Leto L
%saa
Ljubljana, sobota 6. septembra 1919.
Ste v. 165.
hutimi 1 m Hnr -	«n*
CQS5S 33 po5£.:
z	žsie lete	.	Si	!K‘-
M	pol isia	.	8	Za'—
m	Sstpt Mi.	11	IB'—
za	1 mzc..	H	3*Sfl
Za Ljubljano nisssfino 3 R
flPBtfniStBo in uprava: HopitarlBvn ulica št. 6
Brsin. teistsn štev. SO
Posamezna Številka 16 vin. ” NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 16 vin.
LDU Ljubljana, 6. septembra. Pred-sedništvo deželne vlade je prejelo od vladnega komisarja za Radgono z ozirom na položaj v Radgoni in okolici nastopno brzojavko; Ragdona, 4. septembra. Slovenci severno od Mure se hodijo jokat k meni m vprašujejo, če je res, da bo Radgona nemška. V Dedoncih so nemčurji z ročno granato ubili Slovenca, 70letnega Mihaela intariča, in grozijo, da bodo to storili z vsemi slovenskimi kmeti. Nujno prosim BOttaocit narod je obupan. Za kompromis
Za Radgono!
z Nemško Avstrijo je vse pripravljeno, radi odstopimo Nemški Avstriji ves del pod Muro okoli Abstalla, tako nam ostane vse ono, kar je zasedeno po našem vojaštvu, posebno Radgona in slovenske vasi severno od Mure, Prosim, da se to v informacijo brzojavi naši delegaciji v Parizu in centralni vladi v Belgrad. Odstopimo tako-zvani Abstaller Becken, zato pa neizprosno obstojimo na mestu Radgoni in na vaseh severno Mure. Vladni tajnik Klobčič.
Ultimat entente Rumuniji.
u	Haag,	4. septembra. (ČTU.) —
*noIlatid Nieuws Bureau« poroča iz Pa-f***-Rumunsko vprašanje je stopilo v nov, Nevaren stadij. Vrhovni svet za-ki doslej od rumureske vlade še ® prejel nobenega odgovora na svojo zad-no*°' 1® sklenil, da odpošlje v Buka-e Posebnega odposlanca, ki bo izročil romunski vladi ultimatum z določenim roma za odgovor. Ako bo Rtnmunija odklo-® **po!nitev v ultimatuitnu stavljenih *aatey v predpisanem rokm, tedaj bodo
zavezne in pridružene države prekinile svoje diplomatske odnošaje z Rumunijo. V tem primeru bo zastopnik zaveznik in pridruženih držav odpotoval iz Bukarešte že v spremstvu vseh diplomatskih zastopnikov zaveznih in pridruženih držav v Bukarešti. Pričakuje se, da bodo aliiranci stavili zahtevo, naj se Rumuni takoj umaknejo iz Ogrske in se obvežejo, da bodo vse na Ogrskem rekvirirano blago izročili aliirancem, ki ga bodo potem razdelili med upnike Ogrske.
Premirje med Poljaki in Ukrajinci.
, LDU. Moravska Ostrava, 5. septembra. (ČTU.) Kakor poročajo poljski listi, je •no med poljsko in ukrajinsko vlado skleco premirje. Premirje je podpisalo za ^oljake vrhovno poveljništvo, za Ukra-§ncc P* general Petljura. Pogodba določa demarkacijsko črto in izmeno ujetnikov er je veljavna z dne 1. septembra. V smi-
slu pogodbe je bila med Varšavo in Ka-miencem Podolskim, kjer ima sedaj general Petljura svoj stan, uvedena brzojavna zveza s Hughes-aparati. S tem je postala tudi ustanovitev ukrajinskega zastopstva v Varšavi aktualna, V Varšavo je dospela prva brezžična vest generala Petljure, kjer poroča, da so njegove čete zasedle Kijev.
Odličen Srb o mirovni pogodbi v' :- z Nemško Avstrijo.
|. LDU Pariz, 5. septembra. (ČTU) Qd-"cna srbska osebnost je o mirovni po-z Nemško Avstrijo izjavila poroče-v*lcu lista »Temps« naslednje:	Časopisi
Pretiravajo nekoliko, ako pišejo, da dele-Ratje kraljestva SHS ne bodo podpisali Bnrovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Na-•****>, naša' vlada sc želi sporazumeti z ^v«zniki in jim dovoliti vse mogoče ugod-. Mi zahtevamo samo, da se nekateri 6,11 Pogodbe bolje razjasnijo in spravijo nek»ljk0 drugačno obliko. Nikakor ne ~'^Spro‘tuTemo načelu varstva manjšin, niti Travni pogodbi v celoti. Dobro vemo,
. ,Za*topamo malo državo, čije uisoda za-VIS1 °d entente, toda o gotovih točkah pa £ n^emo dopustiti niti razprave. Vsi I “j so se udeležili velike vojne in naša vlada meni, da po tolikih žrtvah ne sme Pripustiti zmanjševanja svoje suverenosti. Zahtevamo, da se varstvo manjšin raztegne na vse pokrajine.
