g/l. Meritve z ročnim refrak-tometrom ne moremo upoštevati pri tej približni analizi. mag. JULIJ NEMANIČ CVETNIK Cvetličarna in parfumerija BTC, Ljubljanska 27, Novo mesto tel. (068) 323-560 Aranžmaji za vse priložnosti Poročni šopki Žalni venci Pestra izbira zelenih in cvetočih lončnic, rezanega in svilenega cvetja, okrasne keramike in sveč. Pestra izbira parfumov svetovno znanih znamk. Naročila sprejemamo tudi po telefonu. HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Začimbe kot zdravilo Že od davnaj ljudje pravijo, da za vsako bolezen raste zel. Vse mogoče vrste zeli pa uporabljamo tudi kot začimbe. Z njimi izboljšamo in oplemenitimo vonj in okus jedem. Mnoge od njih uporabljamo tudi v zdravilne namene. Na splošnomos-pešujejo ješčnost in prebavo. Tako kot vsako zdravilo tudi začimbe uporabljamo previdno in v majhnih količinah. Zelo stara in vsem gospodinjam znana začimba je CIMET, ki ga uporabljamo predvsem pri pripravi sladkih jedi. Ždravilne lastnosti cimeta so zelo raznovrstne. Najbolj učinkovit je pri odpravljanju glista-vosti, pomaga pri neješenosti in preprečuje pretirano potenje. V ta namen pripravimo čaj iz 10 g cimeta, ki ga potopimo v 2 dl vode. Ker ima čaj razdražljiv učinek, ga nikoli ne pijemo pred spanjem. Sladkim in tudi nekaterim mesnim jedem dodajamo NAGELJNOVE ŽBICE. Ta začimba raste v obmorskih predelih v obliki grma. Olje nageljnovih žbic je naravno razkuževalno sredstvo in de- luje proti bolečini. Če se pojavi nenaden hud zobobol, kanemo nanj kapljico omenjenega olja. Med začimbami je najbolj znan POPER, saj ga dodajamo najbolj pogosto mesnim in zelenjavnim jedem. Na zdravo želodčno sluznico vpliva spodbujevalno, pri občutljivi pa povzroča zgago in črevesne krče. Mnogim vrstam peciva izboljšujemo vonj s prijetno dišečo VANILIJO. Ta začimba izhaja iz tropskih predelov Amerike. Za pripravo čaja uporabimo posušen strok vanilije, ki ga dve minuti kuhamo v pol litra vode. Čaj pijemo večkrat na dan pri vnetju želodčne sluznice in nervozi želodca. Pri uživanju kuhanih mesnin, kot so razne klobase, že iz navade ne sme manjkati mešanica iz gorčice, saj pomaga pri prebavljanju mastnin jedi. Gorčična semena postanejo zelo pekoča, če jih zmeljemo in pomešamo z vodo. V medicini se gorčica uporablja pri zdravljenju revme in ozeblin, odsvetuje se pri zvišani želodčni kislini in ledvičnih obolenjih. 5 I IZ NkŠIH OBČIN Pr35U|T5 : 11 lili IZ NkŠIH OBČIN Sklad prodaja Adrio Caravan Večinski lastnik lahko postane tudi tujec NOVO MESTO - V petkovem Delu objavljeni razpis Sklada RS za razvoj za nakup večinskega deleža Adrie Caravan je neprijetno presenetil sedanje vodstvo Adrie in zaposlene, pri poslovnih partnerjih te firme pa to nepričakovano in nenadejano dejanje povzroča vznemirjenje in ugibanja. Vsekakor je čudno ali vsaj do sedaj pri nas neobičajno, če za tako namero vodstvo in zaposleni izvejo iz časopisnega oglasa. S tem razpisom, kot piše, 1MV Holding, ki je v celoti v lasti Sklada RS za razvoj in katerega hčerinsko podjetje je Adria Caravan, išče najugodnejšega ponudnika za nakup 63.758 delnic Adrie Caravan, kar predstavlja 59,6 odst. delniškega kapitala druž.be. “Na razpisu lahko sodelujejo tuje in domače fizične in pravne osebe. Ponudbe se morajo nanašati na nakup celotnega ponujenega paketa delnic podjetja,” se glasi prva točka razpisnih pogojev. “Namera o prodaji delnic je res presenetljiva,” pravijo v Adrii. “Govori o prodaji celotnega sistema Adria Caravan v Sloveniji, vključno s podjetji Leso iz Črnomlja, Plastform iz Šmar-jete, Podgorje iz Šentjerneja in Tom z Mirne, toda, zanimivo, brez podjetij v tujini, ki tvorijo prodajno mrežo sistema.” Sedanje vodstvo Adrie ocenjuje, da prva faza sanacije, se pravi zagon proizvodnje, uspešno zaključena. “Ob tem smo dosegli bistveno zmanjšanje tekočih stroškov proizvodnje in prodaje na enoto, kar pa je moč še izboljšati,” trdijo v vodstvu Adrie. Prepričani so, da je lahko prav prodaja podjetja oz. njegovega večinskega deleža najtrdnejše zagotovilo, da bo, dolgoročno gledano, sanacija Adrie Caravan tudi dokončana. “Mislimo, da lahko prav novi lastniki prinesejo svež kapital, ki bi ga v podjetju tako zelo potrebovali.” Vodstvo Č1C,A V A BO ADRIA ? - Na prodaj je večinski delež Adrie Caravan. Včasih se je lahko vsak delavec vtikal v poslovno politiko, danes pa, brezpravna raja, izvejo o nameravani prodaji iz časopisa. Če si ga lahko kupijo... (Foto: A. B.) podjetja upa, da bi prav s prodajo najhitreje prišlo do “takojšnje in celovite razrešitve sanacije Adrie Caravan”. Ta možnost do sedaj ni bila predvidena, je pa po mnenju sedanjih lastnikov očitno možna in uresničljiva. Vodstvo Adrie je pred časom pripravilo predlog sanacijskega programa Adrie, vendar take rešitve, kot jo sedaj hočejo izpeljati lastniki, ni predvidelo. “Šele sedaj razumemo, zakaj sanacijski program, ki predvideva postopno sanacijo in ob tem prodajo samo neaktivnega premoženja, še ni bil predmet resne obravnave lastnikov, in tako do danes ni bil ne potrjen ne zavrnjen,” pravijo v vodstvu Adrie. Konec oktobra se je iztekla pogodba in so prenehala pooblastila v. d. direktorja Adrie Caravan, Dušanu Plutu, in njegovi ekipi. Do razgovorov o podaljšanju pogodbe s podjetjem Novoline, kije nosilec pogodbe o poslovodenju Adrie Caravan, ali s posamezniki iz sedanje ekipe ni prišlo. A. B. Dolga pot do (najemnih) stanovanj V novomeški občini stanovalci odkupili večji delež nekdanjih družbenih stanovanj, kakor znaša povprečje v Sloveniji - Na začetku enkratni zneski - Manjka pravilnik NOVO MESTO - Slovenci so doslej odkupili nekaj več kot 107.000 nekdanjih družbenih stanovanj, kar predstavlja slabo polovico vseh nekdanjih stanovanj v družbeni lasti. V novomeški občini je odstotek odkupljenih stanovanj dosti večji. Vseh nekdanjih družbenih stanovanj je bilo v občini Novo mesto nekaj čez 4.000, če pa upoštevamo še vojaška stanovanja, jih je bilo vseh skupaj v občini kakih 250 več. Stanovalci sojih odkupili 2.900, kar je več kot 70 odst. vseh nekdanjih družbenih stanovanj. V začetku so upravičenci odkupili stanovanja večinoma v enkratnem znesku in imeli pri tem 60-odst. popust. Pozneje se jih je vse več odločalo za obročno odplačevanje za dobo 5 do 10 let, s čimer so si zmanjšali popust oziroma dvignili ceno stanovanja. Odkupne cene so bile spričo različnih načinov odplačila različne, povprečna je znašala nekaj nad milijon tolarjev za stanovanje. S prodajo stanovanj zasebnikom, ki jo je sprožilo Jazbinškovo mini- RAZSTAVA OB DNEVU REFORMACIJE NOVO MESTO - V počastitev dneva reformacije 31. oktobra so danes v evangelijski cerkvi na Trdinovi ulici odprli razstavo izbranega knjižničnega gradiva z naslovom Kulturna podoba slovenske reformacije in njeni sadovi. Pripravila jo je Študijska knjižnica, odprta pa bo do 7. novembra. Zbornica nepogrešljiv partner Posvet gospodarske zbornice - Podpora malemu gospodarstvu NOVO MESTO - Novomeška območna gospodarska zbornica je pred časom sodelovala na posvetu, ki ga je na Otočcu organizirala gospodarska zbornica Slovenije. Novo- meški in preostali udeleženci tega ....................... nb- razgovora so načeli nekaj pomemb nih in za zbornico mogoče bolečih tem, kar je po svoje dobro, saj so tako nakazali, kako bi se dalo znova pospešiti nekolikanj upehani slovenski zbornični mehanizem. Kot je o posvetu povedal direktor e območne novomeške območne gospodarske zbornice Janko Goleš, so se razprav-Ijalci na Otočcu med drugim izrekli za to, naj gospodarska zbornica Slovenije pomaga t.i. malemu gospodarstvu. K taki odločitvi jih je privedlo spoznanje, da se mala podjetja v Sloveniji množijo, vendar vsaj nekatera ne zmorejo plačati visokih dav- kov, najemati dragih posojil in uspe šno nastopati na zahtevnih tržiščih. ^ H a.A >v * * ' vr - ~Kv- V ' "k*.A?.? .% A :T & ^ «* . > : s vjp ? /> /L g Janko Goleš Predrage promocije, na katere so pri tem tudi mislili zborničarji, kljub vsemu ne bi smele biti nepremostljiva ovira. Na Otočcu so glede tega objavili formulo. “Če bi se v Sloveniji ravnali po tem objavljenem predlogu, bi podjetja predstavljala dejavnost na sejmih ob izdatni zunanji podpori. Tako naj bi sama pokrivala četrtino stroškov sejemske promocije, četrtino bi jih plačala gospodarska zbornica Slovenije, preostale, se pravi polovico, naj bi tej formuli poravnala država,” je predlog povzel direktor Goleš. Drobnega gospodarstva, ki so mu Y*K ■> >*'. vi, ■ Štab civilne zaščite v GIF Pionir Novo mesto je izvedel 21. oktobra vajo, v kateri so člani preverili svoje zna-bi ga potrebovali ob različnih večjih nesrečah. V okviru tega preizkusa so posamezne specializirane enote dela- VAJA G nje, ki bi ga potrebovali ob različnih večjih nesrečah. V okviru tega preizkusa so posamezne specializirane enote delale s sredstvi za zvezo, oskrbele poškodovanca, reševale ponesrečence izpod ruševin in iz poškodovanega vozila, zatemnile okna in pregledale delovanje Pionirjevega zaklonišča - vse tako, kot da bi šlo zares. Vaja, za katere pripravo in izvedbo sta v Pionirju med drugimi poskrbela poveljnik štaba civilne zaščite GIP Pionir dr. Janez Gabrijelčič in tajnik štaba Igor Knafelc, je imela poleg omenjenega praktičnega tudi teoretični del. Na fotografiji: člani civilne zaščite so na začetku prisluhnili razlagateljema Jožetu Udoviču iz novomeškega občinskega sekretariata za obrambo in poveljniku dr. Gabrijelčiču. (Foto: L. M.) na posvetu namenili precej besed, si ni mogoče zamišljati brez strokovnjakov, ki dobro delajo. Zato gospodarska zbornica misli spodbujati poklicno izobraževanje, kije ena od poti do posameznih strokovnih znanj. Zasnova za to izobraževanje v Sloveniji obstaja, za izpeljavo je pripravljena zagotoviti del denarja tudi zbornica. Da bi vse lažje steklo, bodo prej še zbornični posveti in enega takih bodo pripravili po Goleševih besedah tudi v Novem mestu. l M Skrivnost zla kot svarilo človeku V soboto je bila v kapiteljski cerkvi v Novem mestu maša za Novomeščani in okoličani, ki so umrli nasilne smrti pred 50 leti ■ Izbrana pridiga kot prošnja za mir NOVO MESTO - V novomeški kapiteljski cerkvi je prošt Jožef Dip opravil v soboto dopoldne mašo za Novomeščane in okoličane, ki so pred 50 leti umrli nasilne smrti in katerih grob je tedni postalo brezno blizu vasi Mihovec pri Padežu. Vsemogočnemu in človeku za mir na Zemlji. M. LUZAR ZA DAN MRTVIH NOVO MESTO - Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Novo mesto vabi svojce, prijatelje in krajane, da sc udeležijo žalnih slovesnosti ob dnevu mrtvih. Osrednja komemoracija bo 30. oktobra, ob II. uri pri spomeniku NOB na Cviblju nad Žužemberkom. V Novem mestu pa bo žalna slovesnost L novembra ob 10. uri na pokopališču v&mihelu in ob 1L uri na pokopališču v laični. V N^vem mestu so letos prvič uradno obudili spomin na te žrtve. Spomin na pobite odpira rane in opozarja na uničevalno moč ideologij. Živi se po besedah prošta Lapa ob tem spominu vprašujejo, zakaj je pred petdesetimi leti ujetim meščanom in okoličanom nekdo namenil nasilno smrt in nečloveški konec v breznu blizu Mihovca pri Padežu. Zakaj je bilo tako, živi ne bodo izvedeli nikoli? Živim ostaja “skrivnost zla”, kot je v spravljivo zastavljeni pridigi v sobotni maši menil prošt Jožef Lap. Duhovnikov izbrani nagovor in maša v celoti sta izzvenela v odločno obsodbo vsakršnega kratenja človekovih pravic. Maša je kljub morebitni duhovnikovi želji, da bi na vzvišeni točki med oltaijem in potrtimi svojci ostal neprizadet poročevalec o slovenski novejši politični zgodovini in o smislu človekovega bivanja tu in onkraj, včasih izzvenela v jasno in neprizanesljivo obsodbo proticer-kvenih načel, kakršna so zagovarjali verjetni ubijalci omenjenih meščanov in okoličanov. V celoti gledano je maša za pobitimi delovala kot jasno izraženo svarilo zoper vsakršno nasilje, zlasti zoper nasilje, kije na Slovenskem tako tragično skalilo mir med ljudmi v bratomorni vojni pred 50 leti. Tako je bila tudi prošnja OTVORITEV PARKIRNE HIŠE NOVO MESTO - Jutri, v petek, ob pol štirih popoldne bodo slovesno odprli parkirno hišo v Novem mestu. Novo mesto je tako tretje mesto v Sloveniji, ki ima parkirno hišo. Slavnostni govornik bo državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Marjan Dvornik, parkirno hišo pa bo blagoslovil novomeški prošt Jožef Lap. Med prireditvijo bo Cesta komandanta Staneta zaprta za promet. POSLANKE NA OBISKU - Novo mesto je 21. oktobra obiskala delegacija poslank Državnega zbora Republike Slovenije. Poslanke so si ogledale proizvodnjo v tovarni prikolic Adria Caravan Novo mesto in pri tem navzočim vodilnim predstavnikom tovarne posredovale vtise o predstavljenih modelih počitniških prikolic. V nadaljevanju obiska jih je na Otočcu sprejela Metka IVachter, direktorica Krkine Kozmetike in menedžerka teta. Obisk poslank je organizirala mag. Vida Čadonič-Špelič, poslanka SKD v Državnem zboru. Na posnetku: Jelko Kacin v Adrii Caravan govori poslankam o proizvodnji in možnostih prodaje Adriinih počitniških prikolic. (Foto: L. M.) strstvo, so se v marsičem spremenile bivalne možnosti državljanov. Privatizacija je nemara odpravila mnoge stanovanjske probleme, vseh težav in nejasnosti pa ni ukinila in posledice te nedorečenosti bodo občutili tako državljani kot pooblaščena stano vanjska podjetja. O uspešno končani privatizaciji stanovanj je bržčas nemogoče govoriti, dokler ministrstvo za okolje in prostor ne bo pripravilo pravilnika o neprofitnih stanovanjskih organizacijah. Kajti te bi s tem Jazbinškovim papirjem v roki veliko lažje gradile najemna stanovanja, brez katerih kljub zasebništvu ne bo v prihodnje shajala ne Slovenija ne novomeška občina. V občini Novo mesto je taka neprofitna organizacija novomeško stanovanjsko podjetje Zarja. V Zarji poudarjajo, da imajo po stanovanjskem zakonu sicer pravico do denarja, ki se je s privatizacijo zbral v stanovanjskem skladu države Slovenije v Ljubljani, vendar do njega ne pridejo zaradi omenjenega manjkajočega pravilnika. Če se državno ministrstvo dela dobrega gospodarja, ko z nenapisanim pravilnikom spretno drži denar v stanovanjskem skladu v Ljubljani, mu lahko občina Novo mesto zabrusi, da je glede stanovanjske gradnje še zmeraj boljša od ministrstva. Medtem ko še ni slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa, ob čina Novo mesto tak načrt ima. To je sicer pohvalno, vendar ne spreminja razmer, kar pomeni, da brez denarja iz državnega stanovanjskega sklada ne bo novih prepotrebnih najemnih stanovanj v novomeški občini. L. M. Zdaj pojo štirje Cerkev v Hrušici bogatejša za dva zvonova HRUŠICA - Minula nedelja je bila v Hrušici še posebej praznična, saj so slovesno posvetili in dvignili v zvonik dva velika bronasta zvonova, tako da se bodo poslej iz lin podružnične cerkve sv. Jakoba oglašali kar štirje namesto dosedanjih dveh. Železnemu iz leta 1923 in 50-kilo-gramskemu bronastemu zvonu, ki je z letnico 1652 najstarejši BRONASTA LEPOTCA - Zvonova, ki sta jima botra Jakob Safar in Pavel Turk, je posvetil nadškof dr. Alojzij Turk, potem pa so hrušiški možje pred zbrano množico faranov oba potegnili v zvonik. (Foto: M. Markelj) zvon v stopiški fari, sta se pridružila bronasta zvonova, ki sta prispela pod Gorjance iz Italije. Ne samo knjige, tudi zvonovi usodo, bi lahko deja- imajo svojo li. Žvonova, ki zdaj kraljujeta v hrušiškem zvoniku, sta bila ulita leta 1892 v Italiji, k nam pa sta prišla po posredovanju prof. Branka Melinka s Primorskt ega, ki je zvonova kupil za cerkev v Štjaku, vendar pa je naneslo tako, da sta namesto na Primorsko odromala v naše lepo Podgorje. Zvonova sta težka 260 in 210 kg, posvečena pa sta sv. Uršuli in sv. Alojziju. Odlikujejo ju lep zven in pa številni okraski ter več podob, ki so redkost na takih zvonovih. Denar za odkup zvonov so zbrali Hrušičani in tako pokazali, da zgledno skrbijo za svojo cerkev, ki je v zadnjih 15 letih dobila novo fasado, baker na zvoniku in zdaj še zvonova, kot je poveda stopiški župnik Evdard Eberl. MiM Novomeška kronika) PROMET - Bavarcem, ki so pred kratkim obiskali Novo mesto, gos- titeljsko mesto ni sporočilo, v kakšno mesto se podajajo. Nič hudega sluteči Nemci so prispeli v Dolenjsko preš-potili' tolnico in potili krvavi pot, preden so se skozi prometno gnečo prebili do muzeja, kjer je bil pozdrav, sendvič in ^inček. Bavarci, če si jih predstavljaš v novomeški gneči, se ti zasmilijo v dno srca. Toda oni so na boljšem kot novomeško ljudstvo. Skozi mesto so se prebijali enkrat samkrat v življenja ju, medtem ko se ljudstvo vsak dan. VODA - V vasi pod Gorjanci je nekdo napeljeval vodovod v hišo. Ker zunaj ni našel glavne cevi, jo je šel iskat, kot se gre iskat vodovodno cev na neznanem terenu. To pomeni, da je vprašal poučene, kje je vodovodna cev. Vprašal je nekoga od komunalnega podjetja. Ta uradna oseba je rekla: “Tukaj je.” Verjetno pa ob teh besedah komunalec ni imel v mislih vode, kajti cevi ni bilo ne “tukaj” ne tam. Po svoje so mu celo hvaležni, da se je uštel. Preden so cev potem odkrili, so menda prekopali vso parcelo in si na ta način mimogreefe globinsko zrahljali zemljo za sadovnjak. RADOVEDNOST - Ko so uvedli tako imenovano polje zaupanja tudi v novomeških bankah, je zavladala med delom prebivalstva posebna panika. Gre za to, da zaradi zelene črte, ki spušča do bančnega okenca samo po enega človeka, preostali čakajoči v vrsti več ne vidijo, koliko ima predhodnik na računu in koliko mark bo kupil ali prodal. Tisti, ki jih je zelena črta najbolj prikrajšala za užitejc, po ...........................zdelovalca mestu že mrzlično iščejo izdeloval« periskopov. Ve se, da bodo te optične naprave v podolgovatem etuiju, vendar je potrebno paziti, da je ne bi zamenjali z dežnikom. Ena gospa je rekla, da na nedeljsko nogometno tekmo na novomeškem stadionu novomeški nogometaši niso pustili novinarja Dolenjskega lista in predsednika novomeškega nogometnega kluba iz povsem človekoljubnih nagibov, da bi omenjenima možema prizanesli s tistim, kar se je potem dogajalo na nogometnem igrišču. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14,X: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, maiket v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17, ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 31. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: od 8, do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12. ure: mini maiket Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, maiket v Sentpetru od 8. do 12. ure: Uiška, Uršna sela - Edini začetni kapital slovenskij' podjetnikov je velik besedni zakld' (Jurič) 1 c t ji (I ti n d Vi ili k “l Črnomaljski drobir POLOŽNICE - Črnomaljci se pritožujejo, da so črke in številke na položnicah, ki jih dobijo od Komunale, tako blede, da jih ne morejo prebrati, kaj šele, da bi ugotovili, ali podatki držijo. Kot je uspelo zvedeti zagnanim detektivom, je za ne-čitljivost kriv izrabljen trak na tiskalniku računalnika. Če Komunala zanj nima denarja, naj račun pripiše na položnice. Za tistih nekaj stotinov ne uo nikogar pobralo. KRUH - Medtem ko Črnomaljci pogosto poslušajo po radiu in TV bojazen svojega someščana z Rdečega križa Slovenije, kako lahko začne zdaj zdaj primanjkovati pomoči za begunce, jim ne gre v glavo, da se na lastne oči lahko prepričajo prav o nasprotnem. Ne samo enkrat so bili videni prebivalci črnomaljskega begunskega centra, kako nesejo domačinom v soseščini vrečke kruha za živali. Tistemu, ki pod vsem skupaj potegne črto, je jasno: hrane za begunce je očitno še veliko preveč. EKSKURZIJA - Predlog Črnomaljca, ki je poklical na naše uredništvo in dejal, naj se Občinarji odpravijo na poučni izlet v metliško občino, je v Metliki naletel na plodna tla. Iz zelo uradnih virov nam je uspelo izvedeti, da bodo Metličani povabili v goste sosede, če se že ne bodo najavili sami. Ne nazadnje tudi zato, ker so si (Metličani, seveda) notico v Dolenjskem listu šteli v izjemno čast. Sicer pa bo priložnost za obisk že ob otvoritvi metliške avtobusne postaje. Morda se bodo takrat Črnomaljci končno odločili, kako se lotiti tega čuda gradbeništva, čeprav je metliško postajo gradilo črnomaljsko podjetje. Kovačeva kobila pa še naprej ostaja bosa. Sprehod po Metliki NAVADNO IMAJO LJUDJE POLITIKE za človeške puščobe, ki ne znajo drugega kot težiti in nakladati. Pravo nasprotje tej podobi je metliški gospod izvršnik Jože Matekovič. Mož se izkaže v razigrani družbi kot odličen pevec, ki brezhibno obvlada slovenske ljudske pesmi, doma pa je tudi, ko je treba zahropsti najmodernejšo popevko. Nežnejši spol v metliški občini primerja petje Jožeta Matekoviča z dosežki Ota Pestnerja, med pevci iz tujine pa bi mu bil najbližji Tom Jones. Pa ne samo to: Matekovič po mnenju metliških dam pleše vsaj tako kot John Travolta. ROMAN KAPUŠIN, gostilničar s Krasinca, pripravlja prospekt o svoji gostilni. Natisnil mu ga bo brat Branico Kapušin. Roman bi rad Slovencem predstavil svoj lokal, ki slovi predvsem po pripravi svatbenih večerij in po prenočiščih, namenjenih ribičem. Pri tem mu seveda ne bo pomagal pevec ansambla Obvezna smer Tom Kapušin, četudi je njegov bratranec in ima počitniško hišico za Romanovo gostilno. Toni je preveč zaposlen s predstavitvijo nove kasete, posnete skupaj s pevko Majdo Pečarič, snaho gostilničaija Jožeta Pečariča, Belokranjca, ki zbira slovensko smetano v svoji gostilni Paradiž v Ljubljani. (Trebanjske iveri BISTRICA - Sicer hvalevredna poteza vseh, zaslužnih za to, da je izšla Prva knjiga založbe Agens iz zbirke Pot kulturne dediščine - Slovenski kozolec, je po predstavitvi knjige pod Blažetovim kozolcem ministrici poleg zvečine ugodnih odmevov sprožila tudi precej nejevolje med domačini. Ti so napadli šentruperške krajevne veljake, zkaj niso bili obveščeni ° tem pomembnem kulturnem dogodku, ker bi rade volje pri tem sodelovali in pokazali svojo gostoljubnost. Funkcionarji so se izgovarjali, da so za dogodek zvedeli bolj naključno, fnimogrede, in so dobili občutek, da Jih obravnavajo bolj kot “nebodijihtreba”. So zato organizatorji razdeli-1< glavne vloge mirenskim in mokro-noškim pevcem, da za domačine ni °stala niti stranska? Bodo domačini fes prej ko slej zahtevali tudi spremembo imena kraja Bistrica pri Mokronogu, da bodo opustili ta dodatek ■n. se bo natančno vedelo, da spada Bistrica v krajevno skupnost in bodočo občino Sentruper? CENE - V mirenski Dani že poldrugo leto niso spremenili, se pravi -^išali cen, zatrjujejo vodilni možje v Dani in se jezijo na slovensko državo 0z- vlado, ker noče zaščititi domačega !rga, podobno kot to počno sosedje- Potrošniki Daninih in uvoženih (brezalkoholnih pijač pa si zavoljo tega sploh ne belijo las, če to jpome-*Jl> da lahko pridejo do cenejših izdelkov. Morda bo Dana lažje dopovedala svoje zagate predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, ki ga vabijo £ otvoritvi novih strojev za izdelavo Pet” embalaže in polnilne linije. IZ NKŠIH OBČIN r.T-JTVI IZ NkŠIH OBČIN SEMIČ PRAZNUJE SEMIČ - Danes je v spomin na bitko na Gornjih Lazah, v kateri je padla 1. belokranjska četa, praznik semiške krajevne skupnosti. Praznovali pa ga bodo v soboto, 30. oktobra, in sicer bo ob 15. uri v hotelu Smuk okrogla miza o lokalni samoupravi, na kateri bo sodeloval tudi svetnik v državnem svetu dr. Dušan Plut. Ob 18. uri bo v kulturnem domu nastop folklorne skupine “Semiška ohcet”, po prireditvi pa v hotelu Smuk otvoritev razstave ročnih del članov semiškega društva upokojencev. Vabljeni! JURSKI PARK METLIKA, ČRNOMELJ - V metliškem in črnomaljskem kinoma-tografu sta od 27. do 31. oktobra na ogled največja hita v svetovni filmski produkciji: Jurski park in Nespodobno povabilo. OGLED “NETOPIRJA” ČRNOMELJ - Glasbena mladina Bele krajine je prejšnjo sredo, 20. oktobra, organizirala svojo prvo glasbeno mladinsko potovalno akcijo z 11 avtobusi, in sicer so si dijaki Srednje ekonomske šole iz Novega mesta ogledali predstavo Straussovega “Netopirja” v ljubljanski Operi. NI BILO RES TAKO Glede zapisa v “Sprehodu po Metliki” o tem, kako so v Belokranjskem muzeju v Metliki prepovedali snemanje Henčku Burkatu, so s televizijske postaje Kanal A sporočili, da so bili objavljeni neresnični podatki. Kot pravi Natalija Gorščak iz službe za stike z javnostmi, direktor Belokranjskega muzeja v začetku res ni dovolil snemanja, kasneje, po pogovoru z g. Hrenom, pa je snemanje prijazno odobril. Na Kanalu A ne želijo, da bi bil “zaznamovan” človek, ki jim je prijazno priskočil na pomoč. Silvester Kramarič V4 Arniko” po pomoč ČRNOMELJ - Podjetje Sivi-ales je sredi oktobra v pritličju enega od stanovanjskih blokov v Ulici 21. oktobra odprlo zeliščno lekarno “Arnika”. Kot je povedal lastnik Silvester Kramarič, so prišli na to misel potem, ko so ugotovili, da Črnomelj, za razliko od drugih večjih mest, nima tovrstne lekarne. Za sedaj je “Arnika” celo edina v vsej Beli krajini. “Medtem ko prihajajo v običajno lekarno ljudje v glavnem z recepti, je naša želja, da bi prišli k nam s težavami, ki jim jih bomo poskušali odpraviti. Zato imamo zaposleno tudi farmacevtko, ki bo lahko strokovno svetovala,” pravi Kramarič. V “Arniki” so že spoznali, da je zanimanje za zdravilna zelišča in zdravljenje z njimi vse večje, zato bodo prav temu dali največji poudarek. “Ne nazadnje je, gledano dolgoročno, zdravljenje z domačimi zdravili ali pomožnimi zdravilnimi sredstvi, kakor jim pravijo, tudi veliko boljše,” meni Kramarič. Poleg različnih zdravil in čajev iz zelišč je pri njih moč dobiti tudi posamezna zelišča, tako da si tisti, ki so tega bolj vešči, lahko sami pripravijo pripravke. “ M.B.-J. E Nadaljevanje zgodbe o jan kači V Črnomlju obudili misel na novo avtobusno postajo - Bo stala pri obrtnem ali gasilskem domu? - Prednosti in slabosti - Kaj pa obvoznica skozi stanovanjsko naselje? ČRNOMEIJ - Razprave in ugibanja o tem, kje naj bi stala črnomaljska avtobusna postaja, se vlečejo kot zgodba o jari kači. Zadnja javna obravnava o osnutku zazidalnega načrta zanjo je bila konec maja 1991. Vendar je bilo na postajo, ki naj bi bila ob obvozni cesti, ki bi potekala od Ulice 21. oktobra mimo doma obrtnikov, jurjavanjske drage in železniške postaje, več pripomb. Občani so zatrjevali, da obvoznica skozi stanovanjsko naselje Čardak in jurjevanjsko drago ni primerna. V osnutek zazidalnega načrta so pozabili vrisati hišo, ki stoji prav na izvozu s postaje, a tudi sicer so bili bližnji stanovalci prepričani, da jih bosta smrad in strup preveč motila, med- tem ko bo postaja preveč grobo posegla na njihova zemljišča. Zato so predlagali, naj odgovorni še enkrat razmislijo o poteku obvoznice, ki bi se morala izogniti mestu, šele nato pa tudi o lokaciji postaje. Ob tem so predlagali nov prostor za postajo za staro bencinsko črpalko, med gasil- ti« - -V postopek bi trajal vsaj pol leta, kar pa je v primerjavi s tem, koliko časa Črnomaljci že čakajo na postajo malo. M. BEZEK-JAKŠE JUTRI OTVORITEV AVTOBUSNE POSTAJE METLIKA - V petek, 29. oktobra, bo ob 16. uri slavnostna otvoritev metliške avtobusne postaje, na kateri se bo zvrstilo več govornikov: Jože Matekovič, predsednik občinskega izvršnega sveta, Franc Panjan, direktor Begrada, ki je postajo gradil, projektant Vladimir Koželj in morda še kdo. V kulturnem programu bodo nastopili oktet Vitis, učenci metliške osnovne šole in mestna godba na pihala. Hkrati bodo predstavili tudi idejno zasnovo za drugačno podobo stolpa bližnjega gasilskega doma. Vabljeni torej na otvoritev težko pričakovane avtobusne postaje! O PRAVICAH TUJCEV - Predsednik območne organizacije svobodnih sindikatov Bele krajine Jožef Kočevar (levo) ter predsednik sindikata za karlovško županijo Vitomir Begovič sta pojasnila zahteve obeh sindikatov pri uresničevanju pravic tujih delavcev, zlasti dnevnih migrantov. Begovič je menil, da bi morali specifično življenje ob meji upoštevati tudi pri zaposlovanju. (Foto: M.B.-J.) Polovica tujcev ostala brez dela Belokranjski in karlovški sindikat o zaposlovanju tujih delavcev - Apel na vodstvi, ministrstva in sindikata obeh držav - Ob izgubi dela vsaj izplačilo odpravnine METLIKA - Pretekli teden sta se v Metliki sestali vodstvi sindikalnih organizacij karlovške in belokranjske regije. Največjo pozornost so posvetili delu sindikata pri zaščiti pravic tujcev, ki so dnevni migranti glede na zakon o zaposlovanju tujcev. Organizaciji sta sporazum o medsebojnem sodelovanju podpisali pred natanko letom dni. Tako slovenski kot hrvaški sindikalni delavci so se strinjali, da kas-nijo s sprejemom izvedbenih predpisov, ki slonijo na meddržavnih sporazumih med Slovenijo in Hrvaško. Zato so apelirali na ustrezna ministrstva in vladi obeh držav, naj čim prej sprejmejo meddržavne sporazume, zasnovane na mednarodnih konvencijah ter s tem začnejo reševati neugoden položaj tujcev na obmejnih območjih obeh držav, ki so dnevni migranti. Delegaciji sta se tudi zavezali, da bosta dali pobudo za spremembo tako slovenskega kot hrvaškega zakona o zaposlovanju tuj-cev-dnevnih migrantov, ki naj bi bil v skladu z zahodnoevropskimi standardi. Pomeni, da bi morali tem de- lavcem ob izgubi dela obvezno izplačati odpravnino ter omogočiti lažji način pridobivanja delovnih dovoljenj. V preteklem letu so v Beli krajini izdali 1.340 začasnih delovnih dovoljenj za tuje delavce. Letos so v črnomaljski občini zaprosili za podaljšanje 260 viz, 159 jih je bilo rešenih pozitivno, 45 negativno, o-stale še rešujejo. V metliški občini so zaprosili za podaljšanje 708 delovnih dovoljenj, od tega je bilo pozitivno rešenih 571, negativno 27 vlog, ostale še rešujejo. Kot sta ocenila oba sindikata, bo v tem in prihodnjem mesecu v Beli krajini izgubila delo približno polovica hrvaških delavcev. Ker pa so delodajalci pri odpuščanju delavcev imeli pred očmi predvsem racionalizacijo proizvodnje, v sindikatih menijo, da ni pričakovati večjih zaposlitev na izpraznjena delovna mesta. Približno sto tujcev je ostalo v Beli krajini brez dela kot presežni delavci in so torej dobili odpravnine, za ostale pa si v sindikatih prav tako prizadevajo, da bi dobili solidarno odpravnino v višini ene do treh povprečnih plač v Sloveniji. Sicer pa si bosta območni sindikalni organizaciji skupaj prizadevali čim bolj pravočasno in celovito obveščati tuje delavce ter jim nuditi strokovno in pravno pomoč pri zaščiti njihovih pravic. Hkrati bosta poslali poziv vodstvoma republiških sindikalnih organizacij v obeh državah, naj čimprej skupaj rešita vprašanja, ki sedaj najbolj prizadenejo članstvo. M. BEZEK-JAKŠE skim domom in železniško postajo. Zato sta sedaj pripravljeni obe možnosti, torej avtobusna postaja pri domu obrtnikov in gasilskem domu. Pri tem bi lahko obvoznica potekala po isti trasi, in sicer tako, da bi se čim bolj izognila jurjevanjski dragi. Vsaka lokacija pa ima nekaj prednosti in slabosti. Prednosti postaje pri obrtnem domu so, da je bližje mestnemu ' središču in ima boljšo peš in prometno dostopnost, prednosti lokacije pri gasilskem domu pa, da ima več prostora, manjši vpliv na okoliške hiše, a tudi parkirišča je moč urediti bližje postaje. Skupni slabosti obeh sta, da na njih ne bo prostora za parkiranje avtobusov ter da jih ne bo moč razširiti. Da ne bo pomote: postajo pri gasilskem domu bi sicer lahko povečali, a bi morali prej porušiti hišo in bencinski servis. Ob tuhtanju, za katero od obeh možnosti bi se odločil, je občinski izvršni svet sprejel tretjo: da obe rešitvi predstavijo javnosti, dobijo njeno mnenje in stališča lastnikov zemljišč, ki mejijo na bodočo postajo, ter se tako lažje odločijo za možnost, ki bi bila ugodnejša. Ta POSLOVNA SOLA ČRNOMELJ - V tukajšnjem Zavodu za izobraževanje in kulturo (Zik) je bil včeraj vpis v drugi višješolski izobraževalni program. Ob Višji upravni šoli, s katero so v Ziku pričeli lani, so tokrat začeli vpisovati v poslovno šolo (bussines school), torej v višješolski program Ekonomske fakultete iz Ljubljane, v katerega se lahko vpišejo vsi kandidati s končano štiriletno srednjo šolo katere koli smeri. Izobraževanje ob delu traja tri leta, po končanem šolanju pa dobijo diplomanti naziv ekonomist zunanjetrgovinsko-komercialne, finančno-računovodske ali poslovno-informacijske smeri. Celotno izobraževanje bo predvsem ob koncu tedna potekalo v Črnomlju, strokovno pa ga bodo vodili profesorji Ekonomske fakultete iz Ljubljane. Zanimanje za to šolanje je izredno veliko, saj seje vpisalo več kot 70 kandidatov. Vpis je še vedno mogoč in sicer na Ziku vsak dan od 8. do 21. OTVORITEV SPOMINSKE PLOŠČE V DOBRNIČU DOBRNIČ - Minulo nedeljo so bile v štirih krajih po Sloveniji slovesnosti ob postavitvi spominskih plošč žrtvam komunističnega nasilja, med drugim tudi v Dobrniču. Na spominskih ploščah v Dobrniču je zapisanih 174 imen. Mašo zadušnico in simbolni pokop je vodil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas. Na slavnostni otvoritvi pa je spregovoril tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki pa je potem med govorom Antona Drobniča (NSZ) slovesnost protestno zapustil. Romi ostajajo na obrobju družbe V trebanjski občini menijo, da bi morali zlasti veliko vlagati v predšolsko in šolsko vzgojo Romov, da bi ti čez čas znali sami bolje poskrbeti zase TREBNJE - Ronmv je v trebanjski občini 207, kar pomeni le dober odstotek prebivalstva. Navkljub temu je z romsko populacijo, ki je veliko mlajša v primerjavi z vse bolj starim prebivalstvom v občini, nadpovprečno veliko raznih skrbi in problemov. V največjem naselju Romov, na Hudejah, živi 109 Romov, glede na pripadnike svoje narodnosti v drugih krajih v tej občini, še v najbolj znosnih razmerah. Romi imajo tod elektriko in 10 priključkov iz vodovoda, medtem ko imajo v naseljih v Velikem Gabru in na Mali Loki le po en vodovodni priključek. Na Mali Loki si že nekaj časa sami pridelujejo hrano, kar sicer še zdaleč ne zadošča v celoti za kritje njihovih potreb, na Hudejah pa bodo vendarle skušali Romom zagotoviti zemljo, ki bi jo sami obdelovali. Tako bi se vsaj nekoliko oddahnili kmetje oz. domačini, ki se najbolj jezijo na Rome, ker jim kradejo in uničujejo pridelke na poljih in neusmiljeno sekajo gozdove. Se nedavno je bilo nabiranje zelišč in odpadnih surovin za Rome eden najpomembnejših virov zaslužka. Dva Roma se tudi letos poklicno ukvarjata s tem poslom in si tako plačujeta tudi pokojninsko zavarovanje. Romi pa zatrjujejo, da se s tem delom ne da več preživeti, ker ni urejen odkup, pa tudi ni zelišč. Tako postajajo družbene pomoči pri Romih eden najbolj zanesljivih virov za preživljanje. Večina Romov prejema družbeno pomoč za otroke in je pozimi uveljavila denarni dodatek po zakonu o socialnem skrbstvu. Kot pravijo na Centru za socialno delo v Trebnjem, so bila (razen redkih izjem) vsa izplačila v funkcionalni obliki: za preživljanje, za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, za opravljanje vozniškega izpita in podobno. Brezposelni Romi že kar dobro poznajo in uveljavljajo svoje pravice, tudi pravico do nadomestila za porodniški dopust. Sicer pa zaposlitev zagotavlja preživljanje dvema družinama, medtem ko so javna dela Rome nekako obšla. Čeprav si v osnovnih šolah prizadevajo z izobraževanjem učiteljev, z organizacijo diferenciranega pouka in podobnim vključevati Rome v osnovno šolo, sta redno šolo obiskovala v Velikem Gabru le dva otroka, v Trebnjem pa pet, medtem ko so bili v mati šoli štirje romski otroci iz naselja Mala Loka. Precej bolj spod- • Na kngevni ravni ni stalne koordinacije za bo(jše sožitje med Romi in ostalim prebivalstvom, je pa taka koordinacija za socializacijo Romov pri trebaiijskem občinskem izvršnem svetu. Ta koordinacijski odbor in tukiijšpji center za socialno delo pa ugotavljata, da bi bila potrebna podobna koordinacija na državni ravni, saj občine, Kjer živijo Romi, sume ne zmorejo vseh bremen, niti niso pristojne odločati o vsem. Urad za narodnosti še zmeraj ni izpolnil obljube, da bo pomagal pri sistemskem reševanju lokacij za Rome. budni so rezultati pri dodatnih oblikah usposabljanja Romov za višjo kakovost življenja. P. P. “Dana”prodala vodko Rusom Nerazumljivi prometni davki - Novi stroji v mirenski Dani za izdelavo “pet” embalaže MIRNA - “Domači trg bi morali zaščititi pred tujimi proizvajalci. Ne zahtevamo nič več ali boljše rešitve, kot so tiste, ki jih poznajo naši konkurenti v sosednjih državah. Zdaj je carina na repromate-rial večja kot na končni izdelek. V Rusijo bi lahko izvozili veliko vodke, vprašanje pa je, če bo kaj iz tega, ker država hoče imeti 20 odst. prometnega davka. Tudi v poslovnem združenju prehrane Slovenije opozarjamo, da je nesmiselno, da je vino obdavčeno enako kot mineralna voda (10-odstotno), pivo enako (20-odst.) kot osvežilne pijače, za vse močne alkoholne pijače je prometni davek 80 odsot., itd. Ukinili so nam izvozne spodbude, zato bi še toliko bolj utemeljeno pričakovali, da bo država znižala nekatere prometne davke,” pravi direktor mirenske Dane, Božidar Pernarčič. “Dana” je pred dobrim mesecem prišla na trg z novo gazirano osvežilno brezalkoholno pijačo “River”. V poldrugi liter velike steklenice “pet” (gre za poliestrsko embalažo) na novi polnilni liniji “River” polnijo šest okusov te pijače, medtem ko proizvodnja v 0,33-litrske stekleničke še ni stekla. V okolju prijazni embalaži Božidar Pernarčič “pet” polnijo tudi 12 okusov že uveljavljenega sadnega sirupa Pika. Za italijanski stroj tvrdke Sipa, ki popolnoma avtomatizirano izdeluje omenjene steklenice iz uvoženega granulata, ker pri nas pač zaenkrat tega še ne izdelujejo, so odšteli 1,4 milijona mark. Za temeljito obnovo tovarniške hale in novo avtomatsko polnilnico so skupaj vložili blizu 3 milijone mark. Računajo, da se jim bo naložba povrnila v 4 do 5 letih, saj so manjši transportni stroški, saj j% “pet” embalaža mnogo lažja od poprejšnjih steklenic, ni nevšeč-nega kala, ki nastaja ob razbitju “klasičnih” steklenic - iz stekla. P. P. