Leto V!., žt. 154. PoSInlna plačana * gotovini. V Ljubljani, v sreda 12» Julija 1922. NAPREJ glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Novi zakon o zavarovanju delavcev. !• t. m. je stopU v veljavo zakon o “»varovanju delavcev za slučaj bolezni, pSrece’ onemoglosti, starosti in smrti. . pouioma mora biti zakon izveden do v- »*» 1925. v . novem zakonu se centralizirajo čel za zavarovanje delavcev. Na d„13 0 »Osrednji urad za zavarovanje 0k„tv?®v v Zagrebu«. Po državi pa bodo ^ojali okrožni uradi. Obstoječi zavodi, Prest*11 ^ nal°£a zavarovanje delavcev, ce f^'0 ter b°do nekakšne poslovalni-okrai se v Sloveniji spojita upravi za&s Eniške blagajne v Ljubljani in cev ega zavoda za zavarovanje delav-uDi'avpt>er nez£°de v Ljubljani tako. da Volitv °^a zav°da. dokler se nc izvrže nat Pri prvočmenovanem zavodu, rav- iz 6 lz ^ članov in nadzorni odbor intere v’ katere Postavi po zaslišanju ObratSentov minister za socialno politiko. Ljublia °- ravnateUstvo južne železnice v ščence ^10ra zavarovati svoje name-v Lbolniški blagajni južne železnice stoja- P°leg okrožnih uradov ob- Uradojn v! ^ot DOSredovalke z osrednjim 25oo atovske skladnice, ki imajo nad ^ano Novi v. zakon spevkiu1: «iAon uvaja pariteto v pri-kov h in v uprav,’> t- 3- Polovico prispev-ietnik ° p^eval delavec, polovico pod-Dolovi0Zato bo Pa tudi v upravi sedelo Da h‘i 0. zastopnikov delavstva, polovico je. da ^Icev. Tu je že kopito! Znano r>laču, "^-i delavstvo na načelu, da naj bo t3 Vse Prispevke samo, zato pa naj kah, vJ?r?rava. °opolnoma v njegovih ro-fetnika na*vnost je zahtevati od pod-SVo; Ha 7^!^UjeJz svoiega? To je ravno usod- svoje h *?a on Pla^uie zavarovalnino za res t>la" •aV-Stvo' kajti ali mislite, da jo Ha zmnt er|z sv?teRa? To je ravno usod-iz ženo j Prepričani bodite, da jo plačuje že kd_- avca- Ta bi moralo delavstvo iz Ust razumeti, ko je gotovo že slišalo drug-p D°d jetnika: »Saj imam z vami še troške, zavarovalnino itd.!« Aha, Politične vesti. ^edpiL ^omunlstičnj shod se je vršil v t>strnJ, ... t m: v Belgradu. Govorniki so cfenra i 'ra,l' vladno politiko, zlasti pa Sebn; strokovnih organizacij. V po-vSeh cfi0 ® 50 zahtevali pomiloščenje Politih ■ obsoienih zaradi svoiega boHn ,Ies:a •pišljenjfi ter zborovalno svo-restrvi*. ..VolHi so osemčlanski odbor, ki bo Lucijo predložil vladi. Drei T Avstriiski republiki je treba dimna nrv0rrlfJS:ati na noKe- Tako sta sklenila Dred<^ri •v?eTn sestanku laški ministrski skl , ^hanzer in francoski ministr- Preln5?+! . ^ Pomcare. Tudi sta sklenila ti orientsko konferenco. PcdiaH Po^ki gornji Šleziji so izvršfili celo vrsto bombnih napadov na torej vaša mezda je za zavarovalnino itak prikrajšana, razlika je samo, da d& tisti del. ki ga odtrga delavstvu, zavarovalnici že kar on. zato pa povrhu še zahteva — polovico oblasti v upravi zavoda. In ker bo do novem zakonu v upravi polovica podjetnikov, ki bodo stali gotovo kot en mož proti proletarcem, polovica pa delavcev oziroma malih obrtnikov, lahko prav različnih smeri in naziranj. je kai lahko, da bodo odločevali pri teh zavodih podjetniki. Žalostno je: o denarju, ki ga služi iin plačuje delavstvo, bodo odločali njegovi sovražniki. Pred vojno so imele samo »prečan-ske« pokrajine zakone o zavarovanju delavcev. Bila sta v tem dva sistema avstrijski in ogrski. Avstrijski je bil boljši, ker so pri njegovi sestavi sodelovali veliko bolj uplivno socialisti. V Ogrske pa je bil delavski pokret veliko sla-beiši, social, misel še malo močna, tako je bil ogrski način zavarovanja delavcev tudi za delavce veliko bolj neugoden. V Avstriji je bilo zavarovanje organizirano samoupravno ter je imela država le nadzorstvo. v Ogrski pa je bila država tudi najvišja inštanca. Ta slabši madžarski sistem je uveden sedaj tudi v Jugoslaviji. Označimo ga lahko: birokratiziranje