Z& spravo mod papežem in Itallfo ?
r- LDU. Chiasso, 5. septembra. (ČTU.) Mkor poroča »Stampa«, so že uvedeni ,°raki za spravo med Vatikanom in Kvi-^mUani.
Podpis mirovne pogodbe.
j. v LDU. Dunaj, 5. septembra. (ČTU.) — rsčan&ko-socialno udniženje se je sestalo popoldne k seji, kjer je sklenilo, da “glasovalo v jutrišnji plenarni seji za jrdpis mirovne pogodbe. Pri tem sklepu ’s° udeleženi tirolski poslanci, ki se bodo , glasovanju odstranili. Vsenemci so ®nili, da glasujejo soglasno proti pod-dočim bodo krščanski socialci glaso-soglasno za podpis.
Gl .L. Dunaj, 5. septembra. (ČTU.) — >^ni odsek nemško-avstrijske narodne s “Pečine je imel danes ob devetnajstih DoH* ^Cr 'e ^rzavni kancelar dr. Renner j(- robno poročal o mirovni pogodbi, in Jer se je sklenilo, da se bo jutri stavil lotfnUpU nar°dne skupščine naslednji predrl predsednik nemško-avstrijske mirov-e delegacije se pooblašča, da podpiše st. rrr*amsko mirovno pogodbo.
\f
Ceho-polfsM spor.
hi a 1‘9!“ Moravska Ostrova, 5. septein-'mel	Dopisnik	»Nove	reforme« je
razgovor z uglednim češkim politi-
kom, ki se je o češko poljskem razmeriu nastopno izjavil: Odgovcrni češki krogi nikakor ne želijo vojske s poljsko. Naši državniki utemei;ujejo zaatevo češkega aa roda po tešinskem ozemlju z njegovo zgodovinsko pripadnostjo, jaz bi pa zavzel oc-koliko drugačno stališče in tekel, da *e železniška zveza Košiče—Bohumin za nas neobhodno potrebna. Tešinsko vprašanje se mora med Poljaki in Čehi rešiti potom kompromisa, ker bi v primeru za Čehe neugodne entetntne diktature prijateljski od-nošaji med obema narodoma za dobo mnogih let postali nemogoči. Sporazum s češkim narodom se krije tudi s koristmi Poljakov. Z ozirom na pogajanja med Čehi in Ukrajinci in na njih skupno fronto proti Poljakom je izjavil omenjeni politik, da so vesti o pogajanjih Čehoslovakov z Ukrajinci brez vsake podlage. V Pragi je bilo sicer mnogo ukrajinskih politikov, o kaki skupni češko-ukrajinski akciji pa ne more biti govora že zaradi nasprotstev med Ukrajino in Rusijo, do katere goji ves češki narod globoke simpatije.
Tajna zveze med Dunajem In Budimpešto.
LDU Praga, 5. septembra. (ČTU.) —; »Večer« piše: Na Dunaju se pripravlja boj za nadvladje. Koalicija krščanskih socijal-cev s socijalnimi demokrati bo s sklepom miru razpadla. Prvi se nameravajo združiti z Vsenemci in obvladovati Avstrijo. Njihovo delovanje bo merilo na to, da omogočijo zopetni povratek Habsburžanov. So-cijalmi demokratje se bodo pridružili Vele-nemcem, ki pripravljajo spojitev z Nemčijo, Kakršenkoli bo izid tega boja, na vsak način pa pomenja nevarnost za svobodo čehoslovaške republike. Lisit poroča nadalje, da obstojajo med Dunajem in Budimpešto tajne zveze in to kljub dozdevm napetosti zaradi Zapadne Mažarske. Na Ma-žarslcem so si prilastili krščanski aocšjalci vso moč in se trudijo, da spravijo avstrijske somišljenike zopet na povr»1c' Ako pa se posreči krščanskim socialcem tostran in onostran Litve priti moči, potem so Habsburžani igro dobi“-In to je cilj te zveze. (Opomba uredništva. Opozarjamo, da je to vest prinesel »Večer«, znano češko svobodomiselno	»
očividno z namenom, da udari po krščanskih sodalcih.)	_____
‘Delava,	dela
svtdente	v
Danes osi
na protestni shod o
LfNdski dom!
NEČUVENI ŠKANDAL!
300 delavskih družin pred gospodarskim
polomom! 118 jih je že brez dela.
Pridite vsi na shod, da protestiramo proti sramotni brezbrižnosti merodajnih krogov. Raje stotine žrtev ,kot da bi poskrbeli za par vagonov koksa, s katerim bi vso grozoto odvrnili. Dva najstarejša delavska kraja v Sloveniji sta potisnjena na rob propada.
Shod se vrši ob 6, uri zvečer.
Kapitalizem in kultura.