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ul Zeleni so “pogoreli” v Kužlju Domačini niso podprli pobude zelenih, naj bi prekinili s posodabljanjem kolovoza ob Kolpi - Vrstili so se ostri besedni dvoboji, do pretepa pa le ni prišlo KUŽELJ - Zeleni-ekološko socialna stranka Slovenije so 22. oktobra sklicali v Kužlju sestanek, na katerem so zahtevali prekinitev del pri posodabljanju nekdanjega kolovoza ob Kolpi iz smeri Petrina do Kužlja. Njihov predsednik dr. Dušan Plut in njegovi sodelavci so sicer poudarjali, da so za cestno povezavo tega območja s Slovenijo po slovenski strani Kolpe, vendar bi radi ohranili kar največ rodovitne zemlje. Zavzel se je za bolj sprejemljivo cesto za ljudi in naravo, ki bi bila bolj oddaljena od Kolpe. Poudaril je, da ve, kaj je prav, ker “je delal doktorat iz Koupe”, in da mora Slovenija imeti denar za ekološko sprejemljivo cesto. To njegovo pobudo sta podpirala le dva ali morda trije domačini. Ostali, domačini pa so poudarjali, da ni prav, če se v republiki zavzemajo za gradnjo 6 m širokih kolesarskih stez, ob Kolpi pa ne bi smela biti niti 3,5 m široka cesta oz. posodobljen nekdanji kolovz, po katerem so pred desetletji vozili ne le seno in druge kmetijske pridelke, ampak tudi v mline in žage in iz njih. Skritizirali so “višinsko varianto” obkolpske ceste, saj bi onesnažila vodne izvire, iz katerih se v suši oskrbujejo z vodo naselja ob Kolpi. Niso se strinjali, da bi še naprej čakali na študije novih inačic. Ker v treh letih strokovnjaki niso nič poš-tudirali, so se domačini sami odločili, da si bodo uredili pot ob Kolpi po slovenskem obrežju do doma, saj mo- li. Izrečenih je bilo še mnogo resnic, kot o lažnih fotografijah na TV, o varovanju vikendov in ne narave itd. Končno so na pobudo enega izmed domačinov glasovali, kdo je za nadaljevanje sedanje gradnje (dvignile so se skoraj vse roke), kdo je proti nadaljevanju gradnje oz. se glasovanja vzdrži (dvignila se ni nobena roka). J. PRIMC • ŠTUPORAMO PREK VODE -Magistralna cesta Brod na Kolpi je bila minuli petek na več mestih poplavljena, najhuje pa je bilo pri Kužlju, kjer je bilo na cesti dober meter vode iz narasle Kolpe. Nekateri Osilničanje pa so kljub temu prišli na zborovanje zelenih v Kužlju, in sicer tako, da so pustili avtomobile pred poplavljenim delom ceste in vodo prekoračili v visokih ribiških škornjih ali pa hlačah. Tiste, ki take ribiške opreme niso imeli, so ostali prenesli na hrbtih (štuporamo). rajo zdaj voziti prek hrvaškega ozemlja, kjer so izpostavljeni tudi neupravičenim kaznim za prometne prekrške in drugim maltretiranjem. •* 4 * * Strinjajo se tudi z drugimi strokovnimi rešitvami, pa čeprav bo kdo tu zgradil po svoji zamisli magistralno cesto ali avtocesto, in takrat bodo cesto, ki jo zdaj gradijo, razbremeni- 0 podobi lokalne samouprave naj odločijo ljudje Predsednik SLS Marjan Podobnik v Sevnici PODVRH - “Pri lokalni samoupravi ne bo splošnih rešitev, vsekakor pa se bodo morali ljudje na referendumu odločiti o tem, kakšno občino oz. lokalno samoupravo hočejo. V državnem zboru bomo vztrajali, daje to odločitev ljudi, res pa je, da doslej iz Ljubljane niti iz državnega zbora niti od vlade ni prišlo v občine še nič uporabnega. Potrebno je, da preprečimo globalno centralizacijo in nadaljnje praznjenje podeželja,” je poudaril predsednik Slovenske ljudske stranke in poslanec državnega zbora Marjan Podobnik ob koncu ponedeljkovega obiska v sevniški občini. Podobnik in glavni tajnik SLS Franc Feltrih sta si v spremstvu predstavnikov sevniške podružnice SLS ogledala Steklarstvo Mlakar v Boštanju. Gostje so se lahko prepričali, kako je ta sodobna obratovalnica med zadnjo poplavo spet doživela škodo, saj so imeli Mlakarjevi zaradi narasle podtalnice v prostorih okrog 30 cm vode visoko. Med katastrofalno poplavo novembra 1990 pa je bila pod vodo vsa obrtna cona v Boštanju. Zato se zdi podjetnikom, obrtnikom, ki dajejo kruh 100 zaposlenim, in prebivalcem tega dela Boštanja toliko bolj nerazumljivo, da oblast, država doslej še ni zaščitila ljudi. Podobnikje obljubil, da bo poskrbel v Ljubljani, da se bo Jazbinškovo ministrstvo zdramilo ob upravičenih zahtevah Boš-tanjčanov in sevniške občine, • Delegacija SLS z Marjanom Podobnikom na čelu je zatem obiskala še kmetijo Lončarjevih na Marofu in zaključila pogovore v večernih urah v vinotoču kmetije Klenovšek v Podvrhu. ZBOR V KUŽLJU - Sklicali so ga zeleni, da bi preprečili nadaljevanje posodabljanja obkolpskega kolovoza. Pa se je za sklicatelje končalo slabo. Na fotografiji: z zbora v Kužlju minuli petek. (Foto: J. Primc) Nadaljevanje kot v kriminalki Zeleni ujetniki - Prepoved nadaljevanja del - Podpora demokratov in vseh drugih strank gradnji poti ob Kolpi Darilo iz Nemčije Ernst Saland iz Oer-Erkenschwicka daroval prek 13.000 DEM KOČEVJE - Znani dobrotnik Kočevske in pobudnik akcije za tesno sodelovanje občine Kočevje z nemško občino Oer-Erk-enschvvick, Ernst Saland, je 21. oktobra zvečer pripotoval v Kočevje, kjer je na sprejemu, na katerem so sodelovali najvišji predstavniki kočevske občinske skupščine, Rdečega križa in še nekaterih organizacij, podaril Občinski organizaciji RK Kočevje 13.121,15 DEM. Ernst Saland, ki je vodja poslanske skupine in predsednik socialistične stranke, je pred kratkim dobil za svoje delo visoko nemško odlikovanje, red za zasluge 1. razreda, ki so ga doslej prejeli le trije. Ob taki priložnosti je običaj, da prijatelji podarijo odlikovancu praktična darila, E. Saland pa je izrazil željo, naj bi naredili izjemo in raje zbrali denar, ki ga bo daroval kočevskemu Rdečemu križu kot prispevek za begunce. Doslej je bil pobudnik že dveh podobnih akcij, ko so nemški darovalci v oblačilih in hrani prispevali za kočevski RK in begunce, a je bilo pri zadnji pošiljki nekaj zapletov s carino (o čemer smo poročali), zato se je zdaj odločil za denarni prispevek. J. PRIMC 40-letnica vrtca Ribniški vrtec bo s prireditvami počastil jubilej RIBNICA - Jutri, 29. oktobra, bo v ribniškem vrtcu jubilejno srečanje otrok, staršev, vzgojiteljev, zunanjih sodelavcev in drugih. Na njem se bodo predstavili varovanci s petjem, otroško parado in drugimi presenečenji. To bo glavna prireditev ob 40-letnici vrtca. Sicer pa so se jubilejne prireditve začele z ustvaijalnimi delavnicami že 4. oktobra in takrat - od 4. do 8. oktobra - je bila tudi razstava izdelkov otrok in vzgojiteljic v galeriji v Mik-lovi hiši, kjer so bile tiste dni tudi omenjene delavnice. Ravnateljica vrtca Andreja Hojč je povedala, daje bila razstava zelo lepo obiskana. Jubilejne dejavnosti vrtca se bodo nadaljevale tudi v novembru z več predstavami za otroke. V eni bodo nastopili otroci, ki bodo tudi režiseiji, scenaristi itd., izdelali pa so tudi vse potrebne pripomočke za predstavo. Prireditve bodo nato trajale še ves “veseli december”. Izdali bodo tudi jubilejno glasilo malih šolarjev “Zajček”. J. P. POMOČ POBRATENIH KOČEVJE - Pred kratkim je Občinski odbor Rdečega križa Kočevje prejel iz pobratene občine Dolina pri Trstu v Italijipošiljko (en kombi) rabljenih oblačil za begunce. Uporabna oblačila so beguncem že razdelili. Zvedeli smo tudi, daje Občinski odbor RK Kočevje prejel iz te občine že nekaj pošiljk pomoči, v katerih je bila daleč najboljša hrana, celo boljša kot iz Avstrije in Nemčije. PETRINA, GRIVAC - Na zborovanju v Kužlju “povoženi” zeleni so se hitro zbrali, odšli mimo vseh tabel, ki prepovedujejo dostop na gradbišče ceste pri Grivcu, in ko so gradbišče delavci zapirali, so zeleni z nekaterimi gosti (skupaj so bili 4 osebni avtomobili) ostali dobri dve uri ujeti, dokler jih niso rešili policisti. To seje dogajalo v petek zvečer. KOČEVJE - Še tisto noč po porazu ob Kolpi so zeleni krenili v odločno protiofenzivo, saj je že v soboto zjutraj prispela po telefaksu občinski skupščini Kočevje odločba ministrstva za okolje in prostor, da je razveljavljena odločba, ki dovoljuje vzdrževalna dela na cesti ob Kolpi, da zoper to odločbo ni pritožbe po upravni poti, ampak le tožba pri Vrhovnem sodišču RS v roku 30 dni. OSILNICA - V Osilnici je bil v soboto dopoldne sestanek, ki gaje sklical občinski odbor demokratske stranke, udeležila pa sta se ga tudi predstavnika vodstva te stranke in poslanca državnega zbora Tone Peršak in Igor Omerza. Na njem so se tudi predstavniki drugih občinskih in krajevnih strank pa še oba poslanca zavzeli za cestno povezavo 26 vasi na tem območju s Slovenijo, saj bi prišlo gotovo do večje ekološke škode, če bi morali zaradi morebitnih zaostritev odnosov s Hrvaško na hitro zgraditi cesto in povezati te kraje s Slovenijo. Tako stališče so zavzeli, kljub temu da so vedeli za novo odločitev minis- trstva za okolje, v zakonitost katere so tudi podvomili. Tako zapletov okoli te ceste gotovo še ni konec. Večina ljudi je ogorčena • ZADNJA VEST - V ponedeljek, 25. oktobra, popoldne so na seji občinskega izvršnega sveta sklenili, naj se dela na obkolpski prometnici nadaljujejo v skladu z občinsko odločbo, sc pravi v širini kolovoza 3,5 m, in da skličejo v najkrajšem času v Kužlju tiskovno konferenco in razgovor novinarjev s krajani, in sicer o prometni povezavi teh krajev s Slovenijo. in se sprašuje skupaj s predsednikom KS Osilnica Stankom Nikoličem, kdo daje pravico zelenim, da ravnajo tako togo in nepopustljivo. J. PRIMC TAKEGA DARILA PA ŠE NE - Občinskemu odboru RK Kočevje je podaril nemški politik Ernst Saland prek 13.000 DEM. Na fotografiji: med izmenjavo denarja in dokumentov o darilu, g. Saland pa je prejel tudi posebno priznanje kočevskega RK. Na fotografiji od leve proti desni: predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, darovalec g. Ernst Saland, Stanka Žagar, ki opravlja dolžnost predsednice OO RK Kočevje, in tajnica OO RK Kočevje Jožica Klarič. (Foto: J. Primc) So gozdaiji snedli svoje obljube? Na Žagi delavci zahtevajo revizijo lastninjenja - Pod pritiskom GG Brežice, da bodo ostali brez surovin, glasovali na referendumu - Zdaj lesa ne dobijo več KAJ Z OPREMO? KOČEVJE - Še bolj prizadevno se bo občinski izvršni svet seznanjal s stanjem v Opremi, d.o., Kočevje, preučiti pa je potrebno, če je za Opremo najboljša rešitev stečaj. To je sklep občinskega izvršnega sveta na seji minuli ponedeljek, ko so razpravljali tudi o Opremi. Med razpravo so bila izražena tudi povsem različna stališča, kot: da se v položaj Opreme ni treba vtikati, da je Opremi in njenim zaposlenim treba pomagati, kolikor je največ možno. SEVNICA - “Obljubljali so nam nemoteno zagotavljanje hlodovine za nadaljnjo proizvodnjo in pomoč pri tehnološki posodobitvi Žage. Prisilili so nas v združitev, ker so bili monopolisti tistega časa, tuje naš edini dobavitelj hlodovine. Gozdnemu gospodarstvu Brežice z več kot 500 zaposlenimi je v slabih dveh letih prestrukturiranja uspelo večino premoženja prenesti v svoj tozd, spraviti na cesto polovico zaposlenih in zagotoviti lepe plače za vodilne delavce. Ugotovili smo, da sta nas GG Brežice in TOK Gozdarstvo Sevnica, ki si danes lastita premoženje delavcev sevniške Žage, prevarala in oškodovala.” NAGRADE LISCE STOTNIJI JUBILANTOV SEVNICA - Delavski svet sevniške Lisce je sklenil, da bodo letos 100 delavcem razdelili za okroglih 2,2 milijona tolarjev jubilejnih nagrad. Za 10 let neprekinjene delovne dobe bo 12 delavcev dobilo plakete, za 20 let bo 54 delavcev Lisce poleg plakete dobilo zlat obesek, za 30 let dela pa bo prejelo 34 delavcev še grafiko in kristalno vazo. Plakete in nagrade bodo v Lisci podelili na tradicionalnem sprejemu jubilantov, ki bo v soboto, 27. novembra. Tako razgrinjajo svoje razočaranje in ogorčenje delavci 52-članskega kolektiva sevniškega podjetja za predelavo in promet z lesom Žaga, d.o.o.; s svojimi zagatami in kronologijo zadnjih dogodkov so po zboru delavcev 4. oktobra seznanili med drugim tudi predsednika slovenske vlade. Za zdaj niso dobili še nobenega odgovora. Delavci zahtevajo revizijo lastninjenja in prodaje Žage brez vednosti zaposlenih ter prepovedujejo sleherno vmešavanje GG Brežice in GG TOK Gozdarstvo Sevnica v odločanje o nadaljnji usodi Žage do izvedbe in zaključka revizijskega postopka. Delavci Žage so se od L oktobra 1973 odpovedovali zaslužku, ko so ustvarjali in investirali v lupilno linijo, decimirnico in drugo. Gozdarjem zlasti zamerijo, ker se zdaj skrivajo pod krinko, češ da so si sami skrojili usodo 9. januarja 1990 z referendumom o združitvi v GG Brečice, tozd Gozdarstvo Brežice. Ernest Šumej, eden najstarejših delavcev Žage, kjer je zaposlen že 21 let, se spominja groženj bivšega glavnega direktorja GG Brežice na zboru delavcev leta 1989, da ne bo hlodovine, če se ne bo poslovil takratni direktor Žage Vu-kašin Marčetič in če delavci ne bodo podprli referenduma v GG. Šumej in predsednik sindikata žage Albin Kolman pravita, da ima sedanji direktor Žage inž. Slavko Zakšek vso podporo. Delavci sevniške Žage so prepričani, da so se vodilni delavci GG Brežice, ko so v začetku 1991 iskali izhod iz težav GG, odločili ustanoviti novo podjetje Žaga, d.o.o., da bi se izognili reševanju presežnih delavcev na Žagi. Edini namen gozdaijev naj bi bil po prepričanju kolektiva Žage, da bi obdržali premoženje. GG Brežice želi imeti seveda še sedaj glavno besedo pri odločanju o dobičku, ni pa imelo nobenega posluha za težave, ki pestijo Žago že od ustanovitve. Nadalje na Žagi očitajo gozdarjem, da so si prilastili pravico preimenovati upravni odbor podjetja, v katerem imajo, podobno kot v skupščini, večino delavci TOK Gozdarstvo. Tudi predsednika prihajata iz tega kolektiva. Predsednik UO je Dušan Perko, skupščine pa Ludvik Grilc. Upravni odbor je narekoval vodstvu Žage, kako naj gospodari. Taisti upravni odbor je sklenil, naj vodstvo Žage naredi sanacijski program, da bi reprogramirali izgube, ki se vlečejo zadnji dve leti. In ko je 18. avgusta vodstvo prišlo s tem na plan, je GG TOK Gozdarstvo 1. septembra pripravilo svoj reprogram obveznosti Žage. Pri tem so upoštevali tudi obresti (teh je že za okrog 9 milijonov tolarjev), Čeravno je upravni odbor sklenil, da se obresti ne obračunavajo, pripovedujeta direktor Žage Zakšek in računovodkinja Marina Božič, kije tudi v upravnem odboru. PAVEL PERC Slavko Zakšek Marina Božič Ernest Šumej (Drobne iz Kočevja KIDRIČEVI ŠE TA TEDEN KABELSKA TV - Od Franca Dolinarja, predstavnika podjetja LINK Ljubljana, kije izvajalec del za napeljavo kabelske televizije po Kočevju, smo zvedeli, da bo še ta teden priključena na kabelsko Kidričeva ulica, nato pa predvidoma v mesecu dni Ulica heroja Marinclja in Tesarska, do konca leta pa še ostali naročniki, ki so predvideni za priključek v prvi fazi. PATER V RIMU - Kočevski pater Rafko Ropret je odpotoval v Rim, kjer bo teden dni na duhovnih vajah, teden dni pa bo obiskoval sobrate. URADNE URE POSLANCA -Poslanec državnega zbora za občini Kočevje in Ribnico Benjamin Henigman bo poslej vsak drugi ponedeljek v mesecu uradoval v Kočevju. Stranke bo sprejemal med 7. in 9. uro v pisarni predsednika občinske skupščine Kočevje. Interesenti za srečanje s poslancem lahko zvedo ostale podrobnosti v tajništvu občinske skupščine Kočevje ali po telefonu 851-130. UREJAJO NOVO OTROŠKO IGRIŠČE - Na zelenici med Šeškovo in Kidričevo ulico urejajo novo otroško igrišče, na katerem je še pred dokončno izgradnjo precejšen promet. Podnevi so tu otroci s starši, ponoči - predvsem ob vikendih - pa tudi nekoliko večji otroci, ki jim nemirni ali alkoholni ali pa morda celo mamilarski duh ne da spati. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Pravijo, da cesta od Žimaric do Zadnikov ni prevozna. - Lažejo. Je prevozna, a samo za helikopterje! Sodraška mreža NEPREVOZNA CESTA - Cesta od Žimaric do Zadnikov, ki je dolga okoli 2 km, je po vsakem večjem deževju neprevozna in taka je tudi zdaj. Običajno jo popravijo tik pred novim večjim deževjem, kar pomeni, da je skoraj neprestano neprevozna, pa čeprav je to obvozna cesta v primeru izrednih razmer. Do Zadnikov se zdaj pride le prek Gregorije. POZABLJENE KADICE - Kadi-ce so bile nekdaj zelo priljubljena izletniška točka. Domačini pravijo, da zdaj izletniki ne prihajajo, oz. le poredkoma, predvsem pa jih enkrat na leto obiščejo šolarji. SAMO DOMAČINI SO VEDELI - Šele zdaj smo zvedeli, da se je na Boncarskem klancu pred leti prevrnil vojaški avto in ubilo se je več vojakov takratne JLA. To nesrečo so uspešno prikrivali, saj so o njej nekaj vedeli le domačini. Morda so tudi zaradi nje naredili tu blizu boljšo ces- ( Sevniški paberki SMETI IN MAFIJA - Oglasil se nam je “strankarski veljak” iz Boštanja, kot smo, sicer brez imena in priimka, v prejšnji številki v tejle rubriki poimenovali Boštanjčana, ki noče plačevati smeti. Franc Pernov-šek iz Boštanja 111, predsednik sev-niških narodnih demokratov, je dokazal, da ni plačal smeti (gre za 1200 tolarjev) le za zadnje trimesečje, svojo odločitev pa je pojasnil vodstvu KS Boštanj. Predlagal je, da bi vodarino in smeti plačeval s položnico, smeti pa bi plačal tudi tokrat, če bi mu KS sporočila vsaj številko žiro računa. Pernovšek meni, da bi se večina Bo-štanjčanov odločila za tak, po njegovem mnenju, cenejši način plačevanja komunalnih storitev, če bi le med krajani tjnravili anketo. Po Pernov-škovih besedah je “boštanjski mafiji, krščanskim komunistom v interesu, da ostanejo stvari neurejene,” zato je o teh razmerah obvestil pristojne službe, začenši pri inšpekcijah. JEZIKI - Na pogovorih sevniških politikov in gospodarstvenikov z rusko delegacijo v salonu hotela Ajdovec je gospod Marčenko, vodja trgovinskega predstavništva Ruske fe-dracije, v Ljubljani prevajal iz ruščine v srbohrvaščino in obratno. Ob tem je bilo zanimivo poslušati, kako sevniški direktorji obvladajo srbščino oz. hrvaščino. Direktor Kopitarne Valentin Dvojmoč je srbščino “tolkel” še najbolj suvereno, direktorica Inpleta Marija Jazbec je nehote ali nevede še najbolj nihala med slovenščino in jezikom bivših bratskih narodov, Primož Krisper iz Jugotani-na pa seje lahko z gosti deloma sporazumeval celo v ruščini. Bo Krisper poslej sevniški predstavnik v Moskvi? IGRICE - Tisti, kijih neki lumpi iz Kopra po pošli obveščajo oz. čestitajo, kako neznansko srečo so imeli, da jim je “z neba” padlo 1000 mark, avto in dopust v tujini, naj ne nasedajo prevari. • Mi nismo in nikoli ne bomo normalna država. (Žakelj) • Za nas je ena sama pot: biti moramo povsod in v vsem nadpovprečni-(Žakelj) ( Krške novice PODOBNOST - V petek so se predstavniki dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin zbrali v Krškem, kjer so jim g. Rop and comp. predstavili sodobne pristope k spodbujanju razvoja razvojno šibkih regij. Prisotni so prisluhnili tudi primeru sodobnih evropskih pristopov k takim rečem. Za posvet v Krškem so si izbrali primer Irske, ki je menda še najbolj podoben in primerljiv s Slovenijo. Tudi s Krškim. Bombe na Irskem, bombe v Krškem - le da jih na irskem podtaknejo politični skrajneži, v Krškem pa davkoplačevalci. PRAZNIČNO - Kostanjevičani so praznovali svoj krajevni praznik. Ob tej priliki so pripravili več prireditev. Posebno pozornost so posvetili športu, in ker živijo takorekoč na vodi, je bil ta tesno povezan z njo. Razen tega, da so čolnarili po Krki, je bilo v soboto mogoče opaziti tudi otroke, ki so se s čolni prevažali po travnikih, in ribiče, ki so kot za stavo lovili po bližnjih njivah. Obilica dežja je Kostanjevici za krajevni praznik poplavila tudi pripravni prireditveni prostor nasproti šole. Če bi domačini to vedeli prej, bi si lahko omislili še kakšne igre na vodi. Tako pa se je z njimi poigrala narava. TRIKRAT ROP - Ko pride državni sekretar mag. Anton Rop v Krško, se domačinom takoj zabliska, da jih čakajo najmanj trije ropi: magister Rop, rop s certifikati in rop s centralizacijo oblasti in namišljenim sod-obnihm razvojem nerazvitih. Da gre za tatvino in ne rop dokazuje dejstvo, da je storilec (država) oborožen. Novo v Brežicah) NERODNO - Brežičani so bili kar malo v zadregi, kako ministru predstaviti gospoda Lukeža, nekdanjega direktorja nekdanje Tovarne prikolic Adria Caravan v Brežicah. V mrzlici so iskali primerne besede: “To pa je direktor nekdanje, sedanje... (?) To je direktor te hale!” Potem ko je obrat proti volji delavcev po čudnih pripetijah dobesedno izginil in je stroje odpeljalo matično podjetje, je sredi travnika ostala res samo prazna dvorana. In še zanjo se ne ve, čiga-vaje. RESNICA - Že drži, daje minister Tajnikar malce polaskal Brežičanom, ko je dejal, da je ravno njihovo gospodarstvo tista prava usmeritev. To je pa tudi vse, saj kaj prida koristi od tega občina nima. Država še naprej podpira zgolj tiste usmeritve v gospodarstvu, ki niso “prave”. OKROGLA - Okrogla je ta, daje bila v Brežicah okrogla miza. Kot prvo, gosti so sedeli za oglato mizo, ostali udeleženci pa v dvorani. Drugo, tudi sicer ni bilo sledu o okrogli mizi, ampak je šlo bolj za ministrovo predavanje. Njega to ni motilo. Očitno je navajen na podobne monologe. Pa tudi na to, da ga nihče ne posluša. POBRATENI - Če bo spet kdaj moderno povezovanje in bratenje mest, potem predlagamo, da skupaj stopita Novo mesto in Brežice. Povezuje ju najmanj ena stvar, in to je razdrapan most. Dolenjci svojega že popravljajo, Brežičanom pa doslej ni uspelo postaviti niti pravega znaka, ki bi voznike opozarjal na kraterje na cestišču. Ne glede na rahlo prednost Dolenjcev, je most vendarle stična točka. Lahko bi bila tudi resna osnova za dogovarjanje o povezovanju v skupni upravni okraj. IPB1 j IZ NKŠIH OBČIN I Milit IZ NKŠIH OBČIN Lli Otroci vedo preveč o nasilju Žal ga vse prevečkrat doživljajo tudi sami - Kako omejiti nasilje med in nad otroki? - Otroci so razpravo v svojem parlamentu v Krškem vzeli zares_ KRŠKO - Naša napoved, da bo otroški parlament v Krškem izzvenel bolj resno, kot deluje običajno prava skupščina, seje uresničila. Otroci sami, prišli so iz vseh osnovnih šol v občini, srednje šole in iz begunskega zbirnega centra, so si za letošnjo temo izbrali nasilje med in nad otroki. Otroški parlament je želel najvišje I predstavnike občine obvestiti o svojih razmišljanjih, svojih predlogih in I zahtevah. Srečanje, ki ga je v sodelovanju s krško občino pripravila j Občinska zveza prijateljev mladine, je usmerjala psihologinja Gordana Rostohar iz krškega Centra za social-I no delo. Otroci so veliko povedali in pred-| vsem opozorili na nekatere konkretne oblike nasilja, ki jih odrasli marsikdaj niti ne opazijo. Razmišljali so o nasilju med in nad otroki v šoli, na ulici, na televiziji in v družini. Pogovarjali so se o tem, kaj storiti, da bi bilo manj nasilja. Opozarjali so zlasti na slabe možnosti za preživljanje prostega časa in predlagali, da bi bile matere doma. Na to temo seje oglasil tudi republiški poslanec Branko Janc PLESALI IN PEKLI I BODO V LESKOVCU LESKOVEC PRI KRŠKEM - V I športni dvorani tukajšnje osnovne šole bo osrednja prireditev ob mesecu otroka v krški občini. Pod nazivom “Plešimo, pojmo in igrajmo se skupaj” bo potekala jutri vse od 16. pa do 21. ure. Občinska zveza prijateljev mladine in Društvo za plesno dejavnost iz Krškega vabita k obisku vse otroke (imajo prost vstop) in njihove starše. Na prireditvi se bo predstavilo prek 20 samostojnih izvajalcev iz Slovenije. Med domačimi izvajalci se bodo predstavili plesalci Društva za plesno dejavnost, plesni vrtec, športni razred, pevec in plesalec OŠ Krško Sebastijan Vodlan, pevec in kitarist OŠ Koprivnica Davorin Cerjak, citrarka s Senovega Jasmina Levičar in Ana Kerin, pevka iz Podbočja. V zanimivem popoldnevu, ki ga bosta povezovala glasbenika in animatorja Spidi in Gogi, se bodo zvrstili še: ansambel Vikend, Romana Kranjčan, Haidi Korošec, Sanja Mlinar zmagovalec Zlate harmonike Peter Šmid ter še nekateri drugi znani mladi talenti. V-A RIBE - Rajko Sluga iz Presladola "auicrava uredili ob domačiji ribnik in basoma tudi prijeten kraj za kakšno "tanjšo veselico, kot je povedal. Prepričan je, da bi ribe lahko prodal, saj so »ekuteri po njih že povprašali. Sluga 'Peni, da bi k njegovim prizadevanjem sodila tudi kakšna državna denarna Pomoč za spodbujanje turizma, obrti ah podobna. Medtem ko tega denarja z‘taj še nima, ima na voljo vsaj zadosti v°de, potrebne za ribnik. Na fotografi-,l: Rajko Sluga ob svojem ribniku. 'Foto: L. M.) Kakšen cestni vrvež Brežicam? Študija o prometu BREŽICE - Sedanjo prometno ureditev Brežic bo mogoče že čez nekaj let zamenjala drugačna. Brežičani bi se za to zamenjavo lahko odločili ob spoznanju, da jim avtomobili silijo preveč v vse pore mesta, k reorganizaciji prometa pa jih spodbuja tudi nedavno predstavljena študija o brežiškem prometu. Študijo so naredili svetovalci iz Ljubljane, ki so poglobljeno strokovno preučili promet že tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih. Prometni problemi, katerih rešitev nakazuje tudi omenjeno zajetno strokovno gradivo svetovalcev, so stalnica marsikje v Brežicah. Meščani doživljajo prometne težave sicer različno. Nekateri menijo, da je križišče pri pošti vzrok za prometne zastoje na tem delu mesta, medtem ko so drugi prepričani, da to križišče dovolj dobro prepušča vozila ob vsakem času. križišče pri blagovnici ima po mnenju nekaterih neprimerne semaforje; tudi ljubljanski svetovalci so prepričani, da bi se dalo glede na zasedenost tukajšnje ceste to križišče bolje urediti. Brežičani se ukvarjajo tudi s cestnimi in železniškimi podvozi in nadvozi. V to jih sili dejstvo, da celotna brežiška občina nima niti enega zunajnivojskega križišča ceste in železnice, kar v cestnem prometu predstavlja svojevrstno ozko grlo. Tako križišče ostaja mestu oziroma občini kot ena prednostnih nalog za prihodnost. Našteto pomeni podrobnosti v mestnem prometnem vsakdanu. Na splošno pa gre za vprašanje, ali bi kazalo speljati prometne tokove skozi Brežice ali mimo mesta. Brežičani, ki branijo svojo kulturno dediščino, bi očitno radi preusmerili promet, zlasti tranzitni, čim dlje od mestnega jedra. L. M. in jim pojasnil zadnje amandmaje o univerzalnem otroškem dodatku. Kako otroci doživljajo nasilje knjig, nasilje nad begunskimi otroki, preobremenjenost v šoli in nenazadnje na videz nepomembne grožnje staršev, da jih bodo, če ne bodo pridni, vrgli v pralni stroj? Otroci so to znali povedati po svoje. Ste kdaj pomislili, da se vaškim otrokom lahko pripeti marsikaj, če gredo na izlet v večje mesto? Če bi odrasli pripravili otroke na tak obisk, potem se ne bi več dogajalo, da bi vaški otroci na ulici pozdravljali mimoidoče skupine in se zaradi tega nazadnje zapletli še v pre-tep. Veliko so govorili o nasilju učiteljev nad učenci, a hkrati tudi učecev nad učitelji. Njihove razprave so pokazale, da so v šoli obremenjeni oboji. Zelo veliko kritik je letelo na učitelje, ki so nervozni, preobremenjeni in zato kričijo in se včasih zaradi enega samega učenca znašajo nad celim razredom, Otroci so seveda razmišljali tudi o rešitvah in o primerni organizaciji prostega časa, ki pa je ni mogoče za- JANEZ ABRAM -PREDSEDNIK DPZ KRŠKO - Družbenopolitični zbor krške občinske skupščine je potem, ko je odstavil predsednico, ostal v brezglavem stanju kar lep čas. Pretekli ponedeljek so poslanci tega zbora izvolili novega predsednika, in sicer Janeza Abrama iz Slovenske ljudske stranke (bivše kmečke zveze). Kaže, da je zaleglo, saj je bila skupna seja vseh treh zborov dva dni pozneje enkrat za spremembo sklepčna. JUTRI NAGRADE ZA INOVACIJE BREŽICE - Jutri ob 12. uri bodo v Termah Čatež podelili nagrade za dosežke na področju inovativne dejavnosti v občini. Na podlagi razpisa občinskega izvršnega sveta v brežiški občini vsako leto nagradijo inovativnost posameznikov in skupin. Nagrada ni visoka, zato je njen namen, da vsaj moralno podpre in spodbudi inovatorje. Od Dednje do Pavlove vasi zdaj asfalt Dva kilometra bližnjice ITŠECE - V krajevni skupnosti Pišece je doslej uspelo asfaltirati 10 kilometrov krajevnih cest, na tako posodobitev pa jih še čaka kakih 46 kilometrov. Minulo soboto so slovesno odprli okrog dva kilometra dolgi odsek, ki povezuje Dednjo vas s Pavlovo vasjo. Posodobitev ceste in nova asfaltna prevleka bosta bistveno olajšali pot krajanom, ki se vozijo na delo v dolino. Cesta je povezala asfaltirano vinsko cesto s cesto Brežice-Pišece. Dela so potekala vse poletje, saj je bila ozka cesta prej v zelo slabem stanju. Vaščani so jo z veliko prostovoljnega dela razširili na 3 metre, ji na treh o-strih zavojih povečali preglednost, uredili prepuste za vodo ter opravili vsa ostala zemeljska dela. Nasuli so tudi gramoz in po asfaltiranju uredili bankine. Vrednost celotne naložbe je 150.01K) nemških mark, od tega je bilo kakih 60 tisoč potrebno za asfaltiranje. Potem ko so vaščani cesto pripravili, je bilo nujno zagotovili še potrebna sredstva za asfaltiranje, saj bi brez tega prvo jesensko ali spomladansko neurje izničilo delo in vložena sredstva. Že doslej so namreč cesto redno vzdrževali z gramozom, ki pa ga je vsako močnejše deževje razrilo in odnašalo s cestišča. Brežiški izvršni svet je tako sprejel sklep, da bo 21.500 nemških mark ah 35 odst. sredstev za asfaltiranje te ceste uvrstil v finančni načrt za komunalno infrastrukturo v letu 1994. B/D.-G. gotoviti brez denarja. Pozvali so občinske in republiške funkcionarje, naj kaj storijo v tej smeri, vendar so govorili sami sebi, kajti predstavniki oblasti niso vztrajali do konca parlamenta. Prišli so sicer na srečanje in nato odšli po resnejših opravkih. Gotovo so prepričani, da se od otrok nimajo kaj naučiti. B. DUŠ1Č-GORNIK VISOK IZKORISTEK NEK V SEPTEMBRU KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško je v septembru dosegla 100-odst. razpoložljivost in 98,83-odst. izkoriščenost, zaradi česar ji je uspelo proizvesti 441.788 megavatnih ur električne energije. Segrevanje Save in vsi tekočinski ter plinski izpusti so bili v tem času v mejah normale. Po cesti proti Sajevcam kmalu spet promet Da se le osuši most SAJEVCE - če se bo vreme v teh dneh vsaj za krajši čas izboljšalo, bo kaj hitro spet stekel promet po regionalni cesti od Kostanjevice proti Brežicam. Tako je povedal Bojan Kos iz Cestnega podjetja v Novem mestu, ki je posodobilo kilometer te ceste in pri tem zgradilo tudi nov most pri Križaju blizu Podbočja. Odsek Sajevce-Križaj je v zadnjem času doživel popolno rekonstrukcijo, saj je bila cesta na tem delu zaradi preobremenitve in močvirnega terena močno poškodovana. Cesto so dobesedno zgradili na novo, porušili še nadzemni ptt vod in zgradili most. V Cestnem podjetju so načrtovali, da bodo popolno zaporo ceste lahko odstranili še pred napovedanim rokom, t. j. 30. oktobrom. Tlačna plošča na mostu, ki se mora sušiti in trditi skoraj mesec dni, je glavni vzrok za jezo voznikov, ki morajo zdaj po obvoznici proti Podbočju in nato v Kostanjevico. Na vrsti so še zaključna dela, ki jih je prekinilo deževje. Poskrbeti je treba še za primerno odvodnjavanje ter na novi most položiti izolacijo. Ta bo, potem ko se most osuši, gotova v nekaj urah. Na tem delu regionalne ceste je sicer predvidena prenova dveh kilometrov, vendar pa so zaenkrat uredili le enega. Republiška uprava za ceste je za to posodobitev letos namenila 30 milijonov tolarjev, v naslednjem letu pa jih bo še 8. B. D.-G. Za primer nesreče v NEK Uspešno končana štabno in praktično vaja Posavje 93 - Noveliran predlog ukrepanja pred vlado KRŠKO - Posavje je v soboto po daljšem času spet doživelo vajo za ravnanje ob morebitni nesreči v jedrski elektrarni v Krškem. Vaja Posavje 93 je bila razdeljena v dva dela. Štabni del je potekal dopoldne v Ljubljani, medtem ko so praktični prikaz zaščite in reševanja pripravili na Baničevi domačiji v Brodu pri Podbočju. V vaji, ki jo je vodil Republiški štab za civilno zaščito na čelu s poveljnikom Miranom Bogatajem ter v sodelovanju z občinskima štaboma v Brežicah in Krškem, je na državni ravni sodelovalo 250 ljudi. Ob tej priliki so novinarjem in okrog 30 opazovalcem iz tujine predstavili tudi državni načrt zaščite in reševanja. Vaje sta se udeležila tudi obrambni minister Janez Janša in minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, medtem ko si je štabni del ogledal tudi minister Miha Jaz-binšek. Vaja je potekala ob predpostavki, da je v NEK prišlo do tehnične napake, ki je povzročila taljenje sredice reaktorja. Posledica tega je bilo izpuščanje radioaktivnih snovi skozi zadrževalni hram in radiološko onesnaženje okolja. Praktični del vaje je potekal v deževnem vremenu, a so ekipe ob pomoči domačinov kljub vsemu organizirale zaklanjanje, hermetično zapirale bivalne in gospodarske prostore, merile doze radioaktivnosti, skrbele za dekontaminacijo ljudi, tehnike in živali ter reševale ponesrečenca iz nuklearke. Slednjega so zaradi slabega vremena v bolnišnico namesto s helikopterjem prepeljali kar z avtomobilom. NESREČA V NEK - V sobotni vaji Posavje 93 so tudi praktično prikazali, kako je treba v primeru radiološkega onesnaženja ukrepati na terenu. Na sliki je ekipa, ki v Brodu pri Podbočju meri doze radioaktivnosti. (Foto: B. D.-G.) Poveljnik vaje Miran Bogataj je po zaključku praktičnega dela ocenil, da so dosegli namen in hkrati odkrili pomanjkljivosti, katere bodo zdaj lahko odpravili v dokumentih, ki določajo ravnanje v primero nesreče v NEK. Po opravljeni vaji bodo lahko vladi predložili prenovljen predlog načrta ukrepanja. Vsekakor so ugotovili, daje bila vaja poučna in tudi koristna. Poveljnika civilne zaščite v Krškem in Brežicah sta opozorila še na težave s komunikacijami med republiškim in občinskima štaboma. B. D.-G. PROTI KRIŽAJU KMALU PROSTA POT - Most na regionalni cesti od Kostanjevice do Križaja je že davno zabetoniran in bi bil v teh dneh že prevozen, če ga ne bi namakal dež. (Foto: B. D.-G.) Sejem je presegel pričakovanja Okrog 100 razstavljalcev in 7.000 obiskovalcev - Podobnih prireditev si še želijo -Naslednje leto že posavski sejem obrti in podjetništva? _ ŠENTLENART - V nedeljo seje v bližini Brežic zaključil sejem obrti in podjetništva v tej občini, ki gaje po 9 letih spet pripravila Obrtna zbornica Brežice. Njen pogumni korak je pozdravila večina od preko 100 domačih razstav(jalcev ter skoraj 7.000 obiskovalcev. Organizatorji so z obiskom več kot zadovoljni, saj je presegel njihova pričakovanja. Dobre volje so s sejma odšli tudi razstavljalci, ki so sc uspešno predstavili na sejmu, marsikaj prodali, si napravili dobro reklamo in se za povrh še dogovorili za kakšen posel. Predsednik Obrtnega združenja Franc Bratanič je povedal, da so bili presenečeni nad zanimanjem za sodelovanje na sejmu, saj je kar za tretjino obrtnikov in podjetnikov, ki so se prijavili za sodelovanje, zmanjkalo razstavnega prostora. Ob tem velja še povedati, da za sodelovanje na sejmu ni bilo nobenega pravega razpisa. Obrtniki in podjetja so se na sejem, čeprav niso imeli izkušenj, temeljito pripravili, ga vzeli z vso resnostjo in primerno uredili svoje razstavne prostore. Kot je predsednik Bratanič zapisal v posebni brošuri, izdani ob sejmu, je bila prireditev “praktičen poskus organizacije celjskega sejma v malem, ki pa vsem živečim v tem prostoru pomeni več kot katerikoli drugi sejem”. Razstavljalci so vse tri dni, kolikor je trajala prireditev, ponavljali, da si želijo prihodnje leto spet priti, slišati pa je bilo tudi številne želje, da bi v bodoče sejem dobil regijski značaj. Željo o ponovitvi sejma je pokazala tudi anketa, ki so jo organizatorji opravili med razstavljalci in obiskovalci. Sejem je med drugim pokazal, da se da prazno halo nekdanje Adrie Caravan uporabiti tudi drugače, ne samo za proizvodno dejavnost. Kljub željam odločitve o ponovni organizaciji podobne prireditve v pri-hodnjem letu zaenkrat še ni. Na Obrtni zbornici Brežice morajo naj- prej narediti obračun. Tudi če se bodo odločili, da sejem ponovijo, bodo morali pri organizaciji marsikaj spremeniti. Ne gre za to, da tokratna ni bila dobro pripravljena. Prireditev je namreč terjala ogromno dela posameznikov, ki so bili pripravljeni delati, v nedogled pa tako zahtevne organizacije ne bo mogoče voditi le s prostovoljnim delom laikov. Strokovnost in profesionalnost bo potrebna še toliko bolj, če bi sejem dobil res regijski ali celo širši značaj. B. D.-G. PO OTVORITVI - Gostje na brežiškem sejmu so si v družbi ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja ogledali razstavni prostor in se lep čas zadržali tudi ob stojnici Društva kmetic iz Pisec, kjer so se posladkali z dobrotami iz domače peči ter si omočili grla s pišečkim moštom. (Foto: B. D.