zavarovanja, kjer bodo imelii vso oblast razni »svetniki« in »nadsvetniki«. »inšpektorji«. »direktorji« in »načelniki« v Osrednjem uradu in pa ministrstvo za socialno politiko. Okrožni odbori nimajo nobene kompetence, so torej samo izvr-ševalni organi višjih mest.Vsak njihov korak mora odobriti Osrednji urad, a korake Osrednjega urada bo moralo odobriti — ministrstvo. Tako so zastopniki delavcev v teh odborih samo nekakšni posve-tovalci — ker bo vsak sklep ministrstvo lahko prekucnilo na glavo. Birokratski duh. ki je vladal dosedai na polju delavskega zavarovanja v Ogrski, bo vel odslej tudi po celi — Jugoslaviji. nemške časopisne urade. Poleg tega so izvaiali v zadniern času tako nezaslišan teror nad nemškim delavstvom in urad-ništvom. da so vsi skupaj stopili v protestno stavko. -f V Weimaru so aretiral)! grofa Schlitz-Gorza, ker je javno priznal umor dveh vladnih članov.. Grof Schlitz pripada nemški nacionalni ' ljudski stranki v Furinški. + Nemški državni zbor je sprejel zakonski načrt, za obrambo republike za dobo 5 let. Predlog levičarjev, naj se odpravi smrtna kazen, je bil odklonjen. + Težka gospodarska kriza, ki preti Nemčiji vsled stavke v premogokopiih v ruhrskem okrožju, ie prisilil državno vlado, intervenirati med delodajalci in med Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ček. rac. št. 11.«59. Stane mesečno 10 Din. za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. delavci. Pogajanja so se pričela že 9. t. m. toda brez uspehov. -f Tiskarska stavka v Berlinu je pri-: vedla do sporazuma, tako da prščno iz-* haiati časopisi že zopet redno z današnjim dnem. + Povodom atentata na Hardena je ugotovila berlinska policija da ie povzro-. čiteli atentata neki Grenz iz Oldenburga, ki se je pečal s trgovino protižidovskih spisov. O Grenzu so dognali, da je predsednik »Treubunda«, katerega člani in članice so se nagi skupno fotografirali. Pri njem so našli listino vseh Judov, živečih v Oldenburgu kakor tudi listino vseh nacionalističnih pristašev, k!i so aktivno sodelovali. Grenz je izpovedal, da je dobil pismo iz Miinchna. ki mu je ve-! lelo, naj pošlje dva zanesljiva moža v Berlin umorit Hardena. Dobil je Reichar-dta in Ankermanna. katerima je izročil 18.000 mark. Ta dva sta zelo potratno živela nekaj časa v Berlinu, nato pa na priporočena pisma in telegrame od strani Grenza izvršila napad na Hardena, ki pa se je ponesrečil. + Internacionalna strokovna komisija je zborovala v nedeljo. 9. t. m. v Berlinu ter sklepala o možnostih pomoči sve-i tovnega proletariata nemškemu proletariatu v boju preti reakciji in monarbizmu* Internacionalna strokovna komisija je iz-> dala tozadevni poziv na vse svoje pokra« iinske centrale, obenem pa ie sklenila povabiti drugo socialistično internacionalo in dunajsko mednarodno zvezo socialističnih strank na konferenco, ki bi se vršila 18. t. m. v Amsterdamu. -j- Vodstvo amsterdamske strokovne internaconale ie izdalo v ponedeljek 10. t m. proglas proti reakciji v Nemčiji. -f V Moskvi so že zopet zaprli 100 ruskih socialnih revolucionarjev. Maksim Gorki, sloviti ruski romanopisec, je v posebnem pismu opozoril Rykova, ki je predsednik sodišča, k! sodi ruske socialne revolucionark), na posledice, če bi sodišče obsodilo obtožence na smrt. V tem slučaju bi po Gorkijevem mnenju, pričel svetovni socialistični proletariat z moralno blokado sovjetske Rusije. -f- V Ameriki je izbruhnila v velikanskem obsegu železničarska stavka, ob priliki katere je prišlo do krvavih nemirov. Poročila, ki prihajajo, so zelo nejasna, tako. da si ne moremo ustvariti prav iasne slike. SODRUGI, 6. AVGUSTA VSI NA I. VSEDELAVSKI IZLET V CELJE! Socialist si. oraviš. Ali bi mogel dati zadovoljiv odgovor na tole vprašanje: »Koliko naročnikov si že pridobil »Na-Dreju«? In koliko članov socialistični stranki? Ce