So ljudje, ki si upajo kapitalizem zagovarjati tako-le: Višja kultura se more razvijati le na obilici gmotnih sredstev, na milijonih, ki dovoljujejo posameznemu človeku, da se obdaje z materielnim razkošjem in si privošči užitek vseh mogočih dobrin dela, umetnosti in znanja. V družbi, kjer bi bila gmotna sredstva enakomerno razdeljena in bi ne bilo bogatih posameznikov, bi odpadli odjemalci umetnin in vseh mogočih dragocenih proizvodov industrije in obrti. Vsled tega bi začele znanosti in umetnosti ter industrija in obrt pešati, kultura bi propadala. V imenu kulture torej je kapitalizem opravičen.
Neglede na to, da se v tej trditvi skriva nemoralno geslo, da namen posvečuje sredstva, je ta trditev tudi v svojem jedru popolnoma zgrešena. Umetno in krivično zgrajena kultura kot last maloštevilnih izvoljencev ni prava kultura, marveč laž, ki se ob prvi resni preizkušnji razkrinka in podere v prah. To smo doživeli v svetovni vojni in doživljamo ob raznih boljševiških prevratih širom Evrope.
Ako hočemo, da bo kultura resnična in trajna, jo moramo zgraditi na najširšem temelju, mora biti njen nosilec in deležnik vsak član naroda. Potem kultura vsekakor ne bo na posameznih ugnojenih mestih tako nezdravo bohotno rastla, dočim se okoli nje širi žalostna pustinja, marveč bo enakomerno klila in rastla vsepovsod in donašala zdrave, trajne sadove. Kdor hoče torej kulturo, mora hoteti socialno pravično urejene razmere.
Ne bomo danes govorili o potrebi socializacije vseh mogočih prometnih sredstev, industrije itd. ter drugih uredb, ki naj zagotove vsakemu delavnemu človeku zadostna sredstva, da ne bo živel samo kot človek, ampak kot kulturen človek; omejiti se hočemo samo na to, da opozorimo, kako nujna kulturna zahteva je čim krajši delavni čas.
Vsak Človek — tudi visokošolsko izobraženi ljudje — se mora neprestano izobraževati: čitati, obiskovati razstave in druge kulturne prireditve in ustanove in o vsem, kar vidi in sliši, mora sam temeljito razmišljati in v družabnem krogu razpravljati. Vse to je potrebno, da človek ide s časom, to se pravi, da svoj čas razume in z njim sodeluje ali z drugimi besedami: da postane deležnik in nosilec sočasne kulture. H kulturi spada dalje tudi nega telesa: snaga, čedna obleka, izprehodi, razni športi, zadosten počitek.
Za vse to pa treba — poleg drugih pogojev — časa- Zato je 8uri delavnik kot najvišji delavni čas ne samo socialna, ampak tudi kulturna zahteva prve vrste. Vemo, da je v Jugoslaviji med kapitalističnimi podjetniki dovolj ljudi, ki smatrajo delavca za živino, za stroj, brez pravice in smisla za višje potrebe; ti ljudje delavstvu v težkih obratih ne privoščijo 8urnega delavnika in si upajo izražati »pomisleke« proti njemu, kakor smo nedavno slišali iz Zagreba. Ni dvoma, da bodo ti nekulturni, sebični elementi o prvi priliki skušali oropati delavstvo njegove pridobitve 8umega delavnika. Toda delavci, ki se zavedamo svoje polne pravice ne samo do golega življenja, nego tudi do kulture, jih pravočasno svarimo! Naj vedo, da 8umi delavnik ni še skrajna mejd delavskih zahtev, ampak bo treba iti še niže. Kadar bomo delali vsi v državi, bomo lahko zmagovali
delo in bo vsem ostajalo še dosti časa za izobrazbo in počitek. Tedaj se bo kultura
še-le prav razcvetela in tedaj bomo videli, da je najhujši sovražnik kulture —■ kapitalizem.
LAŠKI HUMOR IN »PRAVIČEN« MIR.
(Iz »Avanti« v Milanu.)
e
'
m
Evropa po »vojni za osvobojenje«.
»Milostna gospa, mi smo Vas osvobodili.«
Burna shoda v Hropi in Kamni gorici-
Kamnagorics, 6, avgusta.