-G.) kultura m izobra- ževanje PREDSTAVITEV KNJIGE NA VINICI VINICA - Zasebni založnik Skledar nadaljuje s predstavitvami knjige Bela krajina v običajih in zgodbah, ki jo je napisal belokranjski rojak Jožef Škof. Tako bodo knjigo predstavili jutri, 29. oktobra, v Zupančičevi rojstni hiši na Vinici. Kočevska v očeh umetnikov Sadovi prve kočevske likovne delavnice Misel in korenine, v kateri so umetniki ustvarjali pod geslom Gozd je življenje, na ogled v Likovnem salonu in na Pristavi KOČEVJE - Dvanajst slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev je v pivi polovici julija preživelo nekaj dni v kočevskih gozdovih in v okolju rajhcnavske-ga pragozda upodabljajo svoja videnja neokrnjene narave, septembra pa so na Pristavi pri Gozdarskem domu ustvarjali trije kiparji. Tem ustvarjalcem sta sc pridružila še fotograf in modna krcatorka. Slikarska dela, ki so nastala v likovni delavnici Misel in korenine, so od prejšnjega petka, 22. oktobra, naprej na ogled v kočevskem Likovnem salonu, lesene skulpture pa na Pristavi. V POGOVORU Z USTVARJALCI - Kočevski župan dr. Mihael Petrovič (desno) v pogovoru s slikarji, ki so delali v likovni delavnici in se udeležili otvoritve razstave v Likovnem salonu. (Foto: MiM) Dva jubileja, dve knjižici Dolenjska založba je izdala brošuri ob 50. obletnici zasedanja Zbora odposlancev v Kočevju in 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dorbniču NOVO MESTO - Letos sc 50. obletnice pomembnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine, predvsem iz narodnoosvobodilnega gibanja, kar vrstijo. Dolenjska založba je dve taki obletnici, obletnico zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in L kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču, pospremila s knjižnima izdajama. Ob 50. obletnici zasedanja Zbora je izšla brošura “Narod si bo pisal sodbo sam”, ki jo je pripravil Bogdan Osolnik. Njegovo ime je kdove zakaj zapisano samo v kolofonu knjige, ni pa ga najti ne na platnicah ne na naslovni strani in ne pod teksti, ki so kljub prevladujoči dokumentarnosti knjižice vendarle avtorski, saj Osolnik v njih podaja svoje ocene tega zgodovinskega dogodka in polemizira s stališči tistih, ki zanikujejo pomen Zbora in mu poleg ostalega pripisujejo nedemokratičnost in krivdo za poglabljanje tragične delitve med Slovenci. Osolnik v poglavju Odgovori na vprašanja o Zboru poslancev piše, da je pomenil “neponovljiv politični vrh delovanja Osvobodilne fronte v njeni prvotni, pluralistični NOVOMEŠKI PROSTI V KNJIGI NOVO MESTO - V torek, 26. oktobra, so v Domu kulture slavnostno predstavili monografijo Prošti novomeškega kapitlja 1493 -1993, ki jo je napisal dr. France M. Dolinar. Na predstavitvi je o knjigi govoril avtor monografije, za prijetno vzdušje pa so poskrbeli Kamniški koledniki in Oktet bratov Pirnat iz Jarš. Vezni tekst je bral prof. Janez Majcenovič, program pa je povezovala dr. Mojca Zajc. Prireditev je bila v okviru slovesnosti ob 500-letnici kolegiatnega kapitlja v Novem mestu. zasnovi, kar se najbolj očitno izraža v socialni in politični širini, ki so jo predstavljali izvoljeni poslanci”, na očitke o krivdi pa odgovarja, da Zbor ni niti začel niti poglabljal delitve, marveč si je prav nasprotno prizadeval “za enotnost in združitev vseh sil slovenskega naroda v boju proti nacističnim okupatorjem ne glede na svetovnonazorske, verske in druge razlike”. Izrazito dokumentarni del knjižice predstavljajo: kronološki pregled svetovnega in domačega dogajanja, pričevanja Toneta Fajfarja, Edvarda Kocbeka in dr. Maksa Snuderla, odlomki iz poročil Willia-ma Jonesa, dokumenti z zasedanja in seznam vseh odposlancev. Knjižica ima tudi nekaj slikovnega gradiva. Likovno nekoliko bolj bogato, vse- binsko pa bolj raznoliko in ne v celoti oprto na jubilejni dogodek je opremljena in zasnovana brošura “Dobrnič: ob 50-letnici I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze”. V uvodu se najprej zvrstijo pozdravne besede znanih slovenskih politikov, nato sledi prispevek Franceta Režuna, ki piše o Dobrniču in okolici skozi čas, šele potem sledi zapis Ivke Križnar, ki govori o razvoju ženskega gibanja na Slovenskem in o pripravah ter o poteku samega kongresa. Ta del je dopolnjen z nekaterimi dokumentarnimi pričevanji. Tretji del obsega prispevka Marije Cigale in Vere Kozmik, ki govorita o položaju žensk v letih po vojni in o uradu za žensko politiko vlade Republike Slovenije. M. MARKELJ Tako slikarski ekstempore kot kiparska forma viva sodita v okvir prizadevanj predstavitve projekta Kočevski naravni park širši javnosti. V likovni delavnici naj bi vsako leto nekaj dni v juliju in septembru deset let zapored ustvarjali slovenski in tuji likovni ustvarjlaci ter z umetniškimi posegi ovrednotili lepote in bogastvo Kočevske. Letošnja delavnica je bila prva in umetniki so v nji ustvarjali pod tematskim geslom Gozd je življenje. Kot jena otvoritvi razstave povedal kočevski župan dr. Mihael Petrovič, si Kočevska prizadeva za novo podobo, svoj kamenček v mozaik teh prizadevanj pa so vložili tudi likovni umetniki, ki so podali umetniška videnja Kočevske. Ta dežela je v nekem pogledu izgubila svojo kulturno dediščino. Bila je namreč vezana na ljudi, ki so tu živeli stoletja dolgo. V vihri zadnje svetovne vojne so za vedno odšli, velik del snovne kulturne dediščine pa je bil uničen, tako da se danes Kočevska ne more pohvaliti ne z bogatim ljudskim izročilom ne s številnimi starimi cerkvami ali gradovi. Ima pa kočevska dežela izjemno naravno dediščino. “Če bi bili skromni, bi morali biti s tem zadovoljni,” je dejal dr. Petrovič, “saj ni vsem ljudem dano, da bi živeli v tako lepih krajih. Pa vendar mislim, da je dolžnost te v« vi Valvasor pri frančiškanih Razstava v počastitev 300. obletnice - Izvirno dela in makete dolenjskih gradov - Vezi s frančiškani ARGENTINSKI TRIO DOLENJSKE TOPLICE - Danes bo ob 20. uri v zdraviliški restavraciji zanimiv glasbeni dogodek: predstavili se bodo trije mladi Slovenci iz Argentine: mezzosopranistka Ani Rode, basist Luka Debevec-Mayer in pianist Ivan Vombergar. Skupaj nastopajo dve leti in pol, v Sloveniji pa so tokrat prvič. RAJKO ČUBER RAZSTAVLJA V KRŠKEM KRŠKO - Od 30. oktobra do 13. novembra bodo v avli Kulturnega doma razstavljena likovna dela akademskega slikarja in grafika Rajka Čubra iz Brestanice. Umetnik je študiral grafiko na ljubljanski likovni akademiji, diplomiral pa je pri prof. Bogdanu Borčiču. Leta 1984 je končal še podiplomski študij. Razstavlja že od leta 1981. RAZSTAVA EKSLIBRISOV Z VERSKO VSEBINO STIČNA - V Slovenskem verskem muzeju v cistercijanskem samostanu v Stični so v sodelovanju z Društvom Ejdibris Sloveniae v petek, 22. oktobra, odprli razstavo ekslibrisov. Gre za predstavitev umetniško izdelanih knjižnih znakov lastništva knjige iz zbirke prof. Rajka Pavlovca. Za razstavo so izbrani ekslibrisi z versko vsebino, ki so bili narejeni zvečine za duhovnike, škofe in patre. Drobne grafične umetnine je Pavlovec zbral iz 21 držav. Razstava bo odprta do 19. novembra. REPNIKOVA RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV KMECLOVE DRAME KOSTANJEVICA - V Lamutovem likovnem salonu so v torek, 26. oktobra, ob 16.30 uri odprli umetnostno razstavo Antona Repnika. Razstavo je odprl dr. Ivan Sedej, po otvoritvi pa je dramski igralec Tone Gogala predstavil dramo dr. Matjaža Kmecla “Andrej Smole, znameniti Slovenec”. Prireditev je bila v počastitev 50. obletnice streljanja talcev v Kostanjevici. KIPARKA ČADEŽEVA V METLIKI - V atriju metliškega gradu je bila v soboto otvoritev razstave kiparke Dragice Čadež iz Ljubljane. Njeno delo je v pogovoru z njo predstavil Martin Sko-liber (na sliki), ki je skupaj z metliško Ljudsko knjižnico tudi pripravil razstavo. Ob otvoritvi je nastopil mladinski orkester glasbene šole Metlika pod vodstvom Ivana Jerine. (Foto: M.B.-J.) ZNAMENITA SLIKARJA V MIKLOVI HIŠI RIBNICA - V Galeriji Miklova hiša so prejšnji četrtek zvečer v sodelovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane odprli umetnostno razstavo dveh znamenitih slovenskih slikarjev, Ivane Kobilca in Ferda Vesela. Razstavo je pripravil in slovesno odprl kustos Narodne galerije Ferdo Šer-belj. NOVO MESTO - V soboto, 30. oktobra, bodo v frančiškanskem samostanu odprli razstavo Dela in gradovi Dolenjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Razstavo bo odprl stiški opat p. dr. Anton Nadrah, posvečena pa je 300. obletnici smrti tega znamenitega moža. Na razstavi bodo predstavljena dosegljiva Valvasorjeva izvirna dela, makete dolenjskih gradov (izdelal jih je Igor Sapač, dijak mariborske gimnazije) in filatelistično gradivo, kjer je zabeležen naš slavni polihistor. Ob tej priložnosti bo novomeška pošta v Kandiji pečatila s priložnostnim pečatom, izšla pa bo tudi spominska ovojnica in znamka, za kar je poskrbelo novomeško filatelistično društvo. Valvasorjevo ime je s frančiškani povezano z mnogimi vezmi. Kar trije Valvasorjevi sinovi so postali redovniki: Volfgang in Janez Ludvik sta stopila v frančiškanski red in postala gvardijana, prvi na Gorici pri Br-dovcu na Hrvaškem, drugi v Kamniku, medtem ko je tretji sin Janez Volf Engelbert vstopil v cistercijanski red in služil bogu v kostanjeviški cis-terci. V novomeškem frančiškanskem samostanu tudi hranijo sliko sv. Frančiška, ki jo je naslikal novomeški slikar Joannes Koch. Umetnik, ki je bil dolga leta pravni zastopnik novomeških frančiškanov, je bil eden od stebrov Valvasorjeve grafične de- re dni so naročniki in bralci prejeli drugo letošnjo šte- znanosti na Dolenjskem, ki je v daljšem pogovoru z Mi- vilko Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena lanom Markljem razgrnil svoje znanje, ki ga tvorno gnete vprašanja, ki je zaradi obilja gradiva ponovno v dvojnem v teoriji in izvaja v praksi, ter spregovoril o teoriji organiza- obsegu in ponuja precej raznovrstnega p. . n cijskega razvoja ter njeni uveljavitvi v branja, očem pa poleg ilustrativnega li- t\CLSl Pra^SL V preteklost uzrlo, a aktualno s kovnega gradiva k posameznim prispevkom še sprehod prek zgodovinskih dokumentov slovenskega samozavedanja, od Hrižinskih spomenikov do slovesne proglasitve države Slovenije in dviga naše zastave pred palačo OZN. Literarni del je od vseh običajnih razdelkov v reviji najšibkeje zastopan; objavljene so pesmi uveljavljenih in manj znanih dolenjskih literatov: Jurija Koviča, Franceta Režuna, Ivana Perhaja, Janeza Kolenca, Francija Šalija in Severina Šalija, od tujih pesnikov pa se predstavlja Silvano Demarchi v prevodu Jolke Milič, medtem ko v proznem delu Jože Primc priobčuje dve od svojih Povojnih zgodbic. Razdelek, odmerjen kulturi, je precej bolj obsežen, vrijem pa prevladujejo zapisi, ki nam razgrinjajo znane in manj znane osebnosti. Janko Jarc v obsežnem zapisu oriše življenje in delo dr. Alojza Turka, slavista, podpornika muzejstva in raziskovalca Janeza Trdine, Marta Fili v pogovoru predstavlja pesnika, pisatelja in prevajalca prof. Vinka Beličičtt, Marko Rožman pa slovitega olimpijca Leona Štuklja. Vzgodovino posegata zapisa Franceta Barage, ki v prverii prispevku piše o drugi ustanovni listini novomeškega kapitlja in podaja njen popolni prevod, v drugem pa predstavlja novoodkriti Valvasorjev nagrobni spomenik, medtem ko o njegovem življenju in delu piše Ivan Godec. Najobsežnejši razdelek v tej številki, ki je namenjen družbenim vprašanjem, pravzaprav uvaja že intervju z dr. Janezom Gabrijelčičem, prvim doktorjem ekonomskih sporočili, ki jih prinaša, je razmišljanje Bogdana Osolnika o 50-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, dopolnjujejo pa ga izbrani odlomki iz Kocbekovega dnevnika. Sledijo: drugi del razprav z okrogle mize o lastnini in lastninjenju, ki jo je pripravila revija Rast, prispevek Jožeta Režka o preverjanju znanja v povezavi z uvedbo trimestrov, razmišljanje Marjana Legana o prihodnosti dolenjskega kmetijstva in Renata Repšeta o urbanističnem razvoju Mokronoga kot posebnem primem manjšega centra. V Odmevih in odzivih prevladujejo zapisi Francija Šalija o knjižnih novostih Dolenjske založbe: predstavlja pesniški zbirki Jurija Hudolina Bestije in Patricie Gerbec Harlekin, roman Ignaca Kamenika Jutro novega dne, monografiji Staneta Jagodiča Art Paradoks in Franceta Dolinarja Prošti novomeškega kolegiatnega kapitlja, jubilejni knjižici o Dobrniču in Kočevskem zbom ter publikacijo Dolenjska in Bela krajina. Milan Markelj je ocenil prozni prvenec Milene Stojkovič Osemnajst nageljnov, Jože Humerpa podal informacijo o nemški publikaciji 300 let zgodovine baleta miinchenske opere, katere avtorja sta Pino in Pia Mlakar. Andrej Hudoklin piše o pobudi za razglasitev gorjanskega krajinskega parka, Marinka Dra-žumerič pa o študentski etnološki raziskovalni delavnici Šentrupert 93. Revijo zaključuje Kronika kulturnih dogodkov za obdobje od junija do avgusta, pripravil pa jo je Peter Štefančič. MiM generacije in generacij, ki prihajajo za nami, da kočevski prostor ponovno napolnijo tudi s kulturnimi vrednotami, z umetniškimi zakladi. Današnja razstava je kamenček v mozaiku, ki bo Kočevsko umetniško obogatil. Mi, ki živimo v Kočevju, se morda premalo zavedamo, da je Kočevska zaznamovana dežela, da v zavesti mnogih Slovencev živi tako, kot nam ni všeč. Dejstvo, daje tu ustvarjalo veliko umetnikov, da bo del njihovih stvaritev ostal tu, bo tudi pripomoglo k spremenjeni podobi Kočevske. To je izrednega pomena, zato želim, da prva likovna kolonija ne bila tudi zadnja. Upam, da bomo v prihodnjih letih našli dovolj moči, volje in seveda tudi sredstev, da bi to, kar smo letos začeli, nadaljevali in tako bogatili kulturno zakladnico Kočevske.” Razstava v Likovnem salonu bo odprta do 21. novembra. Spremljajo lavnice in ilustrator mnogih slik v Slavi vojvodine Kranjske. MiM PREDAVANJE O HRVATIH VZHODNEGAOBREDA NOVO MESTO - Hrvaški kulturni dom pripravlja za prvo sredo v novembru predavanje Hrvati vzhodnega obreda, ki ga bo imel eden najboljših hrvaških poznavalcev odnosov med katoliško, pravoslavno in grškokatoliško cerkvijo dr. Živko Kustič iz Zagreba. Predavanje bo v Veliki dvorani Dolenjskega muzeja ob 18. uri. FRAFIKE V GOSTEH PRI SLONU NOVO MESTO - Danes, 28. oktobra, ob 19. uri bodo v razstavnem prostoru lokala Pri slonu odprli razstavo grafik Svetlane Jakimovske-Rodič, študentke grafične specialke pri prof. L. Logarju na Akademiji za likovne umetnosti v Ljubljani. SLIKARJI V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju bodo jutri, 29. oktobra, ob 19. uri odprli mednarodno likovno razstavo, na kateri se bodo predstavili slikarji Franz Berger, Robert Primig in Hugo Wilz iz Avstrije, Giorgio Celiberti iz Italije in Franc Železnik iz Slovenije. REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV NOVO MESTO - Zveza društev upokojencev novomeške občine pripravlja regijsko revijo pevskih zborov upokojencev. Revija bo danes, 28. oktobra, ob 19. uri v Domu kulture. Nastopili bodo pevski zbori upokojencev iz Črnomlja, Šentjerneja, Žužemberka, Straže in Novega mesta ter instrumentalna skupina godbe Metlika in harmonikar Slavko Žnidaršič iz trebanjske občine. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela novomeška občinska skupščina. Vstop je prost. PRO MUSIČA TIBICINIA V KRŠKEM KRŠKO - V avli Kulturnega doma se bo v soboto, 30. oktobra, ob 20. uri ljubiteljem glasbe z Večernim glasbenim koktajlom predstavil ansambel Pro mušica Tibicinia iz Maribora. Na koncertu bodo odigrali skladbe iz obdobja renesanse in baroka. Ansambel je v desetih let svojega delovanja doma in v tujini požel precej laskavih ocen, saj ga odlikujejo tonska kultura, ubranost, tehnična brezhibnost, gracioznost, barvitost, izvirnost, temperamentnost, muzikalna prepričljivost, predvsem pa predanost renesančni in baročni glasbi. barvno tiskan katalog, ki ga je tako kot razstavo pripravila Tatjana Pregl Kobe. M. MARKELJ • V likovni delavnici so ustvarjali slikarji: Herman Gvardijančič, Wang IIuiqin, Ante Kudu/, Zdenko Huzjan, Boris Jesih, Janez Knez, Polde Oblak, France Peršin, Vida Slivnikar Bcluntič, Marijan Tršar, Jože Tisnikar in Giorgio Valvassori, kiparji: Stane Jarm, Mojca Smerdu in Franko Vecchiet ter modna krcatorka Stana Gabrijelčič in fotograf Janez Konečnik. Uk za vsakdanje življenje V Črnomlju letos že drugič usposabljanje za življenjsko uspešnost ČRNOMELJ - Ljudska univerza, ki deluje v okviru tukajšnjega Zavoda za izobraževanje in kulturo (Zik), je bila v preteklem šolskem letu ena od štirih andragoških ustanov v Sloveniji, ki so poskusno izvajale program usposabljanja za življenjsko uspešnost. Poskus seje očitno dobro obnesel, saj bo v letošnjem šolskem letu program izvajalo kar 12 pooblaščenih institucij, ki so dobile uradne certifikate. Med njimi bo tudi črnomaljski Zik. Uspodabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) je namenjeno mlajšim odraslim flo 27. leta starosti, ki imajo za sabo manj kot deset let šolanja. Priporočljiv je za brezposelne, ker zajema veliko praktičnih znanj, ki pridejo še kako prav pri iskanju zaposlitve, a tudi za zaposlene, saj program omogoča oživitev in pridobitev znanja, ki je zelo dobrodošlo v vsakdanjem življenju. Usposabljanje je sestavljeno iz treh sklopov, in sicer sporazumevanja, sporočanja in računanja. Po besedah direktorice Zika Nade Žagar je program zelo primeren v povezavi s programom za delovno usposabljanje. V Črnomlju je lani potekal skupaj s programom za usposabljanje šivilj. Medlem ko je lani program v celoti financiralo ministrstvo za šolstvo in šport, se mu je letos pridružil še republiški Zavod za zaposlovanje. Tako je za udeležence izobraževanje brezplačno. V Črnomlju naj bi usjjos-abljanje za življenjsko uspešnost, za katerega že zbirajo prijave, stekel v drugi polovici novembra. Nanj so se dobro pripravili tudi učitelji, ki jih je za delo strokovno podkoval Andragoški center RS v sodelovanju z Zvezo ljudskih univerz Slovenije. M.B.-J. Vene ustvaija v lesu Razstava intarzij v galeriji vojašnice - Za zdaj umetniške podobe, potem okraševanje lesenih predmetov? intarzijo, ki kaže možnost praktične uporabnosti umetniške intarzije. Aleš že nekaj časa dobro sodeluje s sevniškim proizvajalcem stilnega pohištva Stilles, ki mu nudi materialno in strokovno pomoč. Svoja dela je že razstavljal v nekat-erih šolah, poleg tega seje predstavil že na več različnih sejmih. Tokratna razstava v vojašnici v Cerkljah ob Krki bo na ogled še do 5. novembra in sicer vsak delovni dan od 14.30 do 15.30. B. D.-G. CERKLJE OB KRKI - V pred-kratkim odprti galeriji cerkljanske vojašnice so v začetku prejšnjega tedna odprli zanimivo razstavo intarzij vojaka Aleša Veneta, še nedavno dijaka Srednje lesarske šole v Mariboru. Aleš izhaja iz sevniške družine, ki ima dolgo tradicijo v lesarstvu, kar je nedvomno botrovalo k njegovi odločitvi za šolanje. Že kot osnovnošolec seje poskusil z intarzijami, s posebno obliko umetniškega izražanja v lesu, pri katerem gre za “vlaganje raznobarvnih lesov in drugih tvarin v lesne površine pohištva, umetnoobrtne izdelke in podobno”, kot je ob otvoritvi razstave pojasnila Ana Rihtar, Aleševa profesorica iz srednje šole in mentorica, ki mu še vedno stoji ob strani na njegovi poti v umetnost, čeprav se je že vpisal na fakulteto za oblikovanje. Vene je doslej oblikoval že več kot dvajset intarzij, ki so zdaj na ogled v vojaški galeriji. Iz njegovih del je razvidno, da se kot umetnik še razvija, saj njegova dela pridobivajo na prefinjenosti. Izbira različne motive od krajine, dekorativnih podob in geometričnih vzorcev pa do upodabljanja grbov. Kot pravi sam, se odloči za motive, na katere naleti mimogrede, včasih tudi na fotografijah, slikah, v revijah. V 4. letniku srednje šole je Vene izdelal tudi nalogo Intarzija - okrasni element, v okviru katere je obdelal nerazpoznavanje kiča pri vgrajevanju v les. Posebna zanimivost na razstavi je stilna mizica z vgrajeno UMETNOST V VOJAŠNICI - Otvoritve, ki so jo popestrili učenci in profesorji brežiške glasbene šole, so se udeležili tudi AleŠevi starši in minister za obrambo Janez Janša, ki se je ta dan mudil v brežiški občini. (Foto: B. D.-G.) Hri 1 iffi I s dežurni poročajo PRED ŠOLO OB AVTORADIO -18. oktobra je neznan storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila, ki ga je imel lastnik R. H. iz Novega mesta Parkiranega pred bršljinsko osnovno Solo, ukradel avtoradiokasetofon in s lem lastnika oškodoval za 30 tisočakov. IZ GARDEROBE IZGINILA TORBICA - I8. oktobra zvečer je neznanec iz garderobe novomeške gimnazije ukradel torbico, v kateri je imela M. V. iz Črnomlja denar in dokumente. Lastnico je oškodoval za 20 tisočakov. VLOM IL V ŠOLSKO VOZI LO - V času od 15. do 18. oktobra je neznan storilec pri osnovni šoli v Žužemberku vlomil v kombinirano vozilo in ukradel avtoradio, zvočnik, dve kaseti, baterijo 'n varovalke. Šolo je oškodoval za 15.000 tolarjev. OB TORBICO - 23. oktobra je F. V. iz Novega mesta parkirala avto pred pokopališčem v Šmihelu, ga zaklenila, *)ato pa za trenutek odšla na pokopališče. Ko se je vrnila, jc ugotovila, da ji je nekdo iz avta ukradel torbico, v ka-•cri je imela denar, dokumente in ključe. Štorilec je prišel do torbice skozi vrata prtljažnika, ki jih je lastnica pozabila zakleniti. Storilec jo je oškodoval za 15 tisočakov. OB DENAR, KOZMETIKO IN DOKUMENT - 24. oktobra ob 13. uri je neznan storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila, ki ga je imela V. G. Parkiranega pred pokopališčem na Dvoru, ukradel žensko torbico, v kateri je imela kozmetiko, denar ter dokumente. Neznanec je lastnico oškodoval za 50 tisočakov. OB ŽENSKO TORBICO - 23. oktobra je nekdo v Gorenjem Kamenju iz avtomobila, ki gaje imela A. B. odklenjenega, ukradel večjo žensko torbico, v kateri jc imela denar, dokumente ter kozmetiko. Storilec jo je oškodoval za 15 tisočakov. OB ZDRAVILA IN HRANILNI KNJIŽICI - 23. oktobra je neznan storilec v Vinjem Vrhu vlomil v osebni avto ter ukradel moško torbico, v kateri jc imel S. P. iz Medvod zdravila in dve hranilni knjižici. Lastnika je oškodoval za 5 tisočakov. Z OBEŠALNIKA UKRADEL JAKNI - 21. oktobra je neznan storilec v trgovini Kekec na Glavnem trgu v Novem mestu iz obešalnika ukradel dve ženski jakni. S tem je trgovino oškodoval za 27.897 tolarjev. OPOZORILO NOVO MESTO - Bliža se L november - dan mrtvih. V zadnjih letih policisti opažajo, da nekaj dni pred praznikom in na dan praznika poraste število vlomov v avtomobile, ki so parkirani v bližini pokopališč. Zato uprava za notranje zadeve Novo mesto opozarja občane, naj osebnih vozil, ki jih parkirajo na prostorih pred pokopališči, ne puščajo odklenjenih, čeprav stečejo menda le za trenutek na pokopališče in naj ne puščajo v avtomobilih vrednejših predmetov; če pa že jih, naj jih ne puščajo na armaturnih ploščah ali na sedežih, saj storilca s tem spodbudijo k dejanju. Krmeljska Metalna v stečaj Napovedana oddaja tovarne v najem (prispevki in prometni davki), od' aprila naprej pa imajo blokiran tudi žiro račun. Poleg tega so ostali brez naročil, zato so se v podjetju odločili, da sami predlagajo stečaj, s tem pa se je strinjala tudi SDK. Podjetje je tudi predlagalo, naj bi bil stečajni upravitelj kar dosedanji predsednik upravnega odbora, s čimer pa se sodišče ni strinjalo in je za stečajnega upravitelja imenovalo sev-niškega odvetnika Francija Pipana. Predstavniki krmeljske Metalne so že napovedali oddajo tovarne v najem, kar pomeni, da se bo nekaj delovnih mest vendarle ohranilo. J. D. NOVO MESTO - Z 21. oktobrom se je začel stečajni postopek za hčerinsko podjetje mariborske Metalne v Krmelju. Ko so resneje zašli v težave v Mariboru, se je vse slabše pisalo tudi za Krmeljčane, zato je prejšnji teden novomeško temeljno sodišče objavilo sklep o začetku stečaja. Prvi narok za preizkus terjatev je napovedan za 15. december. Pred začetkom stečaja je bilo v krmeljski Metalni zaposlenih 267 delavcev. Že v letošnjem prvem polletju so imeli skoraj 110 milijonov tolarjev izgub, lani pa so poslovno leto zaključili z 213 milijoni izgube. Med dolgovi prednjačijo dolgovi do države UMRLA ZA POSLEDICAMI PROMETNE NESREČE KRŠKO - 20. oktobra ponoči je v Celju za posledicami prometne nezgode, ki se je zgodila 10. oktobra na cesti Krško - Bo-štanj, umrla 20-letna Elizabeta Rupar iz Boštanja. Imenovana je bila sopotnica v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Danijel Omerzu iz Sevnice. PREPIR, GROŽNJE TREBNJE - 21. oktobra popoldan je bil 46-lctni L. Š iz Trebnjega v svoji zidanici. K njemu je prišel 36-letni S. B. z Mirne in med njima je prišlo do prepira. S. B. je L. S. večkrat udaril. L. Š. je to tako razjezilo, da je vzel pištolo, jo nameril proti S. B. in mu zagrozil, da ga bo ubil, če takoj ne odide iz zidanice. S. B. je nato odšel. Policisti so L. Š. zasegli orožje in ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem v prepiru ali pretepu, dali pa bodo tudi predlog sodniku za prekrške zaradi posedovanja orožja. Policisti so zasegli orožje tudi S. B. in bodo tudi zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške zaradi orožja in kršitve javnega reda in miru. PO DOLENJSKI DEŽELI • Da lahko nekomu pride tudi telefonski aparat prav, če pride brez večjega truda k hiši, so ugotovili te dni na Cestnem podjetju, ko jim je nekdo iz pisarne ukradel telefon, vreden 5 tisočakov. • Proti jutru, ko je bila še noč, sta dva hrabra neznanca v Črnomlju, misleč, da sta ob tej uri neopazna, vlomila v kiosk Tobačne tovarne in hotela odnesti dve kartonski škatli najrazličnejših cigaret. Na njuno žalost ju je pri podvigu zalotil raznašalec časopisa Dnevnik, zato sta urno pobegnila. Z vlomom sta povzročila za 5.000 tolarjev škode. Policisti pa ju še iščejo. • Kiosk s časopisi, cigaretami in dntgim blagom je bil zanimiv tudi za zmikavta, ki se je lotil Delovega kioska v Trebnjem. S krajo pa je imel več sreče kot kolega V Črnomlju, saj mu je uspelo odnesti več stvari in nekaj denarja. Kaj vse je odnesel, bo pokazala inventura. Podjetje je oškodoval za okrog 30 tisočakov. • Zgodb o dobro skritih ključih v neposredni bližini hiš, ki jih je odkril zmikavt, je veliko. Te dni se je ena podobnih zgodila v Dra-škovcu, ko je neznanec prišel v hišo s pomočjo ključa, ki ga je našel skritega. V sobi si je poiskal moško denarnico z denarjem in odšel. Lastnika S. H. pa je oškodoval za 15 tisočakov. TRČIL JE V KOBILO - 20. oktobra okrog 23. ure se je 43-letni Joso Pipa-J°vič iz Nove Gorice peljal po magis-'telni cesti iz smeri Obrežja proti Gma-Jn>- Izven Drnovcga, kjer je cesta ravna, |e Pripeljal z neprimerno hitrostjo, zato, *° jc na cesti zagledal kobilo, vozila ni teogel pravočasno ustaviti. Trčil je v Kobilo, da jo je odbilo na pokrov motorik lato pa prek avtomobila na cesto, voznik je po trčenju zavil v levo in za-Iteljal na neutrjeno bankino in sc po 84 tectrih vožnje po travniku ustavil. Ko-'*a jc na kraju nezgode poginila. V nczgodi seje poškodovala Pipalovičeva ^Potnica 31-letna Mirjana iz Nove "Orice. Po nestrokovni oceni jc na av-oniobilu za okrog milijon tolarjev s*odc. bankina se je pod težo 1KAKTORJA UDRLA - 20. oktobra ob 5.45 se je 48-letni Karel Moltara z Velike Strmice peljal s traktorjem Uni-versal po lokalni cesti proti Klevevžu. Na ravnem delu ceste ga je začel prehitevati voznik osebnega avtomobila, zato je Moltara zapeljal na neutrjeno bankino, ki pa se je pod težo traktorja udrla in traktor se jc prevrnil. V nezgodi se je Moltara hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na traktorju je za okrog 910.000 tolarjev škode. UMRL MED VOŽNJO - O prometni nesreči, ki sc je zgodila 10. septembra na cesti Brežice - Dobova in je terjala človeško življenje, smo že pisali. Vendar pa je obdukcija pokazala, da je pri 46-letnemu Dragutinu Božiču iz Samobora smrt nastopila med vožnjo, in sicer zaradi srčne slabosti - kapi, zato ne gre za prometno nezgodo s smrtnim izidom. RAZBIJAL PO OKNIH IN VRATIH SOSEDOV VELIKO LIPJE - 30-letni J. R. iz Velikega Lipja je osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in lahke poškodbe. Osumljenec je 17. oktobra zvečer v Velikem Lipju s kolom razbil steklo na vratih in oknih, poškodoval rolete ter z okenskih polic pometal na tla rože. Lastnico N. K. je oškodoval za 60.000 tolarjev. Isto noč je prav tako brez razloga z lato razbil stekla na oknih sosednje hiše in lastnika I. P. oškodoval za 35 tisočakov. Z razbijanjem je nadaljeval tudi na stanovanjski hiši V. F., kjer je povzročil za okoli 40 tisočakov škode. Ko je razbijal po balkonski ograji stanovanjske hiše A. T., je lastnico zbudil. Ko je prišla ven, jo je z lato in rokami večkrat udaril in jo lažje poškodoval. AVTO JE EKSPLODIRAL NOVO MESTO - 18. oktobra okrog 21. ure jc na lokalni cesti Prečna - Kozarjev Kal prišlo do požara in eksplozije na osebnem avtomobilu znamke Honda Sivic Scdan, last SKB Ljubljana. Tega dne seje Marjan Rožič iz Novega mesta peljal s sopotnikom Milanom Radivojcvičcm iz Novega mesta po lokalni cesti od Novega mesta proti Prečni. Ko sta v Prečni zavila na lokalno cesto proti Kuzarjevent Kalu, seje izpod armaturne plošče začelo kaditi. Zapeljal je na rob ceste in oba sta izstopila, te-daj pa je prišlo do eksplozije in drobci stekla so zadeli sopotnika in ga rahlo poškodovali po glavi. Avlo seje vžgal in zgorel. Vzrok požara še raziskujejo. Po nestrokovni oceni je škode za okrog 1,5 milijona tolarjev. HIŠO JE SAM ZAŽGAL ŠMAVER - 46-letni Rafael L. iz Šmavra je osumljen požiga na stanovanjski hiši, kjer je živel sam, ker se je ločil. Premoženje sodno še ni bilo razdeljeno, večkrat pa je omenjal, da bo hišo razstrelil ali pa zažgal. 23. oktobra okrog 9. ure je spodnje prostore hiše polil z vnetljivo tekočino, nato pa zažgal. Osumljenec je bil med požarom v hiši in mu je zmanjkalo kisika, zato se jc omotičen priplazil na balkon in obležal. Opazil gaje sosed, ki je s prijateljem odšel na pomoč in poklical gasilce. Nezavestnega Rafaela so so zaradi zastrupitve odpeljali v bolnišnico. Škode na hiši je za okrog milijon tolarjev. Poškodovana stroja in zaprti zeleni Po gradbišču se ne more sprehajati vsakdo KOČEVJE, KUŽELJ - Že pred tedni smo poročali, da so neznani storilci poškodovali dva gradbena stroja na gradbišču obkolpske poti pri vasi Grivac. V ponedeljek smo na policijski postaji v Kočevju zvedeli, da storilcev še niso našli. Vodja gradnje Anton Piškur pa nam je že pred dnevi povedal, da so zaradi tega in sprehajanj nepoklicanih oseb po gradbišču pred okoli 10 dnevi prepovedali promet po gradbišču in namestili tablo, ki dovoljuje le dovoz za lokalne potrebe... In tako se je zgodilo - po a, čisto sl popoldn vasjo Gri' “ujeti” Plutovi zeleni, ki so se vračali z zborovanja v Kužlju in si prišli ogledat še gradbišče. Zelene so po okoli dveh urah osvobodili policisti tako, da so odmaknili Unimog, ki je zapiral pot, in ga je tam postavil delavec, kije določen za zapiranje gradbišča, da se neznanci ne bi potikali po njem, saj bi lahko prišlo tudi do nesreče. J. P. zatrdilu A. Piškurja, čisto slučajno da so minuli petek popoldne ob z; piranju ceste že za vasjo Grivac ost; li “ujeti” Plutovi zeleni, ki so se vr; za- a- Pet avtomobilov v narasli Savi Štiri so rešili, golfa je podivjana voda potegnila v globine SEVNICA - Občinski štab za civilno zaščito v Sevnici je v nedeljo ob 11. uri, ko je vodostaj Save v Radečah padel na 513 cm, ugotovil, da je nevarnost poplavljanja zaradi močnih padavin ob koncu preteklega tedna minila. Zato je odločil, da se deakti-virajo občinska specializirana enota za tehnično reševanje, splošnoreše-valne operativne gasilske enote, poverjeniki in sektorski štabi za civilno zaščito. Najhuje je bilo v noči od petka na soboto, ko je Sava narasla na 610 cm in poplavila cesto pri podvozu na Blanci in v Čanju, voda je zalila lokalno cesto na Orehovem. Prebivalci obrtne cone v Boštanju so že v petek, ko je ob 16. uri zatulil alarm, preselili v višje nadstropje pohištvo in gospodinjske stroje. V Kompoljah so pomagali pri selitvi Dolenčevih, ki so jim sosedje spravili na varno tudi živino. Poveljnik civilne zaščite na jo ekipo potegnil avtomobilov, ki so navkljub zapori lahkomiselno zapeljali po poplavljeni cesti. Za 21-letnega Senovčana J. M., ki je tako tvegal z golfom, bi se lahko pustolovščina v petek, malo pred polnočjo, tragično končala. Avto jc podivjana Sava odnesla, voznik pa se je še pravočasno rešil. Sava je spet nevarno naraščala (do 566 cm v Radečah) v zgodnjih jutranjih nedeljskih urah in se naposled le umirila. P. P. DESETLETNA VODA - Suhokranjčani pravijo, da reka Krka v svojem zgornjem toku poplavlja le vsakih deset let. Tokrat je pričela naraščati že v petek zjutraj. V Žužemberku je zalila cesto in kleti pri Korenovih in Pucljevih, precej več škode pa je naredila na Dvoru. V nekaj urah je narasla za 230 centimetrov. Poplavila je ribogojnico in vse proizvodne prostore tovarne Ergo. Delavci so dežurali noč in dan in vozili polizdelke na varnejša mesta. Voda je dosegla tudi nekaj strojev. V nedeljo zjutraj so jo iz tovarne črpali gasilci z Dvora, precej pa je bilo potrebno narediti tudi ročno. Pri reševanju so bili med najbolj prizadevnimi Stane Longan, Janez Lovše in Rajko Vidmar (od desne proti levi). V Ergu je po zaslugi delavcevproiz\>odnja stekla že v ponedeljek, vendar bodo posledice povodnji čutili še nekaj mesecev. Več o poplavah poročamo še na 1. strani. (Foto: J. Pavlin) S kupa ni pobral vseh mark Po denar v hiše in avtomobile STEKLA LISICA OKLALATELE KOČEVJE - Minuli ponedeljek, 25. oktobra, je dobila veterinarska inšpekcija v Kočevju obvestilo, daje lisica, ki je 19. oktobra v Suhorju poškodovala tele, last Antona Vovka, stekla. Hkrati je inšpekcija prejela izvid, da je bila stekla tudi lisica, ki je 15. oktobra zašla v vojaški tabor na širšem območju Kočevske Reke. NOVO MESTO - Denar - sveta vladar. Vsi dobro vemo, kako je, če ga nimaš. Vendarle se večina ljudi loti pridobivanja denarja na pošten način, nekateri, ki so bolj neučakani, pa hočejo velike vsote doseči na hitro z manj truda. Minuli teden so policijski zapisniki zabeležili kar nekaj takšnih primerov. V času med 20. septembrom in 19. oktobrom je neznanec prišel v stanovanjsko hišo J. S. iz Drašičev in v sobi ukradel 4.000 nemških mark. Storilca še iščejo. - Naslednji tat je bil skoraj uvideven do lastnika, saj ni pobral vsega, na kar je naletel. Lastniku J. P. je od 11.200 nemških mark odnesel 3.400, ostalih 7.800 pa je pustil. Tudi njega policisti še niso našli. - 20. oktobra pa se je neznan storilec lotil tovornjaka, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo v Lokvicah, in ukradel moško torbico. Lastnik J. M. iz Šempetra pri Novi Gorici je imel v njej denar, dokumente in uro. Oškodoval ga je za več kot 200 tisočakov. V odklenjeno stanovanjsko hišo A. P. v Dolenji vasi pri Mirni peči je pred dnevi prišel neznanec in v kuhinji ukradel 64 tisočakov. - Ob denar pa je bil te dni tudi A. Z. iz Straže, ki je parkiral svoj avtomobil ob cesti na Trški gori. V času njegove odsotnosti je nekdo vlomil v avto, mu ukradel poslovno torbo, v kateri je imel denar in dokumente. Zaradi vloma in odnesenih predmetov ima za okrog 70 tisočakov škode. - Iz odklenjenega avtomobila I. K. v Butoraju pa so neznano kam izginili čeki in ključ zidanice, vse skupaj vredno okrog 80.000 tolarjev. OB MOTORNE ŽAGE IN OVCE KOČEVJE - 21. oktobra so bili kočevski policisti obveščeni o vlomu v kočo na Bukovi Gori pri Koprivniku. Policisti in člani ogledne skupine iz Obveščevalnega komunikativnega centra Ljubljana so ugotovili, da je neznan vlomilec odnesel 6 motornih žag Husquarna, iz hlevčka pri koči pa je odgnal tri ovce. “Bali so se ga celo policisti” Jožko Kovačič udarcev palice za baseball ni preživel - Drago Hrka: “Vedel sem, da se bo to noč zgodilo nekaj strašnega” - Zdenko B. ni izzival OTOČEC - V Okrepčevalnici Kramarič, ki jo mnogi bolj poznajo pod imenom “Šoferska , je v četrtek, 2l. oktobra, v jutranjih urah prišlo do pretepa med Menkom B. iz Šmarjeških Toplic, rojenim 1961, in 37-letnim Jožetom Kovačičem-Bečerovičem iz Ragovske ulice v Novem mestu. Zdenko je osumljen, da je Kovačiča večkrat udaril po glavi s kovinsko palico za baseball in ga tako poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Zdenko je po dejanju odšel domov in po telefonu poklical ob-veščevalno-komunikacijski center novomeške Uprave za notranje zadeve ter povedal, kaj je storil. Zdenko je policiste počakal doma, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Tako o dogodku piše v skopem policijskem poročilu, nas in vas pa prav gotovo zanima, kaj vse se je to noč zgodilo v restavraciji. Povprašali smo prvo pričo dogodka, natakarja Draga Hrko, ki je izza točilne mize spremljal vse, kar se je dogajalo. “Kadar je prišel pokojni Jožko Bečerovič, kot smo ga klicali z njegovim prejšnjim priimkom, je bilo pri nas izredno stanje. Tudi tisto noč je odprl vrata ob pol enih ponoči. Postavil se je za šank in naročil pivo. Denarja ni imel, zato je zanj plačal gost, da bi bil ljubi mir,” pripoveduje pod vtisom tiste noči Drago Hrka. Prijaznost gostov do Jožka Kovačiča še ni pomenila, da bo to noč ostal miren. Že po prvem požirku piva je pričel groziti, češ daje že dvakrat razbil “Šofersko” in jo bo še tretjič: da je močan kot buldožer in da naj se ga le kdo loti. Gostje so utihnili. Ob 3. uri je vstopil Zdenko B. Kovačič ga je že pri vratih ustavil in vprašal, kje ima keš (denar). Zdenko seje branil, češ da mu ni nič dolžan in naj ga pusti pri miru, ter šel k šanku. Kovačič pa je pričel psovati in ga žaliti. “Vedel sem, da se bo to noč nekaj zgodilo. Zdenko pa je bil miren in še potem, ko ga je Kovačič vlekel za nos in ušesa, gaje prosil, naj bosta prijatelja in se ne prepirata. Zdenko je naročil sok, spil in plačal. Nato ga je Kovačič spet prijel za suknjič in ga vlekel po restavraciji. Neki gost iz Krškega je stopil med njiju, sicer bi se pretep že prej končal v škodo Zdenka,” s tresočim glasom pripoveduje natakar Drago. Po tem prerivanju je odšel Zdenko na stranišče, ki je v spodnjih prostorih restavracije, in ga kar nekaj časa ni bilo nazaj. Zato je šel za njim tudi Kovačič. “Tekel sem po stopnicah, ker sem bil prepričan, da se bosta na stranišču spet zgrabila. Pa se je vse dobro končalo. Zdenko je prišel za šank in bili smo prepričani, da bo sedaj napetosti konec. Zdenko pa je zatem odšel iz restavracije in se vrnil s svetloplavo baseball palico. Postavil se je za šank in palico držal ob nogi. Rekel nam je, naj se nihče ne premika in da ne smemo poklicati policije, dokler ne bo do konca uredil s Kovačičem. Prosil sem ga, da ne bi razbijal inventarja. Kovačič je prišel iz stranišča, in ko je bil le nekaj korakov stran od Zdenka, gaje ta pričel tolči s palico. Najprej gaje udaril po prsih, zatem pa dvakrat po glavi. Ko je Jožko padel po tleh, ga je Zdenko tolkel po njegovi glavi, dokler ga ni dotolkel. Potem seje vrnil za šank in še enkrat odšel do krvavega Kovačiča ter ga ponov- no udaril po glavi. Nam za šan-kom je povedal, da se bo čez pol ure vrnil,” pripoveduje Drago. Sam pa je ob 3.45 poklical policijo iz Petrolove črpalke in reševalno vozilo. Policisti so prišli že čez 15 minut, rešilcapaje bilo potrebno čakati dobre pol ure. Kovačiča so naložili, vendar ni kazal znakov življenja. Pogovarjali smo se tudi z lastnikom restavracije Branetom Kramaričem, ki je pokojnega Kovačiča označil kot lepo urejenega človeka, ki je dajal vtis, da je uspešen poslovnež. Zal so vsi tisti, ki so ga poznali, imeli o njem drugačno mnenje. “Naša restavracija je odprta 24 ur, zato mnogi mislijo, da se tukaj zbira vse mogoče. Pa ni tako. Pridejo šoferji, Zagrebčani in drugi, ki si zažele požirek kavice za osvežitev ali toplo hrano, saj naša kuhinja dela nonstop. Tudi dr. Drnovška smo imeli neko zgodnjo jutranjo uro na obisku. Resnih pretepov pri nas še ni bilo. Dvakrat je razgrajal prav Jožko Kovačič, vendar razen razbite šipe nismo imeli škode. O pokojnem vse lepo in prav, toda po tem žalostnem dogodku so se oddahnili mnogi lastniki lokalov in restavracij, saj ta čas od Ljubljane do Zagreba ni bilo hujšega pretepača. Bali so se ga celo policisti,” je končal pripoved lastnik “Šoferske” Brane Kramarič. JANEZ PAVLIN f i y Drago Hrka, priča dogodkom v Brane Kramarič, lastnik restavraci-“Šoferski restavraciji” je t 4 C ¥ Igor Kogoj čaka štart na Havajih Novomeški triatlonec bo že petič nastopil na svetovnem prvenstvu - Treniral je s Finci v Ameriki - Se nikoli ni bil tako dobro pripravljen v Šport iz Kočevja in Ribnice Trojica tekačev iz kočevskega atletskega kluba je z uspehom zaključila sezono množičnih tekov na dolge proge. Udeleželi so se 3. maratonskega teka na grad Štatenberg. Najbolje se je uvrstil Franc Kocjančič, ki je na 21 km dolgi progi s časom 1:26,11 zmagal med veterani, Matija Ozdaničje bil s časom 1:19,09 tretji v kategoriji 36 do 41 let in Igor Martič osmi v kategoriji od 18 do 30 let. Končano je tekmovanje v kočevski občinski ligi v malem nogometu. Zmagovalec lige je Črni Potok s 35 točkami, druga je Slovenka Dolga vas s 33 točkami in tretji Snežnik Sorel. Izidi zadnjega kroga: AG Inženiring : Tri zvezde 5:5, Korida: Slovenka Dolga vas 3:3, Slovenka Željne : Črni Potok 2:6, Jedinstvo : Mozelj 3:0, Kovinar : Gostišče Lovšin 3:4, Gratvik : Snežnik Sorel 2:2 (v 50. minuti je bila tekma prekinjena). Najboljši strelec lige je bil Marko Mršič, ki je dosegel 26 zadetkov. Zmagovalec občinskega pokala Kočevja v malem nogometu je Kovinar Kovinotehna, ki je v finalu premagal moštvo Slovenka Željne. NOVO MESTO - Najboljši slovenski triatlonec vseh časov Igor Kogoj, član novomeškega triatlonskega kluba, bo v soboto ob 17. uri po havajskem, oziroma ob 18. uri po našem času, stal na štartu najtežje športne preizkušnje na svetu, svetovnega prvenstva v Ironman triatlonu. Pred njim bo 3,8 km plavanja v oceanu, 180 km kolesarjenja po asfaltu, razbeljenem od vročega havajskega sonca, in maratonski tek na 42,196 kilometrov. Ob njem se bo trudilo doseči cilj 1.400 športnikov iz vsega sveta, ki so se na havajski triatlon uvrstili na sedmih kvalifikacijskih tekmovanjih, kjer je na enako dolgi progi tekmovalo po več kot tisoč triatloncev. Igor seje na svetovno prvenstvo uvrstil v Avstraliji, kjer je v absolutni konkurenci zasedel 12. mesto in v svoji kategoriji zmagal. Če želi doseči svoj cilj, mora progo premagati prej kot v devetih urah. Igor bo na Havajih nastopil že petič zapored. Vsa leta je svojo uvrstitev izboljševal, leta 1989 je bil 171., leto kasneje 161., predlanskim 42. in lani 20. Letos upa, da bo svojo uvrstitev še izboljšal. Tako kot vsa zadnja leta je Bo Igor Kogoj tudi v soboto na Havajih tako visoko dvignil roko? Sporen poraz Novotehne Izgubili s Potrošnikom, kije imel nepravilno registriranega igralca - Mladinci na TOP 12 MURSKA SOBOTA - Novotehna je v Murski Soboti doživela že tretji poraz na letošnjem prvenstvu, vendar je bila tekma s Potrošnikom sporna, saj je za Sobočane nastopil Benko, ki nima licence, ker je še vedno registriran za italijanski klub, kjer je igral lani. Novotehna se zaradi tega sicer ni pritožila, ker so to storili že klubi pred njo, in obstaja možnost, da bo namiznoteniška zveza Slovenije, ki ji predseduje Novo-meščan Janez Pezelj, tekme, na katerih je igral sporni igralec, razveljavila. Novomeščani so srečanje v Murski SE EN PORAZ NOVO MESTO - Nogometaši Krke Novoterma so v nedeljo na domačem igrišču doživeli že deveti poraz v tej sezoni. Z 1:0 jih je premagalo mlado moštvo velenjskega Rudarja. Gol za gostujoče moštvo je v deveti minuti srečanja dosegel 18-letni Mešanovič. Krka No-voterm je po desetih krogih tekmovanja v prvi ligi z eno točko na zadnjem mestu. Naslednje srečanje bodo igrali v gosteh pri Primorju. MEDNARODNI ŠAH MLADIH STARI TRG OB KOLPI - Šahovsko društvo Stari trg bo v soboto, 13. novembra, pripravil mednarodni šahovski turnir mladih ob dnevu varčevanja. Pokrovitelj tekmovanja bo Ljubljanska banka Novo mesto, domačini pa pričakujejo uspeh starotrških šahistov, ki so se letos izkazali na svetovnem mladinskem prvenstvu. Soboti začeli slabo in z 2:0 izgubili prve tri dvoboje posameznikov. Unger je premagal Kočevaija, Benko Hribarja in Benkovič Horvata. Nato je novomeški par Hribar - Horvat premagal Benka in Ungerja ter izid znižal na 3:1. Ko je v nadaljevanju Unger premagal Hribarja, je soboški trener poslal v ogenj mladega Straška, kije gladko izgubil s Horvatom. V zadnjem srečanju je še Benkovič premagal Mikliča in končni izid srečanja je bil 5:2 za Sobočane. V naslednjem krogu igra Novotehna doma z Vesno iz Zaloga. Mladinci Novotehne so igrali na Ga-ljevici v Ljubljani na mladinskem turnirju TOP 12, kjer je vihtelo loparje 24 najboljših mladih slovenskih igralcev namiznega tenisa. Novomeščani so tokrat nekoliko razočarali, saj je državni reprezentant Matjaž Retelj osvojil zadnje (12.) mesto v kakovostnejši skupini in izpadel iz nje, Tomaž Kralj je v prvi skupini sicer ostal, a osvojil šele deveto mesto. Vtis je nekoliko popravil Bojan Vertuš, ki je zmagal v drugi skupini in bo na drugem turnirju TOP 12, ki bo decembra v Murski Soboti, namesto Retlja nastopal med najboljšimi. KOLO CENTER NOVO MESTO - Jutri ob 16. uri bosta nekdanja kolesarja novomeške Krke Ivan Turk in Miran Štih, ki je bil dolga leta tudi serviser novomeških kolesarjev, v Jedinščici 15 odprla kole-sarskei center, v katerem bo lepo urejena trgovina z vso kolesarsko opremo in servis za kolesa. Gordana - kandidatinja za SP Djuričeva med kandidati za svetovno prvenstvo DOLENJSKE TOPLICE - Mlada topliška troskokašica Gordana Dju-ričje dolenjska atletinja na jakostni lestvici najboljših slovenskih atletov, ki jo je AZS (Atletska zvaza Slovenije) uvrstila v spisek kandidatov za člansko evropsko prvenstvo v Helsinkih in mladinsko svetovno prvenstvo v Lisboni. Na listi je deset atletov iz članske in sedem iz mladinske kategorije, kijih bo AZS tudi denarno podprla. Ker Gordana po končani srednji šoli ni dobila zaposlitve, se sedaj že intenzivno pripravlja na novo sezono skupaj z drugim topliškim trosko-kašem Boštjanom Šimuničem, ki čaka na služenje vojaškega roka. Trenirata dvakrat dnevno oziroma desetkrat na teden. 