GEOGRAFSKI OBZORNIK su posameznega kraja se vedno pojavi tudi manjši zemljevid Slovenije iz katerega je razvidna lega iz- branega kraja. Največja prednost računalniške izdaje Krajevne- ga leksikona Slovenije je nedvomno možnost iska- nja željenih podatkov po najrazličnejših ključih, ki jih lahko med seboj tudi poljubno kombiniramo. V hi- pu lahko izvemo, kateri kraji izbrane občine imajo tako ali drugačno šolo, trgovino, gostišče itd. Nič tež- je ni iskanje posameznih besed, ki se pojavljajo med besedilom. Ce se nam zdi opis posameznega kra- ja pomanjkljiv, ga dopolnimo in vsebino dodatka shra- nimo na naš trdi disk. Ob ponovnem pregledu opi- sa se bo na ekranu izpisal tudi naš dodatek. Sezname in opise krajev ter fotografije je mogo- če natisniti. Prav tako lahko poljubne dele besedila prenesemo v kak drug program, na primer v ureje- valnik besedil. Delo z zgoščenko je enostavno in ne zahteva več kot osnovno obvladovanje računalnika. Hitrost bra- nja in iskanja željenih podatkov je vsaj ob boljšem računalniku več kot zadovoljiva, saj nobena opera- cija ne traja dlje kot nekaj sekund. Zaradi bogate vse- bine in preproste uporabe pričakujemo, da bodo po zgoščenki z veseljem posegali vsi radovedni ljubite- lji geografije in računalništva. DARKO OGRIN: PODNEBJE SLOVENSKE ISTRE Mauro Hrvatin V prvih dneh tega leta je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko v okviru Knjižnice Annales izdalo knji- go Darka Ogrina o podnebju Slovenske Istre. Osno- va za knjigo je bila avtorjeva doktorska disertacija »Mezoklimatogeografija Koprskega primorja in nje- ne spremembe v zadnjih stoletjih«. Skoraj 400 strani obsegajoča razprava je raz- deljena na enajst poglavij. Fizičnogeografskemu orisu pokrajine sledita najprej pregleda dosedanje- ga proučevanja podnebja in zgodovinskega razvo- ja mreže meteoroloških postaj v Slovenski Istri. Osrednji del knjige je namenjen temeljiti analizi sonč- nega obsevanja, temperaturnih razmer, padavin in vetrovnosti. V nadaljevanju avtor predstavi nekate- re fitogeografske in fenološke značilnosti Slovenske Istre, primerja njeno podnebje s sredozemskim in ce- linskim ter opravi podnebno členitev te vsestransko raznolike pokrajine na manjše klimatske enote. Ob- sežnejše je spet zadnje poglavje, v katerem avtor ugo- tavlja spremenljivost podnebja ob Tržaškem zalivu od davnega 7. stoletja pa vse do sedanjosti. Pri tem si pomaga s poročili o izrednih vremenskih dogod- kih, z zgodovinskimi kronikami ter s podatki o pro- izvodnji soli v Piranskih solinah. Najstarejši meteo- rološki podatki sežejo v leto 1 841 in sicer za vremen- sko postajo v Trstu. Delo je nastalo na temelju podatkov iz različnih literature in virov, ki jih je avtor v precejšnji meri do- polnil in preveril z lastnim vremenskim in fenološkim merjenjem oziroma opazovanjem. Knjiga je opremljena s številnimi preglednicami, diagrami, skicami, barvnimi in črnobelimi digitalni- mi zemljevidi ter barvnimi fotografijami. Barvne zemljevide je izdelala Jerneja Fridl z Geografskega inštituta ZRC SAZU, črnobele pa Veronika Leskovšek z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Ob tem kaže omeniti, da predvsem barvne karte in fotografije nekoliko trpijo zaradi ne najboljše kakovosti papirja. Ogrinov pregled podnebja pokrajine med pogor- jem Slavnika in slovensko obalo Tržaškega zaliva je nedvomno doslej najpopolnejši pregled submedite- ranskega podnebja pri nas. Lahko le upamo, da bo- mo čez čas deležni podobnih razprav, ki bodo obrav- navale preostale pokrajine ozroma podnebne tipe Slovenije. GEOGRAPHICA SLOVENICA 26/2 Igor Sebenik V drugem zvezku 26. številke Geographice Slo- venice so objavljeni rezultati raziskave Irene Rejec Brancelj: Agrarnogeografska problematika Kopr- skega primorja z vidika varstva okolja. Gre za eno prvih geografskih raziskav, ki poskuša vrednotiti kme- tijstvo z vidika varstva okolja, ob sistematičnem pre- tresu značilnosti kmetovanja v izbrani regiji. Osred- nji del raziskave je bil namenjen analizi rabe tal in kmetijske intenzivnosti, obravnavani pa so bili tudi vplivi kmetijstva na posamezne pokrajinske elemen- te. Objavljeni del raziskave obsega 113 strani, 27 kart, 23 tabel in 10 slik. Prispevku je dodan ob- sežen seznam literature in virov ter daljši povzetek v angleščini. Za obravnavano regijo je značilna pestra raba tal, velika je raznolikost, ki skupaj s specifičnimi zna- čilnostmi kulturnih teras izravnava obremenitve po- krajine. Kljub višji intenzivnosti kmetijske preobraz- 2 7