Včeraj popoldan ob pol 3. uri je bil v Kamnigorici shod ondotnega delavstva. Prisostvovali so mu vsi delavci od prvega do zadnjega. Bil je zelo buren. Delavstvo je v veliki razburjeuosti reklo marsikatero pikro na račun odgovornih faktorjev,
Kropa, 6. avgusta. Sinoči ob 7. uri zve« čer se je vršil v tukajšnjem zadružnem skladišču od delavstva polnoštevilno obiskan shod. Shoda so se udeležili tudi g. dr. Jože Lovrenčič, poslanec v narodnem predstavništvu, ter piva zastopnika Jugoslovanske Strokovne Zveze. Poročilo ravnatelja zadruge g. Šmitka, ki je poročal, koliko se je trudila zadruga na vseh koncih in krajih, da bi si zasigutaia potrebno množino koksa ter premega in železa, a dozdaj ni drugega dosegla, kol samo obljube na obljube, je pokazalo, kako slabo upravo imamo v naši državi, Nato so še govorili g. poslanec dr. Lovrenčič, oba de* lavska tajnika, g. župnik Oblak in predsednik skupine J, S. Z. v Kropi tov. G« Gašperšič. Poslala se je tudi resolucija na. deželno vlado. Shod je bil zelo buren. Tega shoda naj bi se bili udeležili vsi oni, ki danes govore o narodnem gospodarstvu in različnih krasno donečih programih, ki pa ostajajo samo na papirju. Gotovo bi odšli z drugačnim mnenjem od tod ter « trdnim sklepom v srcu, da se mora danes delati, ne pa le govoriti, ako sc hoče, da se odvrne resnični gospodarski potom, kateri pa mora po sedanjem sistemu na* stopiti.
Židovski kapital med Slovenci.
Na naš članek, ki smo ga priobčili 29. avgusta, smo od zastopnikov kapitalistične židovske družbe v Porovem pri Kamniku gg. dr. Franca Novaka in dr. Alojzija Kobala prejeli nekak »popravek«, ki ni popravek, pač pa reklamna notica za omenjeno židovsko firmo. Vendar priobčujemo to reklamno notico, da dobimo priliko, se zopet jječah s to zadevo. Gospoda odvetnika pišeta:
»Lastnik Kranjske tvomice železnega in ključavničarskega blaga v Kamniku, ko* je se tiče zgorajšnja notica, je akcijska družba, od katere ima pretežno večino delnic Hrvatska zemaljska banka v Zagrebu, dočim je sicer najmočnejši delničar g. Josip Jellinek, pristen Hrvat, ki je to-
Stran 2
časno ravnatel j zgorajšmie tvomice. Pri imenovanem podjetju ni tedaj židovski kapital prav nič udeležen; akcijska gla.vnica znaša 2,000.000 K in so trditve o 5ft milijonih akcijskega kapitala prazne izmišljotine. Resnica je, da skuša zgorajšnja. tvor-nica svoje podjotje razširiti in povzdigniti, kar je pa same v korist celokupnosti ter je v splošnem interesu, da se dvigne, industrija, in ker je pomanjkanje železnega blaga splošno. iKo je Kranjska tvoraica železnega in ključavničarskega blag.i kupila napravo od Spaieka na Perovem,, je bila slednja v razsulu in zasluga delniške družbe je, da se trudi iz razvalin napraviti moderno tvornico. Naravno jet da se podjetje kot tako tudi poteguje za vodno silo, ker je doslej vodna sila ondi neizrabljena. O kakšnem širjenju nemorale in korupcije ne more biti govora, sicer pa naj dotični do-isec v tem pogledu doprinese jasne do-aze. Tudi ne more biti govora o izkoriščanju delavcev, kajti delavstvo pri zgo-rajšnjem podjetju je prav tako, če ne bolje, plačano kakor v vseh tvornicah enake stroke.«
Najprej bodi povedano, da bi moral biti zelo lahkoveren, kdor bi verjel, da znaša kapital te družbe le 2 milijona K. Družba razpolaga z ogromnim kapitalom. To se pozna že po tem, da deluje že 10 mescev, zida, kupuje vsa.ko zemljišče, ki je naprodaj, vzdržuje sko:ci 10 mescev 150 delavcev. To so ogromni izdatki. Te delavske plače v tem času znašajo okroglo tri četrt milijona kron. Med tem so nakupili skoro sto vagonov opeke, kair znaša danes več ko pol milijona kron. Novi stroji, ki dohajajo z Dunaja v ogromni množini, stanejo sami milijone. Za vse te izdatke pa ni še nobenega klitja. Ves ta kapital se Šele investira, da bo dajal obresti, ko se začne redno delovanje tovarne in ko bodo začeli prodajati izdelke. Beseda o dveh milijonih kapitala je tedaj le pravljica, namenjena za dobre otroke, za kakršne smatra jud vat Slovence.
Če ima »Zemaljska banka« pri tem podjetju kaj opraviti, nam ni znano. Vemo pa, da je »pristni Hrvat« j*. Jellinek »slamnati« mož, za katerim stoti* ta dve židovski družbi iz Budimpešte in Šlezije. Sicer pa_poglejte samo to gospodo, pa se prepričale, da si Izraelov rod tudi v Kamniku postavlja svoje z Lato tele- — Pojdite jih poslušat in prepričali se boste, da med seboj govore mažarsko, čeprav z domačini občujejo seveda hrvatsko. Glede izkoriščanja delavstva pa pojdite vprašat delav-ee same, ki so plačani tako, da jim ni tnogoče ne živeti, ne umreti.