29. oktobra bo šla v Italijo v Formio na enotedenske skupne priprave slovenske reprezentance. Norma v ženskem troskoku za udeležbo na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto julija v Lisboni, znaša 12 metrov in 50 cm, zato za Gordano, ki jc tako daleč skakala v minuli sezoni na skoraj vsakem tekmovanju, ne bi smelo biti resnejših težav. Njeni cilji pa so precej višji. Prihodnje leto želi v troskoku krepko preskočiti mejo 13 m, čemur se je letos že povsem približala, s takim izidom pa bi se na svetovnem prvenstvu lahko uvrstila med osem najboljših in se ob ugodnem razpletu tekmovanja celo približala boju za eno od medalj. 1. V. Gordana Djurič celo sezono podredil enemu samemu cilju - čim boljši uvrstitvi na Havajih. Vsa druga tekmovanja so bila zanj le trening, a je kljub temu zmagal v skupnem vrstnem redu slovenskega pokala in postal državni prvak v srednjem triatlonu. Priprave na svetovno prvenstvo je zaključil v ZDA, kjer je od 18. septembra do 18. oktobra treniral skupaj s tremi odličnimi Finci, med njimi je bil tudi eden izmed prvih favoritov havajskega triatlona in zmagovalec tekme za evropski pokal na Otočcu Pauli Kiuru, vadbo pa je vodil Kiurujev trener Sep-po Nuultila. Višinske priprave v ZDA so bile za Igorja nekaj povsem novega, saj je tokrat prvič treniral v skupini, pa tudi tako obsežnega treninga še ni preizkusil. Na dan so namreč preplavali, prekolesarili in pretekli kar cel srednji triatlon (2,5 km plavanja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka). Ce se bo tak način treninga obnesel, se bo tako pripravljal tudi v bodoče, prav lahko pa sc zgodi, da bo zaradi tega preutrujen in bo njegov rezultat na Havajih slabši, kot bi bil sicer. Zadnja dva tedna pred prvenstvom je Igor preživel na Havajih, čas pa je izkoristil za aktivni počitek, psihološko pripravo na tekmovanje in aklimatizacijo na vroče podnebje, kjer se dnevne temperature dvignejo tudi do 40 stopinj C, zračna vlaga pa je okoli 90-odstotna. C TURNIR V BADMINTONU NOVO MESTO - Športna zveza Novo mesto bo v soboto, 30. oktobra, ob 9. uri v novomeški športni dvorani pripravila drugi C turnir dolenjske regije v badmintonu. Pravico nastopa imajo vsi igralci, ki niso na A in B listi slovenske jakostne lestvice, in vsi rekreativci z območja širše Dolenjske. Prijave bodo zbirali pred tekmovanjem do 9. ure, prijavnina pa znaša 300 tolarjev. Kočevke prve v prvi ligi V zadnji sekundi srečanja so premagale favorizirani Krim - Razveljavili so tekmo z Belinko KOČEVJE - Rokometašice Kočevja so po treh krogih tekmovanja v elitni modri skupini prve državne lige edina še neporažena ekipa. Čeprav so tekmo drugega kroga s slovito Belinko v zadnjih minutah nesrečno izgubile, so zaradi igralk ljubljanskega kluba, ki niso bile pravilno registrirane in ne bi smele igrati, srečanje razveljavili in zmago administrativno prisodili Kočevkam. Rokometašice Kočevja pa v tretjem krogu na srečanju z ekipo Krima niso ponovile napake s tekme z Belinko. Čaprav so večji del srečanja vodile Ljubljančanke, so domače igralke na koncu le zmogle dovolj moči za zmago. Prvi polčas so dobile igralke Krima, ki veljajo za prve favoritinje za naslov državnih prvakinj, s 13:11. Tik pred koncem tekme so Kočevke izid izenačile na 23:23, zmagovalec pa je bil odločen šele v zadnji sekundi srečanja. Ljubljan- KAPSEVA GRE V PARIZ POSTOJNA - Na dvodnevnih šahovskih kvalifikacijah za nastop na prvem evropskem prvenstvu v pospešenem šahu, ki bo letos v Parizu, so se v Postojni med sabo pomerili vsi najboljši šahisti iz slovenskih osnovnih šol. Ponovno so se izkazali mladi šahisti iz Starega trga ob Kolpi. Med dečki je bil Kobe četrti in Simčič osmi, pri dekletih je bila Vukeličeva četrta, največji uspeh pa je dosegla Darja Kapš, kije med deklicami zmagala in se tako uvrstila na evropsko prvenstvo v Parizu. V njeni skupini so uspeh Starotržanov dopolnile Šterbenčeva s tretjim, Miheličeva s petim in Movrinova s šestim mestom. Ustrašile so se zmage N. mesto: Kranj 19:20 NOVO MESTO - Rokometašice Novega mesta so zapravile veliko priložnost, da bi v tekmi tretjega kroga tekmovanja v beli skupini prve rokometne lige prišle do prve zmage v letošnji sezoni. V gosteh so imele Kranj - vodečo ekipo v ligi. Novomeščanke se niso ustrašile na papirju močnejših nasprotnic in so srečanje začele silovito ter cel prvi polčas držale korak s Kranjčankami, ki so sicer bile ves čas v rahli prednosti, a so jih Novomeščanke na koncu le ujele. Posledica izenačenosti obeh ekip je bil izid prvega dela srečanja 10:10. Novomeščanke niso popustile niti v drugem polčasu in minuto pred koncem tekme se jim je že nasmihala zmaga. Vodile so z 19:18 in imele žogo, ki bi jo s pametno igro lahko obdržale vse do konca srečanja. Vendar so se Novomeščanke ustrašile zmage, z zmedeno igro zapravile napad in žogo izgubile, Kranjčanke pa so iz sedemmetrovke izid izenačile. Kot da prva napaka ni bila dovolj velika šola, so Novomeščanke ponovno prehitro in neučinkovito streljale na vrata, izkušene Kranjčanke pa so podarjeno žogo še enkrat izkoristile in v protinapadu dosegle zmagoviti zadetek. Poraz novomeških rokometašic je predvsem posledica neizkušenosti in brezglave igre ob koncu srečanja, nekaj pa sta pripomogla tudi sodnika. Najboljša igralka domače ekipe jc bila Mojca Derčar, ki je dosegla 10 zadetkov. V naslednjem krogu bodo Novomeščanke igrale v Piranu z ekipo M-Dcgro, kjer bodo skušale doseči prvo zmago v letošnji sezoni, saj bo v njihovi ekipo spet igrala poškodovana Slava Turk. 3.1. čanka Tošičeva je v zadnjem napadu domačink pri strelu na vrata nepravilno ovirala Burjakovo in sodnik je upravičeno dosodil sedemmetrovko. Kazenski strel je izkoristila Burjakova in tekma se je končala z izidom 24:23 za Kočevke, ki so tako na začetku prvenstva napovedale, da se bodo to sezono borile za sam vrh in naslov državnih prvakinj. Naslednjo tekmo bodo igrale v Mariboru z zadnjeuvrščenim Branikom. V kočevskem taboru pričakujejo zanesljivo zmago, s čimer bi še naprej ostale na čelu lestvice. _______________________M. G, ULIČNI TEKI V BREŽICAH BREŽICE - V okviru prireditev pod skupnim nazivom Brežiški oktober’93 bodo danes ob 17. uri Brežičani pripravili ekipno državno prvenstvo v uličnih tekih za osnovne in srednje šole. Proga za osnovnošolce in dijake 1. in 2. letnika srednjih šol bo dolga 2 km, za dijake 3. in 4. letnika srednjih šol pa 4 km. Poleg tekmovanja šolske mladine je prireditelj pripravil tudi tekmovanje članov in članic ter veteranov in veterank na 4 km dolgi progi. Štart in cilj tekmovanja bo pred stavbo skupščine občine Brežice. Pionir seje opekel Prvo moštvo izgubilo tudi drugo tekmo BLED - Odbojkarji novomeškega Pionirja so bili pred tekmo z blejsko Minolto na papirju precej močnejši nasprotnik, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Korajžni blejski amaterji se niso ustrašili novomeških profesionalcev, ki so jih spravili na kolena v pičlih 42 minutah. Po rasti nižji Blejci so si zmago zaslužili s hitro igro v napadu, borbenostjo v polju in uspešnim blokiranjem novomeških Ukrajincev Simoncn-ka in Pavlova. V prvem nizu Pionirjevi odbojkarji niso dosegli niti ene točke, v drugem so prišli do šestih'točk in v tretjem nizu do desetih točk. Pionirje po dveh porazih na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu bo igral v soboto doma z moštvom Granit Preskrba.Precej uspešneje igra drugo moštvo Pionitja, ki ga trenira Janez Mohorčič. V tretjem krogu druge državne lige je doma s 3:0 premagalo Mislinjo in je z dvema zmagama med 12 moštvi na 7. mestu. V naslednjem krogu bo moštvo igralo v Izoli. KRMELJČANI IN KRKA NOVO MESTO - Kljub majhnemu številu balinarskih klubov jc njihova dejavnost na Dolenjskem precej živahna. Na dolenjskem prvenstvu za posameznike jc zmagal Jaklič, 2. je bil Jezernik (oba Krmelj) in 3. Zajc iz Dolenje vasi. Med dvojicami sta bila najboljša Srovin in Moro (Krka), 2. sta bila Moravac in Zekovič (Krško) in 3. Dimc in Strle (Krško). Med posamezniki v disciplini zbijanje je zmagal B. Škufca, 2. je bil Sluga (oba Krmelj) in 3. Jelčič (Krško). V ligaškem tekmovanju dolenjskih balinarjev je prepričljivo zmagala Krka, ki je kar sedemkrat zmagala in doživela le en poraz, 2. je bilo Krško in 3. Dana. Na tekmovanju za pokal Dolenjske je zmagal Krmelj nad Krškim, Dano in Krko. Balinarji so tekmovali tudi na delavskih športnih igrah, kjer so zmagali Pedagogi nad Krko in Dolenjskimi pekarnami, ki so nastopile prvič. Nihče jim ne more dati gola Nogometaši Avto Burna nadaljujejo pohod v prvo ligo - Loko Medvode so premagali s 5:0 KOČEVJE - Nogometaši kočevskega Avto Burna se tudi v deseti tekmi prvenstva druge slovenske nogometne lige niso dali presenetiti. Njihova obramba še naprej deluje brezhibno in na letošnjem prvenstvu ga ni bilo junaka, ki bi jim zabil gol. Edini zadetek v njihovi mreži so videli gledalci na tekmi drugega kroga v Vevčah, kjer so Kočevci doživeli edini poraz, pa še takrat so mrežo zatresli sami, Smajič je namreč dosegel avtogol. Od takrat je kočevski vratar Pejkovič že 8U5 minut nogometne igre nepremagan. Nedeljsko srečanje med vodilnim Avto Bumom in zadnjeuvrščeno Loko iz Medvod je bilo še najbolj podobno igri mačke z mišjo. Kljub temu da so tokrat v prvi enajsterici manjkali kar trije njeni stalni člani, so Kočevci prvič zadeli že v osmi minuti. Vratarja je najprej premagal 18- letni Sašo Fartek, vendar se je žoga ustavila v blatu na sami črti med obema vratnicama, od tam pa jo je v mrežo potisnil Dušan Novak. Za drugi in tretji zadetek je bil zaslužen Stanislav Komočar, ki je obakrat z desnega krila lepo podal v kazenski prostor. Prvo podajo je izkoristil Bošnjak, drugo pa Smajič, ki je močno streljal z glavo in minuto pred koncem prvega polčasa zvišal izid na 3:0. Izredno dobro telesno pripravljeni Kočevci so v drugem delu igre še bolj pritisnili na vrata gostov in po petnajstih minutah igre je Komočar po samostojni akciji še četrtič premagal nemočnega vratarja Loke. Končni izid je minuto za tem postavil Murn. Avto Bum, kije še naprej na čelu prvenstvene lestvice, bo prihodnjo nedeljo v gosteh igral z moštvom Dom Kaffe. ,, _ M. G. Nogometaši Avto Burna so letošnjo sezono zaklenili vrata in se nezadržno bližajo uvrstitvi v prvo ligo. (Foto: M. Glavonjič) Interier hudo porazil Ilirijo Krški prvoligaš je tokrat premagal ljubljansko ekipo, s katero je v prvem krogu izgubil LESKOVEC - Košarkarji Interierja Krško Podbočja so se v sedmem krogu tekmovanja rdeče skupine prve slovenske lige Iliriji maščevali za poraz v prvem delu prvenstva, ko so v Ljubljani izgubili z devetimi točkami razlike. V prvem polčasu sta bili obe moštvi zelo izenačeni, vendar so bili skoraj ves čas v vodstvu domači, ki pa si niso mogli priigrati večje razlike. Ljubljančani so v prvem delu vodili le enkrat, ko je bil v 13. minuti izid 21:23. Interier je odšel na odmor le z dvema točkama prednosti (40:38), kar je obetalo še ogorčen boj za zmago. K sreči se obeti niso izpolnili, saj so košarkatji Interierja v drugem polčasu zaigrali kot prerojeni. Z odlično igro v obrambi so onemogočili ljubljanske strelce, sami pa so zadevali kot za stavo in si hitro priigrali prednost dvajsetih točk, ki sojo obdržali do konca srečanja. Za visoko zmago 89:70 so bili zaslužni prav vsi igralci Interietja, še posebej pa je treba pohvaliti branilca Predraga Popoviča, ki je dobro odigral celo tekmo. Najbolj Mirno roko je imel Matjaž Krajcar, ki je dosegel 23 točk in je vseh osem metov iz igre zadel, kar je na tekmah višjega ranga prava redkost. Svoj del sta k uspehu domačega moštva ŠAHISTI BODO OSTALI V LIGI CERKNO - Na prvem turnirju šahovske prve državne lige zahod so si novomeški šahisti praktično že zagotovili obstanek v družbi najboljših. V Cerknem so s 7:3 premagali Škvigol in izgubili sTolminom s 6,5:3,5 in z Jesenicami z enakim izidom ter z BMP Ljubljana s 7,5:2,5. Po prvem delu se nahajajo na 6. mestu, na dolgem turnirju pa jih čakajo lažji nasprotniki. prispevala tudi Stanko Lučev z desetimi in Franc Krošelj z devetimi uspešnimi skoki pod obema košema. Košarkarjem so z navijajem izdatno pomagali tudi gledalci, ki jih je sodnik ocenil z besedami: “Navijači Interierja so bučni, a korektni.” Tudi naslednjo tekmo bo igral Interier doma. Tekma z mariborskim Sateksom, ki je trenutno na drugem mestu ligaške razpredelnice, bo v soboto ob 20. uri v telovadnici osnovne šole Leskovec. Sodnik izključil sodnika Novo mesto 92: Odeja Marmor 54:74 NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so v 8. krogu tekmovanja v zahodni skupini 2. državne lige nepričakovano doživeli hud poraz, in to pred 300 gledalci, kolikor jih ne pomnijo še iz zlatih časov novomeške košarke, ko so igrali v drugi jugoslovanski ligi. V prvem polčasu so novomeški košarkarji igrali odlično in ga dobili z 41:40, v nadaljevanju pa popustili in dosegli lc 13 točk. Popolnoma je zatajil najboljši novomeški strelec Matjaž Bajc, kije na tekmah pred tem dosegal več kot 30 točk, tokrat pa jih je dosegel le 4. Za I nameček sta mlada in neizkušena sodnika izključila vodjo igre novomeškega moštva Sama Plantana, ki je po poklicu sodnik, tako da ne bo mogel igrati naslednje tekme s Snežnikom iz Kočevske Reke. Do konca srečanja so si Škof-jeločani priigrali prednost 20 točk in z zasluženo zmago potisnili Novomeš-čane na šesto mesto prvenstvene les- ' tvice. Največ (16) točk za Novomcščane je dosegel mladi Matjaž Červ. ROKAVEC NIČ VEČ V 600 CCM - Brane Rokavec iz AMD Trebnje i'1 racing time "Color" je bil letos eden najuspešnejših slovenskih motociklistom-Na evropskem prvenstvu v Bmu je dosegel 24. mesto v kategoriji supersjtod 600 ccm. Bil je četrti na dirki Alpe-Adria, drugi na državnem prvenstvu SlO', venije. Poleg naštetih uspehov je dosegel prvo mesto na dirki Alpe-Adria v klas1 do 80 ccm, kot poseben uspeh pa si šteje deset zmag na domačem gorsketti motoslalomu na Mimi. Deset zmag pomeni tudi Rokavčevih 10 let v tem rit”, varnem športu. Odločil se je, da v naslednji sezoni ne bo več nastopal v klasi Supersport 600, temveč bo v kategoriji 80 ccm odpeljal nekaj dirk za nagra' do Alpe Adria. “Pri 35 letih se mi zdi moj dosedanji motor prehiter, saj zniori 130 konjev in hitrosti do 270 kilometrov na uro. V Sloveniji je N motociklistične dirke premalo posluha in tekmovalcev ”, meni Brane Rokavec- (J- P-) —- iii ganega krajinskega parka sega v dve občini, Novomeški Zavodzavarstet naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) je pred kratkim novomeški občim oziroma njenemu Sekretanatu za razglasitev naložena republiškemu zavodu urbanizem in varstvo okolja posredoval Široko Utemeljeno pobudo za varstvo naravne in kulturne dediščine, a razglasitev Gorjancev za krajinski park. Ta pobuda, ki je za *noSje“^SSia marsikaterega ljubitelja Gorjancev pnsla celo prepozno, je vredna venska osamosvojitev, katere posledica je vse pozornosti in vsestranske podpore. tudi državna meja po grebenu Gorjancev. ------------------- Tako je vse v zvezi s prostorsko rabo oziro- ma varovanjem Gorjancev znova postalo “Zamisli o varovanju Gorjancev so se deljen. Za prvi poskus celovite opredelitve aktualno. Vprašanje celovitega varovanja začele oblikovati s prvimi planinci in ljubi- Gorjancev bi lahko šteli osnovanje Skup- Gorjancev je povzela novomeška občinska telji narave, ki so se polni navdušenja vračali nosti spominskega območja Žumberak- skupščina s pobudo, da se Gorjanci razgla- z razglednih gorjanskih grebenov. Planin- Gorjanci iz leta 1978; ta skupnost naj bi v sijo za demilitarizirano območje z ustrezno je v polni meri zaživelo po 1. svetovni prvi vrsti pospešila tesnejše sodelovanje lju- nim varstvenim režimom naravne in kul- vojni, ko so se začeli Gorjanci na široko di z obeh strani Gorjancev, se pravi takratne turne dediščine. Vendar za sedaj kaj dlje od odpirati s številnimi označenimi potmi in republiške meje, ter ekonomski razvoj tega te pobude vsa stvar ni prišla, prvimi planinskimi zavetišči,” pravi Andrej nerazvitega območja. Ohranjeno naravno ravnovesje Hudoklin, konservator za naravno de- Prva jasnejša formulacija, ki opredelju- “Za območje predlaganega krajinske- diščino pri ZVNKD. To je bil čas, ki ga je je Gorjance kot regijski oziroma krajinski ga parka Gorjanci je značilna velika stop- navdihoval zagnani novomeški naravoslov- park, pa izvira iz dolgoročnega plana SRS nja naravne ohranjenosti: poraslost z goz- ni učenjak Ferdinand Seidl, na katerega in občine Novo mesto 1986 - 2000, v kate- dovi, ohranjeni pragozdni in kvalitetni gozd- Pobudo so najvišji vrh Gorjancev, do takrat rem je v kartografskem delu zasnov varst- ni rezervati, ki imajo izjemen ekološki in jjnenovan po cerkvici sv. Jere, poimenova- va naravne in kulturne dediščine območje znanstveno-raziskovalni pomen. Poseben [' po Janezu Trdini. Ravno letos na veliki med Vahto in Kostanjevico opredeljeno kot botanični pomen imajo košenice z redkimi šmaren, 15. avgusta, je poteklo 70 let, kar krajinski park. Varovano območje predla- in ogroženimi rastlinskimi vrstami. Izjem- življenje slovensko-hrvaski meji le bilo na Trdinovem vrhu veliko ljudsko slavje ob poimenovanju najvišjega gorjanskega vrha po bardu tega mogočnega gorov-Ja in ustvarjalcu nesmrtnih bajk in povesti 0 Gorjancih. S posebnim razglasom Načelstva novomeškega sreza je bil leta 1^31 zavarovan gorjanski izvir Gospodična z bližnjim zaledjem, kar velja za eno prvih Pravih zavarovanj naravne dediščine v Slo- le izvir Got od^ ^ vse doživijo tisti slovenski državljani, ki pozabijo, da je meja di>o po načrtih'novomeškega rojaka arh! mec^ Hrvaško in Slovenije postala prava državna meja. ^arijana Mušiča. In prav sedaj poteka "" ............. a cija za obnovo in ponovno ureditev izvi- Iz tedna v teden je jasneje, da obstaja je na njuni poti cesta dobro prevesila z vrha in okolice tega znamenitega gorjanske- državna meja med Slovenijo in Hrvaško, v dolino na hrvaško stran, soju za ovinkom 6 studenca. _ Resje sicer, da prebivalci ob meji, zlasti tam, prestregli trije hrvaški policisti. Slovenska Večji del že zavarovan kjer je le nekaj korakov od kake slovenske “turista” sta na ukaz trojice ustavila in iz- 7 p ^Prav P° 2. svetovni vojni ni bilo v zvezi do hrvaške hiše, nekako ne želijo dojeti, da stopila. Kljub uniformi, ukazom policistov orjanci nobenih javnih varstvenih teženj je tu nova politična stvarnost. K tej resnici in neobičajnemu kraju dogajanja sta se so gorjanske gozdove intenzivno sodi na primer, da se Posavci nočejo spri- počutila skoraj tako kot doma. Kako tudi 'ZKonščah, gre novomeškim gozdarjem v jazniti z mejo, in da pravijo: “Na Gorenj- ne, saj sta se znašla v družbi še štirih ljudi iz r meri zasluga, da so Gorjance obva- skem ali na Primorskem je drugače. Tam sosednje podgorske vasi, ki sojih ustavili že uvah uničenja. Se več, rane zaradi nebrz- je že dolgo časa meja med dvema različnima prej! Domačnost je nudil tudi prizor, na nega izsekavanja najbogatejših gorjan- državama in ljudje so se sprijaznili, da niso katerega sta naletela. Možakar iz družbe s j j 8°zdov za potrebe lastnikov oziroma več eno. Zaradi meje so si ljudje postali tujci. slovenske strani meje je namreč živahno in mčarjev goijanske lesne tovarne, ki je Tu, na jugu Slovenije, pa smo še do včeraj odločno o nečem poučeval sogovornika ovala še med vojno, dokler je Italijani kot najbližji sosedje delili dobro in zlo. Zdaj ' policista. Pokazalo se je, da je uradna ose- e s° Požgali, so vestni in stroki predani pa ne smemo mi svobodno k njim in oni ne ba dobivala od možakarja izpod Gorjancev gozdarji v veliki meri zacelili. V 70. letih pa prosto k nam. Taka delitev je odveč.” lekcijoosvobodnemživljenju. Možjedopo- uveljavi tudi varovanje posameznih Toda taka razumljiva trmoglavost in vedoval, da že dolga leta neovirano hodi po pomembnejših gorjanskih območij. Najprej nostalgija ne ukinjata carinikov in obmejne Gorjancih, tako kot sta pred njim svobod- a bila s spomeniškovarstvenim odlokom policije. Meja je tu in z njo vse, kar gre no hodila po Gorjancih njegov oče in stari avarovani območji kartuzije Pleterje in zraven. Da obstaja državna meja med Slo- oče, in da je smrtni greh, če mu policija eološko območje Mihovo, nato pa so iz venijo in Hrvaško, je zmeraj jasneje tudi na preprečuje tako gibanje to nedeljo, ko na- suspodarjenja izvzeli pragozda Gorjanci Gorjancih, kar potrjujejo tudi doživetja bira šipek za čaj. Taka zdrava kmečka {Ta Trdinovim vrhom in Ravna gora ter nekaterih domačinov. pamet in njen klic k svobodi bi ob kakšni usezni gozdni rezervat Kobile. Temu za- Pred časom, na nedeljo popoldne, sta drugi priložnosti dosegla, kar so si v tem arovanju je sledilo še zavarovanje in zaščita se dva slovenska mladeniča iz ene od vasi trenutku najbolj želeli vsi zajeti Podgorci in nji 6 Sptjanskih izvirov, naravnih znanie- pod Gorjanci peljala z avtomobilom po slo- Podgorke. Toda policisti pod Trdinovim sDn°St' -ter kulturnih in zgodovinskih venski strani na Trdinov vrh, tam prečkala vrhom se niso menili za tako razmišljanje, (ja menik°v v občini Novo mesto. Tako je mejo in nadaljevala pot navzdol proti ampak so “ilegalce” odvedli globlje na ues večji del Goijancev tako ali drugače Sošicam. V razumljivem jeziku bi rekli, da Hrvaško. Policisti, ki so vzeli za družbo k arovan, kot celota pa ni varstveno opre- sta šla na pivo in na odojka. Toda komaj se sebi v avtomobil enega od uplenjenih SIo- no pomembna je tudi pestra hidrološka dediščina, saj so gorjanski potoki in izviri zaradi geomorfoloških in ekoloških kvalitet dolenjska posebnost, celotni Gorjanci pa so pomembno zaledje pitne vode za novomeško kotlino,” med drugim piše v pobudi ZVNKD. Poleg tega bogato naravno dediščino dopolnjuje kulturna, ki se kaže tako v različnih oblikah kulturne krajine kot v bogati arheološki, umetnostnozgodovinski in etnološki dediščini. Za Gorjance in Podgorje je značilno tudi bogato ljudsko izročilo. Območje krajinskega parka Gorjanci je tako edinstven preplet naravne in kulturne dediščine, zaradi izjemne ohranjenosti naravnega ravnovesja pa tudi nadvse pomembno zeleno zaledje vedno bolj industrializirane Dolenjske. Osnovni namen krajinskega parka naj bi tako bil usklajen razvoj Gorjancev, ki naj bi ob razvoju primarnih dejavnosti, kot sta gozdarstvo in kmetijstvo, ohranjal naravne in kulturne značilnosti in kvalitete tega porostora. In kakšen naj bi bil obseg krajinskega parka Gorjanci? Pobudniki izhajajo iz obveznega izhodišča v dolgoročnem planu SRS 1986 - 2000. Tam je naravni park načrtovan v osrednjem delu gorjanskega masiva in leži večji del v občini Novo mesto, manjši del (v kostanjeviškem koncu) pa v občini Krško. Vključuje najvišji del gozdnatega pogorja nad nadmorsko višino okoli 400 m, tako da je izključena večina podgorskih vasi in zaselkov. Krajinski parki so najmanj omejujoča varstvena skupina, njihov pomen je večinoma lokalnega pomena, zato so omejeni na območje ene ali največ dveh občin. Njihova namembnost je predvsem rekreacijska, lahko tudi biotop-ska, spomeniška in izobraževalna. Razvoj primarnih dejavnosti in ostali razvojni programi v krajinskem parku morajo izhajati iz načel varovanja in upoštevanja narave. Čas in trdno delo Seveda se pobudniki za razglasitev krajinskega parka Goijanci zavedajo, da takega parka strokovno ni moč utemeljiti in razglasiti čez noč. “Pa tudi država nam ga ne more podariti s preprostim pravnim aktom,” pravijo. “Treba si ga je izboriti oziroma ustvariti v tesnem sodelovanju z ljudmi, ki z Gorjanci živijo, sicer bo ves trud zaman.” Tak projekt zahteva čas in trdo delo strokovnjakov in zagnanih domačinov, in to ob podpori širše družbe, rekli bi zainteresirane javnosti. Konec koncev je treba rešiti tudi vprašanje financiranja takih varstvenih pristopov. V razvitem svetu imajo, hvala bogu, s takimi stvari bogate izkušnje, ki jin niKaKor ne gre spregledan an ceio zviška odklanjati; v domačih logeh pa bi se lahko marsikaj naučili na primeru Triglavskega narodnega parka in ob treh regijskih parkih v ustanavljanju: kočevskem, pohorskem in notranjskem. Najprej bi morali ustanoviti pripravljalni odbor oziroma delovno skupino, ki naj prouči možnosti za proglasitev krajinskega parka Gorjanci. Sledi izdelava strokovnih osnov za različna področja: naravna in kulturna dediščina, gozdarstvo, kmetijstvo, vodni viri, turizem. Nato bi izdelali krajinske zasnove ter izvedbene dokumente za varovanje oziroma za morebitne posege v prostor. Strokovne osnove morajo vsebovati pregled sedanjega stanja na tem območju - se pravi morajo biti zbir znanja in vedenja o tem prostoru - njihovo valorizacijo, razvojne možnosti in - poudarjeno - način varovanja. Seveda izvedba takega obsežnega in pomembnega projekta nikakor ni poceni, zato je zanj treba poiskati vse možne vire, od lokalnih in državnih do pridobitve sredstev iz evropskih razvojnih programov in instuticij, ki podpirajo ustanavljanje krajinskih parkov in zavarovanih krajinskih območij nasploh. O takih možnostih je beseda tekla tudi na nedavnem obisku ministra za turizem itlijanske avtonomne pokrajine Trento, kjer imajo z varstvom okolja bogate in pomembne izkušnje, hkrati pa tudi dostop do virov Evropske skupnosti prav za te namene v nekdanjih vzhodnoevropskih deželah, kamor uvrščajo tudi Slovenijo. Pomemben del celotnega projekta je popularizacija varovanega območja v širšem prostoru in v ta okvir sodijo tako publikacije o tem prostoru kot: plakati, razglednice, karte, označevanje in opisovanje pešpoti, razne prireditve, prirejanje pohodov, raziskave itd. Kakor koli že, sprejem odločitve za krajinski park Goijanci kot dolgoročne usmeritve za varovanje in razvoj Gorjancev in dela Podgorja bo na koncu odvisen od ljudi. Kako se bodo odločili, ni znano, vemo pa, daje treba Gorjance tako ali drugače varovati. Njihovo varovanje že predpisujejo zakoni in odloki, sedaj pa gre za to, da bi bili Gorjanci zavarovani kot celota. Le s takim varovanjem bi lahko izkoristili vse možnosti za njihov pravi in edino ustrezni razvoj. Vsekakor je odločitev, kakršna že bo, odločitev za bodočnost. Našo in naših za- namcev. ANDREJ BARTEU ttB .otDoshd vencev, so vozili spredaj, turisti s slovenske strani Gorjancev so peljali za njimi. Ura je bila mogoče okrog treh popoldne. Prva postaja je bila Ribnik. Če izvzamemo dejstvo, da so zajeti slovenski nabiralci čaja in potniki za Sošice morali oddati osebne dokumente, je bil ta prvi postanek na nepričakovani hrvaški poti prav prijeten. Na policiji v sprejemni sobi je bil televizor in tudi sesti je bilo kam. V danih okoliščinah je bilo to udobje brez primere. Taki opremi in zlasti vzdušju je do popolnosti manjkalo zelo malo in to manjkajoče so slovenski gostje odšli iskat v bližnjo krčmo, ki toči poceni pivo. Premik izza policijskega televizorja v omenjeno točilnico bi lahko trajal zelo dolgo, toda zajete slovenske pre-bežnike je čakala to popoldne še neke vrste dolžnost, in sicer spoved pred policijskim zasliševalcem. Da te dolžnosti ne bi pozabili, jih je prišel v gostilno iskat policist in jih odpeljal na “staro” mesto na policiji. Zaslišanje je bilo prav kmalu na vrsti in vrstila so se policijska vprašanja kam, h komu natančno, po kaj pa, koliko denarja, ali ne veste, da se ne sme? Po natančnih izpraševanjih, nekatera so trajala četrt ure, druga dve minuti, je eden od policistov rekel po hrvaško: “No, zdaj pa gremo.” In so res šli. Naravnost v Karlovec k sodniku. Iz dneva je nastala že noč. Če se kot zajeti popotnik mudiš na policiji, te je mogoče strah, zanesljivo pa se dolgočasiš. To so spoznali tudi omenjeni ujetniki, ki sojih privedli na sodišče v Kar- Tu je zdaj meja na Gorjancih lovec. Pri najboljši volji niso vedeli, kaj bi počeli v veliki sobi, kjer so čakali na sprejem pri sodniku. Dve uri sta jim tako šli v nič, nakar se je med vrati pojavila uradna oseba sodišča, ki jih je imela obsoditi zaradi ilegalnega prestopa meje. Napočil je torej usodni trenutek odločitve. Bodi milosten, kdor pač si poklican deliti milost ob takih priložnostih! Od vseh možnih dobrotnikov seje izkazala že kar omenjena uradna oseba sodišča. Odločila je, da so Slovenci, ki jih je policija zajela tega dne nekje na Trdinovem vrhu, za prvič oproščeni vsakršne kazni in da torej lahko odpotujejo domov. Tako so se potem, ko so kakšnih sedem ur v spremstvu obmejne policije organizirano tavali po Hrvaški od Trdinovega vrha do Karlovca, odpeljali. Na metliškem mejnem prehodu sojih hrvaški policisti oddali v Slovenijo. MARTIN LUZAR i ■■ j. j’ ->< X* j?; ■*? ‘ ' ' • ■ • *>*$ * > * s * } # J;-*“■'V ~ * na temni strani življenja :■■ '■ ' ' . ■ • : BsflamBma psG ©Gssa feaDCsamsGsB pofesD Bojana Gerjevič-Mujanovič, mati treh otrok, ki je šla v balkanski pekel po moža častnika, je pristala v hrvaškem zaporu. Njuno vrnitev v Slovenijo so preprečile informacije, ki so prišle iz Brežic. Medtem so ji pred očmi ubili moža. Življenje Bojane Geijevič-Mujanovič in njenega moža Devada, po rodu Muslimana, kije bil letalski tehnik na letališču Cerklje ob Krki, bi danes lahko teklo mirno naprej v Brežicah. Jeseni leta 1988 je Bojanin mož zaprosil za premestitev v Mostar, ker je njun sin bolehal za astmo in je zdravnik priporočal zanj okolje z milejšim podnebjem. Prošnji je bilo ugodeno in Devad se je preselil s sinom v Mostar. S prihodom rezervistov septembra leta 1991 v Mostarje hotel dezertirati v Slovenijo. Vse je bilo že dogovorjeno, le še malo je manjkalo, pa bi se vse srečno končalo, če ne bi nekdo posegel vmes. Njun prihod v Slovenijo so preprečila sporočila, ki so v Mostar prišla po kanalih obveščevalcev nekdanje jugoarmade iz Brežic. Tu pa se prične Bojanina srhljiva zgodba, ki govori o tem, kaj vse je doživela v balkanskem peklu. Danes je na veliko veselje otrok in staršev doma, vsega, kar je doživela, pa ne bo mogla nikoli pozabiti. Kako bi le? Ko so se razmere decembra leta 1991 začele zaostrovati tudi v Mostarju, je Bojana odpeljala v Brežice najprej otroka. Po tem naj bi dezertiral iz jugoarmade tudi mož. Dogovorila sta se naj se bo Bojana pozanimala na občini v Brežicah, ali ga bo po prihodu v Slovenijo lahko prijavila oz. ali bo še lahko zaprosil za državljanstvo. Na občino je šla skupaj z mamo. Referentki na sekretariatu za notranje zadeve je Bojana zaupala namere svojega moža, ta pa ji je zatrdila, da z njegovo prijavo in državljanstvom ne bo težav. Veseli sta odšli domov. Čudna pot informacij Ko je Bojana pripotovala k možu v Mostar, da bi izpeljala načrt, ji je povedal, daje dobil tri dni dopusta. Se preden jima je uspelo oditi iz Mostarja, so na vrata prišli agenti Kosa in Devada aretirali kot dezerterja. Ker mu nadrejeni ni bil izročil potrdila o dopustu, tega ni mogel dokazati. Na vojaškem sodišču v Sarajevu je bil obsojen na smrt zaradi dezerterstva, vendar se je takrat že začela vojna, zato ni bil usmrčen. Po njegovi aretaciji pa tudi Bojana ni bila več svobodna, odredili so ji neke vrste hišni pripor. Večkrat je morala na zaslišanje v kasarno, ki pa so ga oni imenovali “pogovor ob kavi”. Spraševali so jo o sorodstvu z Janezom Janšo, sklepali so namreč po maminem dekliškem priimku, veliko vprašanj pa seje nanašalo tudi na dogodke, za katere je vedelo le malo Brežičanov. Bojani je bilo takoj jasno, da so informacije prišle od nikoder drugod kot iz njenega rodnega kraja, iz Brežic. Bojana je bila potem razporejena vsani-tetno enoto, kasneje pa k radiu Mostar, kjer je delala kot novinarka vse do nesrečnega 9. maja letos, ko je padla na stavbo, kjer je imel radio svoje prostore, prva granata. Naslednji dan sojih enote HVO-ja zajele in Bojano in ostale radijske delavce so odpeljali na policijsko postajo v Mostarjih imeli tam tri dni zaprte in jih zatem odpeljali v zapor v Ljubuški. Radijska postaja Ratni studio BiH v Mostarju, v katerem je delala tudi Bojana, so ljudje zelo radi poslušali. Velikokrat pa objektivna Bojanina poročila vojnim stranem, predvsem hrvaški, niso bila všeč. Zato so se odločili, da z bombnim napadom radio za vedno utišajo. Bojani se je uspelo iz zapora javiti staršem, vendar kaj več o tem, kje je in kaj se ji je zgodilo, poleg policista ni mogla povedati. Takrat je oče zaslutil, da se ji je moralo zgoditi kaj strašnega. Začel je klicati naše zunanje ministrstvo in Rdeči križ. Najprej se je na ministrstvu pogovarjal z gospo Grilovo, ki je poizvedovanje za Bojano vzela resno. Na žalost je kmalu zatem bila premeščena na drugo delovno mesto, na njeno mesto je prišel gospod Pogačnik. Ta je zadevo toliko časa odlašal in prelagal, dokler ni šel na dopust. Tako je bilo očetovo poizvedovanje in iskanje s pomočjo ministrstva vse do 15. avgusta zaman, saj se na ministrstvu za Bojano niso kaj dosti zmenili. Po 15. avgustu, ko je v Delu izšel ponatis članka Glas Istre, v katerem je bil govor tudi o mučenju Brežičanke Bojane, in ko se je oče obrnil tudi na mednarodni Rdeči križ v Zagreb, je prijazna gospa Godec ugotovila, kje je Bojana, in veliko pripomogla k njeni čimprejšnji vrnitvi. “Čeprav smo mislili, da nam ni nihče prisluhnil in nam nihče ne pomaga, smo iz preteklosti ©nmBOfl Šmarješki župnik Janez Volčič v prejšnjem stoletju ni samo “pasel vernih ovčic”, ampak je tudi pridno zapisoval krajevno kroniko Smaijete, Škocjana (Gotnega brda) in še nekaterih večjih naselij v svoji fari, za kar smo mu lahko hvaležni. Posebej ga je zanimala arheologija, zato je posvetil največ pozornosti starim najdbam, ki jih je bilo ob Radulji vedno veliko. Iz njegovih zapiskov lako preberemo, da je v šmarješki župniji na stotine gomil. Gomilam so po starem rekli mogila, tako jim še vedno pravijo Rusi in Bolgari. Izhaja iz glagola ,mog’, kar pomeni rasti. Mogila ali gomila naj bi bil torej izrastek iz zemlje, tako kot krtina, vendar so nekateri raziskovalci menili, da je beseda gomila keltskega izvora in je sestavljena iz besed ,goimh’ in ,ile’ (žalosten kraj). Največ jih je pod Vinjim Vrhom, nad Strelacem proti Beli Cerkvi. Tu je celo podolgovat grič, ki mu pravijo Gomila. Lepa hrastovina je prekrivala te grobove, dokler jih niso v letih 1878 in 1879 posekali, hraste pa uporabili za železniške pragove. Našli so več kot trideset grobov, ki so jih kasneje tudi prekopali, veliko pa jih je ostalo v trikotniku Šmarješke Toplice - Bela Cerkev - Družinska vas, kar velja zlasti za gozd Cerovec. Tudi na Vinjem Vrhu so jih nekaj prekopali, ravno tako pri Obrhu, Žalovičah, na Vinici, Modrušah itd. Največjo gomilo so našli na Griču pri Klevevžu, ki je bila dolga več kot dvajset metrov, visoka pa prek pet. Zraven te gomile je bila tudi motšima jama, kjer so se udomile lisice, ljudje pa so jo imenovali Ajdovska jama. Domnevamo lahko, da so imeli tam naši predniki poganske obrede. Streljaj proti jugu, nad vasjo Radovlja, je še druga votlina, kateri pravijo Svetla jama. Kot kaže, so bile gomile družinski grobovi. Čim večja je bila gomila, več je bilo v njih imenitnih reči. V nekaterih so našli celo ostanke trupel, v drugih pa samo vrče s pepelom. Nikjer niso našli znamenja, da so na kraju pokopa mrliče tudi sežgali. To so očitno opravljali kje drugje. Večina žar je bila pokritih z velikimi kamnitimi ploščami. Na te so potem nanesli zemlje in tako je nastala gomila. V grobovih so odkrili največ lepotičja, kar potrjuje, da so tedanji prebivalci imeli kasneje ugotovili, da se je za Bojanino vrnitev zavzemalo veliko ljudi, med njimi tudi mnogi iz slovenskega političnega vrha, potem mednarodno društvo novinarjev in seveda veliko prijateljev,” pravi njena mama Darinka. Za vsem telefoniranjem, predvsem tistem na začetku, pa je ostalo veliko grenkega priokusa. Težave zaradi Janše Bojana, ki je bila najprej zaprta v Ljubuški je posredovanje slovenske vlade in predsednika Alije Izetbegoviča hitro zaznala. “Sredi noči so me dvignili in odpeljali na zaslišanje. Začeli so me spraševati, kdo sem in kaj sem, da se zame tako zanimajo. Trdili so, da vedo, daje moj sorodnik Janez Janša. Eden je držal nož, drugi pa je v rokah vrtel pištolo. Ker jim nisem imela kaj povedati im mi je vse skupaj šlo že na smeh, sta pobesnela. Začela sta name kričati in me postavila ob zid. Streljala sta okrog mene. Nisem vedela, ali me bo naslednja krogla zadela ali ne. Potihem sem si želela, da bi se to čimprej zgodilo,” razlaga svoje najtežje trenutke, kijihje doživela v zaporu. Bojana pravi, da fizičnega trpinčenja in posiljevanja ni bilo niti v Ljubuški niti Rodoču, kamor je bila kasneje premeščena, vendar je bilo težko prenašati psihično trpljenje. Ko je Bojana nekako zopet prišla do telefona, je očeta prosila, naj neha posredovati, ker je bilo po tistem zanjo še bolj grozno. Seveda tega ni storil. V zaporih v Ljubuški je bila Bojana do 8. junija, potem so jo premestili skupaj s kolegico z radia v zapore v Rodoč, kjer je bil heliodrom. Zaprli so ju v majhno sobo brez stranišča in ju pustili brez vsega pri miru 48 ur. “Najbolj je bilo grozno do srede julija, pogosto so me zasliševali in hoteli od mene zvedeti nemogoče stvari, tudi to, da naj povem, od kod dobiva denar armada BiH. Grozili so mi, da bom v zaporu deset let, vendar sem se kljub temu držala pokončno, kar jih je še bolj razjezilo. Psihičnih pristiskov in stresov je bilo vse več in to je bilo najtežje,” pravi Bojana. Skupaj s kolegico sta bili pod posebnim režimom, saj ju niso poslali na nobeno delo, kakor so ostale zapornike in zapornice. Pred očmi soji ubili moža Veliko pa je bilo zasliševanja in kar nekajkrat so ji pri tem dali podpisati nek papir, češ jutri ali pojutrišnjem boš svobodna. Tega jutri pa ni in ni bilo. Čez nekaj dni je zopet sledilo zaslišanje in ponovno obljubljena svoboda. Takšno svobodo so ji ponudili štirikrat. 