si socialist. moraš biti aktiven član _ socialistične rdeče armade. Ce nisi. tedaj ves tvoj socializem ničesar ne izda. vesti. Državna Posredovalnica De!a. Pri vseh podružnicah »Državne Posredovalnice Dela« v Mubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 25. junija do 1. ju-liia^l922 dela 184 moških in 74 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 191 moških in 103 jenskih moči. Posredovanj se je izvršilo v tem cas.u 268. Dela iščejo: ključavničarji, mehaniki, Peki. mlinarji, 'kovači, krojači, šivilje, natakarji, natakarico, elektroinonterji. dninarji, dninarice, trgovski sotrudniki, prodajalke, boln. strežnica, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, mizarju ud ep a rji, kolarji, tesarji, zidarja. pleskarji strojni ključavničarji, kovači. železcstrusarji, šivilje, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. čudna doslednost. Odbor Osrednjega društva lesnih delavcev se zelo huduje v »Delavskih Novicah« nad »Naprejem«, ker ie baje očital sodr. Zoretu »med vrsticami« izkoriščanje na račun organizacije lesnih delavcev. Žalostno je, če trdi odbor, da čuti socialistično, ne čita pa niti socialističnega tiska, sicer bi bil bolje poučen. »Socialistično« čutečemu odboru priporočamo v prihodnje, če bo imel še kaj protii socialistom povedati, da objavi svoje proteste v »Naši vasi« dr. Novačana; izglodalo bo še bolj revolucionarno. Pri tem pa naj ne pozabi dostaviti: Živela enotna fronta proletariata! Velik požar v Koprivnici. V kemični tvornici »Danica« je v noči od 8. na 9. t. ra. izbruhnil požar, ki je napravil čez 30 milijonov kron škode. Gasilcem se te po-srečfilo ogenj lokalizirati, ker bi bila škoda sicer še večja. Velikanska škoda vsled povodnji v lužni Srbiji. Načelnik skopljansikega okrožja je poslal ministrstvu za notranje zadeve zapisrtik škode, ki ie nastala vsled povodnji. Skupna škoda znaša okoli 136 milijonov kron. Največ škode je napravila v okolici Krive Palanke. kjer znaša škoda okoli 28 milijonov kron. Zrakoplov z laškimi novinarji je prispel pretekli petek v Belgrad. Vozilo se ie v njem 6 gospodov in 2 dami. Njlihovo zračno potovanje gre v sledeči meri Rim, Bologna, Benetke, Zagreb. Belgrad, Sofija, Jedrene. Carigrad, Kostanca. Bukarešta, Odesa, .laš, Lvov. Varšava. Poznani, Draždane. Praga, Dunaj. Benetke, l^ologna, Rim. V hamburški bolnici je umrl bivši ruski general Anatol Faljejev, ki se je zastrupil z dušikom. General Faljejev je bil znan zaradi takzv. dunajskega procesa, pri katerem je bil obsojen na pet let ječe. Pri neki preiskavi so mu zaplenili milijon romanovskih rubljev, poleg tega pa so ugotovili, da je pripravljal vlom v ukrajinsko poslaništvo na Dunaju, kjer so mislili polastiti se par milijonov zlatega denarja. Stroški braniteljev ruskih socialnih revolucionarjev. V prvem tednu je znašal račun za hrano Vandervelda, Rosen-felda in Liebknechta 15 miliard rubljev, kar je znašalo 750.000 nemških mark. Ko so branitelji povedal'!, da ne morejo toliko plačati, so jim odgovorili, da naj plačajo, kolikor pač morejo. Stanovali so v neki vilti izven Moskve oskrbovali so jih tako razkošno, da so proti temu protestirali. Po izjavi profesorja Klempereria, ki zdravi Ljenina, je prti Ljeninu izključena nrogresivna paraliza. Treba je pomisliti, da je ta Človek delal dnevno po 16 ur, zato ni čuda, če je sedai bolan. Brati sploh ne sme. ker ga takoj boli glava. Sploh se ie> moral za dalj časa odreči svojim poslom. Brezplačna Pravdna pomoč bednim v Ameriki. Slabo je vedno revežu na svetu, zlasti pa tedaj, ako se pripeti, da pride navzkriž z zakonom. Zakon je bil napravljen v varstvo vseh na enaki podlagi, ali človek brez znatnih denarnih sredstev. če ima opravka z justico. spozna kmalu, da je zapostavljen. Siromak je od rojstva do smrti, žrtev neštevilnih goljufov na drobno. Vzgojen je v veri, da je pravica prosta, ali ako jo hoče dobiti, mora plačati odvetnika po ceni, kti je on ne zmore. Da se pomaga tem osebam, so bila ustanovljena društva za brezplačno nravdno pomoč, tkzv. Legal Aid Societes. Te organizacije opravljajo svoje delo na človekoljuben, praktičen in uspešen način. Vsak siromak, ki se na nje obrne, ie upravičen do pomoči. V prvem desetletju tega stoletja se ie gibanje za brezplačno pravdno pomoč začelo šele razvijati v vsenarodno organizacijo, in 1. 