To je druga stran gorenje reklamne notice, ki nam kaže, kako se dviga jerob-stvo judovskega kapitala nad našim ljudstvom!
Polltline novice.
r-H Delavska niizerija in sodjalistično
glasilo. Včerajšnji »Naprej« prinaša dolg '■članek o Kropi in Kamni gorici. Članek očeno razlaga postanek žebljarske indu-‘atrije, popisuje, kako so razni kapitalisti 'bogateli na račun delavcev v teh bornih •krajih, razlaga, da so Kroparji pri naborih 'večinoma bili nesposobni za vojake itd. 'Zraven pa zabavlja zoper klerikalce. Niti
-	besedice ogorčenja, nima ta list zoper način 'kapitalističnega gospodarstva, ki delavsko zadrugo hoče upropastiti. Tega ni kriv -moderni kapitalizem! To je najnovejši so-' cialistični nauk. Pač pa meni socialist, da bodo delavski želodci na mah polni, če krepko udari po župnikih. Gospodje soci->listi!Poznamo vas! Ni vam prav, da žup-'ttik pomaga delavcem pri delavski zadru-gi. Rajši bi seveda videli, če bi pomagal kak socialistični »strokorvmjak«, ki bi od ' samega nesebičnega dela za delavstvo postal milijonar ter bi si v Kropi in Kamni-gorici na propalih delavskih domovih postavil lepe vile — vse v čast in slavo socialističnega komunizma! Delavstvo pozna dobro te vrste socialističnih »dobrotnikov«, ki niti v času najhujše bede nimajo Kanj druge besede ko zabavljanje! Se vsaj 'jozna.mo še bolj ko doslej,
-f- Radičeva družina v zaporu. Proti Radičevi družini so iz kmetskih vr*t prihajale ovadbe, da vodi obširro agitacijo proti vojaškim naborom in 78\aja seliake, da sc ne pokore vojaški dolžnosti. Nato je oblast pii Radičevih izvršila nišno preiskavo in na podlagi uspeha zadrla Radičevo ženo Mar K> in hčerki M’.lci in Miro.
Podaljšan rok, Nemško-avstrijska
• mirovna delegacija v Saint Germainu je
• zvečer prejela noto mirovne konferepce, kjer se naznanja, da se je ugodilo prošnji državnega tajnika za dvodnevno podaljša*
' nje roka za odločitev o sprejemu ali odklonitvi mirovnih pogojev, Ta rok mine v ' torek 9. septembra ob 7. uri zvečer.
4- Hoover pri Clemenceauja. Clemenceau je sprejel Hooverja, ki še danes odpotuje v Ameriko. Clemenceau je izrazil upanje, da bo mogel Hooverja kot voditelja preskrbe Evrope kmalu zopet pozdraviti v Parizu.
-f Wilson za neodvisno Trači jo. Kakor poroča »Chicago Tribune«, je ,Wilson
»Veceml list«, dne
po kablu nfiznanil ameriški delegaciji v Pariz, da ni izpremenil svoje namere, stvo-riti iz vzhodne in zapadne Tracije neodvisno državo, To je odgovor Wilsonov na brzojavko Venizelosovo,
Dnevne novice.
— Stična. Pod tem naslovom je izšla lična knjižica, ki jo je spisal g. dr. Srebrnič, profesor bogoslovja, v kateri pisatelj popis.uje početke stiškega samostana, kulturno delo ondotnih menihov, vlogo, ki jo je sa^mostan igral v življenju slov. ljudstva, njegovo zgodbo v svetovni vojski, ko se je v njegovo okrilje zateklo goriško bogoslovno semenišče. Knjižico krasi 15 lepih slik. Vsem, ki se zanimajo za zgodovino naših krajev in našega ljudstva, bo knjižica dobrodošlo, prijetno in podučno berilo.
— Požar v Brestu. Dne 4. t. m. se je. neki fant igral v Brestu z ročno granato. Vrgel jo je na slamnato streho posestnika Janeza Šviglja ml. Granata je eksplodirala in zažgala streho. Skedenj je pogorel do tal, v njem je bilo osemdeset mernikov pšenice in drugih poljskih pridelkov. Škode je do 40 tisoč kron.
— Dvoboj med delavci« V električni tovarni v Belgradu sta se sprla dva delavca in si napovedala dvoboj z — noži.
V	dvoboju je bil eden do smrti ranjen.
— Dolar kot svetovna valuta. Poljski finančni minister dr. Lev Bilinski je izdelal načrt za uvedbo enotne svetovne valute in ga predložil vladam v Parizu, Londonu in Washingtonu. Severnoameriška vlada je načrtu zelo naklonjena in, je pripravljena, da se kot svetovna valuta uvede dolar.
— Sto gozdnih žandarjev za stražno službo v bosenskih državnih gozdovih je sklenilo nastaviti notranje ministrstvo, da se preprečijo vedno večje gozdne tatvine.