25. avgusta so jo prvič zelo razvito obrt, da so znali kovati lepe okrasne predmete iz brona ter izdelovati lončeno posodo. Volčič piše, da so morale gomile nastati tam okoli leta 500 pred našim štetjem in da so keltskega izvora. Vsekakor je moralo to biti veliko prej, predno so v te kraje prišli Rimljani, saj so v starih grobovih, kjer je bilo največ lepotičja, orodja in orožja, samo predmeti keltske kulture. Ob Radulji je torej živelo ljudstvo, ki se ni bavilo samo z živinorejo (nomadi), ampak je obdelovalo tudi rodovitna polja. Spoštovalo je svoje umrle, zato jim je za popotnico v onostranstvo položilo v grobove vse tisto, kar so v zemeljskem življenju imeli najraje. Prvotne izkopanine so kazale na to, da so živeli nekdanji prebivalci ločeno od drugih civilizacij tistega časa, najnovejše najdbe pa so to ovrgle. , SLAVKO DOKL Pogled od cerkve v Slapah proti nekdanjemu gradu Klevevž, kjer naj bi bile domnevne keltske gomile. peljali na zamenjavo, zamenjali naj bi jo za hrvaškega zapornika na muslimanski strani, vendar do tega ni prišlo. Peljali sojo nazaj v zapor. “Čez nekaj dni so nas ponovno peljali v zamenjavo, na muslimanski strani sem videla moža, vendar tako kot vedno se sprti strani tudi tokrat niso držali dogovora. Prišlo je do streljanja in pred očmi so mi ubili moža. Odpeljali so me nazaj v zapor, v Rodoč, “pripoveduje s solzami v očeh. Potem je bila še mesec in pol v zaporu, ko je le napočil dan, da je res postala svobodna, čeprav vse do zadnjega ni verjela tega. Odpeljali sojo skupaj z ostalimi sodelavci radia v Mosta, ji tam dali številko slovenske ambasade v Zagrebu, naj pokliče. Ker je bilo ta večer nemogoče oditi v Split, je šla h kolegici, pred hišo so ju celo noč čuvali vojaki HVO,"da se jima ne bi kaj zgodilo. “Zadnjih petnajst dni so postali v zaporu zelo prijazni z mano, večkrat me je poklical ravnatelj zapora in me spraševal, če je vse uredu. Dovolil mi je, da sem tudi napisala pismo staršem,” se spominja Bojana. nase korenine Spite jittepo® ©Goaš® Sedel je na obronku gozda in gledal v dolino. Za njim so se zlagoma dvigovala k nebu široka pleča gorjanskega pogorja, pred njim pa se je pokrajina valovito spuščala proti zeleni Krki, ki jo je lahko le slutil tam nekje sredi z gozdom poraščene pokrajine. Dva svetova sta bila to, ta svobodni breg za njegovim hrbtom in pa nemirna dolina pod njim, kjer je za vsakim grmom prežala vevamost in od koder se je kdaj pa kdaj oglasilo presketanje, kot bi naložil svežega vejevja na ogenj. Dolina je bila vsa nemima. Ni se sprijaznila z okupacijo in prasketanje je pomenilo, da so se tam spodaj, zdaj na tem, zdaj na onem koncu, srečale patrulje različnih vojsk in izmenjale ognjeni pozdrav. Dostikrat je takole sedel in prepoznal je že vsak glas, kije prihajal iz doline, in vsak gič, drevo ali cerkveni zvonik, ki je izstopal iz nje. Ko seje oglasil šmihelski zvon, se mu je pri srcu še posebej milo storilo, kajti pod njim je tako rekoč zrasel, če bi za sedemnajstletnega fantiča lahko tako rekli. A časi so bili drugačni in ljudje so takrat zgodaj odraščali, mnogi tudi zgodaj umirali. Spominjal se je, kako je odšel v partizane. Ko so Italijani kapitulirali, so v Novem mestu prevzeli oblast partizani. Mirko Knafeljc, tako je bilo fantiču ime, je bil krojaški vajenec in pri Burgarjevem Gusteljnu je pomagal šivati partizanske uniforme. Mirko je bil namreč bolj slabotne postave, pa ga je mati - oče mu je že zgodaj umrl - namenila za krojača. Še pred kapitulacijo pa je Mirko pomagal partizanom in pri nekaterih, ki jim to ni bilo všeč, zbudil sum. Ko je nekoč za hrbtom slišal opazko “mladi ku-munist”, je vedel, da se mora paziti. Zato je takrat, ko so se ljudje množično umikali pred bližajočo se nemško ofenzivo, tudi sa sam sklenil, da bo odšel. Stekel je do opuščenega bunkerja pri cerkvi, si naložil na ramo puškomitraljez in puško, pograbil zaboj z municijo in odšel po gozdu proti Škrjančam. Skupino Novomeščanov, kateri seje pridružil, je v dolini ob potoku pod Malimi Skrjančami ustavil visok partizanski funkcionar. “Kam pa?” jih je vprašal. “V partizane, Nemci prihajajo,” so mu odgovorili. On pa jih je, vse opravljene kot za na nedeljski piknik, ošvrknil z nezaupljivim pogledom in pokazal na Mirka, ki seje šibil pod orožjem: “Glejte, tako se gre v partizane.” Mirko je seveda pozneje orožje predal in zase dobil puško, primerno njegovi velikosti. Dva meseca je hodil z Gubčevo brigado, potem pa je bil dodeljen zaščitni četi komande Novega mesta in se večinoma zadrževal na obrobju Podgorja. Glasovi iz doline so stražarju Mirku pripovedovali marsikaj. Še zlasti so bili zgovorni zvonovi. “Aha, v Šmihelu imajo mrliča,” je ugotovil in poslušal, kdaj bo pogreb. Potem je spet zvonilo. Še en mrlič in ponovno pogreb. “Kako pogosto,” se je čudil Mirko, ki takrat še slutil ni, da so prvič Naslednji dan, 20. oktobra, jo je H VO odpeljal do Imotskega, potem pa hrvaška policija do letališča v Splitu, kjer jo je vse do vzleta čuval njihov policist. Vprašal jo je, kdo daje, ker jo mora tako čuvati. V Zagrebu sta jo čakala na letališču starša, gospod Žlebnik z naše ambasade v Zagrebu. “Sedaj, ko sem doma, ne morem ver- # jeti, da se mi je vse to dogajalo. Če vsega tega ne bi bilo, bi bil moj mož živ in mi ne bi bilo treba razmišljati, kaj naj rečem otrokom, kako naj jim povem resnico.” Za Bojano je naj hujše mimo, ve pa, da bo potrebno še veliko moči, volje in naporov, da ne bo na vse, kar je doživela, mislila dan za dnem, vseh ran pa tudi čas verjetno ne bo zacelil. Bojana pravi, da ne bo mogla nikoli pozabiti žvenketa ključev, ki ji je vsakič dal upanje, da bo nekega dne le lahko odšla domov k svojim trem otrokom. Nikoli ne bo pozabila krvi nedolžnih ljudi, smrti otrok. Vendar tako, kot je bila odločna v najtežjih trenutkih, je tudi sedaj pripravljena začeti znova. JOŽICA DORNIŽ Mirko Knafeljc iz Šmihela pokopali njegovo babico, ki je bila ubita doma na Malih Škrjančah, drugič pa dedka, ki je bil ubit, ko se je vračal z njenega pogreba. Spominov iz časov, ko je kot prezgodaj dorasel vojak varoval gorjansko podgorje, ima zdaj že lep čas upokojeni Mirko Knafeljc obilo. Med drugim tudi na tisto sončno cvetno nedeljo leta 1944, ko stajo s še enim partizanom s Pristave mahala proti Jurni vasi. Zaslišala sta bobnenje. Na nebu so se pojavili ameriški bombniki, ki so se vračali z opravljene naloge. “Pričela sva jih preštevati,” pravi Mirko, “kajti formacije so imele vedno enak razpored, in zlahka si ugotovil, če so imeli Amerikanci kaj izgub. Nenadoma sva opazila, daje ena leteča trdnjava skrenila iz smeri, zdelo se nama je, da slišiva oddaljeno pokanje, nato pa sva zagledala, kako se za njo pojavljajo drobne pikice. Vedela sva, da so padalci. Strmela sva vanje, ko jih je veter počasi nosil proti nam. Prvi in najbližji je bil že precej nad nama in prepričana sva bila, da bo padel v bližino. A veter ga je potegnil nazaj v dolino. Kot uročen sem strmel v nebo in tekel za njim. Kje je moj tovariš niti opazil nisem. Tekel sem kar precej daleč, več kot kilometer v dolino, in si zapomnil kraj, kjer naj bi padalec pristal. A na čistini je bilo le še padalo. Stopinje so vodile proti bližnjemu gozdu in krenil sem se po sledi.” Tako se zdaj spominja dogodka izpred skoraj petdesetih let Mirko Knafeljc iz .Šmihela. Škoda, da se ni srečal z Mallo-neyem, preživelim letalcem, ki poskuša priti vstikssvojimi rešitelji. Poleti je bil na obisku v Sloveniji. Takrat pa je bil tisti letalec, ki ga je Mirko sledil, bolj nezaupljiv. “Videl sem, da se sledi končajo pri gozdnem jarku in zaklical. Iz jarka se je dvignila visoka in močna postava z dvignjenimi rokami. Puško sem imel pobešeno in lahko je videl, da mu nočem nič hudega. Pomignil sem mu, naj pride bliše. Pred mano je šel do kupa vejevja in iz njega potegnil pas s pištolo. Pokazal sem mu, naj si jo pripaše. Nato sva šla navkreber do Pristave, kjer sem ga predal našim in domačinu, ki je znal angleško. Kako je bilo Američanu ime, misem nikoli zvedel, vem samo, da meje drugi dan, predno so odšli na pot, iskal, da bi se mi zahvalil, a jaz sem že odšel na drugo nalogo,” pripoveduje Mirko. Spominja se tudi, kako so se še dolgo potem partizani šalili na njegov račun, kajti prizor, ko je mali partizan z veliko puško na rami gnal pred sabo orjaškega ameriškega letalca, se jim je zdel po pravici smešen. A je ta mali partizan vojno preživel in bil med prvimi, ki so vkorakali v svobodno Novo mesto. To zgodbo pa prihranimo za drugo priložnost. TONE JAKŠE NAGRADA V MIRNO PEC IN KRANJ Žreb je izmed reševalcev 41. nagradne križanke izbral ŠTEFKO ROZMAN iz Mirne Peči in MARI ČESEN iz Kranja. Rozmanovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Česnova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 43. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 43 REŠITEV 41. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev41. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: MENTOR, O-MERSA, STIČNA, SAONA, MR, PODGRAD, AKOLA, APARTMA, AJD, RAKI, OTON, El, KRAVOS, SOBANA, TRAKT, OREGON, NABITOST, ONO, KANT. prgišče misli Ženske se predajajo le odločnim moškim , ki jih navdajajo z gotovostjo, po kateri hrepenijo, da bi se lahko soočile z življenjem. G.G. MARQUEZ Zenske veliko rajši ubogajo, kakor ukazujejo, čeprav je videti, da tega niti same ne vedo. A. MUNTHE Strokovnjak, ki ima nizko splošno izobrazbo, je tudi v svoji stroki sposoben reševati samo enostavna vprašanja vsakodnevne rutine, ni pa sposoben za problemsko. razreševalne procese. F. BUČAR 8 — a ZADNJI CELJSKI GROF ČIR. RAZJEDA NEMŠKO- AVSTRU- SK1 SLIKAR KONRAD SKLEP ROKE S TRUPOM (REDKO) VIOLINIST OZIM GROFIJA NA JV ANGLIJE FR. FILMSKA IGRALKA BARBARA ZBIRANJE MNENJ ATENSKI DRŽAVNIK SALOMONOV UGANKAR 32 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST TUBERKU- LOZA PISEC GUSTAVE BLAGO ZA KAVBOJKE VEČJI GRŠKI OTOK MESTO V BELGIJI MEDNA- RODNA POUCUA IZOLSKI VESLAČ GRŠKA MUZA ZGODO- VINE KAKOVO- STNA STOPNJA VALENTIN (DOMAČE) ALFI NIPIČ BORIŠČE BOKSAR- JEV VANDRO’ VEC STROJ ZA GLAJENJE LEDU RIJEKA E DRŽAVA ATLETSKA PANOGA S PREDAJO PAUCE KRAJ PRI MURSKI SOBOTI SEF PL ANGLEŠKO EGIPČ. BOG ZEMLJE VRATI NA KONCU NJIVE PRITOK BALKA- SKEGA JEZERA EVROPSKI VELETOK MESTO ŠVICE LOJZE ROZMAN VRŠILEC DOLŽNO- STI OTROŠKO VOZILCE BRANE UGRENO- vič SLOV. PISATELJ FRANCE OTOK GRŠKE PESNICE SAPFO LEVI PRITOK PADA ŽALJIV NAPAD elektronsko založništvo fesfBp ©cd IM Prejšnji teden in vse do danes je v Cankarjevem domu potekala že sedma prodajna razstava tuje strokovne literature, kiji pravijo Frankfurt po Frankfurtu. Gre namreč za prikaz dela knjižnega bogastva z znamenitega frankfurtskega knjižnega sejma, ki slovi kot največja tovrstna prireditev na svetu. Na letošnjem ljubljanskem “Frankfurtu” je bilo razstavljenih rekordno število knjig doslej, med deset tisoč knjigami, razstavljenih v dveh etažah Cankaijevega doma, pa je bil del prostora namenjen tudi računalnikom. Pri tem ne mislimo le na knjige o računalništvu, ki jih je bilo ogromno, pač pa na “elektronske knjige”. Med klasičnimi knjigami so se namreč pojavile tudi te knjige prihodnosti. Nanje založniki v svetu vse bolj računajo in upajo, da bodo z njihovo pomočjo obrnili tokove, ki tiskani knjigi in branju niso naklonjeni. Ob gorah novih in novih knjig, ki so vse prijetnejše oblikovane in natisnjene z vse bolj izpopolnjeno tiskarsko tehnologijo, se namreč izkazuje dejstvo, da ljudje vse manj berejo. • Knjige na cedejih prodajajo že tudi v Novem mestu, in sicer v knjigarni Mladinske knjige Založniki s strahom prebirajo statistične podatke, ki dokazujejo, da sodobnik iz leta v leto posveča branju knjig vse manj prostega časa. Knjiga ima premočnega tekmecavelektronskih medijih, v videu in televiziji. No, natančneje bi morali reči, da je imela, saj se zdaj še sama seli v ta medij. In morda bo tu doživela svoje novo rojstvo. Ne bo sicer več tista romantična, ljuba stvar s platnicami in listi, ki jo vzameš v roke, ko ^ ti je do tega, in jo prebiraš, kjerkoli si že, spremenila je svojo obliko, a vendar je v osnovi še vedno knjiga: z besedami in sliko spleta vezi med ljudmi prek razdalj prostora in časa. Kaj je pravzaprav elektronska knjiga? Gre za knjigo, ki ni natisnjena na papirju, ampak je njena vsebina shranjena na magnetnem ali zdaj že prevladujočem optičnem mediju, se pravi na kompaktni plošči ali cedeju, kot tudi pravimo. Gre za tehnologijo zapisov na trajni in praktično neuničljivi podlagi, ki jo prebira laserski žarek. Najprej so v elektronski obliki izhajali razni slovarji in enciklopedije, katalogi slik in podobne uporabne zadeve, zdaj pa na cedejih lahko dobimo že tudi leposlovje. Knjige se selijo na cedeje. Kakšne prednosti ima elektronska knjiga pred navadno, poglejmo na primeru Enciklopedije sesalcev založbe McGraw-Hill, ki si jo je bilo mogoče ogledati v Cankatjevem domu. Za razliko od knjižnih izdaj te svetovno znane enciklopedije elektronska ne obsega pet debelih knjig večjega formata in se ne šopiri na pol metra dolgi polici, marveč je vsa shranjena na mali plošči. Na nji je milijon besed in množina slik, a če jo postavimo na knjižno polico, zavzame le toliko prostora kot tenka brošurica. Iskanje določenega podatka, denimo, kaj kak sesalec žre, kje živi, kakšne navade ima, kakšen je videti in podobno, je enostavno in zabavno. Vsakomur, ki je kdaj povohal računalniško okolje windows in delal z miško, gre brskanje po elektronski enciklopediji dobro od rok. Nekaj klikov z miško na ustrezne sličice, in že dobiš na ekran besedilo in barvno sliko ali celo animirano ilustracijo. Seveda ima stvar svojo ceno. Tisti, ki so Enciklopedijo sesalcev naročili, bodo zanjo odšteli okrog 400 britanskih funtov v tolarski protivrednosti. Druge elektronske knjige niso tako drage, a ker je za njihovo branje potrebno imeti še primerno bralno napravo, je, gledano v celoti, stvar razmeroma le draga, zato jih pri nas, kot so povedali prodajalci, kupujejo predvsem boljše knjižnice in nekatere ustanove, žal pa še ne šole in druge izobraževalne ustanove, ki bijih najbrž najbolj potrebovale. In še to: elektronske knjige so v tujih jezikih, slovenska knj iga, če izvzamemo Novo zavezo, ki so jo pred leti izdali na gibkih diskih, še ni stopila v elektronsko obliko. V elektronskem založništvu ne izhajajo samo priročniki, slovarji, enciklopedije, zbrana dela klasikov, anekdote, monografije o slikarjih in podobno, marveč tudi časopisi in revije, nekatere publikacije sploh izhajajo samo v elektronski obliki. In niti ni nujno, da si vsak upo-Za branje elektronskih knjig se uporabljajo rabnjk kupj svoj cede. V svetu poznajo že tudi elektronske knjižnice. Svet knjige se nezadržno spreminja. MILAN MARKELJ ali posebne bralne naprave, ki jih priključimo na televizor, še najpogosteje pa kar osebni računalnik, ki ima gonilnik za optični disk. Bolj ko je knjiga bogata s slikami ali celo dopolnjena z glasbo, boljši mora biti računalnik, da prebiranje poteka zadovoljivo hitro. Ta čas velja za najbolj zanimivo splošno elektronsko enciklopedijo Microsoftova Encarta, ki jo prebiramo v okolju vvindotvs, računalnik pa mora imeti vsaj procesor 386,2 MB rama in grafično kartico za VGA standard. Če je vse to pri roki, potem se z Encarto odpre pravo bogatsvo. Klikneš z miško, in že si svetu besed, slik in zvokov. Poljub- 3 no si izbiraš teme, iščeš po abecedno razvrščenih S geslih ali navzkrižnih referencah, ob besedilih < je na voljo še prava galerija slik in zvokov. Preb- . ereš lahko življenjepise slavnih mož, prisluhneš v. njihovim besedam, denimo Leninu, Nixonu ali P Hitleiju, slišiš Armstronga zaigrati na trobento u. in si lahko ogledaš reprodukcije slovitih Med 10.000 knjigami ljubljanskega “Frank-umetnin ali animiran prikaz, kako se pleše pol- jurta » so ,U(ji elektronske. Na sliki: stroka. In vse to na mali kompaktni plošči! (elektronske knjige odpira računalnik zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Če je čas ležanja predolg, pride zaradi zmanjšane fizične aktivnosti do usihanja ali, kot strokovno pravimo, atrofije mišic. Posledica ležanja je tudi zmanjšanje kalcija vkosteh, zmanjšanje beljakovin, nastanejo motnje v ožilju z rahlim glavobolom in včasih vrtenjem v glavi ter slabostjo, ko bolnik vstane. Za preprečitev omenjenih težav naj popolno ležanje traja samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno - običajno tri do šest tednov. V tem času bolnik začne z vajami v postelji. Tudi vstajati je potrebno postopoma, najprej samo za nekaj ur, ta doba pa se potem daljša. Ko bolnik vstane, potrebuje bergle za razbremenitev ledvene hrbtenice. Vedno pa je poleg ležanja potrebna tudi dniga oblika terapije! Raztezanje Kmalu oziroma nekaj dni po nenadnem napadu bolečin v križu, začnemo z raztezanjem (trakcijo) v postelji. Poveča namreč razdaljo med telesi vretenc, s tem poveča medvretenčni prostor ter omogoča, da se izbočeni del vrne v normalno lego. Razširjenje medvretenčnega prostora ustvari tudi negativen pritisk in na ta način povleče izbočeni material diska v prvotno lego. Raztezanje po mnenju strokovnjakov najbolje deluje na četrto in (peto ledveno vretence. Poleg mehaničnega ima raztezanje tudi psihološki učinek, ker daje občutek aktivne terapije, ki prekine monotonost ležanja. Če namreč bolnik samo leži, se pogosto pritožuje, da zanj ni bilo nič napravljeno. Raztezanje naj bi bilo močno, opravljali pa naj bi ga enkrat do dvakrat dnevno. Najboljše rezultate daje raztezanje pri ležečem bolniku. Za razbremenitev vretenc zadostuje utež 20 do 30 kilogramov. Če pa bolnik ne more ležati na hrbtu, upo- rahljamo raztezanje v stranski ali celo trebušni legi. Raztezanje ne sme povzročati nelagodnosti, ker bolnik takrat ne more sprostiti mišic. In če pri tem čuti bolečine, je treba metodo opustiti. Ko začnemo z raztezanjem, se pri večini bolečina zmanjša ali celo preneha. Med raztezanjem se bolnik ne sme napenjati, torej ne sme kašljati ali kihati. Zdravljenje z raztezanjem naj traja toliko časa, dokler ne dosežemo zaželenega učinka, to pa največkrat traja od en do tri tedne. Če deset raztezanj ne da uspeha, ga prekinemo. Raztezanja ne smemo izvajati pri nenadni bolečini v križu, pri išijasu s hujšimi nevrološkimi izpadi, če je bolnika “zvilo”, ker vsak gib le še poveča bolečino, in pri izbočenju diska v starosti nad 60 let, zlasti pri sočasnem obolenju srca in pljuč. Če bolečine v križu trajajo krajšo dobo, dosežemo z raztezanjem boljši učinek. Če pa težave trajajo tri ali več mesecev, od raztezanja ni pričakovati dobrega učinka. V praksi so znani različni načini raztezanja, najboljši pa je tisti, ki bolniku pomaga. Zato večkrat menjamo način raztezanja, da bi dobili najustreznejšega. Zdravljenje z nizkofrekventnimi tokovi Sem prištevamo diadinamske in interferentne tokove ter protibolečinsko stimulacijo. Fizikalno so to izmenični, nizko-frekventni tokovi z možnostjo regulacije frekvence in jakosti. Običajno uporabljamo frekvenci 50 in 100 hercev. Diadinamski tokovi predvsem ublažijo bolečine in povečajo prekrvavitev. Stemzmanjšamoaliodstranimootekline (edeme, kot strokovno pravimo). Zaradi delovanja na vegetativno živčevje se zmanjša prenapetost mišičja, s tem pa tudi bolečina, krči in oteklina. Omejitve pri uporabi nizkofrekventnih tokov so se bistveno skrčile in jih ne uporabljamo le pri srčnem vzpodbujevalcu, raku in nosečnosti. Tokovi delujejo na živčevje spodbujevalno, blažijo bolečine in spodbujajo obnavljanje tkiv. Postopek traja 15 do minut in sicer šest- do sedemkrat pri enem zdravljenju, ki ga lahko ponovimo čez dva do tri tedne. (Se nadaljuje) Baretka Baretka je že dolga leta priljubljeno pokrivalo, saj pristaja skoraj vsakemu obrazu. Predvsem se nad njo navdušujejo mladi, a tudi mnogim starejšim je pri srcu. Letošnja jesenska moda skoraj ne bo mogla brez baretke, predvsem modne pa bodo takšne s ščitnikom. Če ste le malo vešče šivanja, si jo lahko naredite celo same doma. Bodite pa pozorne, ko kupujete blago. Nikar si ne omislite pretankega, ker pokrivalo ne bo dobro stalo na glavi. Modne bodo letos tako tvidaste kot kariraste baretke pa iz velurja. In ko se boste odločale za barvo, izberite naravno. Zlasti moderne so letos barve zemlje, od peščene do temnorjave. Če se boste odločile za katero od njih,boste moderne vvseh pogledih. Mačka v našem domu Nekateri ljudje so alergični na mačke, le malokdo pa pomisli, da so tudi mačke lahko preobčutljive na karkoli v okolju. Bodisi na cvetni prah, na čistila, na hišni prah, najpogosteje pa se pojavijo srbeči izpuščaji zaradi bolšjih pikov ali napačne prehrane. Če se mačka pogosto praska, ji izpada dlaka, seji solzijo oči, ima prebavne motnje, zlasti pa, če ima vlažen ekcem med očmi in uhlji, je zagotovo kriva hrana. Najbolje je, da ugotovite, na katero hrano je alergična in jo črtate z jedilnika. Začnite ji kuhati dietno hrano, predvsem pa se posvetujte z veterinarjem. Če se mačka pogosto praska na istem mestu, gre za alergijo na bolšji pik. Posipajte jo s posebnim pudrom ali popršite s sredstvom proti bolham. Najbolje je, da nosi ovratnico proti bolham. Če pa vzroka alergije ne morete ugotoviti, se posvetujte z živino-zdravnikom. Ul Vzhajan jabolčni kolač Testo: 1/2 kg moke, 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 6 žlic stopljenega surovega masla, 2 žlici sladkorja, 4 dag kvasa, sol, malo mlačnega mleka, sladkor za potresanje. Nadev: 1 kg dobrihjabolk, 10 dag rozin, 10 dag sladkorja, malo cimeta. Iz moke, rumenjakov, jajca, surovega masla, sladkorja, soli, postavljenega kvasa in potrebnega mlačnega mleka stepemo bolj mehko kvašeno testo. Zdvema kuhalnicama ga takoj enakomerno poravnamo v namazan pekač. Potresemo z dušenimi jabolčnimi krhlji, sladkorjem, rozinami in cimetom. Ko vzhaja, ga spečemo v srednje vroči pečici. Pečenega potresemo s sladkorjem in zrežemo na rezine. Ponudimo toplo ali mrzlo. Čas za siljenje radiča Ob koncu oktobra pa tudi v začetku novembra je še čas za izkopavanje korenov radiča za siljenje. Ta način priprave zimske zelenjave, bogate z vitamini in mineralnimi snovmi, seje zadnja desetletja zelo uveljavil. Mnogi italijanski pa tudi naši primorski zelenjadarji z njegovo pomočjo delajo denar, kot bi rekli Američani. Radič je mogoče siliti na več načinov: v silnicah, na prostem, v šotnih substratih, z obrezanim ali neobrezanim listjem, vsi pa temeljijo na preprostem načelu, da s povečano temperaturo lahko izsilimo iz korenov rast listov, rozet, glavic ali kakorkoli že imenujemo ta dodatni pridelek. Seveda ima vsak postopek svoja pravila, na splošno pa velja, da rdeče sorte radiča silimo pri nižjih temperaturah (v prvi dekadi 8 stopinj, v drugi 10 do 12 in v tretji 15 stopinj), kar je 3 do 4 stopinje manj kot pri siljenju zelenih in pisanih sort. Glede vlage so potrebe vseh vrst radiča približno enake. Siljenje traja vsaj mesec dni. 1 Priprave na sneg Pred nami je prvi november in ni treba pobrskati daleč nazaj po spominu, da sc bomo zavedeli, kakšne vremenske spremembe se nam takrat lahko obetajo. Tudi visok sneg je že bil na ta dan. In ker se ob dnevu mrtvih ponavadi zapeljemo na oddaljenejše grobove svojcev in prijateljev, je dobro, če smo pripravljeni na vse. Z drugimi besedami, čas je, da prckontrolira-mo zimske verige, zlasti če smo medtem zamenjali avto, da pregledamo zimske gume, če pa jih nimamo, je dobro, da se pozanimamo, kje bi jih lahko ugodno nabavili. Napačno bi bilo, če bi se zanašali, da bo tudi letošnja zima tako revna s snegom, kot je bila lanska. Za vsak slučaj je dobro, če med avtomobilsko orodje položimo tudi startne kable, ki bodo koristni za nase vozio ali zadruge udeležence vprometu, kojih bo avto izdal na cesti, poleg nje pa še vlečno vrv. GRADAŠKI PORTAL - Grad Gradac v Beli krajini se v pisanih virih prvič omenja že leta 1220, ko je bil v posesti gospodov Gracarjev. Skozi stoletja je grad zamenjal vrsto lastnikov, ki so času in potrebam primerno spreminjali njegovo podobo. Sedanji videz je grad dobil v prvih desetletjih 19. stol., ko so bili njegovi lastniki Gusiči. Eden najlepših arhitekturnih detajlov je klasicistično oblikovan glavni portal z grbom Gusičev - gos in podgana na verigi - v visokem atičnem zaključku. Danes je grad v slabem stanju in bi gotovo zaslužil dobrega gospodarja. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) m Več se bere - Dokaz, da se čedalje več bere in rado sliši, kar je pisano je, da si ljudje pogostoma pripovedujejo kar pišejo Novice in drugi časniki.Izvedeli so z velikim čudom iz Novic da žro prasci kebre raje od koruze in da so nabirali hrošče marljivo v nekaterih krajih na Gorenjskem. Ali vsi niso verjeli taki poželjivosti svinjski. Premalo poslov - Varčne gospodinje imajo tod sploh skoraj premalo poslov, posebno ženskih. Ob času težkega dela pa ne morejo dobiti mnogokrat potrebnih delavnih moči in tako jim ostanejo najnujnija dela nedovršene. Jel-a v Bršl. ima na pr. le eno deklo, sama in sin ne delata na polji nič, pastirica pa ne more šteti se za celo delavko. Moralno policijo izvršujejo radi tod fantje sami n. pr. če zasačijo kak kavs. Ne daleč od Šmarj. napolni odpustnik najdenko, ji najme hišo in kmetijo in skrbi zanjo in dete, obljubivši zatrdno vzeti jo, ko pride od vojakov. Ko jo enkrat obišče, čakajo ga dečki in mu zagrme: Proč, tu se ne bo kurbalo. Začne se boj, odpustnik udarivši dva z močjo pobegne dndiali skoz okno. Zdaj teče radi tega pravda. Mnogo jagod - Na posekah zarasle so se cele plantaže rdeč. jagod, kakor jih nisem videl še nikoli toliko skupaj. Naj lepše, slaje, debele in blagodušne so med travo, mnoge niso okrogle ampak podolgaste kakor rilci. Premnoge so že dozorele ali so bile večidel še nekoliko kis- late. V 9-C. ^ qoPunfi Dfivniti TPtnUTKOV Spominjam se, da sva šla včasih s sošolcem skupaj na sprehod. Bila je še zima, a v zraku je že dišalo po pomladi. Ponavadi sva šla v moj okoliš. To 50 bili vrtovi okrog cerkve, tedaj so bili še divji, škarpe so bile zaraščene z bršljanom, grmovjem šipka in španskega bezga in čez poletje z visokimi travami. Smejala sem se mu, ko je zamenjal modro cvetje na sosednjem vrtu za vijolice. Saj so bile od daleč res podobne vijolicam, a so rastle že kar izpod snega in jaz sem jih predobro poznala in sem vedela, da niso. Tam so me otroci puščali, ko še hodila nisem, in me kasneje, ko so se spomnili name, prihajali iskat. Zaradi nasprotnega nazora najinih sorodnikov ni bilo pričakovati, da se bodo ti sprehodi nadaljevali, a spomin na slutnjo pomladi v zraku je ostal v meni. Moj okoliš se je počasneje in ne tako nasilno spreminjal, kot so se nekateri drugi deli kraja. A zame še prehitro. Spominjam se, da sem šla čez grič in sem naletela na duhovnika in delavce, ki so ruvali meni ljubo drevo. Razburila sem se. Duhovnik me je hotel umiriti in mi je dejal, da bodo posadili brezo in da je breza lepo drevo. “Že, že, a to drevo je nudilo zavetje hroščkom, ” sem ponavljala. Najbrž je menil, da sem nora. Ni mogel vedeti, da je drevo leta nazaj dajalo zavetje hro-ščkopi, v katerih ljubezensko rajanje smo se otroci spomladi ob večerih malo vpletali, ne da bi jim naredili kaj hudega. Včasih sva se z duhovnikom srečala sredi njihovega divjega vrta in se nerazumevajoče pogledala. Najbrž je mislil, da kradem jabolka. Jabolka so tedaj ležala raztresena po vsem vrtu in to ni bila kraja. Pregnali so me s teh vrtov tako, da so obdelali vsak košček zemlje. Jabolka zdaj ostajajo na drevesih. Tudi zapuščen drevored so obnovili. Nasuli so poti, očistili grmovje, postavili klopi, prišli so ljudje, a drevored ni nič več dihal. V župnišču so pospravili vse ropotarnice, ki se mi zdi, da je bila v njih skrivnost sveta. Nič več ni temačnih hodnikov in skritih vež, kamor smo otroci kukali iz zanemarjenega dvorišča. Nič več se v razmetanem kabinetu preko skladovnic starih knjig in zbirk otrok in duhovnik ne smehljata drug drugemu. Vem le, da mi prisrčnost in toplinu tistih trenutkov še danes pomagata živeti. -tiniTfl C: cflflJLfPSf DflPILO Živela je pri babici, ki jo je imela neizmerno rada. Toda to ni dovolj. t Pogrešala je starševsko ljubezen in družino. Velikokrat je pogrešala skrbno in razumevajočo mamo, ki bi jo skrila v varno naročje, kadar bi ji bilo hudo, dobrega očeta, brate in sestre, s katerimi bi se lahko igrala. Čutila se je zapostavljeno, manj vredno od sovrstnikov. Kljub temu da še ni imela nit deset let in ni bila sposobna globljih razmislekov, je vedela, da ji v življenju nekaj bistvenega manjka. Staršev pravzaprav sploh ni poznala. Ko je bila še čisto majhna, so odšli v tujino, njo pa pustili pri babici. Nikoli se niso vrnili v domovino. Babica ji je sicerpripovedova-• la o starših, a si jih je le želela videti na lastne oči. Upala je, da se bodo nekoč vrnili in da bo zaživela z njimi. Bližali so se novoletni prazniki. Kot nekajkrat že je razmišljala, kako lepo bi bilo, če bi starši prišli v domovino. To bi bilo zanjo najlepše darilo. Lepega dne, ko se je vračala s sprehoda, je pred hišozagledalaavto. Vsa plašna je vstopila. V kuhinji je zagledala neznanega moškega in žensko, ki sta sedela za mizo in pila dišečo babičino kavo. Pozdravila je in sedla na stolček zraven vedno toplega štedilnika. Ženska je vstala in se ji približala. “Vstani, otrokmoj, da te po dolgem času objamem in pritisnem na srce. Oh, kako sem te pogrešala!" ji je dejala in jo stisnila v objem. Približal se je tudi oče in objeti so vsi zajokali. Deklica ni mogla dojeti, da sta se njena mama in oče res vrnila. “Nikoli več se ne bomo ločili, ” sta ji zagotovila. A KN JIŽNA POLICA Romani XX. stoletja Jesenski paket nove knj ižne zbirke XX. stoletje, ki jo je letos začela izdajati Cankarjeva založba z ambicijami, da nadaljuje slovito zbirko Sto roma-novs predstavitvami najboljšega, karso romanopisci z vsega sveta ustvarili v tem stoletju, je zadetek v polno, saj je med petimi novimi romani tudi delo letošnje nobelovke Toni Morrison. Slovenski bralci niso še nikoli tako hitro po razglasitvi Nobelove nagrade za književnost dobili v roke knjige novega nobelovca. To dejstvo potrjuje, da se uredniki zbirke pri izboru avtoijev zares kakovostno odločajo. Da res segajo v književno zakladnico vsega sveta, pa potrjujejo imena ostalih avtorjev, med katerimi so: kolumbijski pisatelj G. G. Marquez, japonski N. Šiga, češki J. Škvorecky in francoska pisateljica M. Yourcenar. Ameriška pisateljica in dobitnica letošnje Nobelove nagrade Toni Morrison je najbolj znana ameriška pisateljica magičnega realizma. Nam se predstavlja z romanom LJUBLJENA, ki je časovno vpet v obdobje ameriške državljanske vojne, govori pa, tako kot vsa njena dela, o usodi črncev. Zgodba o pobegli sužnji Sethe, ki na begu umori svojega novorojenega otroka, da bi mu prihranila usodo sužnja, sebe pa rešila zapora, ni le pripoved o rasnem razlikovanju, marveč tudi zgodba o strašni odločitvi in krivdi, s katero mora živeti junakinja romana. Delo je prevedel Jože Stabej, spremno besedo pa mu je napisal Andrej Blatnik. Gabriel Garda Marquezjc slovenskemu bralstvu zelo dobro znan, saj imamo v slovenščino prevedena skoraj vsa njegova dela, zato so uredniki zbirke posegli po njegovem najnovejšem romanu GENERAL V SVOJEM BLODNJAKU, kije ob izidu pošteno razburkal javnost. Prevedla in spremno besedo mu je napisala Nina Kovič. V njem sloviti kolumbijski pisatelj govori o poslednjih mesecih življenja velikega revolucionarja in nacionalnega voditelja Simona Bolivaija, kije osvobodil južnoameriške države izpod španske oblasti. S posebnim načinom pripovedi je pisatelju uspelo napisati ne le kroniko nekega zgodovinskega obdobja, marveč izrisati portret slavnega moža v njegovi polni človeški podobi s slabostmi vred. Naoja Šiga je svoj roman POTOVANJ E SKOZI TEMNO NOČ, ki smo ga dobili v prevodu Božidarja Pahorja in s spremno besedo Mirne Pot-kovac-Endrighetti, zasnoval v obliki avtobiografije, vendar pa gre v resnici za domišljijsko delo, v katerem se skozi življenje junaka izrisuje osrednje vprašanje: konflikt in iskanje sožitja med tradicijo inzahodnimi vplivi, torej vprašanje, ki je bilo na Japonskem posebej žgoče, zadeva pa po svoje vse dežele sveta. Josef Škvoreckyv romanu PRI MA SEZONA, ki sta ga prevedla Zdenka in Frane Jerman, slednji mu je napisal tudi spremno besedo, govori o mla-dostnikih v prvem letu zadnje svetovne vojne, ki v tako imenovanem protektoratu okušajo življenje in odraščajo, ne da bi se prav zavedali krvave morije, ki divja okrog njih. Umetniška vrednost romana je prav v prepletanju obeh nasprotujočih se prvin. Marguerite Yourcenar, ki je bila kot prva ženska sprejeta v krog “nesmr-tnih”, sc pravi med francoske akademike, v svojem romanu OPUS NI-GRUM govori o daljnem 16. stoletju, ki pa je bilo prelomno obdobje, pomembno za sedanjost. Ob življenjski poti iskalca resnice Zenona izrisuje razgibano evropsko prizorišče, na katerem potekajo spopadi med sektami in verami, narodi in posamezniki, med izročilom srednjega veka in renesanse, hkrati pa na njem že poganjajo kali modernega mišljenja. Romanje prevedla Marija Javoršek, spremno besedo pa je napisal Jan Jona Javoršek. MILAN MARKELJ Iskalec lepote Koprska založba Lipa je to jesen izdala izbrane pesmi Rada Bordona. Knjiga je izšla pod naslovom PODOBE MOJEGA SyETA. Pesmi je izbral in uredil Janez Menart, kije tudi napisal daljšo spremno besedo o avtorju in njegovem delu. Gre za prvo posmrtno izdajo Bordonovih pesmi, za predstavitev najboljšega, kar obsega pesniški opus tega našega poeta. Iz tega opusa je Menart izbral 98 pesmi in jih razvrstil v sedem ciklov. Po obliki so pesmi večinoma soneti. Menart je pri Bordonu sicer iskal pretežno pesmi, ki so tudi oblikovno dovršene oziroma takšne, ki pomenijo posrečen spoj oblike in vsebine. Prav med soneti jih je lahko odkril nemalo. Nič čudnega, saj je bilo Bordonu brušenje pesniške posode in vlivanje prečiščene vsebine vanjo glavni moto pri pisanju. In tudi to ni nič čudnega, če vemo, da sta bila Bordonu pri tem za vzor velikana romantične poezije -Prešeren in Puškin. Čeprav Bordonu, po poklicu pravniku, ni bilo dano, da bi se bolj posvečal literarnemu ustvaijanju, je vendarle z vsem svojim delom in ravnanjem v življenju nenehno izpričeval in potrjeval, daje najprej in predvsem človek peresa, literat, pesnik - iskalec lepote. To •svoje (prirojeno) poslanstvo je opravljal častno in tako rekoč do zadnjega dne. V verze je prelival najrazličnejša doživetja in občutja, radosti in bolečine, a ker je bil tudi človek, obdarjen s humorjem in satiričnostjo, velike umske okretnosti, se prenekatera njegova pesem bere tudi kot odlična bodica. IVAN ZORAN Mirjam Bezek-Jakše Tone Jakše PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE Govednikovi so kupili celo farmo, torej zemljo, stanovanjsko hišo in hlev.Slednji je star že