1910. so se slična društva že nahajala v vseh večjih mestih na vzhodu. Leta 1921. je že obstojalo 54 društev za brezplačno pravdno oomoč. Povsod njih delo stalno narašča. (Opomba ured.: Tudi pri nas bo treba takih društev, tudi pri nas je revež velikokrat tepen, ker nma sredstev za pravdno obrambo). Ljubljana. Sestava volilnih imenikov. V soboto smo prejeli šele popoldne razglas mestnega magistrata ljubljanskega, ki poziva volilne opravičence, ki so se priselili v Ljubljano po 1. juniju 1921, da se zglasijo v mestnem posvetovalnem uradu v pon-deljek oni od črke A do L. a oni od črke M do Z pa v torek, vsakikrat od 8.—12. Konštatiramo, da vendar ne moremo izdajati posebne izdaje, kar bi morali storiti. če bi hoteli pravočasno obvestiti vse prizadete. Prva številka izide po soboti popoldne šele v nonedeljek popoldne, to-rei so ona od A do L že gotovo — zamudili — rok. Opozarjamo mestni magistrat, da prebivalstvo ne želi tako kratkih rokov in predvsem ne tam. kjer so mu — v škodo. Pričakujemo, da se bo na to oziral 'in podaljšal rok še za nekai dni. Razpisano 3e mesto podkovskega mojstra na drž. podkovski šoli v Ljubljani, podrobnosti so navedene v razpisu v Uradnem listu. Društvo konceptnlh uradnikov politične uprave v Sloveniji sklicuje dne 13. julija 1922 ob 4. popoldne v sejni dvorani mestnega magistrata ljubljanskega izredni občni zbor. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo opozarja, da se vrši prihodnja javna od-horova seja v sredo dne 12. julija t. 1. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije, Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno. Abihirijentski tečaj drž. trgovske akademije v Ljubljani je ota,skovalo v šolskem letu 1921/22 44 rednih slušateljev in 7 hospitantov. Vpiso-varrje v ablt. tečaj za, leto 1922/23 se vrši od 11. septembra do 3. oktobra, liospitanti za abil tečaj se sprejemajo na pismeno prošnjo le »redno od slučaja do slučaja po oddelku ministrstva za trgovino in industrijo na predlog ravnateljstva trg. akademije. Državna trgovska akademija v Ljubljani bo imela v šolskem letu 1922/23 tri letnike. V vsak letnik sc sprejme 40 učencev (učenk). Ho-spitanti sc ne sprejemajo več. Vpisovanje se vrši od 11. do 14. septembra. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani orozarja, da mora biti -vsakemu vprašanju naslovljenemu na češkoslovaške urade v Češkoslovaški republiki!, priložena poštnina za ^ odgovor m sicer 2 Kč za navadni do,pis, 4 Kč 50 h za priporočeno pismo. Isto velja za vprašanja, naslovljena na češkoslovaške zastopniške urade, poslujoče v de/el ah izven Češkoslovaške republike. Za slučaj, da ne bo priložena, poštnina, se ne bo odgovarjalo na vprašanja. H. ljubljanski semeni od 2. do 11. septem- bra 1922. Priprave za semenj so že v polnem teku. Prijavni termin za udeležbo poteče sredi julija. Opozarjamo na izredno lepo uspehe, ki jih je dosegel lanski semeni in ki bodo let,0 0 varstvu države. Poleg s. Svetka ] toženih še okoli 30 drugih zaupnikov P istem zakonu. Nekaj teh je bilo z. ^ jenih, med njimi tudi nekatere zen q 1 do 4 dni zapora. Natančnejše P in obtožencev zagovor priobčimo j * Telovadci, socialisti! »Svobod^ ustanovila telovadni odsek, ki 150 krajšem času pričel s pozitivnem ^ Poživljamo vse one sodruge, Kat v do hoteli telovaditi, naj se PnS. delavskem tajništvu v Vodnikovi muh . ^ Demokratska ofenziva.