— Ustavljena plovba. Zaradi pomanjkanja premoga so začasno ustavili plovbo med Belgradom in Bos. Brodom, med Bel-gradom in Mitrovico, med Belgradom in Segedinom, med Belgradom in Titlom.
Uubllanske novice.
lj Osebna vest. Dr. Anton Brecelj, prej primarij v Gorici, se je stalno naselil v Ljubljani na Bregu št. 10.
lj Dramatična šola Ljudskega odra se
otvori prihodnji teden. Prijave sprejema še danes od 6. do 8. ure zvečer in jutri v nedeljo od 9. do 11. ure tajništvo Ljudskega odra v svoji pisarni v Ljudskem domu (I. nadstropje). Opozarjamo še enkrat vse, ki se za dramatiko zanimajo, da se takoj priglase. — Vodstvo dramatične šole.
lj Koncert. Naš odLični slovenski koncertni pianist gospod Ciril Ličar bo pred svojim odhodom na koncertno turnejo z mojstrom Kocijanom v Prago sredi meseca septembra nastopil v koncertu, Id ga priredi Glasbena Matica v Unionski dvorani.
lj Stavka kovinarjev je končana.
lj Odborniki in odbornice ter zaupni-štvo slovenskega krščanskega delavstva
se vabijo na posvet, ki bo danes 6. t, m. ob pol osmih zvečer v Ljudskem domu,
I. nadstropje. Poroča posl. Jože Gostinčar.
lj Vdova Ivana Jeršana naj se zglasi v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, kjer dobi važno obvestilo.
lj Prosimo udeležbe! Gg, Anton Sušnik, Mihael Moškerc, Ivan Dolenec, Jožef Gostinčar, Ivan Vrhovec, Ivan Kregar, Anton Pestotnik, Evgen Legat, Ivan Lavtižar in Anton Kralj se nujno prosijo, da pridejo (mesto ob 6. uri že ob 5 l/* uri v pisarno dr. Natlačena, višavi Unionu. Vsled izredno važne stvari je točna in polnoštevilna udeležba absolutno potrebna.
lj Stanovanjska beda in nekateri rovarji' V zadnjem času se opaža v nekih ljubljanskih časopisih, da se neki čudni ljudje v predlog stanovanjski krizi zaganjajo v nunski samostan ter nune pode v Škofjo Loko. Drugi zopet frančiškanom v šiški ne privoščijo male sobice, češ da ti delajo s to celico grozno stanovanjsko mizerijo. Ljubi moji Petriči in komp., ne bodimo tako kratki in smešni! Ne igrajmo vloge bedastega noja, medtem ko vas že vsako babišče lahko poduči ter pove, kako in kje bi lahko 100 revnim družinam streho dali, ne da bi menihe iz celic gonili.
—	Samo tri četrt ure naj se g. P. potrudi z menoj, pa mu pokažem stanovanj za 90 do 100 družin ter vmes celo nekaj luksu-rijpznih, ki bi gotovo tudi njemu samemu ugajala. Tukaj je grad s pristavo g. Kol-mianna. Živ krst ne stanuje notri. In kako krasna lega, kako lep grad, vrt, park, poslopja okrog. Vse to pa samotan kakor kakšno pokopališče. Za tem pojdiva na Vič. Tu pred nami lepa obširna pristava s parkom in vilo, vse prazno. Ena nemška gospodična prebiva notri. To je nemška Lušnikova vila, v kateri je prostora za 25 do 30 družin gotovo. Dalje nemški grad Bokavci. Vam 11, g. P, in komp., ni znan? Pred nekaj časa sem šel mimo in so mi pravili, da od poroda, Jugoslavije m niko-
S.	septembra 1919.
gar več notri. Prostora bode tukaj gotovo za dva nunska samostana. Oddaljen pa je le tri četrt ure od mesta. — Tako torej v treh četrt ure sva dobila praznih 90 do 100 stanovanj. Sedaj ve g. P. in komp., kje je mogoče stanovanjsko krizo na debelo olajšati. A če se drugič, ko bom imel še kaj časa, še eno urico z menoj potrudi malo okrog mesta in po mestu samem, mu pokažem še par tucatov popolnoma praznih ali pa le na videz zasedenih stanovanj. Saj se menda razumemo? Ali vrana vrani ne izkljuje rada oči! In dokler ostane to v praksi, bodo še vedno železničarske družine ležale na mokrem travniku pod Rožnikom, tik njih pa se bode bahato v sinje nebo blesketal gosp. K. lepi prazni grad z vsemi pripadajočimi čednimi poslopji. — Tak je svet. Na svidenje! Prihodnjič še kaj, g. P. ni tovariši! — F. 0.