petinosemdeset let in je bil potreben poštenega popravila, ki gaje Martin opravil kar sam. Kot že rečeno, v Kanadi hektar zemlje ne pomeni veliko, farme se merijo v stotinah hektarjev. Govednikovi imajo v lasti sedemdeset hektarjev veliko posestvo, še eno, prav tako veliko, pa v najemu. Seveda tudi pri njih ne gre brez ozke usmerjenosti v proizvodnji. Živino gojijo le za meso in teličke, ki so jih v prvih letošnjih štirih mesecih in pol prodali trideset. Doma kljub tolikim glavam živine ne namolzejo niti litra mleka. Mleko in meso za domačo porabo kupujejo. Razumljivo, da kljub modernizaciji in specializaciji vsega dela ne zmorejo narediti sami. V hlevu, ki ga imajo v najemu, rad postori vsakdanje delo nekdanji lastnik, sicer priskočijo na pomoč tudi najstarejša Govedniko-va hčerka Martina z možem pa hčerki Niki in Andreja. Andreja zelo lepo slika, zato se je odločila za študij zgodovine in umetnosti. Upa, da bo na sprejemnih izpitih, ki jih je pravkar opravljala, uspela. Sicer pa je že ustvarila veliko likovnih del. Na nekatera je še posebej ponosna, med drugimi na sliko Predjamskega gradu, o katerem ji je mama veliko pripovedovala. Silvija, ki je rojena v Kanadi, zelo dobro govori slovensko, vendar z močnim ameriškim naglasom, prav tako pa tudi njeni hčerki. Govednikovi imajo v bližini domačije velik gozd, v katerem gnezdijo ptice iz rodu štorkelj. “To so naše kokoši,” se nasmehne Silvija in hitro pristavi, da nad njimi niso prav nič navdušeni. A kaj, ko so zaščitene in krivolovec, ki bi si drznil ujeti samo eno ptico, bi plačal 500 kanadskih dolarjev kazni. Zaščitene so tudi rože, ki prav tako rastejo v njihovem gozdu in imajo na enem steblu bele in rdeče cvetove. Tisti, ki bi si želel šopek takih cvetic, bi moral, če bi ga dobili, za vsako bilko odšteti po 50 dolarjev kazni. Sicer pa imajo v gozdu še črni oreh, ki daje dragocen les za pohištvo, pa veliko vrst dreves, ki jih najdemo tudi pri nas. Na svoj račun lahko pridejo tudi lovci, saj ne manjka ne srnjadi ne jelenjadi, a tudi volkov in jazbecev je v izobilju. Slovenec se od vinograda ne loči Ko se vozimo po cesti proti Niagarskim slapovom, spoznamo še enega kanadskega kmeta, ki je po rodu Slovenec, prav tako Belokranjec. To je Martin Molek iz Sv. Katarine nedaleč od Niagarskih slapov, kije prišel v Kanado iz Slamne vasi pri Metliki. Pri Molkovih so usmerjeni v vinogradništvo, kar za Belokranjce - tudi žena Angelca je namreč Belokranjka iz Gribelj - ni nič nenavadnega. Devet hektarov imajo zasajenih z vinsko trto, zdaj zasajajo pa še nadaljnjih pet hektarov. Pet otrok imata in vseh pet otrok, od katerih sta dva že na fakulteti, pomaga staršem pri delu. Molkovi prodajo na vagone grozdja. Med odjemalci so tudi mnogi Slovenci, ki ga prihajajo iskat kar k Martin Molek je ponosen na novo slovensko zastavo Molkovim na dom. Potem si v svojih kleteh sami delajo vino. In če je to narejeno iz grozdja, ki ga je pridelal slovenski vinogradnik, imajo občutek, daje v njem nekaj slovenskega. Tudi zato, ker je Martin kljub dolgim letom, ki jih je preživel v Kanadi, ali pa prav zato je zelo zaveden Slovenec. Na poštnem nabiralniku ob cesti ima nalepljena slovenski grb in zastavo, da mimoidoči takoj vedo, da v tej hiši bivajo slovenski ljudje. A tudi ob velikem kaminu v dnevni sobi zavzema slovenska zastava častno mesto. Strumno se Martin postavi z zastavo na rami in tako demonstrira svoje domoljubje, ko se pripravljamo na spominski posnetek. Na mogočnih Niagarskih salpovih Nekaj deset kilometrov južneje od Molkove farme bučijo Niagarski slapovi, ki so vsekakor eno od svetovnih čudes. Za Američane in Kanadčane, ki so zelo ponosni nanje, so simbol mogočnosti in lepote. Na milijone fotografij jezov je bilo že posnetih,,na tisoče filmov posnetih, a nobena fotografija ali film ne moreta pričarati tega, kar lahko vidi oko. O tem se prepričava, ko stojiva ob ograji nad velikim podkvastim kanadskim slapom, ki z vso močjo pada dobrih šestdeset metrov v globino. Le nekaj metrov po višini za njim zaostaja ameriški slap, ki pa je s tristo metri širine približno trikrat ožji od kanadske “podkve”. Ob občudovanju te igre narave pa le malokdo pomisli, da je reka Niagara, vsega dolga štirideset kilometrov, med najkrajšimi rekami na svetu. Toda na tako kratki poti med višje ležečim jezerom Erie in nižje ležečim Ontariom mora premagati kar 107 metrov višinske razlike, kar ji z mnogimi brzicami in slapovi seveda uspe. Vsako minuto na Niagarskih slapovih strmoglavi v globino 425 milijonov litrov vode in ob tem nenehno gloda rob, preko katerega pada. Zato se rob slapa vsako leto pomakne za kakšen meter nazaj. Tako so bili slapovi v začetku čisto blizu jezera Ontario, v nekaj tisočletjih pa bodo dosegli jezero Erie. Strokovnjakom dela skrbi tudi padajoče kamenje. Sipine ob znožju, zlasti pri ameriškem slapu, že segajo do polovice in boje se, da se bo jez nekoč spremenil v dolgočasno brzico. O tem tisti, ki živijo od Niagarskih slapov, in teh ni malo, še ne razmišljajo. Raje si vedno znova izmišljajo, kako bi na najbolj izviren način pokazali ali bolje rečeno prodali turistom slapove in vse, kar je povezano z njimi. Domiselni so predvsem Kanadčani. Medtem ko je na ameriški strani le kakšna razgledna ploščad, je ob slapovih v Kanadi nastalo pravo mesto, ki kar drhti od turističnega utripa. Tako si tudi Američani raje pridejo ogledovat čudo na kanadsko stran. Poleg tega, da si človek ogleduje Niagarske slapove s trdnih tal, podjetni in iznajdljivi Kanadčani ponudijo tudi ogled iz čolna, helikopterja, gondole in z več razglednih stolpov. V mestu so številni muzeji, v katerih je moč spoznati zgodovino slapov od leta 1657, ko je bilo to naravno čudo prvič označeno na nekem francoskem zemljevidu. Tisti, ki bi si želel ogledati vsaj delček vsega tega, bi porabil nekaj dni. Na to so turistični delavci seveda računali in zgradili mnogo razkošnih hotelov. Niagarski slapovi, ki imajo to srečo, da ležijo prav na meji med ZDA in Kanado, so priljubljena tu-ristično-romarsko pot. Posebno Američani pa hodijo radi k Niagarskim slapovom na na poročna potovanja. Kljub vsej lepoti in mogočnosti pa dobivava človek včasih občutek, da so ljudje tisti, ki so pravzaprav napravili Niagarske slapove. Najprej mogočna turistična industrija, ki jih je izrabila le za kuliso svojega pridobitništva, poleg te pa tudi tisti, ki so izzivali Niagaro, da bi postali slavni. Tudi teh ni bilo malo. Na slapovih in nad njimi so počenjali svojevrstne vragolije in postavljali rekorde predrznosti. Vsi so se seveda dobro zavedali, da tvegajo življenja. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV m Samovoljni Klavs Izjava za javnost - Slovenska domoljubna stranka o svojem predsedniku Zaradi enostranskih informacij, ki so se pojavile v različnih medijih obveščanja v zvezi s Slovensko domoljubno stranko, demantiramo vse izjave Ludvika Klavsa, v.d., predsednika SDS, izrečene po 4.9.1993, ker jih je izrekel v svojem imenu, in ne v skladu s programsko usmeritvijo SDS in s stališči predsedstva SDS. Čeprav se zavedamo, da bo to vneslo dvome in nemir med naše članstvo, smo stranka, ki šele nastaja, pa vendar smo zaradi poštenja in imena samega, ki ga stranka nosi spoznali, daje to edina pot, da se stvari razjasnijo po demokratični poti, na katero je g. Klavs tako prisegel. Da pri vsej zadevi ne gre za nobeno t.i. Klavsovo domoljubno stranko (je med soustanovitelji), temveč za njegovo samovoljo in promoviranje samega sebe, bo predsedstvo SDS zavzelo določena stališča do njegovega nastopanja v medijskem prostoru, katero, ponavljamo, ni v skladu s programsko usmeritvijo in stališči predsedstva Slovenske domoljubne stranke! SDS gen. tajnik RUDI LESJAK Tako se ne pomaga Kaj mlade moti v predlogu novega zakona o dohodnini - Izjava za javnost V državnem zboru poteka postopek za sprejetje novega zakona o dohodnini. Naša ocena je, daje boljši od sedaj veljavnega zakona. Pozdravljamo tudi predlog, da imajo vsi državljani olajšavo 10 odst. Moti pa nas, da se dodatna 3-odst. olajšava od davčne osnove za dohodnino ne zmanjša za znesek denarnih sredstev vloženih, v izobraževanje, nakup knjig in učnih pripomočkov, ter sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Veliko je mladih delavcev, ki se izobražujejo ob delu, in njim bi se morala sredstva, vložena v izobraževanje, šteti kot dodatna davčna olajšava. Mlada država, kakršna je Slovenija, ki lahko vidi svoj potencial le v visoki tehnologiji, neposredno s tem pa tudi v visoko izobraženih kadrih, bi se morala še posebej truditi za njihovo pridobivanje. Tudi mladi invalidi in mladi z akutnimi in kroničnimi obolenji, ki potrebujejo zdravila, zdravstvene in ortopedske pripomočke, naj bi bili deležni še dodatne 3-odst. olajšave. Drugi predlog, s katerim se ne moremo strinjati, pa je ta, ki pravi, da bo zaslužek mladih, dosežen prek mladinskih posredovalnic dela, če bo večji kot 10 odst. povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, obdavčen. Posebno sedaj, v času ekonomske krize, se veliko mladih v času študija preživlja večinoma z delom prek študentskih servisov. To je edini način, da lahko študirajo, saj jih starši ne morejo preživljati, štipendija pa ni dovolj velika, da bi omogočila preživetje. Prepričani smo, da bi zaslužek, dosežen prek mladinskih in študentskih posredovalnic dela, moral ostati neobdavčen oz. naj bi bil obdavčen šele tisti del, ki je veliko večji, kot je samo 10 odst. povprečne slovenske plače. Za MLADO INICIATIVO (MLIN) pri Narodni demokratski stranki JANEZ STIBRIČ, podpredsednik MLIN KAKO NEVARNE SO “RUSKE VEVERICE”? Zbodel me je komentar vašega novinaija na račun dolenjskih žensk, češ kako so se metale za italijanskimi slačifanti, moški v Henčkovem domu pa da tega ne počnejo. Menim, da ne gre vseh žensk metati v en koš. Smo tudi takšne, ki smo doma in premišljamo, kako se bodo greli to zimo naši otroci, kaj bomo dale na mizo in s čim bomo naslednji mesec plačale najemnino. Zato nam nikakor ni vseeno, kam hodijo in kje zapravljajo naši moški denar. Vem, daje takšnih žensk, ki ne vedo kako bi se nosile in razkazovale, kar nekaj v mestu. Če je njihovim možem vseeno, kam zahajajo in kaj počnejo, so sami krivi. Vse pa nismo takšne. Nasploh pa, kaj je treba teh slačenj in razkazovanj po lokalih! Ali danes ne poznamo več lepših razvedril? Novomeščanka Spomini preveč bolijo, da bi jih nesla v grob Poziv krščanskim demokratom Šentruperta in Mirne Mirensko in šentruperško dolino zopet pretresajo strankarstvo in potuhnjena besedičenja in mržnja. Živ spomin 13-letnega otroka mi narekuje, da vam vsem in vsakemu posebej osvežim spomin na grozote, ki smo jih ali videli ali poslušali od spomladi 1942 dalje. Danes, po 50-ih letih mirnega življenja, ko smo si zaslužili tudi duševni mir, ko so moji in vaši otroci izšolani, poročeni in ko naj bi vsak posebej v svojem lepem domu užival ob razigranih vnukih, pa odpirate rane in strankarsko sovraštvo. . Eno takih je proglasitev za mučenika od partizanov ubitega obveščevalca Grozdeta. Zakaj in komu v prid, vas vse sprašujem. Ali boste s tem izbrisali s sten Lunačkove kuhinje kri in možgane Šklandrovega Albina, mučenega aprila 1942? Ali boste izbrisali pogled na zaklano in mučeno učiteljico s Cirni-ka (prsi je imela razrezane v zvezdo, obraz pa strašno iznakažen)? Ali boste zanikali, da so mučeniki Albin, Lunačkov Franci, učitelj z Mirne, ki so ga pri nekdanjem kolparju na Bistrici iznakazili, polomili kosti, razbili lobanjo? Ali boste s proglasitvijo za mučenika lahko izbrisali spomin na Kolenčevo mamo in očeta z Mirne, na Smrketa Cabala iz Drage, ki so ga zverinsko mučili, in na druge? Vsak Šentruperčan in vsak Mi-renčan naj si vzame čas in postoji pred spomenikom, prešteje mrtve in premisli! Organizacija ZB Mirne in Šentruperta je postavila spomenike v spomin in OPOMIN, da naši otroci in vnuki ne bi vedeli za izdajstva in pobijanje ljudi, ki niso vedeli za komunizem, le svoj dom, svojo dolino so imeli radi in želeli, da bi bil tujec čimprej pregnan z naše zemlje. Zakaj ponovno mažete našo prelepo dolino? Mladim, ki ne poznajo umazanije vojne, pa povem, da so zločine zagrešili (imenovali smo jih in se jjh bali) koljači BE-GA: kurat Sinkar, Jakoš, Dorček, Grčar, Ci-go, Sepic, Mavec (glej knjigo Belogardizem od strani 288 do 371, v kateri je izpisano tudi iz dnevnika Roze-Silve Uhan belogardistične obveščevalke, iz Jakoševega dnevnika in dokumentov, ki jih je pustila “Fagglio inf. divisione Isonzo”, in iz Tribunale militare iz leta 1942 itd., itd.) pod prisego belogardistov: za pet kristusovih ran, naj pogine partizan (iz Babnikovega arhiva). Vse te žive spomine sem želela odnesti v grob, toda preveč me boli, da danes zastrupljate moj rodni kraj. Redno poslušam radijsko oddajo Sobotna raglja. Kako sem srečna in vzradoščena, ko slišim, da so šentruperški dopisniki med prvimi v Sloveniji in koliko talentov je v naši dolini! Matere Šentruperta in Mirne, ve ste steber družine. Pozivam vas, vzgajajte svoje otroke in vnuke tako, da bodo spoštovali ljudi, naj bo berač ali gospod, za vsakega sije sonce, pa se ne bodo ponavljale umazanije in krivice! Katoliški odbori Mirne in Šentruperta ter vsi krščanski demokrati, ne krojite otroških duš in ne nalagajte jim sodb, kaj je prav in kaj ni prav! MARIJA-MOJCA PETERLIN Prušnikova 15 Ljubljana-Šentvid Kapela bo pridobitev doma Toplina y domu Koncert pevskega zbora - Za kapelo zmanjkuje denar- StarCJsill ja, zato so veseli vsakega denarnega prispevka ODCžUlOV peli popolnoma drugačen kakor v S prisrčnega Srečanja ilniški sobi. ----------------:— Po dogovoru s prof. Dolfetom Me-žanom, nekdanjim dekanom v Šmihelu pri Novem mestu, smo se odločili za nastop v Domu starejših občanov v Novem mestu. V ponedeljek, 18. oktobra, nas je po večerji pričakala polna dvorana stanovalcev. Po prijazenm sprejemu upravnice Lojzke Potrč in uslužbenk nas je predstavil naš pevec Stane Sitar, kije program tudi povezoval. Vodila in pripravila pa nas je na ta koncert Betka Šilc. Zapeli smo cerkvene in tudi narodne pesmi. Z velikim navdušenjem so prisluhnili in se petju tudi priključili, še prav posebno nekdanji mirenski organist Kocjan. Prijazni sprejem upravnice pa tudi zahvala za nastop ter povabilo še za naprej nam je bilo v veliko spodbudo, da se bomo še kdaj pripravili za tak večer. Obenem nas je upravnica popeljala na kraj, kjer postavljajo kapelo. Načrtujejo, naj bi jo odprli že na božični večer, seveda če bodo zmogli finančne težave. Prav gotovo bo vsak rad prispeval k tej izredno domiselni gradnji, saj starejšemu vernemu človeku kapela pomeni prostor, ki ga spominja na domačo cerkev. V takem prostoru se lahko zbere in duhovno obogati, doživetje verskih obredov ali pogovor z duhovnikom jev Zakaj nasprotujemo ministrstvu Stališča Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji - Zahtevamo, naj zakon o sanaciji Rudnika urana Žirovski vrh začno izvajati v celoti in brez zadržkov Strokovno je bilo ugotovljeno, daje Rudnik urana Žirovski vrh (RUŽV) lociran na ekološko, seizmološko in hidrogeografsko neprimernem terenu. Propustnost le-tega pomeni trajno nevarnost za prebivalstvo kot tudi za bližnje in širše okolje. Z ozirom na naravno obremenitev okolja bi vsako dodatno onesnaževanje, kot je predlagana deponija nevarnih odpadkov v rudniku, lahko postalo usodno. Naravna radioaktivnost na območju RUŽV je bila namreč že z odprtjem rudnika, tj. z odkrivanjem radioaktivnih slojev, in nato z odlaganjem jalovine na površju izredno povečana. Če k temu prištejemo še kemično onesnaženje, ki ga bo prispevalo skladišče odpadkov, se bo stanje onesnaženosti povečalo do stopnje, ki bo onemogočala kakršnokoli življenje na tem območju. Ali ta predlog Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ne pomeni smrtne obsodbe Poljanske doline in njene celotne populacije? Po strokovnem mnenju prof. dr. Petra Novaka pa RUŽV ne sme postati niti odlagališče radioaktivnih odpadkov, ker bi se v tem primeru radioaktivnost na tem prostoru zelo povečala. Sprejeti moramo spremembe tehničnih smernic in navodil ter predlog za novo lokacijo dati preveriti Mednarodni atomski agenciji. Ta predlog naj temelji na zahtevi, da bo lokacija odlagališča površinska (zaradi lažjega trajnega strokovnega nadzora) in čim bliže izvoru (zaradi preprečevanja radioatkivnega onesnaževanja pri prevozih). Najprej pa bi bilo treba za vse radioaktivne odpadke (tudi visokora-dioaktivne) raziskati možnosti za njihov izvoz v druge države, ki imajo ustreznejše pogoje, in o tej možnosti in ceni izvoza obvestiti prebivalstvo. Iz navedenih razlogov Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji odločno nasprotuje nameram Ministrstva za okolje in prostor v zvezi s skladiščenjem in predelavo odpadkov v RUŽV in zahteva, naj se zakon sanaciji RUŽV, sprejet in potrjen Državnem zboru v juliju 1993, za- o sa čne izvajati v celoti in brez zadržkov. Tako se bo pričelo vračati zaupanje slovenske javnosti v ugotovitve strokovnjakov in v okoljevarstveno politiko slovenske vlade ter s tem v utrditev demokratičnega ugleda nove slovenske državnosti. Inž. JELKA KRAIGHER predsednica IO ZVOS Brezposelnost res prednost? Brezposelni bi raje redno delali - Zakaj država in sindikat me branita svojih državljanov? • Gotovo hudič za tisk tudi v naši deželi ni brezposeln. (Ribniški dekan Ipavec) Pri branju Dolenjskega lista me je zbodel prispevek “Je brezposelnost postala prednost?”. Tudi jaz se strinjam, da nadomestilo za brezposelnost ne more biti večje od prejemkov brezposelnih. Sprašujem pa se, koliko brezposelnih sploh prejema nadomestilo. Najbrž ne niti petina, pa še ti so po mnenju zavoda za zaposlovanje pod strogim nadzorom. Razumljivo je, da si nekdo, ki nima dohodkov, išče delo, tudi na črno. Gotovo bi raje vzel redno zaposlitev, če bi mu jo kdo nudil. Prednosti redne zaposlitve pred delom na črno so namreč velike. Pri redni zaposlitvi je delavec osnovno zdravstveno zavarovan, teče mu pokojninska doba, ima pravico do porodniškega, bolniškega in letnega dopusta, nadomestila za prevoz na delo, toplega obroka med delom, otroškega dodatka. Kaj pa nudi delo na črno? Nič od naštetega. V večini primerov le skromno plačilo začas, prebit na delu. Ko pa delavec zboli, nikomur nič mar. Sprašujem: kdo so delodajalci v črnomaljski občini, ki ne morejo dobiti delavcev? Vsak teden spremljam razpise na zavodu za zaposlovanje, a razpisov delodajalcev, ki tako vneto iščejo delavce, ne vidim nikjer. Dom starejših občanov iz Črnomlja je pred približno dvema mesecema razpisal eno samo delovno mesto, in ko so se zainteresirani pozanimali po telefonu, so odgovorili, da je že davno zasedeno. Mogoče bi se v kateri prihodnjih številk časopisa raje razpisali o tem, zakaj sta pogodbe o delu in delo na črno najbolj priljubljeni obliki zaposlovanja v naši novi demokratični in svobodni državi in kdo so tisti, ki nudijo takšno obliko dela. Prepričana sem, da bi bili v 99 odst. primerov brezposelni najraje redno zaposleni. Pa še to: našim oblastem je pomembnejše sklepati meddržavne pogodbe o zaščiti tujcev in njihovih socialnih pravic po evropskih merilih kot skrbeti za socialne pravice svojih državljanov. Se pravi: tujcem redno zaposlitev, slovenskim državljanom pa brezposelnost, pogodbe o delu in največkrat delo na črno. Kje so sindikati, ki naj bi branili pravice naših državljanov? MARTINA KUKEC Metlika SREČANJE SOŠOLCEV IN SOŠOLK LETNIKA 1933 23. oktobra smo se sošolci in sošolke osnovne šole Mirna Peč, Globodol in Krteljevo, rojeni leta 1933, srečali v Gostišču Spolar v Mirni Peči, da bi praznovali 60-let-nico. Srečanje, je bilo zelo zanimivo, saj se nekateri nismo videli vse od konca šole. Radi bi se zahvalili organizatorjema srečanja Janezu Opari iz Biške vasi in Janezu Sajetu iz Kanade, kije sedaj na obisku v domovini. DOLENJSKI LIST Vas četrtkov prijatelj ZAHVALA OB KONCERTU Vsem obiskovalcem dobrodelne prireditve za izgradnjo porodnišnice v Novem mestu se iz srca zahvaljujemo za njihov prispevek. Še posebna hvala vsem nastopajočim in sponzorjem: Krki Kozmetiki Novo mesto, Izvršnemu svetu Novo mesto, Studiu D, Tiskarni, Dolenjskemu listu, Gostišču Loka, Sitotisku Černič, Agenciji za šport, Fotokopirnici Konvikt, Študentskemu servisu Društva novomeških študentov in Gozdnemu gospodarstvu, obrat Vrtnarija. Organizacijski odbor prireditve ka bolniški sobi. Prav tako bo kapela veliko pomenila za obiske svojcev, znancev in prijateljev, da se bomo zatekali v ta sveti kotiček. Tudi nas je navdušila misel, da bi pomagali, in že ob tej priliki smo zbrali skromne prispevke ter jih darovali v ta namen. Pristopimo in pomagajmo vsi, ki to želijo in zmore- REZKA MAJER Kostel v razsulu V zadnjem času se veliko govori in piše o Kostelu, saj skoraj ni medija, ki ne bi tako ali drugače objavil ves-tičke o gradnji ceste od Petrine do Kužlja in naprej. Ob tej priliki ne bi pisal o potrebi te gradnje, saj že vrabci na strehi čivkajo o nujnosti povezave teh krajev z matično državo Slovenijo. Res je tudi, da ima vsak pravico povedati svoje mnenje. Nekaj drugega je tu sila zanimivo. V večini primerov se govori: krajani Kostela so proti cesti, krajani oz. KS Kostel organizira protestno zborovanje, krajani se ne strinjajo, itd. Povedati je potrebno, daje krajevna skupnost kot taka že dve leti v razsulu. Znano je, daje svet KS najvišji organ upravljanja, le-ta pa ne obstaja več, saj je prejšnji v celoti odstopil. Nadomestnih volitev pa do sedaj še ni bilo. Po vseh pravilih je svet tisti operativni organ, ki sprejema vse pomembne odločitve, ki so potem obvezujoče za vse, tako tudi za predsednika sveta KS. Ker pa svet pravnoformalno ne obstaja več, ne more biti sklepa o pravilnostih oz. nepravilnostih pri gradnji ceste ali o sklicu protestnega zborovanja. To so potem akcije posameznika, in ne celote. Primer: objavljeno je bilo, da KS Kostel organizira protestno zborovanje v Kužlju. Prav! Toda če je tako, daje KS organizator, potem mora za tem stati sklep sveta, da se gre v tako akcijo. Ker pa sveta ni, tudi tovrstnega sklepa ne more biti. Po mojem prepričanju iz tega sledi, da so povsod tam, kjer se govori v imenu sveta oz. KS, kršena temeljna pravila lokalne samouprave in da za tem naslovom stoji posameznik, ki tako skriva svoja osebna dejanja. To pa je, milo rečeno, podlo delovanje in kršitev mnogih etičnih načel. In tega je v delu posameznikov, še posebej predsednika sveta KS, zelo veliko. FRANC CIMPRIČ bivši član sveta KS Kostel Lep dom, urejena okolica razen ob gradbišču, prijazen sprejem receptorke - to so prvi vtisi, ko vstopiš v Dom starejših občanov Novo mesto, ki ga z materinsko ljubeznijo vodi direktorica Lojzka Potrčeva. Oskrbovanci so iz “naše vojne generacije”. V starosti se običajno sedanjost umika preteklosti, zato je marsikdo med njimi s spomini morda celo vse prepogosto v svoji mladosti, med svojci m prijatelji, ki jih je vojna vihra prizadela na eni ali drugi strani. Danes jim je pomemben predvsem mir, varnost in prijaznost. Skupina bork in aktivistk, članic ZB in upokojencev občine Novo mesto, je 19. okt. obiskala 58 oskrbovancev, ki so v domu povezani v aktivu ZB. Srečanje je bilo prisrčno. O današnjih težavah je bilo le malo govora. Vsi skupaj smo se povrnili v čase naše mladosti in letošnje 50. obletnice, še zlasti na 50. obletnico I. kongresa SPŽZ v Dobrniču. Vsakemu posebej smo se zahvalili s skromnim darilom za prispevek v NOG in pri povojni izgradnji porušene domovine. Prinesli smo jim tudi brošurico o Dobrniču, ki je izšla prav te dni, in kaseto partizanskih pesmi z željo, naj se v domu sliši narodna, cerkvena in partizanska pesem, saj mora oskrbovance v domu povezovati prijateljstvo, ne strankarski prepiri, in pesem se je to dopoldne v domu res slišala. V domu so tri oskrbovanke pod vodstvom terapevtk izvezle kar 250 prtičkov za delegajke ob 50. obletnici I. kongresa SPŽZ. Tudi tem smo se zahvalili z majhnim darilcem in predvsem s toplo besedo. Razšli smo se z mislijo, da so taka srečanja potrebna vsem različno mislečim oskrbovancem. Enotni smo bili, daje tudi sreča različna. Za ene je to bogastvo, za druge družina, v starosti pa velikokrat pomeni srečo že tudi počasna hoja s palico. DRAGICA ROME OPRAVIČILO KQČEVJE - Pri krajšanju sestavka “Šolarji o gobah” v podpisu pod fotografijo smo v uredništvu zagrešili napako, daje izpadel stavek: “Na zaključni prireditvi seje vsem omenjenim in drugim, ki so pripomogli k uspešni izvedbi raziskovalne naloge o gobah, zahvalila razredničarka Marija Bruner, kije organizirala in vodila to raziskovalno nalogo.” Do krajšanja pa je prišlo zaradi stiske s prostorom v časopisu. Protest proti krčenju pravic Protestna izjava belokranjskih upokojencev zakon o usklajevanju pokojnin spremeni in ponovno izplačuje razlika za dva meseca nazaj. Želimo tudi pošteno usklajevanje pokojnin, ki naj temelji na dejanskem povprečju slovenskih plač. Zahte- Na sestanku upravnih in nadzornih odborov društev upokojencev Bele krajine, ki se ga je udeležilo 62 odbornikov in zastopajo nad 3.000 upokojencev, včlanjenih v društva upokojencev Črnomelj, Gradac, Metlika, Semič, Suhor, smo obravnavali celotno društveno dejavnost in ocenili njeno uspešnost na humanitarno-socialnem področju, kulturnem, športnem in rekreacijsko-izletn iškem. Kritično smo ocenili nekatera sedanja stanja na področju zdravstvenega in pokojninsko-invalid-skega zavarovanja ter nekatere v javnosti načete probleme, dileme, kritike in nakazane perspektive na teh področjih, ki zaskrbljujejo upokojence; zato smo sprejeli naslednjo izjavo, ki jo posredujemo: predsedniku Državnega zbora, predsedniku Vlade, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in predsedniku Državnega sveta. 1. Trdno vztrajamo, naj se v zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ohranijo dosežene pravice. 2. Odločno zavračamo težnje nekaterih političnih strank in ministrstev, da se v proračunu R Slovenije v letu 1994 zmanjšajo finančne postavke za socialne namene, med katere spada tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in na ta račun zagotovijo večja sredstva za druge namene, predvsem za vojsko in obrambo. Ugotavljamo, da bi take spremembe terjale spremembo zakonodaje socialnih pravic zlasti iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar bi močno prizadelo predvsem okrog 180.000 upokojencev, saj ti prejemajo mesečno od 10.000 do 24.172 SIT pokojnine. 3. Zahtevamo, da se interventni egresi in poc rih se ne plačujejo prispevki. 4. Upokojenci kot interesna skupina nimamo v Državnem svetu svojih predstavnikov, zato zahtevamo spremembo zakonodaje, da se ta krivica popravi. 5. Zahtevamo, da pristojni organi čimprej spremenijo negativno listo zdravil, ki močno bremeni zlasti pogosto bolne državljane in starejše upokojence. 6. Podpiramo težnjo, da se čimprej spremeni zakonodaja, ki omogoča, da lastniki podjetij in drugih samostojnih dejavnosti prejemajo istočasno tudi pokojnino; delavcem, če se ti zaposlijo po upokojitvi, pa naj izplačilo ustavi. Torej gre za očiten privilegij posameznih kategorij. Zakaj? 7. Zahtevamo tudi spremembo zakona o upokojitvi poslancev, ki očitno ruši socialno pravičnost nove mlade države. Že samo dej- npr. s Si leti pokojninss dobi 85 odst. pokojnine od pokojninske osnove, drugi zavarovanci po splošnih predpisih za enako pokojninsko dobo le 71 odst., da ne omenjamo višine poslanske pokojnine. Predsedniki društev: DU Črnomelj: NIKO FLAJN1K DU Gradac: ANTON PEZDIRC DU Metlika: JOŽE JANKOVIČ DU Semič: MARTINA JAKŠA DU Suhor: ANTON ZUPANČIČ dogodki v sliki in besedi POŽAR V PREVOLSKI ŠOLI - Bila je le nedeljska vaja gasilskih društev iz Žužemberka, Ajdovca, Dvora, Rebri, Križev, Šmihela in Hinj, ki si jo je ogledalo veliko število domačinov, med katerimi so bili najštevilnejši učenci prevolske osnovne šole. Vajo so ob mesecu požarne varnosti s prikazom opreme popestrili tudi poklicni gasilci Gasilskega reševalnega centra iz Novega mesta. Po besedah vodje sektorja Žužemberk Franca Škufce je velika udeležba gasilcev na vaji dokaz, da so ljudje še pripravljeni delati in pomagati, žal pa brez dobre opreme lahko bolj malo pomagajo. "Dotacij iz občine za gasilce skorajda več ni, od dobička veselic pa ni mogoče kupovati sodobne gasilske opreme,”menijo. (Foto:J. Pavlin) POMAGAJMO PORODNIŠNICI! Dobrodelna prireditev za izgradnjo nove dolenjske porodnišnice v četrtek zvečer je v celoti uspela. Čeprav me 1500 obiskovalci ni bilo ministra dr. Božidarja Voljča, je ženski del parlamenta na čelu z Dolenjko Vido Čadonič-Špeličzatrdno obljubil, da se bo zavzemal, da bo kak prepotreben tolarček pritekel tudi iz državne blagajne. Prvo akcijo za zbiranje denarja po prireditvi so obljubile igralke rokometne ekipe iz Novega mesta, ki bodo izkupiček s sobotne tekme poklonile za izgradnjo te prepotrebne stavbe. Nasploh so se vsi v dvorani in na odru trdno odločili narediti vse, da bo prvi novorojenček lahko zajokal v novi porodnišnici že 1. januarja 1995. Duhovita na odru je bila tudi pobudnica akcije Metka Wachter, slovenska menedžerka leta in direktorica Krke-Kozmetike, ki je obiskovalke in obiskovalce prireditve takole nagovorila: "Pojdite domov in se ljubite, da bo res kaj novih Slovencev v novi porodnišnici. ” (Foto: J. Pavlin) RUSI OBISKALI NAJPREJ SEVN1ŠKO OBČINO - Prejšnji teden so kot prvo slovensko občino obiskali predstavniki trgovinskega predstavništva Ruske federacije v Ljubljani na čelu z vodjem Vladimirjem Marčenkom in namestnikom ministra ruskega ministrstva za težko in barvno metalurgijo Vasilijem Kolesnikovim. Rusi so nekajkrat poudarili, da so sevniško občino obiskali najprej zato, ker se dobro poznajo s sevniško županjo Bredo Mijovič. Gostje iz Rusije so med obiskom v Stillesu takoj našli zanimive izdelke za trgovanje, ob koncu delovnega obiska pa so se seznanili še z direktorji dnigih največjih sevniških podjetij: Lisce, Jutranjke, Inpleta, Jugotanina in Metalne (na posnetku) in se pogovarjali o možnih oblikah sodelovanja oz. izvoza izdelkov teh sevniških podjetij. (Foto: P. Perc) BLAGOSLOV NA URŠNIH SELIH-V nedeljo je ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas na Uršnili Selih blagoslovil obnovljenO kapelico sv. Roka in uriensko cerkev .st. Križa. Kapelico, ki so jo pred desetletji postavili v zahvalo za srečno vrnitev iz Amerike (tudi kip iv. Roka je bil narejen v Ameriki), so potomci obnovili tik pred slovensko osamosvojitveno vojno. Cerkvena soseska, ki obsega vasi Urina Sela, Laze in Dobindol - vse sodijo pod župnijo Dolenjske Toplice - se je avgusta lotila obnove celotne zunanjosti cerkve. “Streho smo obnovili pred štirimi leti, sedaj pa smo se odločili še za obnovo zunanjosti cerkve, "jepovedal cerkveni ključar Ciril Jakše ml., ki je dela v veliki meri tudi vodil. Drugi ključar Tone Vidmar, sicer zidar, pa je seveda imel “glavno besedo "pri zidarskih delih. “Vsako gospodinjstvo v soseski je za obnovo cerkve prispevalo po 5 tisočakov, svoj delež je primaknila tudi krajevna skupnost, poleg vsega pa so ljudje pri obnovi opravili kar 700prostovoljnih in seveda neplačanih delovnih ur, "je našteval Jakše. Tako je vsa mizarska dela zastonj opravil Karel Celič st., veliko dela sta opravila Sonja in Milan Zadnik, domačin Tone Kapš pa je, samouk, izvrstno obnovil cerkveno uro. Ob obnovi cerkvene zunanjščine so preložili še 53 m pokopališke škarpe. Računajo, da so vsa dela, ki so jih opravili pri obnovi cerkve, vredna okoli milijon tolarjev. Somašnikpa je bil Janez Gril, urednik Dmžine, sicer rojak iz topliške župnije, na čelu katere je sedaj župnik Dušan Kožuh. (Foto: A. B.) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALC O zgodovini, dosežkih in nasploh življenju prebivalcev brez velikih besed in s poudarkom na kulturi Drugačen krmeljski praznik |LajPku v spomini Martin Plut 22. oktobra je v Krmelju neusmiljeno lilo, pa vendar je bilo praznično. Ljudje so se nagnetli v osnovni šoli in bili že kar prvi trenutek ujeti v dogajanje: prijazna komorna razstava skulptur in slik Rudija Stoparja iz Sevnice. Domača, vsem blizu vzpodbudno optimistična. Predsednik krajevne skupnosti Jože Knez je bil stvaren: “Nismo naredili vsega, kar smo načrtovali. Pa vendar: obnova južnega vodovoda je pred zaključkom. Proti Kamenici smo skupaj s sosedi sanirali 400 m vodovodne napeljave, hkrati se trudimo za čimprejšnjo izgradnjo vodohrana in za izboljšanje vodooskrbe v vseh 12 vaseh. Cesta proti Polju se pripravlja za asfalt, čeprav prepočasi. Slabo vreme nagaja izvajalcem na cesti proti Kamenčkemu. Ureditev naselja Barbara dobiva potrditev v realni finančni projekciji. Napeljava za javno razsvetljavo v severnem delu Krmelja je že plačana, izkope za stebre bomo morali narediti sami. Petletna borba za telefon je v zaključni fazi, cena je še vedno previsoka!” Prijetni nemir je nastal med udeleženci proslave, ko so organizatorji zavrteli dokumentarne posnetke iz življenja v teh krajih med leti 1928 in 1941. S filmsko kamero jih je ohranil takratni rudniški upravitelj Cerven-ko. Zgodba o tem, aa so organizatoiji ta film odkrili in si ga sposodili v Avstriji, je seveda vredna posebnega zapisa. Za osvežitev spomina so poskrbeli tudi z brošuro Krmelj 43 - 93, katere avtorja sta Rado Kostrevc in Milan Levstek, izdala in založila pa jo je domača krajevna skupnost. In zakaj ravno obdobje 1943 - 1993? Zaradi spomina na trinajst rodoljubov, kijih je pred petdesetimi leti pobila vojna v Hinjcah nad Krmeljem in zaradi opomina, da se podobni dogodki ne bi nikoli več ponovili. Ob prazniku je izšla tudi turistična razglednica Krmelja. K bogati praznični vsebini so prispevali še učenci krmeljske osnovne šole, voditelja programa, kolektiv osnovne šole, mokronoški pevci in še kdo. In za konec: podpisanemu je bilo še posebno všeč, da ni bilo nobenih strašansko žlahtnih kolajn, nobenih grandioznih besed in “mi bomo” pogledov v preteklost ali prihodnost. Celo predstavnik občinske oblasti, od katerega nekako že po logiki sistema pričakuješ “nakladanje”, se je ustvar-jalno vključil v krmeljski kulturni dogodek. STANE PEČEK Vaščane vasi Križe v KS Mali Slat-nik je pretresla vest o smrti sovaščana, 94-letnega Jožeta Kovačiča-Lajpka iz Sajsarja. Poznali smo ga po njegovi plemenitosti in požrtvovalnosti predvsem na področju veterine, saj je kot veterinar samouk vedno rad priskočil na pomoč in s svojo nesebičnostjo rešil prenekatero žival. Rad je prepeval in bil veseljak. Krajani se ga spomnimo tudi izjavne radijske oddaje “Slovenska zemlja v pesmi in besedi”, ki je bila v gasilskem domu na Križih. Takega se spominja tudi širša Dolenjska. Zato je z njegovim odhodom nastala praznina v naših srcih. S temi vrsticami bi se mu radi zahvalili za plemenito delo in ga ohranili v trajnem spominu. Vaščani vasi Križe NEW SWING QUARTET V KRŠKEM KRŠKO - V kulturnem domu v Krškem seje začela nova sezona prireditev s koncertom New Swing Qua-rteta. Z izvedbo jazzovskih, črnskih duhovnih pesmi in evergreenov je vokalna skupina poskrbela za zanimiv večer in navdušila številno občinstvo. G. Petan seje pohvalil, da je dolenjske gore list in da so nastopili med drugim že tudi v Vatikanu. D. K. Previdno v novo kurilno sezono Inšpektorjeva opozorila: nujni preventivni ukrepi pri uporabi kurilnega olja Kurilno olje je na našem območju nedvomno najpogosteje uporabljano gorivo. Veliko udobnost in tudi cenovno ugodnost pri uporabi tega goriva pa spremljajo precejšnje nevarnosti za naravno okolje, povezane predvsem s transportom, pretakanjem in skladiščenjem. En sam liter razlitega kurilnega olja lahko onesnaži več milijonov litrov vode, prekrije z oljnim filmom cel hektar vodne površine, uničuje rastlinje in rodovitnost prsti. Da bi lahko uživali v prednostih tega goriva, ne da bi ob tem ogrožali okolje, je potrebna velika mera strokovnega znanja in vestnosti. Normativno je to področje v Sloveniji urejeno s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne na-, prave za nevarne in škodljive snovi, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 3/79. Vsak uporabnik kurilnega olja se mora kdaj vprašati: kaj, če moja skladiščna cisterna ali del instaiacije začne puščati? Da je onemogočeno razlivanje v 'okolje, morajo biti vse cisterne nameščene v lovilnem bazenu ali opremljene z dvojnim plaščem z vmesno kontrolno tekočino. Lovilni bazen mora biti neprepusten, brez iztoka in dovolj velik, da lahko sprejme celotno prostornino cisterne. Kdor še vedno uporablja enopla-ščno vkopano cisterno ali nima neprepustnega lovilnega bazena, izziva ekološko nesrečo s težko predvidljivimi posledicami ter moralno, materialno in kazensko odgovornostjo. Tudi cevne povezave med cisterno in gorilcem ter armaturni elementi so mesta, kjer lahko pride do nekontroliranega iztekanja. Zato je potrebno pri vseh podzemnih cisternah in nadzemnih s prostornino prek 40.000 litrov zagotoviti vsakih 5 let preizkus tesnosti, ki ga opravi pooblaščena organizacija. V zavarovanih območjih podtalnice velja obveznost preiz- Škof Franc Ksaver Kutnar (1 1846), original slike visi v Zu (1793 - 1846), original slike visi v Župnijskem uradu v Šentvidu pri Stični, za fotokopijo pa se zahvaljujem g. župniku Jožetu Koželju. (F. A.) Franc Kutnar (1793 -1846) Naši zaslužni in znameniti Dolenjci Pred 200 leti, 26. oktobra 1793, se je v Šentvidu pri Stični rodil Franc Ksaver Kutnar, kasnejši knezoškof lavantinski, prvi Slovenec na takratnem sedežu v Šent Andražu današnje mariborske škofije. Osnovne nauke je sprejel v domači trivialni šoli, ki je bila v Šentvidu pri Stični ustanovljena leta 1784 v kaplaniji. Od tam so odličnega učenca poslali v glavno šolo in nato v gimnazijo v Ljubljano. Po maturi je stopil v bogoslovje, ordiniran pa je bil leta 1816. Uveljavil seje kot stolni pridigar, zato ga je škof Avguštin Gruber (1763 -1835) imenoval za dvornega kaplana in tajnika cerkvenega sveta. Kutnarje spremljal škofa na vseh verskih in vladnih prireditvah visoke družbe na Kranjskem. Leta 1824 je škof Gruber odšel v Salzburg na nadškofijski sedež, z njim pa Kutnar, ki je bil leta 1828 imenovan za nadškofijskega svetovalca, leta 1830 za škofijskega šolskega nadzornika, leta 1832 pa za kanonika metropolitovega kapitlja. Salzburški nadškof, Gruberjev naslednik, je Kutnarja dne 23. novembra 1843 imenoval, 3. marca 1844 pa posvetil za lavantinskega škofa. Slovesno ustoličenje je bilo 19. marca istega leta in Franc Ksaver Kutnarje bil prvi Slovenec na lavantinskem škofovskem sedežu. Na tem mestu je navezal tesne stike s člani dunajskega dvora; užival je posebno naklonjenost nadvojvode Johana