^ mokratje so na celi črti prešli v to in streljajo na vse strani proti ^ugnja. vsakemu, ki ni demokratskega n* ■ v -ju-S posebnim veseljem se žagama) j pana sodr. Lozinška in v socialfI* činski klub, očitajoč jim slabo » ^moštvo v mestni hiši. Mi smo nas 2 kratom že večkrat °d-svetovaposebno v njihovim maslom na solnce. * §pas> sedanji vročini je to silno neV^aVjt prav ker se maslo, ki ga iniajo na e ’ k°n' hitro raztopi. Da se demokrat . ^ bo- centričnega ognja prav nič ne mo v najkrajšem času pokaza j>0 ve- začnemo naš »Trommelfeuer«. na njin liko bolj učinkoval. Da bodo aI>rej ga-strani velike izgube, jim že v piiipih-rantiramo. Na uiilmir y ** iz stranke. gsJ Krajevna politična or2a”‘ j3, t. v Ljubljani priredi v četrtek. j^ssta^a ob 19. in pol v veliki dvoran redo&: doma« s h o d s sledečim dne . vjflj, So* Politični položaj v državiim w drugi, vsi na shod! Odbor. Hz strok, gibania- ^ Savez železničarjev J®*0?? družnica Pragersko, sklicuje ^elezr"' 16. t. m. ob 10. dopoldne J An(>vniia re' 16. t. m. ob 10. dopoldne j**- ^ li- čarski shod cele Slovenije z -e|eznič^' m: 1. Eksistenčni ^n.im^L\ade. \ -delavcev in draginjske d _ ^ja tegnitev draginjskih druz_ ,nega daV' železničarjev z 5 Din nepo gajnosti- 2®' ka. 3. Zavzetje stališča udeleZ' lezničarji, pokažite z velik j „+1.flni m? lezmčarji, pokažite z vu» stram nlj bo. da ste siti provociranja . . jjjt da z.' rodajnih faktorjev, ki so za bed> ^ ve danes železničarji v n??n7ivljarrl(> z?.^ tega nočejo uvideti! Zato P ' kjuboV» ’ stopnike vseh parlamentarn da s pravijo, da nam hočejo P®’? Z’ 0 žalo®.} shotla pdeleže 'in se prepri^ 2elezn'ica a; nenn stanju železničarjev, ^ brez razlike političnega P ., polnost se pozivu brez posebnih v jeZ1ii5afJe vilno odzovejo! — Savez podružnica Pragersko. -„cke P0^! \r Redni obini zbor liubUan^ ^ v nice čevljarskih delavcev dopol& nedeljo, dne 16. iulija t 1. °, ‘oska (Restavracija »Zlatorog«. važen-, 3, Ljubljana.) Dnevni red zelo v^ ^ drugi čevljarji se poživljajo- £w!h e!eži’° v Polnem številu in 001)0 ob določeni uri. — Odbor. Vestnik Svobode. deIj izobr. zveze sek vav * 23 Yič-Glince- Dramatični odtali« n V^e c*ane odseka in vse prija-bwram,akne umetnosti na občni zbor, kateri se bo vršil 15. julija 1922 ob pol 8. v^V avskem domu<< na Gdncah. dopoldne S(f'vr^ S* tne 23‘ }uliia ob 8-30 azobraž i obcn;1 zbar Podružnice del. Pro?ran’inm \ "§vob^a<< na Vrhniki s sledečim vegYodbf' \ P?,r Udeleže. — Odbor. Gospodarstvo. 1 liraVrffi°ri,t denaria. 1 dolar velja 83.75 Din, Ciirihu ve.h JL '^.avsir. kron pa 40 par. V ba 100 naših jtron 1.57 švic. franka * v ^ !•«-»* o VIC. liilJuV.t. tn0ln . , 0)'a pred gospodarskim polo- na *r.w.eš ki iuančni minister je rekel stnatr- vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec jeSkarrf°f strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski . sp8“fl‘ slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugivto ^ LiooleuD1 joči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. »MEKA_ # ^runoM0®' 'lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAivij , Ceniki se začasno ne raspoiil|>l°1 CE3: povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitimacije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. —■ ir, [sije, h hotela Union. Tovarna vsako i vrstn°_ Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Barva . Svetlolika Maribor Gosposka ul. 38 cs Podružnice Novomesto Glavni trg Kočevje Konsiim. društvo rudarjev v Hrastnik11 L vpisana zadruga z omejenim poroitvom ======== sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°lo- Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201*82. —■ ■ ^ Društveni delež K 17 Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100‘— Clan postane lahko vsak. \