lj Invalidi v tobačni tovarni, V naši tobačni tovarni so v službi tudi invalidi, nekateri so tu že dve do tri leta in še več. Pričakovali smo, da bodo po provizorični službi postavljeni v aktivno’ delovanje, pa nas je prevaralo. Zadnji čas je došel od nekje odlok, ki ukazuje, da bodo invalidi odpuščeni ter jim svetuje, naj si kje drugje iščejo službe. Ta odlok nasprotuje popolnoma obljubi deželne vlade za Slovenijo, katera je obljubila invalide sprejeti med stalne delavce v tobačni tovarni. Krivica bi se zgodila invalidom, ki niso postali to po lastni krivdi, ako bi jih vrgli proč od kruha ter prestavili v negotovo bodočnost. Spominjamo deželno vlado na to obljubo, naj jo sedaj tudi udejstvi. Čemu jemati nove delavce, ko so oni na razpolago, za katere ima vlada dolžnost skrbeti. Ampak prav močno se nam zdji, da ima tu svoje prste vmes zopet eno tistih poverjeništev, ki dela preko glave deželne vlade. Ta samostojna poverjeništva so šiba za ljudstvo in jasli za birokratičnega konja.
lj Na državni obr ni šoli v Ljabljani se prične šolsko leto 1919/20 dne 19. t. m. Otvorjeni bodo nastopni oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna del ovadska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola;
6.	mizarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. javna risarska šola. Vpisovanje bo od 15. do 17. t. m, po redu, ki je razviden iz tozadevnega razglasa v Uradnem listu št. 141 z dne 3. t. m.
lj Football, V nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. t. m. si bosta Hašk in »Ilirija« stala nasproti petič in šestič Rezultati dosedanjih tekem so; v letu 1912 6:2 in 3:0, v letu 1913 1:3, v letu 1914 1:0. V sezonah 1913-14 je torej imel Hašk v »Iliriji« že resnega tekmeca. O Haškovem moštvu je mogoče pisati le dobro. V celoti izenačeno moštvo, ki ima v Jugoslaviji brez dvoma najlepšo skupno igro, sestoji iz samih tehnično prav dobrih igralcev. Dvojica Šojat-Plazerriano na levem krilu predstavlja n.
Mm sl
j Novela, spisal Rabindranat
(Da
n.
Vsakdo ve, da se življenje celo tedaj, ko ni niti zneska več v njem, znova obudi v navidezno mrtvem truplu. Kadambini ni bila mrtva; le srce ji je bilo iz kateregakoli vzroka Zastalo.
Ko je prišla k zavesti, je videla gosto temo okrog in okrog. Spoznala je, da ne leži na svojem navadnem prostoru. Zaklicala je glasno: »Sestra!« toda iz teme ni bilo odgovora. Ko se je dvignila, prevzeta od začudenja, se je spomnila na svojo smrtno posteljo, na nenadno bolečino v prsih in na začetek neznanega dušečega čustva. Njena starejša svakinja je bila ogrela mleko za otroka, ko se je Kadambini onesvestila in padla na posteljo z zadušenim glasom:	»Sestra,	prinesi mi
otroka. Meni je slabše.« Potem je bilo vse črno, kot bi se bil prevrnil črnilnik na knjigo duhovnih vaj. Kadambini je izgubila vso zavest in ves spomin, vse črke v knjigi življenja so izgubile v hipu svojo obliko.
Vdova se ni spominjala, če jo je poklical otrok zadnjikrat s sladkim glasom ljubezni: »Teta!« ali ne; ni se spominjala, kako je znala za tujo pot smrti, ko je> zapustila svet, če je prejela nežno darilce za slovo, prevoznino ljubezni v'deželo tihote, Prov, mislim, je smatrala za samoten, temen kraj za hišo Jama, kjer ni videti ničesar, slišati ničesar, storiti ničesar, kjer vlada samo večno prebujenje. Toda ko je potegnil mrzel in vlažen veter skozi odprta vrata in je zaslišala kvakanje žab, se je spomnila v tem trenutku živo na vsa deževja njenega kratkega življenja in je začutila sorodstvo » zemljo. Zablisnilo je, videla je kotlino, figovo drevo, veliko ravnino in daljno «frevje. Spomnila se je, kako je prihajala večkrat ob polni luni k ti kotlini, da se je kopala, in kako grozna se ji je zdela sunrt, če ..je videla na prositoru za sežiganje ležati mrtvo truplo.	k
Prva njena misel je bila, da bi sc vrnila domov. Toda preudarila je: »Jaz sem -mrtva. Kako nat se, vrnem domov?. Pri-
štev. 195.
pr. najboljši razred napadalcev in igralci Sterk, Mujdrica, Kovačevič so priznano najboljša hrvatska krilska vrsta. Tudi glede načina igre je Hašk na najboljšem glasu. — »Iliriji« nudijo izkušnje zadnjih tekem priliko, izdatno izboljšati svojo formo, S preciznejšo skupno igro, boljšim plači-ranjem posameznih igralcev in večjo energijo bi bila Hašku enakovreden nasprotnik.