in cesarja Ferdinanda I. (Dobrotljivega), ki sta mu dovolila, da izpopolni škofijski kapitelj s proštom in dekanom. Kut- nar je aprila 1844 imenoval Antona Martina Slomška za stolnega kanonika, maja pa mu je podelil naloge šolskega nadzornika. Kutnar in Slomšek sta bila utemeljitelja in začetnika slovenskega šolstva na Štajerskem. Kutnar si je prvi prizadeval za premestitev lavantinske škofije v Maribor ali Celje, saj je že on dobil načelno privolitev dvora in salzburške nadškofije za premestitev (kar pa Mariborčani radi zamolčijo), preselitev pa je kasneje uresničil Kutnarjev naslednik škof Anton Martin Slomšek. Kutnarje namreč že 8. marca 1846 umrl, žalni govor pa je imel Slomšek. O življenju in delu našega rojaka škofa Kutnarja je nekaj krajših zapisov v Novicah (1844 - 1846), v Koledarjih MD in v Slovenskem biografskem leksikonu (I, 597, in III, 375 - 376). Dr. FRANCE ADAMIČ KJE SO DIMNIKARJI Nismo pred tednom požarne varnosti, smo pa zato pred kurilno sezono, ki zahteva svoje priprave. V te moramo vključiti tudi dimnikarsko službo. Po republiškem zakonu o dimnikarski službi bi v kurilni sezoni morali vsaka dva meseca poklicati dimnikarja, da bi pregledal kurilne naprave, kar pa je v praksi težko uresničiti. V novomeški občini opravlja čiščenje dimnikov in drugih naprav pet samostojnih obrtnikov, ki so v vsakem trenutku na voljo. Svojega dimnikarja lahko po telefonu pokličete vsak dan med 7. in 9. uro na sledeče telefonske številke: Marjan Mihelič, Dol. Težka voda - 43-736; Franc Kaučič, Cesta herojev, Novo mesto - 23-038; Andelko Horvat, Straža - 86-259; Fehret Kahteran, Slavka Gruma, Novo mesto - 26-625 in Milan Pavlič, Roje-Šentjernej -41-055. rajo imeti posebne pretakalne ploščadi, opremljene z lovilci olja. Pretakanje se sme vršiti samo ob stalni prisotnosti usposobljenih delavcev. Ker smo na pragu nove kurilne sezone, je potrebno, da pristojni v podjetjih, zavodih in upravah ponovno preverijo, če so njihove naprave pregledane in brezhibne, prav tako pa bomo to storili po svojih domovih in ob najmanjšem dvomu takoj poklicali strokovnjaka. Posebej opozarjamo na nekatere napake, ki se pojavljajo najbolj pogosto: prekoračen rok od zadnjega pregleda, manjka kontrolna tekočina pri dvoplaščni cisterni, netesnost lovilnih bazenov, netesnost priključkov, poškodovana tesnila, nevzdrževani lovilci olja, nesnaga v polnilnih jaških, slabo pritrjene pri-robnice in neprimerne površine za pretakanje. SIMON HUMAR mm Sl s: kušanja 2 leti. Brezhibnost skladiščne cisterne je le eden od pogojev za varno uporabo. Enako pomembno je ustrezno ravnanje z rjo. V ta namen morajo imeti večji porabniki izdelana posebna navodila in voditi dnevnik obratovanja. Pretakanje iz prevozne cisterne v skladiščno ni dovoljeno na neutrjenih površinah, kjer ni možno prestrezanje razlitega olja. Večji porabniki mo- 21. septembra je v 79. letu starosti umrl znani belokranjski vinogradnik in vinar Martin Plut iz Drašičev pri Metliki. Vina Plutove družine se ponašajo z najvišjimi priznanji, ki so jih prejela na mnogih uradnih slovenskih ocenjevanjih. Za to ima največ zaslug prav Martin, ki je kot dober vinogradnik in odličen kletar znal ponesti sloves belokranjskih vin ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet. Po brazdah ledine, ki jo je zaoral, je stopala vsa družina, ki bo tudi v prihodnje z vso zavzetostjo, strokovnostjo in spoštovanjem do njega nadaljevala njegovo delo.Zelo velika je Plutova vloga pri uveljavljanju sorte rumeni muškat v Beli krajini, ki dolgo ni bila na seznamu sort, ki sojih dovolili saditi v belokranjskem vinorodnem okolišu. Toda Plut je z izjemno kakovostjo vina rumeni muškat prepričal uradne ocenjevalce vin in vse tiste, ki so trdili, da Bela krajina ni primerna za to sorto, da so spremenili mnenje. Danes je rumeni muškat v mnogih belokranjskih vinogradih, tudi zadružnem, vino pa se lahko kosa z najboljšimi slovenskimi rumenimi muškati. Ne gre prezreti tudi njegovih zaslug pri uspešnem predstavljanju belokranjskih vin na razstavah v Semiču, predhodnicah danes ene največjih vinsko-turističnih prireditev Vinske vigredi v Metliki. Za promocijo belokranjskih vin pa si ni prizadeval le kot vinogradnik, ampak tudi kot predsednik Društva vinogradnikov Bele krajine, ki mu je štiri leta tudi predsedoval. Martin Plut je bil eden redkih v Sloveniji, ki mu je glede na danosti uspelo narediti toliko dobrega za vinogradništvo in vinarstvo, zlasti za belokranjsko. Janez Mam Prejšnji teden je nenadno ugasnilo življenje 85-letnega dobrega moža in očeta Janeza Marna. Rodil se je 13. oktobra leta 1908 v Jezeru pri Trebnjem v številni kmečki družini med osmimi otroki. Obiskoval je gimnazijo v Novem mestu, vendar jo je moral zaradi očetove bolezni zapustiti in ostati doma na kmetiji. Že v mladosti je rad prepeval v družbi fantov, zelo mlad pa je začel prepevati tudi v cerkvi. Poleg tega je večkrat nastopil na odru pri raznih igrah in operetah. Leta 1941 seje poročil s Pepco Huč iz Primštala; rodilo se jima je osem otrok. Vse sta vzgojila v pridne in verne. Vsem otrokom sta omogočila študij. Oče Janez je bil dober gospodar na veliki kmetiji. Med vojno mu je bilo imetje odvzeto in bil je zaprt na Igu. Pred dvema letoma sta stopila kot ženin in nevesta ob zlati poroki spet pred oltar. Imela sta okrog 100 gostov, med njimi tudi njegov pevski zbor, kateremu je služil več kot 50 let. Umrl je nenavadne smrti. Hčerka Jožica, ki živi z družino v Avstraliji, je prišla domov za praznovanje njegovo praznovanje 85-ietnice in gaje ta dan spremljala po sosednjih vaseh. Pogovarjal se je s sorodniki umorjenih mladih fantov za postavitev spomenika. Ves dan ga je občudovala. Saj je bil njegov spomin še bister. Ko je delo končal, se je naslonil na češnjevo drevo in umrl. r. m. OSNOVNA ŠOLA MIRNA PEČ razpisuje prosto delovno mesto - UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela: po dogovoru. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Mirna Peč, Trg 8, 68216 Mirna Peč. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 28. X. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.25 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11-15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.05 TEDENSKI IZBOR 12.05 NASTOP BALETNE ŠOLE UUB-IJANA 12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 38/52 13.00 POROČILA 13.05 PO DOMAČE, ponovitev 15.00 TEDENSKI IZBOR BORŠTNIKOVO SREČANJE - KRONIKA OPUS 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 ČETRTEK NA LEDU 21.35 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 16.45-0.10 Teletekst 17.00 Video strani -17.30 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.55 Severna obzorja (amer. naniz., 13/29) - 18.45 Že veste? - 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov • 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Elitne bojne enote (amer. dok. serija, 3/8) - 21.00 Povečava: Film art - 22.10 Leolo (kanadski Tilm) KANALA 9.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 23. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (34. del) -12.25 Video strani -16.45 A shop -17.00 Med dvema ognjema (ponovitev) -18.00 Luč svetlobe (24. del) -18.45 Rock starine (ponovitev 37. oddaje) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Prestar, da bi umrl mlad (šp. film) - 22.00 Rock starine (38. oddaja) - 22.30 Pet minut za Film art fest - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 34. dela) - 23.25 A shop - 23.40 CMT PETEK, 29. X. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.35 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 TEDENSKI IZBOR 9.25 EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj., 1/9 9.55 KRIK SVOBODE, amer. film 12.25 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 POVEČAVA 16.10 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD., TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 VELIKI WALDO PEPPER, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA SLOVENIJA 2 15.45 - 23.55 Teletekst 16.00 Video strani -16.30 Tedenski izbor: Četrtek na ledu; 17.30 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 3/21); 18.00 Severna obzoija (amer. naniz., 14/29) - 18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanost - 20.30 Večerni gost: Ifigenija Zagoričnik Simonovič - 21.25 Borštnikovo srečanje (kronika) - 21.45 Pin-char Zukcrman v Ljubljani - 22.45 Prostitucija (franc. dok. serija, 1/3) kanala 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 24. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (35. del) -12.25 Video strani -16.15 A shop -16.30 Prestar, da bi umrl mlad (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (25. del) -18.45 Gradovi tevtonskih vitezov (dok. film) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Vroče maščevanje (amer. film) - 22.15 Poročila - 22.30 Pred poroto (ponovitev 35. dela) - 23.00 A shop - 23.15 Nočni klub (amer. film) - 00.40 Erotična uspavanka - 01.10 Erotični film SOBOTA, 30. X. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.55 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 TEDENSKI IZBOR: 8.30 RADO VEDN1TAČEK 8.45 LONČEK, KUHAJ! 8.55 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 18/26 9.20 KLUB KLOBUK 10.10 TOK TOK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.50 PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK, angl. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 VEČERNI GOST: IFIGENIJA ZAGORIČNIK SIMONOVIČ 15.00 VELIKI WALDO PEPPER, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO, nemška dok. serija, 2/4 18.00 RPL 18.45 IV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, prenos 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: 23.10 BOJNA PRISEGA, amer. film SLOVENIJA 2 9.15-0.40 Teletekst 9.30 Video strani - 9.50 Syet. pokal v alpskem smučanju: vsi (m), L tek; 12.50 vsi, 2. tek -13.50 Sova (ponovitev): Severna obzorja (amer. naniz., 15/29);_ 14.45 Romance: Solze v dežju (angl. film) - 16.25 Športna sobota: veleslalom m (posnetek); 17.10 rokomet Pivovarna Laško Ccljc:Borba Luzern -18.45 Divji svet živali (23/25) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Trgovec s sencami (novozelandska nadalj., 1/3) - 20.55 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 5/13) - 21.25 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč KANALA 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Pet minut za Film art fest - 10.35 Vroče maščevanje (ponovitev filma) -12.05 Teden na borzi (ponovitev) -12.15 A shop -18.00 Naj natakarica (reportaža) - 18.40 Dan po jutrišnjem (4. del amer. serije) -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 7. dela) - 20.00 Kič kot le kič (oddaja o modi) - 20.35 Devlinova zveza (8. del) - 21.35 Pet minut za Film art fest - 21.40 Ljubezenska prevara (amer. drama) - 23.20 Poročila v angleščini - 23.45 CMT NEDELJA, 31. X. SLOVENIJA 1 8.15-0.10 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.45 OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 HOV!, ponovitev angl. naniz., 1/8 10.00 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 7/13 11.00 TAM, KJER JE PESEM DOMA 11.30 OBZORJA DUHA 12.30 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev (23/25) 13.00 POROČILA 13.30 SAMARITAN, amer. film 15.05 ELITNE BOJNE ENOTE, ponovitev amer. dok. serije, 2/8 16.05 EDVARD VIL, angl. nadalj., 5/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 15/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA SLOVENIJA 2 9.15 - 0.05 Teletekst Opomba: 9.50 vsi (ž), 1. tek; 12.50 vsi, 2. tek; 15.45 vsi, posnetek 9.30 Video strani -13.45 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 14.50 Hlapčič (avstral. nadalj., 3/4) -15.45 Športna nedelja -18.00 Murska Sobota: koncert ob dnevu reformacije -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05.... - 20.35 žNoč, mama (amer. film) - 22.10 Športni pregled - 22.55 Svet. pokal v maratonu (posnetek) KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke ip spoti) - 8.30 Odiseja (2. del risanega filma za otroke) - 8.55 Male živali - 9.15 Pet minut za Film art fest - 9.20 Ljubezenska prevara (ponovitev filma) -11.00 Ameriških deset (ponovitev) -11.30 Dance session (ponovitev) - 12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena -13.00 Video strani -18.00 Srebrni jubilej New Swing Ouarteta (2. del) -19.05 Tropska vročica II (5. del amer. nadalj.) - 20.00 Maribora mušic show - 20.30 Tropska vročica II (ponovitev 5. dela) - 21.30 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.05 Noč živih mrličev (amer. film) - 23.45 CMT PONEDELJEK, 1. XI. SLOVENIJA 1 8.45 - 23.55 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR 9.40 KUŽEK POSTRUŽEK NA OBISKU 10.05 EMMY 10.35 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 11.30 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO, nemška dok. serija, 2/4 12.10 STABAT MATER 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 1350 DOLGA POT DOMOV, angl. film 15.10 PASIJON PO SV. MATEJU 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 DOBER VEČE UUBO DAKLE KVARTET DO IN HARMONIKAR JOŽE KAMPIČ 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SLAVOLOK ZMAGE, amer. film 21.45 MISSABREVIS 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA SLOVENIJA 2 12.45 - 0.50 Teletekst 13.00 Video strani -13.35 G. Verdi: Rcquiem - 15.15 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 16.15 Obzorja duha -16.45 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (23. epizoda); 17.10 Mojster in Margareta (poljska nadalj, 4/ 8); 18.00 Severna obzorja (amer. naniz, 16/29) - 18.50 Univerzitetni razgledi -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Sedma steza - 20.25 Iztirjena pričakovanja (angl. drama) - 21.50 Prebujanje planeta (ponovitev angl. znan. oddaje) - 22.25 Študio City - 23.25 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pel minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 25. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (36. del) - 12.25 Helena (ponovitev) -15.50 A shop -16.05 Noč živih mrličev (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (26. del amer. nadalj.) -18,45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Dovolilnica (amer. komedija) - 21.40 Ali lahko udomačimo opico? (dok. film) - 22.10 Pred poroto (ponovitev 36. dela) - 22.35 Karač (dok. film)-23.05 A shop-23.20 CMT TOREK, 2. XI. SLOVENIJA 1 8.15 - 0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM 9.00.... 9.05 IGRE ZDRUŽENIH NARODOV 9.30 SEZAMOVA ULICA, 7/13 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.00 PREBUJANJE PLANETA 11.35 IZTIRJENA PRIČAKOVANJA, angl. drama 13.00 POROČILA 14.05 TEDENSKI IZBOR 14.05 SOBOTNA NOČ 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! HOV, angl. naniz, 2/8 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MAGIJA IN MODA 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA SLOVENIJA 2 16.15 - 23.40 Teletekst 16.30 Video strani -16.55 Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; 17.25 Sova (ponovitev): Ljubezen na prvi pogled (koprod. naniz, 1/10); 17.55 Severna obzorja (amer. naniz, 17/29) - 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Po vojni (angl. nadalj, 6/10) - 21.00 Pro et contra - 22.00 Videošpon - 22.55 Svet poroča KANALA 9.00 Macncil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 26. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (37. del) -16.00 A shop -16.15 Dovolilnica (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (27. del) -18.45 Jazzbina (ponovitev 38. oddaje) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Ciklus slovenskega filma: Zgodba, ki je ni - 22.00 Jazzbina (39. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Pred poroto (ponovitev 37. dela) - 23.15 Maribora mušic show - 23.45 A shop - 00.00 CMT SREDA, 3. XI. SLOVENIJA 1 8.15-0.20 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM 9.00....... 9.45 GENERALKA, igrani film 10.10 BISKVIT^, amer. risana serija 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVUENJb 12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 5/10 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 15/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.25 TEDENSKI IZBOR 14.25 PRO ET CONTRA 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 6/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 FILM TEDNA NEDELJSKI OTROK, švedski film 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA SLOVENIJA 2 15.45 - 22.40 Teletekst 16.00 Video strani -16.35 Tedenski izbor: Magija in moda -17.25 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (angl. naniz, 4/6); 17.55 Severna obzorja (amer. KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.45 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 27. dela) - 11.45 A shop -12.00 Pred poroto (38. del) -16.15 Zgodba, kije ni (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (28. del) -18.45 Male živali -19.05 Risanke -19.15 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session (5. oddaja o plesu) - 21.00 Med dvema ognjema - 22.00 Elizijc: Iskalci notranje svetlobe I - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 38. dela) - 23.25 A shop - 23.40 CMT vsak dan ob 1 9. in ob 21. uri NOVICE * vsak torek ob 20. uri celovečerni film in ob 21.30 NOVICE LOTERIJA, PRI KATERI NE POTREBUJETE SREČE. SREČKO! Srečneže čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih rok! V nagradnem skladu Bohinjske loterije vas čaka: - 20 milijonov tolarjev - garsonjera v Ljubljani - 3x Renault Safrane 22 Si - 5x Renault 19 RT IR i - 35x Renault Clio RT 1.4 - tisoč tedenskih počitnic in mnogo drugih nagrad. Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koč, pa svetujemo, da počakajo. Vsaka srečka namreč prinaša popust c izbranih bohinjskih turističnih objektih (smučišči na Voglu in Kobli, hoteli Kompas, Bellevue, Jezero in Zlatorog). Pa še to: dobitke bomo žrebali le med prodanimi srečkami, ktr pomeni, da nobena nagrada ne bo ostala ne izžrebana. S kuponom, ki ga objavlja samo NEDELJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in pri uličnih prodajalcih, kupite komplete petih srečk za 1500 StT. Šesto srečko pa vam podari NEDELJSKI DNEVNIK. m Bohinjska lotaija ^tmiumrnaiismm Žrebanje: 4. decembra 1993 v Bohinju m v RENAULT V skladu z 9. členom Odloka o priznanjih občine Novo mesto (SDL, št. 20/82) ter na podlagi sklepa 41. seje Predsedstva Skupščine občine Novo mesto z dne 21.10.1993 PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO razpisuje ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PRIZNANJA OBČINE NOVO MESTO: 1. IMENOVANJE ČASTNEGA OBČANA 2. PLAKETO MESTA NOVO MESTO Za častnega občana je lahko imenovan posameznik, ki je izjemno zaslužen za razvoj občine Novo mesto oz. ki doseže v daljšem časovnem obdobju pomembnejše uspehe na gospodarskem, političnem, kulturnem, znanstvenem ali športnem področju. Plaketa mesta Novo mesto se podeljuje zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom, krajevnim skupnostim, organizacijam in društvom ter državnim organom za posebne uspehe na področjih, na katerih delajo in s katerimi so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu, športnemu in drugemu razvoju občine. Obrazložene predloge za podelitev priznanj lahko pošljejo posamezniki, politične in druge organizacije, podjetja, zavodi, društva in krajevne skupnosti do 15. novembra 1993 na naslov: Sekretariat Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto (za razpis občinskih priznanj). Dokončni predlog priznanj bo pripravila komisija za priznanja in ga predložila v odločitev zborom občinske skupščine. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji Skupščine občine Novo mesto. SEZNAM TRGOVIN, KI BODO DO NOVEGA LETA ODPRTE OB NEDELJAH, OD 8. DO 11. URE. — MARKET, LJUBLJANSKA, NOVO MESTO — MARKET, CESTA HEROJEV, NOVO MESTO — MARKET, DRSKA, NOVO MESTO — NAKUPOVALNI CENTER, DRSKA, NOVO MESTO — MARKET, KRISTANOVA, NOVO MESTO — MARKET, RAGOVSKA, NOVO MESTO — SAMOPOSTREŽBA, MAČKOVEC, NOVO MESTO — SAMOPOSTREŽBA, ŠMIHEL, NOVO MESTO — SAMOPOSTREŽBA, GLAVNI TRG, NOVO MESTO — MARKET STRAŽA, STRAŽA PRI NOVEM MESTU — MARKET, ŽUŽEMBERK - SAMOPOSTREŽBA — SAMOPOSTREŽBA, ŠKOCJAN — MARKET, ŠENTJERNEJ — BLAGOVNICA, TREBNJE - SAMOPOSTREŽBA — GRIČ, MIRNA — SAMOPOSTREŽBA, MOKRONOG — MARKET, SEMIČ — SAMOPOSTREŽBA, POD LIPO, ČRNOMELJ JP KOMUNALA Novo mesto obvešča vse občane, da je v času zapore Cvelbarjeve ulice zaradi gradnje komunalnih naprav od 15.11.1993 možen dostop z vozilom do Restavracije Breg po Kosovi ulici in ulici Mej vrti. Prosimo za razumevanje. JP KOMUNALA Novo mesto \____________________________.--------------------—' Ne zamudite! 29. oktober - dan odprtih vrat za kupce poslovnih lokalov v novem objektu TPC Grosuplje V novem objektu TPC Grosuplje so naprodaj poslovni lokali, primerni za opravljanje raznovrstne dejavnosti. Lokali so zgrajeni do III. podaljšane gradbene faze. Ugodne cene, možnost prodaje na obroke. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v petek, 29. oktobra od 8. do 15. ure. Na voljo vam bodo strokovnjaki za področje nepremičnin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije. Informacije in prodaja: SKB -NEPREMIČNINE & LEASING D.0.0. Ljubljana, Slovenska 54 telefon: 061 /313-231, telefaks: 061 /13-21 -202 PE MARIBOR Ljubljanska 9, telefon: 062/35-564,062/32-559 Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: avto ŠKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (Novotehna, zavarovalnica Triglav in Dolenjski list) Druge nagrade: * vrednostni bon V višini 100.000 tolarjev (trgovina talnih oblog TCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * predsoba Alples * vikend paket za dve osebi (turistična agencija Mana iz Novega mesta) * kolo (servis in trgovina Smole iz Novega mesta) * bon za 20.000 tolarjev (tehnična trgovina Tilia iz Novega mesta) * avtoalarm Z montažo (SPM trade, d.o.o., Šentjernej) * univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo (SPM trade, d.o.o., Šentjernej) Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik * pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (Pionir Keramika Novo mesto) Spisek nagrad ni dokončen, do žrebanja je še daleč! SPMW$m w 068/42-361 Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! r.. , _ TEHNIČNA ULM TRGOVINA NOVO MESTO TEL 068/27-1*7 Km tivuttm KimtMif. vamuost **/n ic* NAROCILNICA Naročam Dolenjski list na naslov: Priimek in ime: Ulica in hišna številka:. Poštna številka in kraj: Št. osebne izkaznice: — Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 SERVIS IN TRGOVINA. REZERVNI DELI KOLES telefon: 068/21 952 NOVOTEHNA KANA« turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto [ršiOI^IIMIDra, trgovina talnih oblog // keramika NOVO MESTO d.d. PCP PUREBER d.o.o.’ Novo mesto • FAX 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel.: 068/322-337 int. 220 Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto: a) kmetijskega inšpektorja; pogoj visoka izobrazba agronomske smeri, pet let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit; b) urbanističnega inšpektorja; pogoj visoka izobrazba arhitektonske, gradbene, geodetske ali pravne smeri, pet let delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: - državljanstvo Republike Slovenije; - aktivno znanje slovenskega jezika; - preizkus znanja iz upravnega postopka - ZUP; - izpit za voznika B kategorije. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30, Novo mesto. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. tovarna obutve, Novo mesto, Bršljin 32 obvešča cenjene stranke, da bo 2.11.1993 ponovno odprta industrijska prodajalna v tovarniških prostorih, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure. Vabimo vas, da nas obiščete! V skladu z 9. členom Odloka o priznanjih občine Novo mesto (SDL št. 20/82) ter na podlagi sklepa 145. seje z dne 12.10.1993 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO razpisuje TRDINOVO NAGRADO in NAGRADO OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1993 1. Trdinova nagrada se podeljuje posameznim občanom občine Novo mesto, ki dosežejo pomembnejše uspehe v daljšem časovnem obdobju na kulturnem, prosvetnem in znanstvenem področju. 2. Nagrada občine Novo mesto se podeljuje posameznikom, ki dosežejo pomembne uspehe na gospodarskem in športnem področju. 3. Predloge za podelitev nagrad lahko dajejo posamezniki, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva. 4. Dokumentirane predloge za nagrade je potrebno predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, najkasneje do 15. novembra 1993. 5. Nagrade bodo podeljene na slavnostni seji zborov skupščine občine Novo mesto. NOVOLES, lesna industrija Straža, d.d. Straža, Na žago 6 RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo stavb pare. št. 1368 in dvorišča pare. št. 1368/1,1368/ 3,1372/1,1372/2 in 1373/2 v k.o. Kandija, ki bo dne 12.11.1993 ob 11. uri na sedežu podjetja v Straži, Na žago 6 Na licitaciji bo naprodaj nekdanji proizvodni obrat v Gotni vasi, ki zajema pokrite objekte s površino cca 7791 m2 in funkcionalno zemljišče v izmeri cca 7444 m2. Celotni kompleks je komunalno urejen in ograjen. Izklicna cena je 6.237.040 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na javni licitaciji lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, ki se izkažejo z državljanstvom R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje. Pred javno licitacijo moja vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR št. 52100-601-19163 in kopijo virmanskega naloga predložiti licitacijski komisiji. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno. Uspešni ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v roku 7 dni po končani licitaciji in plačati ob podpisu pogodbe 50% kupnine, rok plačila ostale kupnine pa bo določen sporazumno ob sklepanju kupne pogodbe, s tem da mora za preostanek kupnine izdati akceptni nalog. Prometni davek in morebitne druge dajatve v zvezi s kupno pogodbo bo plačal kupec. Prodaja nepremičnin bo potekala po sistemu videno - kupljeno. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled prostorov in razgovor z vodstvom. Za morebitne informacije se obrnite na g. Ado Gole Grandovec na tel. št. (068) 84-500. VV.A.M.TRICOTS Proizvodnja tekstila in trgovina, d.o.o. Belokranjska 28 a 68340 ČRNOMELJ objavlja več prostih delovnih mest za ŠIVILJE v proizvodnji trikotažnih izdelkov Zaposlili vas bomo v novih proizvodnih prostorih, kjer boste ob strokovnem vodstvu pri uvajanju novih metod dela in kvalitetnem strojnem parku lahko dosegali dobre delovne rezultate. Vabimo vas, da nas obiščete na sedežu podjetja v industrijski coni v Črnomlju (poleg Tehnične baze AMZS), kjer boste dobili dodatne informacije, ali pa nas pokličite na telefon 53-286-Kon-taktna oseba Marjan Hutar. • Najbolje krmarijo tisti, ki so se • Potrebujemo veliko preteklosti, da dobro zasidrali. (Jurič) ' bi razumeli sedanjost. Prihodnost pa prepustimo ptičem in angelom. (D. • Nacionalizem je velika prevara, Ovsec) opij in mit, ki privede do kaosa. (De- • Politik novega kova: prisega, da ni vetak) prisegel. (Delavska enotnost) MAGNA - plačilna kartica Revoz d.d. CLIO C lin se odslej Sloveniji predstavlja »■ ošinili različnih verzijah s tremi ali petimi vrati. i\a voljo so trije bencinski motorji s katalizatorjem <1171 cent 161) KM, 1390 cenil HO KM, 1764 ccm/137 KM) in dizelski motor (1870ccm/6S KM). Izbirate lahko med modeli z osnovno Ri\ opremo, z bogato RT opremo (centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem, električno odpiranje stekel, meglenke, obarvana stekla, po tretjinah deljiva zadnja klop) ali športno opremo pri modelu 16S. Ponujamo vam tudi veliko izbiro dodatne opreme. Zagotavljamo takojšno dobavo. Najcenejši Clioje lahko vaš že za RENAULT priporočil elf 1.248.000 sit ^ RENAULT Clio. Ima vse, kar imajo veliki. A TIKA TRGOVINA & SERVIS, Trebnje tel.: 068/44-940, fax: 068/44-987 POSEBNA PONUDBA V l/AŠEM SVETU UGODNIH KOMBINIIUNKN^^SAm glasbeni ŠTEDILNIK ^43.ooo> STOLP VIDEO PLAYER GOLDSTAR LIKALNA - SINGER PA ŠE TA POSEBNOST ! SMO ENA NAJVEČIH TRGOVIN BELE TEHNIKE NA DOLENJSKEM. NA TRG PLASIRAMO CGA 50% VSEH PRODANIH GORENJEVIH PROIZVODOV NA NAJEM OBMOČJU,KER : -smo najcenejši -znamo svetovati 1 -kreditiramo kupce 1 -informirani smo o -imamo servis -kupljeno blago :| aparatih in strojih 1 dostavljuino no dom 1 CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: 068/44-558 Telefax: 068/44-183 VPISUJE v program USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODJO — poklic računovodja — vpisni pogoji: končan katerikoli program V. stopnje — program je namenjen: • računovodjem malih podjetij • za opravljanje posameznih računovodskih nalog v velikih sistemih • brezposelnim, ki imajo ustrezno predizobrazbo, pa so zaradi premajhne uporabnosti nekonkurenčni na trgu delovne sile — program sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad za zaposlovanje — predavanja se pričnejo 9. novembra 1993 Vse informacije dobite po telefonu ali na gornjem naslovu vsak dan od 8. do 16. ure. Občina Črnomelj, Oddelek za družbeni razvoj vabi k sodelovanju: dipl. pravnike, pravnike in višje upravne delavce z ustrezno upravno-pravno prakso za opravljanje upravnih dejanj v postopku denacionalizacije. Kandidate vabimo, da vložijo pismene ponudbe na gornji naslov v roku 14 dni od objave vabila. Iz ponudbe mora biti razvidna kandidatova strokovna izobrazba, njegovo dosedanje delo ter morebitne kandidatove zahteve. Z izbranimi kandidati želimo skleniti delovno razmerje za določen čas oz. skleniti pogodbo o delu. Plačilo po dogovoru. HRDI VEČ KOT KONVERTIBILNI . PETRINA, BROD NA KOLPI -Že nekaj dni tisti, ki morajo plačati račune v hrdijih (hrvaških dinarjih) v menjalnici na carinarnici v Petrini ali na pošti v Brodu na Kolpi, zaman skušajo zamenjati tolarje v hrdije. Na slovenski strani pravijo, da hrdijev nimajo, na hrvaški pa, da v hrdije ne menjajo ne tolaijev, ne mark in sploh ne nobenih deviz in še, da je uradni tečaj za tolarje padel z že prek 60.000 hrdijev za 1.000 tolarjev na nekaj prek 51.000 hrdijev za 1.000 tolarjev. Pa naj še kdo reče, da hrdi ni že tako konvertibilni, da jih sploh ni moč kupiti, razen seveda pri “črnih” menjalnicah. uT vo^ ^ *:• ‘cev n (068) 25-986 FOTO LUJO -VIDRIH LUDVIK ATELJE ZA COLOR IN ČR-NOBELO FOTOGRAFIJO ZAGREBŠKA 5 NOVO ME§TO (SKLADIŠČE TOBAKA) — fotografiranje v Ateljeju in na terenu — sprejemam v izdelavo color in črnobele filme — preslikave starih fotografij Poroke po naročilu tudi izven delovnega časa. Hvala za obisk — se priporočam! IMP TOVARNA ARMATUR d.o.o. Ljubljanska c. 43 61296 Ivančna Gorica razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora podjetja JAVNO DRAŽBO za prodajo: poslovnih prostorov v prvem nadstropju zgradbe v Ljubljani, Jesenkova 2, površine 108,79 m2, vse vpisano v z. k. vložku 1009, k. o. Spodnja Šiška, ki stoji na parceli št. 1289. IZKLICNA CENA NEPREMIČNINE JE 7.200.000,00 SIT. Javna dražba bo 15.11.1993 ob 9. uri v prostorih sejne sobe prodajalca v Ivančni Gorici, Ljubljanska cesta 43. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v R. Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani R. Slovenije, ki pred začetkom dražbe vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 50130-601 -57385 ali pri blagajni prodajalca najkasneje uro pred začetkom dražbe. Predstavniki in pooblaščenci pravnih oseb se morajo pred dražbo izkazati tudi z overjenim pooblastilom in registracijo,iz katere je razvidno, da ima podjetje sedež v R. Sloveniji, fizične osebe pa z originalnim potrdilom o slovenskem državljanstvu ali sodno overjeno kopijo. Varščino bo prodajalec kupcu, ki bo uspel na dražbi, vračunal v kupnino, drugim udeležencem pa brez obresti vrnil najkasneje v petih dneh. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora v treh dneh skleniti kupoprodajno pogodbo, preostanek kupnine pa plačati v osmih dneh po sklenitvi pogodbe, sicer izgubi pravico do nakupa izlicitirane nepremičnine, prav tako pa tudi do vračila varščine, ki jo bo obdržal prodajalec. Prodajali bomo po načelu »videno — kupljeno«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek in druge dajatve ter stroške plača kupec in niso všteti v dražbeno ceno. Informacije dobite po tel. 061/778-122 vsak dan med 13. in 15. uro. SKB BANKA D.D. Kotiček za bralce Dolenjskega lista EUROCARD SKB SKB banka si jc od Europay International pridobila licenco za izdajanje kartic Eurocard. Največja sprememba, ki jo SKB banka nudi imetnikom Eurocarda, je mož.nost plačevanja računov, ki bodo nastali v tujini, v ameriških dolarjih ali pa kar v slovenskih tolarjih. Banka bo porabo kartice v tujini preračunala v tolarsko porabo na dan izstavitve računa in sicer na osnovi podjetniškega prodajnega tečaja SKB banke. Dodatne ugodnosti SKB banka pa bo imetnikom, poleg standardnih ugodnosti, ki jih nudi brezgotovinsko poslovanje, ponudila še dodatne. Imetnikom tekočih računov bo SKB banka lahko odobrila limit v višini imetnikove dvakratne plače in sicer za dobo 12 mesecev. Imetniki kartice Eurocard bodo le-te lahko uporabljali tudi v bančnih avtomatih po vsem svetu. Že naslednje leto pa bo te kartice možno uporabiti tudi v bančnih avtomatih pri nas. Možnost izbire Imetnik kartice lahko izbira termin za plačilo računa, ki je le enkrat mesečno in sicer v začetku, na sredi ali pa ob koncu meseca. Prav tako lahko izbira med plačevanjem po trajniku ali s položnicami. SKB banka ponuja različne vrste kartic Eurocard: osebno kartico, družinsko, za polnoletne družinske člane imetnika, poslovno kartico, ki jo lahko pridobi pravna oseba za svoje uporabnike, v kratkem pa bo izdala tudi zlato kartico, ki bo omogočala dodatne ugodnosti, zlasti glede limita dovoljene porabe. Čc ždite dodatne informacije o ponudbi SKli banke nam pošljite kupon. l-------------------------------------------------1 Dodatno informativno gradivo SKB BANKE želim prejeti na naslov: j j Ime in priimek: —----------------- Naslov:--------------------------------------- Telefon: ____________________——— ..............I ' Kupon pošljite na naslov: SKli banka, Ajdovščina 4, 6IOOO Ljubljana (ali po faksu: 061/113-227) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvešča svoje cenjene zavarovance in druge občane, da se je izpostava Metlika preselila iz starih prostorov na Cesti bratstva in enotnosti 23 na novo lokacijo. Vse v zvezi z obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem boste sedaj uredili na Kidričevem trgu v novem Poslovnemu centru v Metliki. Vabljeni! Ker za svoje zdravje želite ali potrebujete več! J ZDRAVJE -REHATEH 24. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje in 2. razstava rehabilitacijskih izdelkov in storitev Obiskovalcem sejma nudijo Slovenske železnice 40% popust, skupinam) dijakov in študentov pa 50% popust! V Ljubljani, od 27. do 31. oktobra 1993 »JI LJUBLJANSKI SEJEM ZAHVALA Ob smrti drage mame IVANE MOŽINA se zahvaljujemo znancem in sorodnikom za darovano cvetje in maše, še posebno pa duhovniku, pevcem, govorniku ter pogrebcem. Žalujoči: domači ZAHVALA gOjČi’ Nepričakovano in tiho nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek zi FRANC ŽLENAR Tmm iz Damlja Vsem, ki ste pokojenga imeli radi, mu kakorkoli pomagali in ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi V SPOMIN jpp- Jaz pa, jaz pa hodim sama lepše dneve premišljujem fF~ A in, ker tebe več ne čujem, več smejati se ne znam. \ —ji JOŽE PRAH a ai gostilničar v pokoju 1992 -1993 Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žena Marija v imenu vsega sorodstva Vel. Malence, 30.10.1993 11 ZAHVALA . ; Ob izgubi naše drage mame, babice, prababi- H' * KATARINE 1 MIHELČIČ roj. Verbanec iz Sečjega sela pri Vinici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažnim sestram Marici, Danici in Danieli za nego na domu in dobrim sosedom, ki sojo obiskovali v času bolezni. Zahvala TP Center Ljubljana, AP Gorjanci iz Novega mesta, gospodoma za lepo opravljen obred in govornici Vidi za besede slovesa pred domačo hišo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni \ V 46. letu starosti naju je nepričakovano tra- j JOŽE KURE z Dobrave 54 pri Otočcu Z bolečino v srcu se zahvaljujeva za izrečeno sožalje, tolažilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste najinemu sinu položili cvetje na njegov mnogo prerani grob. Žalujoča: mama in oče Novo mesto, Ptuj PAVČEK iz Cegelnice Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe, darovali cvetje in pokojnega pospremili na zadnji poti. Hvala pevcem, govornici in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi 1 Bolečina da sc skriti, H tudi solza zatajiti, H ^ HI a kako srce boli, H ko tebe, draga žena in mama, |H .W več med nami ni. — BIH 27. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas . je za vedno zapustila žena, mama, stara ma-ma, tašča, sestra, teta in svakinja IVANKA KONDA roj. Črešnovec iz Novega mesta Vsem, ki seje še spominjate in ji prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči: mož Lojze, hčerki Danica in Majda z družinama ter ostalo sorodstvo „ zahvala V 79. letu starosti nas je zapustila naša mama EfHfe ROZALIJA GRIČAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem za podaijeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Enaka hvala sosedom in g. župniku za opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija in pradeda JOŽETA PAVLAKOVIČA s Preloke 13 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo GD Pretoka za opravljene pogrebne svečanosti, govorniku g. Ivanu Starešiniču za besede slovesa, ge. dr. Špesovi za njen trud in pomoč, g. župniku za opravljen cerkveni obred in vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Anica in snaha Marica v imenu sorodstva ZAHVALA V 82. letuje umrl naš dragi ata lL~i ANTON K&39 ŽAGAR Groblje 41 Iskreno se zahvaljujemo osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Slovenskih železnic Ljubljana, sodelavcem Iskre Šentjernej, GD Groblje za pomoč in izrečeno sožalje, cvetje, sveče in sv, maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še posebno pa g. župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata JOŽEF KOVAČIČ -LAJBK iz Smolenje vasi 57 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob njegovi smrti kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih, vaščanom Ragovega in Karteljevega, patru Petru za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebcem iz Smolenje vasi, še posebno pa Tonetu Hrastaiju ter Biološkemu oddelku in oddelku OTK Krka, tovarna zdravil, Novo mesto. Hvala! Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 26. oktobra 1993 ZAHVALA Zaradi posledic prometne nesreče nas je v 21. letu starosti zapustila naša ELIZABETA RUPAR iz Boštanja pri Sevnici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, članom koletiva Lisca, Kmečki zadrugi in Mercatorju Sevnica ter vsem, ki ste pokojni darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Pesjaku, prim. dr. Pilihu in dr. Kotnikovi, pevcem za zapete pesmi ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mami, ati in brat Robert ZAHVALA Trpljenje tvoje se je izteklo, zaprl trudne si oči, zapustil v našem domu si praznino, a v srcih naših bolečino. V 68. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, stric, tast, brat in svak ANTON HREN z Vel. Strmice 1 pri Trebelnem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše in nam kakorkoli pomagali. Zahvala velja tudi GD Grosuplje, Trimu Trebnje, Dani Mirna, VVO Novo mesto, Tesnilom Trebnje, Center Čatež, ZD Trebnje, patronažni sestri Zdenki in Pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto. Prisrčna hvala gasilskim društvom Vel. Strmica, Trebelno in Štatenberg, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA \ Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. r r * So vezi močnejše, ' brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačičeva) VIKTOR PODLOGAR iz Mestnega loga 1/9 v Kočevju Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Loliču iz ZD Kočevje, dr. Zupanovi in vsemu osebju Hematološke klinike UKC Ljubljana, duhovniku, pevcem in g. Cigliču za ganljive poslovilne besede. V naših srcih in mislih boš večno živel! Žalujoči: žena Anica, hči Dora in sin Branko z družinama ter ostalo sorodstvo V 79. letu starosti se je po težki bolezni tiho poslovil od nas naš dragi mož, oče, dedek, hrat in svak 11 TFM TFnNII 11A Q 7ANIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ ICITI I CUnU VHO Z.MNIIVIM PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 28. oktobra - Simon Petek, 29. oktobra - Ida Sobota, 30. oktobra - Marcel Nedelja, 31. oktobra - Bolfenk Ponedeljek, 1. novembra - dan mrtvih Torek, 2. novembra - Dušanka Sreda, 3. novembra - Silva LUNINE MENE 30. oktobra ob 13.38 - ščip kino BREŽICE: Od 28. do 31.10. (ob 20. uri) ameriška drama Zadnji dobri možje. ČRNOMELJ: Od 29. do 31.10. (ob 20. uri) ameriška erotična drama Nespodobno povabilo. 30.10. ob 17. uri gostovanje v Predgradu z ameriškim filmom Jurski park. 31.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Jurski park. KRŠKO: 29.10. (ob 20.) in 31.10. (ob 18. uri) ameriški akcijska kriminalka Vstop prepovedan. 2. in 3.11. (ob 16. in 18. uri) ameriška komedija Napihnjenci 2. METLIKA: 28.10. (ob 18. uri) in 29.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški film Jurski park. 31.10. (ob 18. uri in 20.15) ameriška erotična drama Nespodobno povabilo. NOVO MESTO: Od 29. do 31.10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Naključni junak. 30. in 31.10. (ob 16. uri) marineja - komedija Vohun kot midva. kmetijski stroji KMETOVALCI! Ugodna ponudba, dobava takoj. Traktorji MF 347 F, Deutz 55, Univerzal 640, DTC Mexico, Zetor 5211,6911,4340,6245 PVH ter traktorskih frez in vrtavkaskih bran Maschio. ® (064)622-575 ali 622-311. 4010 KROŽNO BRANO in ličkalnik poceni prodam. ® (068)56-174. 4013 TRAKTOR IMT 560 v odličnem stanju prodam. Kopina, ® 73-050. 4029 UNIVERZAL 550 s kabino, 725 delovnih ur, prodam. ® (0608)70-390. kupim GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu kupim. ® 65-103, po 20. uri. 4026 KUPIM R 4, letnik 87/88. ® (068) 23-585. motorna vozila KAMION Z FURGON, letnik 1983, in golf D, S paket, letnik 1984, prodam ali zamenjam za osebni avto. ® 51-030, dopoldan, Ernest. 4001 126 P, letnik 86, reg. 8/94, prodam. ® 068/28-145. R 5,1.9.1993,prodam ali zamenjam za R 4, novejši letnik. ® 28-642 do 19. ure. Z 850, letnik 1982, registrirano do 2/94, prodam. Cena po dogovoru. ® 73-613. 4008 Z 101, letnik 1980, prodam. ® 40-148, zvečer. 4018 ZASTAVO 850, letnik 1984, registrirano do 15.10.1994, prodam. ® 43-748. CITROEN VISO SUPER- E, letnik 1982, prvi lastnik, prodam. ® 73-655. R 5. letnik 1991, prodam. ® 42-852. R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 5/94, prodam. Stane Kralj, Hrušica 17, Novo mesto. 4034 KADET-SOLZA, diesel, letnik 1985, lepo ohranjen, srebrne kovinske barve, prodam. ® 42-629. 4036 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Gor. Težka voda 17, Novo mesto. 4037 R 4, letnik 1990, registriran do 10/94, prodam. ® 45-175, po 20. uri. 4039 GOLF D, letnik 1984, prodam. ® 45-391. 4043 KOMBI IM V, letnik 1976, registriran do konca leta, prodam. Cena 800 DEM. ® 42-376. 4046 OPELCORSO, letnik 1991,prodam. ® 27-854. 4048 GOLF diesel, letnik 89, prevoženih 48.000 km, metalik barve prodam. ® (068)23-309. caoisMora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasina — R 5, CLIO, dobava takoj — odkup in prodaja rabljenih vozil — krediti za nakup vozil na 4 leta NOVO NOVO NOVO NOVO Vsako soboto od 7. do 13. ure organiziramo tudi AVTOSEJEM Naš avtosejem ponuja največ. Prepričajte se! Te.: (068) 324-533. Z 750, letnik 1984, registrirano do 28.3.1994, ugodno prodam. Ivan Mavsar, Iglenik pri Dolžu. 4049 JUGO KORAL 45, letnik 1989, moder, ugodno prodam. ® (0608)67-041. LADA RIVA 1300, letnik 1991, prodam. Derganc, Ljubljanska cesta 20, Novo mesto, zvečer. GOLF D, S paket, letnik 1984, prodam ali zamenjam. ® 42-893. 4052 GOLF disel, letnik 87, prodam. ® (068)21-043. POSREDUJEMO nakup novih in rabljenih vozil. Currency, d.o.o., ® (068)28-274, od 15. do 19. ure. 4053 HROŠČA prodam za 2.000 DEM. ® (068)58-633. 4056 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. ® 23-688. 4058 MITSUBISHI COLT 1.3, katalizator, rdeč, letnik 1990, prodam za 14.800 DEM,jugo55AX, letnik 1984/85, pa za 2.300 DEM. ® (068)53-248. 4060 GOLF JX D, letnik 12/88, kovinske olivnosive barve, zelo dobro ohranjen, prodam za 12.500 DEM. ® (068)22-612, po 16. uri. 4063 R 5, letnik 1992, rdeč, registriran do 9/93, prodam za 11.800 DEM. ® 85-038. 4066 LADO RIVO, letnik 8/91, prevoženih 25.000 km, prodam. Informacije na ® (0608)61-083. 4068 /O ljubljanska banka Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto čestita svojim varčevalcem ob 31. oktobru, dnevu varčevanja in jih vabi k poslovnemu sodelovanju tudi v naprej. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej BartelJ, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglasel.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.:52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; letela* 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski Ust med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. MOTORNO KOLO Lambretta, letnik 1957, prodam. ® 44-447. 4073 Z 750, letnik 1984, prodam. ® 26-852. 4075 R 5 CAMPUS, 3 V, letnik 1991, prodam. ® 22-211. 4076 obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® 44-662. 3442 gostišče Župančičevo sprehajališče 2 Novo mesto tel./fax: (068) 321-685 ob zeleni Krki je lolra spet Loka odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji LohS pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke na lold Loka vsak Jan! HORTING NOVO MESTO nudi pomoč pri urejanju vrtov in grobov. ® 24-433. 3878 RADIATORJI! Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.000 SIT za tekoči meter. Tel.: (068) 65-407 FITNESS STUDIO RTC JASNICA Q. Ložine, 61332 Stara Cerkev Nudimo vam naslednje storitve: • fifness vadba na napravah • savna • vodna In ročna masaža • organizirana vadba Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure. AGENCIJA SREČA obvešča in vabi svoje člane in vse ostale na martinovanje pod Goijanci. ® (061)316-477, od 9. do 16. ure. 4051 PLATANA d.o.o., gostinstvo in turizem Kanižarica 15 a 68340 Črnomelj objavlja prosti delovni mesti: KUHARJA, NATAKARJA. Pogoji: - gostinska šola ustrezne smeri - opravljen higienski minimum - vozniški izpit B kategorije - državljanstvo R Slovenije in aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3--mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov podjetja PLATANA, d.o.o. NOHTI! Z najsodobnejšo nego- gel sistem vam pogrizene in lomljive nohte podaljšamo in ojačamo. Se priporoča Frizerstvo IVICA, Mirna Peč. Naročila sprejemamo na ® 78-071. 4077 Odkupujemo bukovo hlodovino, žagan les in bukove elemente po ugodnih cenah. Plačilo ob prevzemu lesa! Informacije po tel. (064) 622-481. Kettejev drevored 5, pri Športni dvorani NAKUP NA 25 OBROKOV MESEC AKCIJSKE PRODAJE BTV * BTV 51 že od 31 DEM na mesec * hladilniki že od 27 DEM na mesec * pralni stroji že od 33 DEM na mesec * zamrzovalne skrinje že od 29 DEM na mesec * štedilniki že od 29 DEM na mesec * glasbeni stolp že od 27 DEM na mesec Obroki so plačljivi v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije. NOVO Peči na svetilni petrolej TURBO 880 za ogrevanje 35 m2, cena 48.870,00 SIT. Informacije: tel. (068) 22-409 Odprto: od 9. do 18. ure, sobota: od 9. do 12. ure. s ' \ K sodelovanju vabimo komercialne predstavnike na terenu (na območju celotne Slovenije). Nudimo odličen zaslužek. Prijave in informacije po telefonu: (062) 813-053 (062) 811-534 (062) 810-177___________ AKCIJSKA PRODAJA -UGODNO v trgovini OPAL, d.o.o. Mokronog KOTLI ZA ŽGANJEKUHO, PREKUCNI: 60 / - 44.000 80 I - 45.500 100 I - 47.500 V ceni je vračunan prometni davek. Kličite nas na telefon: (061) 13-21-110 (068) 49-582. MINITOUR d.o.o. Ulica Ivana Roba 30 no-, tel.:(068)-23-917. 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi pstale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža). INTERMARC impoht - ntrORT d.o.o Trgovina na debelo in drobno tel./fax 068-24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija KMETIJCI POZOR! Po ugodnih cenah vam nudimo živalsko krmo: ječmen, oves, koruza, sončnične tropine-vreče po 30 kg, sojine tropine. Poleg tega vam nudimo vinogradniško opremo, kosilnice BCS in dele za njih. VRTNARSTVO d.o.o. Straža, tel. 85-304 in SALON CVETJA Novi trg 1, tel. 25-999 pri Metropolu nudi po ugodnih cenah: • izdelavo ikeban za 1. november • krizanteme iz lastne proizvodnje • lončnice in rezano cvetje • sajenje okrasnih rastlin v notranja in zunanja korita • v Straži velika izbira okrasnega grmičevja, rho-dodendromov in sadik mačeh za saditev grobov. Delovni čas: 7. 30 — 19. ure. Za obisk se priporočamo. sPMimmš tel. (068) 42-361 ŠENTJERNEJ Prodaja in montaža vseh vrst avtoalarmov, mobitela, avto-akustike, cent. zaklepanja, el. pomika stekel, hišnih alarmov in varnostnih sistemov, telefonov... VAMPIRE GT. PIRANHA, PIONER, SONY, BLAUPUNKT SPMTRADE PARTNER, KI VAM LAHKO POMAGA! froTioijna, proti madežna, VODOODBOJNA ZAŠČITA za: granit, marmor (nagrobniki), klinker, keramiko, cementne izdelke ipd. TILIA T49 PROTEKTOR Prodaja v trgovinah: GRANIT Novo mesto, Mirnakomerc Sevnica, Novo mesto, Krško, Brežice,_ Mavrica Kočevje, Spekter Črnomelj. SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorni servis - JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! CVETLIČARNA MAGDA pri bolnišnici Oglasite se pri nas in ponudili vam bomo: • vse vrste cvetja in aranžmajev za vsako priložnost • sveče, pesek in zemljo za grobove • sprejemamo naročila za ikebane Odprto od 9. -16. ure, zadnji teden v novembru od 7. -19. ure. Za vas se trudi cvetličarna MAGDA pri bolnišnici! Prišla bo pomlad, dočakal bi jo rad v traktorju SAME! Zdaj je pravi čas za nakup kmetijske mehanizacije. Ekskluzivna prodaja traktorjev SAME s popustom! — traktorji UNIVERSALE, Tomo vinkovič, Carraro, Zetor — vsa drobna vrtičkarska, vinogradniška in gozdarska orodja — težka kmetijska mehanizacija — na zalogi tudi vse vrste avtoplasčev za osebni in tovorni program. Vse to in še več vam je na voljo v vaši trgovini TABAKUM, na Vel. Cikavi 25 pri Novem mestu. Tel.: (068) 322-625; 23-826. taBakcim Nudimo vam možnost kreditiranja za dobo 6 let. Akumulatorska delavnica Blažo Tasev vam ponuja: — akumulatorje VESNA in TOPLA vseh tipov — maloprodaja in veleprodaja — brezplačna demontaža in montaža — odkup starih akumulatorjev. Oglasite se pri nas, ne bo vam žal! Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3, Novo mesto tel.J068) 24-132 vam nudi: • Veliko izbiro tulipanov in sadik vrtnic-uvoz iz Holandije • ozimni česen in čebulček • PVC posode za zelje od 12 Ido 200 1 • rostfrei cisterne za vino-uvoz iz Italije • črpalke za pretok vina • ugodno prodajo kotlov za žganje po tovarniških cenah AKCIJSKA PRODAJA motornih žag TOMOS in ALPINA — prodaja na 3 čeke brez obresti; do 15. 11. vam za nakup motornih žag ALPINA nu-dimo 15% popusta. AGROCVET Trgovina na debelo in drobno, d.o.o. 61290 Grosuplje, Cikava 50 Tel.: (061)773-310 Dragi prijatelji, Agrocvet vam nudi za okrasitev grobov — beli marmorni pesek — črno zemljo za grobove, ki vsebuje gnojila za 4. tedne Iz ostalega programa pa vam nudimo: — okrasno keramiko domače izdelave in iz uvoza lonce za sajenje vseh vrst — PVC, šotne, glinene — korita PVC v različnih dizajnih — dekoracijski material za cvetličarje — razne šotne substrate za sajenje različnih grmovnic in zemljo za direktno sajenje in presajanje lončnic — zelenje in cvetje iz svile za ureditev lokalov in poslovnih prostorov Naše izdelke nudimo po solidnih cenah. Postrežemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure in v nedeljo od 9. do 13. ure. ZAHVALA M več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja. A v domu ostala je praznina, v naših srcih težka bolečina. V 65. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta NEŽIKA ZORKO roj. Urek iz Dolenje vasi pri Artičah Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojno obiskovali v času njene bolezni, ji darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Sušinu in Metki za lajšanje bolečin, g. župniku in g. Žičkarju za opravljen obred, pevcem za zafiete žalostinke in govornikoma Arenšku in Glogovšku za poslovilne besede. Posebna zahvala vsem sosedom in vaščanom Lukovca, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni posest PARCELO na regrških K.ošenicah prodam. ® 28-834. 3999 LERAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Prodajamo: hiše v Novem mestu, na Ra-težu, Otočcu, v Mirni Peči, Trebnjem, na Mirni, v Črnomlju, Vinici, Dolenjih Skopicah, Črmošnjicah, Hrastju pri Orehovici, Prečni in Stopičah gradbene parcele v Cegelnici, Smolenji vasi, Žužemberku in Semiču vikende v Zaloki nad Šentrupertom, na Gačah, v Semiču, Klenoviku pri Šmarjeti in Ždinji vasi pri N. mestu zidanice z vinogradi v Šmav-ru, na Osojniku pri Semiču, v Tanči Gori, na Zajčjem vrhu, Skuršovcu nad Laknicami trgovino z mešanim blagom in picerijo v Novem mestu, poslovni prostor v središču Novega mesta, stanovanja v Novem mestu, Soteski, Metliki in Trebnjem kmetije na Trsteniku pri Mirni, Raztezu nad Brestanico kmetijska zemljišča in gozdove okrog Novega mesta, Črnomlja, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki in Korit pri Dobrniču. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) VRSTNO HIŠO, dve garaži, s centralno v obeh zgradbah, primernq,za obrt, 90 m2 površine, takoj vseljivo, prodam. Cena 120.000 DEM. ® (0608)34-943, Krško. 4009 GOZD (2.65 ha) v Hinjah prodam. 3£' (061)804-180, v soboto in nedeljo. 4015 STAREJŠO HIŠO na Otočcu pri Novem mestu prodam. 'in: 27-131, po 16. uri. 4045 ZIDANICO na Trški gori, lokacija enkratna, prodam. Informacije na ‘Jer- 26-600, po 19. uri. 4057 HIŠO z dvosobnim stanovanjem in garažo v Suhorju pri Metliki, oddam. Pibernik, * 50-123. 4064 prodam VINODGRADNIKI! Potopni grelnik mošta s termostatom prodam za 13.200 SIT. ® (061)131-7244, interna 308. 3998 RABLJEN PRALNI STROJ ugodno prodam. Cena po dogovoru. Informacije na ® (068)26-881, vsak dan. 4000 ČISTOKRVNE perzijske muce brez rodovnika prodam. ® 25-869. 4002 BREJO TELICO ugodno prodam. ® 84-657. 4004 SEMENSKI KROMPIR sante, jerla in belomesnat pcntland dil ter romano, lanski uvoz, ugodno prodam. Karol Verbič, Radohova vas 15,61296 Šentvid pri Stični. 4005 ROTVVEILER mladiče, rodovniške, tetovirane in cepljene, prodam. ® (064) 310-310. 4006 KROMPIR SANTE, dezire, pctland dil in jerla prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, ® (061)771-413. 4011 LES za streho, 13 kom. betonskih mrež (10 x 6) in naravni istrski kamen za oblogo hiše (40 m2) prodam. ® 44-193, 44-400. 4014 DVELETNEGA ŽREBCA rjavca, mirnega, voznega, in suhe hrastove deske prodam. ® 87-424. 4017 PEČ za centralno ogrevanje TVT 40, novo, ugodno prodam. ® (061)13-26-025. 4022 DROBNI KROMPIR za prašiče prodam po 5 SIT/kg. ® (068)57-262. Prodam siloreznik GRIČ 4000 - malo rabljen. Tel. (068) 48-566. PUJSKE za nadaljnjo rejo ali očiščene odojke po 400 SIT/kg prodam. ® 73-023. 4025 STROJ za krivljenje cevi, fi 65, prodam. ® (068)22-979. 4027 ŠEPING 600 ugodno prodam. ® (068)28-865. 4028 STRUŽNICO in modele za ulivanje vrtnih kaminov prodam. ® (068)28-555. 4032 PRAŠIČA, težkega 150 kg, in brejo kobilo prodam. ® 42-560. 4040 DVA MORSKA PRAŠIČKA prodam ali podarim ljubiteljem malih živali. ® 44-940. 4042 KRAVO s teletom prodam. ® 25-044. 4054 VILIČAR Indos, 21, električni, letnik 1984, prodam. ® (0608)21-367 in (0608)21-464. 4067 KROMPIR, primeren za seme, dezire, jerla in ukaba, prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, ® (064)312-056. 4069 ZA POLOVIČNO CENO prodam štedilnik Plamen s pečico, letnik 1992. ® (068)23-408. 4071 4 ZASTEKLJENA OKNA, dimenzija 140 x 140 cm, prodam. ® 44-447. 4074 STROJ za izdelavo betonskih kvadrov prodam. ® (0608)31-191. 4078 razno SOLIDNEGA IN KVALITETNEGA gradbenega izvajalca za izdelavo tlakov (estrihov), kompletne zunanje ureditve in fasade iščem. ® (068)24-780 in 24-781, dopoldan. 4041 PRAVLJIČNE POROČNE OBLEKE in moške smokinge sposojamo. % (061)125-31-01,558-166. 4047 POSLOVNI PROSTOR, 60 m2, v Novem mestu oddam. ® 24-416. 4059 ŽAGANJE: Če še niste sežagali drv, pokličite na ® 25-214! 4062 IGRAJTE IN ZMAGAJTE! im* , ■ A \\Nagradna igra od 1.10, do 15. 11. 1993. h$DZGIK S8» Super nagrada: PARTY VVEEKEND V LONDONU za dve osebi z VIPj obiskom Hard Rock Cafeja • Enkratna COCA-COLA MUSIČ MACHINE • CD radio kasetofoni • CD gramofoni, kasete, jakne, ure, torbe, majice, kape Na naslov COCA-COLA VEDNO Z GLASBO, P.P. 44 61104 Ljubljana, pošljite zamaške Cooa-Cole, Fante ali Sprite. Skupno 24 zamaškov steklenic 0,25, ali 6 zamaškov steklenic 1L, ali 3 zamaške steklenic 2L. Žrebanja vsake tri tedne.Zaključno žrebanje v katerem enakopravno sodelujejo vse do takrat prispele pošiljke bo koncem novembra.____________ AVTOHIŠA BERUS Vabi vse ljubitelje vozil VOLKSVVAGEN — AUDI na predstavitev novih modelov: POLO, GOLF CABRIOLET, GOLF VARIANT, PASSAT, PASSAT VARIANT, ki bo v četrtek, 4. novembra, od 10. do 17. ure v prostorih AVTOHIŠE BERUS na Vel. Cikavi 23 v Novem mestu. Vljudno vabljeni! VOLKSVVAGEN PRI NJEM VEMO, KAJ IMAMO 1 POGREBNE IN POKOPALIŠKE 1 STORITVE Leopold Okiešen K Roku 77 Novo mesto te/.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov ludi iz tujine • prodaja pogrebnega matenala • ureditev pokojnikov tudi na domu • urejanje dokumentov v zveziv pokojniki • kompletne siontve pri pogrebih • siontve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev m cvetja • posojanje mrtvaškega odra. če kupne tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 1(W popast ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja PLUTO, talno, stensko in izolacijsko, prodajamo. Izredno ugodne cene. Prodaja na 2 obroka. ® (060^)75-012. 4016 službo dobi POKLICNEGA VOZNIKA v mednarodnem transportu zaposlim. ® 24-900. 4012 PODJETJE AKLEJ, generalni uvoznik Ruske mehanizacije, pogodbeno zaposli več trgovskih potnikov za delo na terenu na območju celotne Slovenije. Interesenti morajo imeti znanje o kmetijski mehanizaciji, morajo biti komunikativni in imeti osebni avto. Delo je za nedoločen čas, s poskusno dobo dveh mesecev. Plačilo je zelo dobro in bo izplačano ob realizaciji. Vse dodatne informacije dobite na ® (062)104-764. 4038 KUHARICO, po možnosti pripravnico, raposlim. ® 22-308. 4044 IŠČEMO sposobne potnike za prodajo po terenu. ® (068)24-577. 4070 USPEŠNO PODJETJE vabi k sodelovanju še nekaj potnikov z lastnim prevozom. ® 23-640 in 65-711. 4072 Gostišče Loko zaposli kuharje in natakarje. Pojasnila po telefonu (068)321-685. stanovanja V SEVNICI prodam trisobno stanovanje (55 m2) ali zamenjam za podobno v Ljubljani. ® (065)27-550 ali (065)27-433. 4007 OPREMLJENO, ogrevano sobo s kopalnico in možnostjo kuhanja, v bližini Novega mesta, oddam. ® 73-650. 4020 ODDAM sobo dekletu. Rozi Peric, V Ragov log 2, Novo mesto. 4023 STANOVANJE, 90 m2, centralno ogrevanje, telefon, predplačilo, oddam. ® 21-466. 4033 PRITLIČNO enosobno stanovanje v Novem mestu zamenjam za večje in doplačam. ® 21-456, popoldne. 4035 DVOSOBNO pritlično stanovanje v Novem mestu prodam. ® (068)26-939. 4055 SOBO s kuhinjo in kopalnico oddam. Belokranjska 57. 4061 ženitne ponudbe AGENCIJA SREČA vam pomaga pri izbiri partnerja za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo. ® (061)316-477, od 8. do 16. ure. 4003 ztno Gmajna 6, Raka tel. (0608) 75-086 gradbeni material, gnojila, škropiva, krmila, keramične ploščice — izredno ugodno in shiedel dimniki. V Bučna vas 35. Novo mesto. tel 068/2S-H3 nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno _pivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje. Se priporočamo! Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure. SPREMEMBE TELEFONSKIH ŠTEVILK V KRAJIH KRMELJ, TRŽIŠČE, ŠENTJANŽ Uporabnike ptt storitev obveščamo, da veljajo za telefonske naročnike, ki se nahajajo na področjih pošt Krmelj, Šentjanž in Tržišče od 27.10.1993 dalje nove telefonske številke. Nove številke navedenih naročnikov lahko dobite na službi informacij, telefon 988. Vzrok spremembe oštevilčenja je vključitev nove telefonske centrale v Krmelju, kamor so vključeni tudi naročniki krajev Šentjanž in Tržišče. Telefonske naročnike lepo prosimo za razumevanje. Poslovna ptt enota NOVO MESTO novoles g§§ NOVA PRILOŽNOST, DA PREIZKUSITE SVOJO STROKOVNO USPOSOBLJENOST IN VOLJO DO ZAHTEVNEGA DELA: Upravni dobor NOVOLESA, Lesne industrije, d.d. na podlagi 18. člena statuta razpisuje prosto delovno mesto GENERALNEGA DIREKTORJA DRUŽBE Od kandidatov pričakujemo, da poleg zakonsko določenih izpolnjujejo še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih - aktivno znanje enega tujega jezika. ČE STE PRIPRAVLJENI SPREJETI IZZIV - NOVOLES CENI PRAVE VREDNOTE. Prijave z dokazili sprejema Kadrovska služba Novolesa 15 dni po objavi. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po končani izbiri. NOVOLES, Lesna industrija, d.d. Na žago 6, 68351 STRAŽA ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ŠTEFKE POVŠE iz Mirne Peči se zahvaljujemo osebju UKC Ljubljana - Nevrokirurškemu in Onkološkemu oddelku ter Nevrološkemu oddelku v Novem mestu, sorodnikom, prijateljem in vaščanom Postaje in Podboršta za nesebično pomoč in darovano cvetje, g. župniku za opravljen obred, obema govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru Šmihel in ZB Mirna Peč. Vsi njeni ZAHVALA Usahnilo je življenje našemu JOŽETU MOŠKONU čevljarskemu mojstru v pokoju iz Trdinove 12, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo in prelepo cvetje. Posebna zahvala proštu Lapu, pevskemu zboru ter družini Jožeta Staniše za vso pomoč. Žalujoči: žena in ostalo sorodstvo Novo mesto, Zagreb ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil JOŽE KRESE Šalka vas 19, Kočevje Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečeno sožalje, podarjene cvetje in vence. Iskrena hvala godbenikom, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči: žena Angelca, sinovi Emil, Branko, Franci z družinami in hčerka Jožica z družino \ * ♦ f \ * A J>"4 portret tee/a ttdna Ciril Koležnik Bradati mož iz brežiške politike. Zanj pravijo, da težko sprejema kompromise, da je trmast, žilav, vztrajen in poln energije, ki pa jo večkrat, ravno zato, ker se ne ozira na mnenja drugih, troši v prazno. Njegova osebnost že nekaj let dviguje prah. Na eni strani domnnevni Kolešnikovi možje, na drugi njihovi nasprotniki, oboji pa vzbujajo negotovost in dvome v ljudeh. Ko je Ciril Koležnik, po poklicu geograf, prej zaposlen v krškem Savaprojektu, kot kandidat krščanskih demokratov še na prvih demokratičnih volitvah dobil mandat za sestavo občinskega izvršnega sveta, je vse kazalo, da si je zadal velik cilj. Zdelo se je, kot da hoče spremeniti svet, ko je na hitro zdesetkal občinsko upravo, “ukinil” samoprispevke kot ostanke preteklosti, cele dneve preždet na delovnem mestu ter enako delovno vnemo zahteval še od drugih občinskih delavcev. Mnogi mu še zamerijo, da je zanemaril delo v krajevnih skupnostih in obljubljal, da bo v bodoče za vse skrbela država. Tudi sam se je poskusil v državni politiki, saj je bil v prejšnjem mandatu poslanec v republiškem parlamentu. Mnogi so ga poznali po njegovih nenavadnih razpravah na sejah ali njihovih odlomkih v časopisih. V naslednjih volitvah ni uspel. Ostal je predsednik izvršnega sveta in to kljub poskusom, da bi mu izglasovali nezaupnico. Vsekakor je Koležnik oseba, ki zna vedno znova razburkati brežiško in nemalokrat tudi širšo javnost. Tako ali drugače so z njegovim prihodom na čelo občinskega izvršnega sveta Brežice zaživele. Kar naprej se nekaj dogaja: sestanki, dogovarjanja, prerekanja, na dan prihajajo afere, obtoževanja. Nazadnje spet vse steče svojo pot. Koležnik gre naprej in si na svoji poti mimogrede iz prijateljev dela sovražnike in iz sovražnikov pridobi privržence. Gradi, dogovarja se in prereka s posavskima občinama, piše na republiška ministrstva, poziva, opozarja in zahteva. Za vsem tem pestrim političnim, gospodarskim in dmžabnim življenjem stoji Koležnik, enkrat kot krivec in drugič kot zaslužen mož. Sam ponavadi zanika kakršnokoli vodilno vlogo. Za večino odločitvami resda stojijo sklepi pristojnih organov, vendar vsak natančnejši opazovalec vidi, kdo stoji za njimi. Ciril Koležnik je namreč znan po svoji brezkompromisni politiki in enosmernem vodenju odločanja v občini. Njegova posebna značilnost je taktika, s katero zna potisniti sogovornike v kot in jih prepričati, da drugega izhoda ni, kot da potegnejo z njim. Brežičani ne vedo, kaj natanko vleče njihovega izvršnika, ko poskuša na vsak način spremeniti njihov kraj. Ali gre res zgolj za materialne interese, kot mu pogosto očitajo, ali za privrženost domači občini, kakor sam večrat dokazuje. To, da mu gre za občino in za dobro prebivalstva v spodnjem delu Posavja, je sam že mnogokrat povedal. Okrog osebnosti Cirila Koležnika, ki je ta trenutek vsekakor javni in politični delavec, se spleta dilema, ali cilj res posvečuje sredstva. Brežice živijo, očivljajo, toda za kakšno ceno? Pri vsem tem namreč v občini prihaja na dan afera za afero. Nobena od njih se še ni razpletla tako daleč, da bi se zares pokazalo, kaj je res, kaj ni in kakšno vlogo igra Koležnik. Za zdaj je nesporno samo to, da rad igra nogomet. BREDA DUŠIČ-GORNIK Koga je še izsiljeval? KRŠKO - Delavci UNZ Krško obravnavajo 36-letnega Mira V. iz Krškega zaradi izsiljevanja. Osumljenec je z resno grožnjo prisilil Borisa G. iz Brežic, da mu je izročil svoj osebni avto BMW 316i. Lastnik mu je pod prisilo oz. grožnjo s smrtjo podpisal, da vozilo prodaja za 10.000 nemških mark Mirovemu svaku Božu M. Osumljeni je z grožnjo izsiljeval tudi Borisovega prijatelja Dušana B., prav tako iz okolice Brežic. Pri tem je obiskal tudi njegovo družino in ji napovedoval temno bodočnost. Delavci UNZ so ugotovili, daje še več podobnih primerov, zato naprošajo vse, ki jih je omenjeni izsiljeval, da to prijavijo na UNZ Krško, telefon (0608) 22 - 080. DESET LET BOJA ZA ZDRAVJE ČATEŽ OB SAVI - V soboto so se v Zdraviliškem domu čateških Term zbrali člani Društva bolnikov in invalidov z ankilozirajočim spondilitisom Slovenije ter na svojem srečanju počastili l()-letnico obstoja. Po volilni skupščini društva so si ogledali prenovljene prostore Zdraviliškem domu. CLUB LUKNA v petek, 29. 10 JASMIN STAVROS v soboto, 30. 10. MISS SLOVENIJE 93 z manekensko skupino devetih deklet BUONA SERA f ttftM jt ttSMCC PgIcMCa! m Pretežke križanke - Gospod Mole bo moral plačati dohodnino - Vsi ne podpirajo belokranjskih vernikov - V Lisci toliko dela, da so delavcem vzeli dopust Naš zvesti bralec Jože Kralj iz Ljubljane je v četrtek zvečer prvi poklical dežurnega novinarja in pohvalil naš časopis, ki mu ostaja zvest že vrsto let. Kot stalni naročnik je tudi strasten reševalec križank, ki jih objavljamo na 13. strani, vehdar meni, da so križanke pretežke. Večkrat so v njih tudi napake, tako v zadnji številki Dolenjca. Sprašuje se, ali sestav-ljalec križanke kdaj vzame v roke JDolenjski list in poskuša rešiti svojo križanko? Marija K. z Velikega Kala pri Mirni Peči nas je prosila, da bi morda prek te naše rubrike opozorili Sekretariat za kmetijstvo novomeške občine, naj pristojni obiščejo hleve, da bodo videli, kaj naredi suša. Po slabi krmi so krave bolne. “Povsod drugje po Sloveniji so ceno letošnje suše že popisali, le dolenjski kmet spet ostaja pozabljen. Naj se Občinarji spomnijo na nas vsaj takrat, kadar imajo med zobmi govedino in ko srebajo jutranje mleko,” je zašpičila. r Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. v J Večina nas navadnih smrtnikov je na dom že prejela obvestilo Uprave za družbene prihodke, Janez Mole iz Kočevja pa je verjetno eden redkih, ki z dohodnino še nima vsega razčiščenega še za leto 1991. Pred dvema letoma je namreč dobil obvestilo, da mu bodo vrnili 10.000 tolarjev preveč plačanega davka. Ko je že koval načrte, kaj si bo kot upokojenec lahko kupil s temi tolarčki, je dobil novo položnico, s katero so ga obvestili, da mora plačati še 2.176 tolarjev. Oglasil seje pri referentki Ireni Ad-lešič v kočevski Upravi za družbene prihodke, a pravega odgovora ni dobil. Zato se je pritožil v Ljubljano, poslal tja vso dokumentacijo, žal pa odgovora tudi od tam ni. Včetrtek ga je v nabiralniku čakal nov pozdrav. Njegov dolg mu bodo še ta mesec odtrgali od pokojnine. Pika. Ogorčen nad pismom vernikov iz Črnomlja, ki so ga poslali ministru dr. Slavku Gabru, je bil L. Š. in meni: “Sem oče in si za svoje otroke še najmanj želim enostranske vzgoje, kot jo v šolo ponuja Cerkev. Bela krajina je že veliko pretrpela, zadnje dejanje pa jo potiska na rob razvoja. Problemi belokranjskih vernikov naj bodo gospodarski razvoj, ne pa politiziranje!” Na koncu nas je poklicala še Ma jda S. iz Tržišča in nam sporočila novico iz sevniške Lisce. Glavni direktor si je z vodstvom podjetja vzel pravico delavcem odvzeti še ne izko- KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. en letošnji dopust. “Resje, da l ga bodo plačali, vendar takšna rčitev ne more priti kar iznenada, tudi delavci živimo s svojimi na-” meni gospa Majda. V internem šilu Lisce pa smo lahko prebrali, e to na svoji redni seji 11. oktobra nil delavski svet na predlog direk-a podjetja. Takole piše: Poslovni ori, usmerjeni v nadomestitev rbljenih bivših jugoslovanskih iv, so bili uspešni. Naročil je to-, da bomo morali delati vse predme delovne in še dodatne dneve, rristek letnega dopusta bi pome-:naten izpad obsega proizvodnje, k zaposleni lahko vseeno izkoristi prosta dneva svojega dopusta, za ostali neizkoriščeni dopust pa se ača odškodnina.” Človek bi rekel: iseli bodite, gospa Majda, da ima-oloh kai delati.” _ _ NASTOP LAUFERJEV ČRNOMELJ - V soboto, 30. oktobra, bo ob 21. uri v Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju koncert skupine Laufer z Reke. Vabljeni! ZORAN PREDIN V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V diskoteki Grad bo v soboto, 30. oktobra, zvečer nastopil pevec Zoran Predin. Vabljeni! V PIŠECAH ODPRT KOVAŠKI MUZEJ P1ŠECE - V torek popoldne so v Pišecah na kovačiji Milana Podgorška slovesno proslavili 100-letnico kovaštva v družini in ob tej priložnosti odprli tudi kovaški muzej, v katerem si bodo obiskovalci lahko ogledali nekdanje kovaške izdelke in orodje ter jih primerjali z današnjimi. Olimpijskemu zmagovalcu v čast V Novem mestu bo 12. novembra artistično-gimnastični spektakel v počastitev visokega življenjskega jubileja slavnega telovadca in olimpijca Leona Štuklja NOVO MESTO - Dolenjska metropola bo 12. novembra počastila svojega slovitega rojaka, telovadca in dobitnika šestih olimpijskih odličij Leona Štuklja, ki letos kot najstarejši živeči olimpijski zmagovalec na svetu praznuje častitljiv življenjski jubilej -95 let. Ob tej priložnosti bo Dolenjski muzej pripravil razstavo o njegovem delu in življenju, Dolenjska založba bo izdala ponatis njegove knjige Mojih sedem svetovnih tek- movanj, osrednja prireditev pa bo potekala v športni dvorani Marof. Organizacijski odbor je režijo dogodka prepustil Matjažu Bergerju, ki je prireditev zasnoval v zanj značilnem slogu. Kot je povedal na predstavitvi prejšnji teden na letališču Prečna, bo akademija artistično-gimnastični spektakel z naslovom “Pariz -Amsterdam - Berlin - Novo mesto”. 12. novembra, na Štukljev rojstni dan, se bo Novo mesto tako s IZ VIŠIN - Predstavitev slovesnosti ob 95-letnici Leona Štuklja je bila sama po sebi spektakularna. Člani organizacijskega odbora in inscenator Matjaž Berger so se na prizorišče pripeljali z letali in zbrane po brezžičnih mikrofonih obvestili o dogajanju. Ze po tem sodeč organizatorji prireditve nimajo težav z denarjem. (Foto: M. Markelj) svojim rojakom uvrstilo ob bok omenjenim svetovnim prestolnicam, v katerih sije naš najuspešnejši telovadec priboril šest olimpijskih odličij, na akademiji pa mu bodo podelili še sedmo. Spektakel oziroma akcija, kot dogajanje njegovi snovalci tudi imenujejo, se bo začel z doskokom celotne slovenske padalske reprezentance na z znakom Nata označeno središče križišča pred Zavarovalnico Tilia in s prihodom slavljenca Leona Štuklja. Nosilec olimpijskega ognja bo poslednji veliki svetovni rekorder v teku na 2(X) m Pietro Mennea. Drugi del bo potekal pod naslovom O-limp v športni dvorani Marof. V spektaklu bodo poleg že omenjenih sodelovali še: slovenska moška gimnastična reprezentanca, policisti na konjih in artisti Oddelka za spektakelske umetnosti Novo mesto 1917. Televizija Slovenije bo dogodek posnela in ga predvajala teden dni kasneje. Na slovesnost je organizacijski odbor med drugimi povabil predsednike olimpijskih komitejev Francije, Nemčije in Nizozemske ter vse najboljše slovenske športnike, nosilce evropskih, svetovnih in olimpijskih odličij. Častni pokrovitelj prireditve je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek. MiM Po 93-minutnem boju izvlekel 29 kg težkega soma Trofeja Zvoneta Hotka BREŽICE - Kot že neštetokrat doslej - ribari namreč že 16 let - seje v petek, 15. oktobra, dopoldne Zvone Hotko, član Ribiške družine Brežice, odpravil na ribolov na Savo. Nič hudega sluteč, je zavihtel palico Omni Shakespeare z vrvico 0,50 mm ter se odločil za ribiško potrpežljivost. Kot je videti na fotografiji, mu živci niso popustili. Som je zagrabil trnek ob 10. uri in 35 minut, “ribico”, dolgo 165 centimetrov in težko 29 kg, pa je Zvone potegnil na suho po 93-minut-ni borbi. Sam pravi: “V Ribiški družini Brežice imam največ ulovov soma, tudi težjega sem že ujel, pa smo ga prehitro pospravili.” Bojda je ta som največji ulov v letošnji ribiški sezoni. In kakšna je nadaljnja usoda ribjega velikana? Postal bo ribji paprikaš, prav gotovo kulinarična specialiteta, s katero se bo pogostilo še veliko Zvonkovih prijateljev. R. ZORKO V Novotehni inženiring vam za področje: - OGREVANJA, - VODOVODA, - KLIMATIZACIJE in - PLINSKIH INSTALACIJ nudimo svetovanje, dobavo in montažo vsega potrebnega materiala. Brezplačni nasveti ter nakup materiala skupaj z montažo (le 3% prometni davek) vam zagotavljajo, da boste skupaj z nami poiskali pravo in najugodnejšo varianto vašega nakupa. INFORMACIJE: NOVOTEHNA INŽENIRING, Cesta komandanta Staneta 38, Novo mesto. TEL.: 068/27-005, 27-013. /N Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista studio Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ZVONKU OKROŠKU iz Podsrede. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 2 (1) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 3 (4) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA 4 (5) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI 5 (2) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 6 (8) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 7 (6) Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE 8 (9) Novo življenje - ANS. PETRA FINKA 9 (7) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE 10 (-) Hej, šofer - ANS. VIGRED Predlog za prihodnji teden: Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC -»S KUPON ŠT. 43 Glasujem za:.. Moj naslov:.... Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto OČI, SO BILI RES VSI PROTI? m m - Oči, gospod Predalnik se jezi pred blokom, da mu nekateri še danes pravijo tovariš. - Predalnik je bil vedno tovariš. - Pa ni! Zračnikovi je razlagal, da je bil zmeraj proti tovarišem. -In? - Zračnikova mu je stisnila roko in rekla: “Bila sva na isti strani." - Zračnikova naj bo kar liho! Na komiteju je bila kuhana in pečena. - Ja, oči, da bi videla in slišala, kakšne svinjarije so počenjali. - Kdo ti je natvezel takšne neumnosti? - Zračnikova. - Zračnikova se je slikala po komiteju, da je dobila stanovun- je pa službo za mulca. Iskala je privilegije. - Figo! Zračnikova je spodkopavala takratni družbeni sistem. Iz dna duša je mrzila rdeče. - Verjetno se je iz mržnje vozi-čkalu naokoli s Komolčičem. - A z bivšim sekretarjem? - Z njim, ja. - Gospod Komolčič je bil tudi proti. - Proti komu? - Proti komunistom. - Ne bodi smešen, Mali! - Pa je bil, da veš. - Čvekaš neumnosti. - Niti ne. Odgovori, oči: je bil gospod Komolčič, takrat ko je bil še tovariš, / > več ur v gostilni pri Debelem nedvedu? - Bil, in to med delovnim časom. - No, vidiš. Gospod Komolčič je tako spodkopaval gnili socializem. S lem se sam hvali. - Zdaj reci samo še, da je bil proti socializmu tovariš Maršal. - Častna Titova, da je bil. - Mali, stvari si v osnovi pomešal. - Se je Maršal vozil s posebnim vlakom? Je. Je imel Maršal svoje letalo? Je. Je imel Maršal vile? Je. Je Maršal potoval po svetu na državne stroške? Je. Pa je bilo to, oči, v duhu socializma? -Ni. - Torej je bil tudi Maršal proti socializmu! TONI GAŠP ERIČ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ * m m m m m n