—	Za tekmi vlada veliko zanimanje; pričakovati se sme, da nam bosta nudili prvovrsten šport. — Tekma se prične obakrat ob 17, uri in se vrši ob vsakem vremenu. Vstopnina je prilagedena izdatkom, ki jih ima »Ilirija« z ureditvijo športnega prostora in stroškom prireditve same. Sedeži so deloma preurejeni in bodo omo-go-čili gledalcem boljši razgled na igrišče. V predprodaji se dobivajo vstopnice v trafiki Dolenc, v Prešernovi ulici do nedelje opoldne.
lj Našla se je v Ljubljani srednja vsota denarja z legitimacijo. Dobi se v Hrenovi ulici št. 17, pri Jerneju Zamljenu.
Narodno gledišče.
V soboto, dne 6. septembra ob pol 8. uri zvečer »Dnevi našega življenja«. Izven abonma.
V nedeljo, dne 7. septembra ob pol 8. uri zvečer »Oče«. Izven abonma.
V ponedeljek, dne 8. septembra ob pol S. uri zvečer »Favn«. Izven abonma, j
V torek, dne 9. septembra zaprto.
me novice.
r Pet po domače vzgojenih hčera*
(Severni humor.) Stric John je prišel z* nekaj dni k cmoženi sestri, materi petih hčera. Naslednji dan je dejal stric v pogovoru z najstarejšo izmed petih mladih dam: »Razveseljivo je, da ima mati pet hčera, ki ji pomagajo. Pri nas doma nas j« bilo šest fantov in samo ena hči, tako da je imela mati z nami jako dosti opravila. Vidim, dušica, da pridno slikaš!« — »Veste, striček, to je moje najljubše opravilo.«
— »In Klara igra na klavir?« -— »Da, striček, cel dan.« — »No, kaj pa druge?«
— »Ema in Marica igrata tennis, Karla hodi pa v obiske.« — »Kje pa je mati?« — »V kuhinji, striček, kje pa hoče biti? Kdo bi kuhal in opravil domača dela? Zmerom je dosti opravila.« — »Rad verjamenJ( rad,« je odgovoril stric.
r Svetloba, ki sc sliši. Na angleški razstavi znanstvenih izdelkov je kazal dr< Foumier d' Albe telefonski aparat, ki j® snojen z zvočnim mehanizmom, s kateriJ® se more opozoriti kapitan, če se ladja oddaljuje od določene ceste. Slišen svetlobnj žarek daje neprestano zvok, ki je alarmnj signal. Na rečeni razstavi je bilo videti tudi aparat, s katerim se slepci z lahkoto nauče brati.
mrtva ?
Tagore. — Prevedel F. B-lie.)
nesla bi jim nesrečo. Jaz sem zapustil* kraljestvo živih. Jaz sem moj lastni duh> Če bi to ne bilo res, je pomislila, kako bi bilo tedaj mogoče, da bi prišla iz vrlo zastraženih Saradazankarjevih sob za žen® in se znašla sredi noči na tem prostoru? Tudi, če mrtvaška opravila še niso kofl' čana, kam so šli možje, ki naj bi jo bi*' sežgali? Spomnila se je na svojo smrtni uro v Saradazankarjevi razsvetljeni hiši* zdaj pa se nahaja na daljnem, samotne*11 in temnem kraju za sežiganje. Brezdvonm® ona ni več član človeškega občestva' Brezdvomno je ona bitje groze, temnih slu* tenj, njen lastni duh!
Pri teh mislih je pretrgala vse vez*< ki so jo še vezale s svetom. Čutila je bajn® moč v sebi in neskončno prostost. Sto«1 lahko, kar hoče, gre, kamor hoče. Div)8 od navdušenja nad to novo mislijo, je pl*' nila iz koče ko sunek vetra in je stala J1* kraju, kjer se je vršilo sežiganje. Vsak* sled srama ali bojazni jo je zapustila.
Toda dalje in dalje ko je šla, bolj 90 bile njene noge trudne, njeno telo mrtvo* Ravnina se je raztezala v neskončnost; til' patam so bila riževa polja; zdajpazdaj 1e zabredla do kolen v vodo.
Ob prvem sijaju jutranje zarje je zask' šala dve ptici, ki sta se oglašale v banih** sovem nasadu pri daljnih hišah. Popad^ jo je bojazen. Ni si mogla odgovoriti, kakšnem novem razmerju je do zemlje 1 do živih ljudi. Tako dolgo kot je bila *V/ ravnini, na kraju za sežiganje, pokrit® . s temno nočjo v srabanu, tako dolgo se bala ničesar, bila je državljanka svoj^B kraljestva. Ob belem dnevu so jo preb^f’ lišča ljudi navdala s strahom. Ljudje ‘ duhovi se plašijo drug pred drugim, ker & vajo njih rodovi na različnih bregovih rclv smrti.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tiska ^Jugoslovanska. tiskarna« v Ljubije11'"