Štajerski
Ptuj, četrtek, 25. novembra 2004
letnik LVII . št. 47 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Selitev KGZ v zraku Stran 3
Ptuj
Hiša čaka princa Stran 6
Ormož
Največ križnikom Stran 7
Kmetijstvo
Še strožje za mlekarje Stran 11
Nogomet
Ljubljančani preprečili slavje Stran 24
Slavko ivanf ić praznuje dvojici

Ptuj . Razvojna konferenca
Kakšen bo Ptuj jutri
V Narodnem domu na Ptuju se bo jutri, 26. novembra, ob 9. uri, pričela razvojna konferenca, ki jo organizira mestna občina Ptuj.
Na njej bodo predstavili skupno vizijo, strateške cilje in sklope programov za dosego strate{kih ciljev. V okviru predloga razvojne vizije mestne obcine Ptuj, katere pripravljavec je ZRS Bistra Ptuj, bo Ptuj kot mednarodno prepoznavno regijsko središče svoj uravnoteženi razvoj gradil na kakovostnih tradicijah in kulturi, partnerskem povezovanju javnega, zasebnega in civilno-družbeneg sektorja. Mesto naj bi postalo središče zdravja, znanja in ustvarjalnosti ter kakovostnega prostora za življenje in delo vseh generacij. V okviru integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj bo poudarek na treh strateško razvojnih področjih: razvoju virov človeških sposobnosti, okolju, prostoru in infrastrukturi ter gospodarstvu, vključno s kmetijstvom in turizmom.
Zaradi občutljivosti teme, ki zadeva vse Ptujčane, je pričakovati, da bo priprava integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj, predvsem pa konkretna vsebina, zanimiva tudi za občane oziroma tiste, ki sicer ne sodelujejo v posameznih skupinah, ki program pripravljajo. Na jutrišnji
razvojni konferenci bosta dobrodošla vsak konstruktivni predlog in pripomba, saj je od tega, koliko bo program v resnici integralen, tudi odvisen naš skupni in posamični jutri.
MG
Ob dnevu odprtih vrat je kidričevski Talum, ki letos praznuje 50 let, obiskalo čez 1000 obiskovalcev.
RADIOPTUJ
89.8»98,2"I04t3
Ptuj . Dr. Milan Zver v vlado
Novi izziv in odgovornost
Dr. Milan Zver, univerzitetni predavatelj sociologije na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, doma v Janežovcih 37, občina Destrnik, je sedaj tudi uradno kandidat za ministra za šolstvo in šport.
Za 42-letnega kandidata je prevzem novega ministrstva za šolstvo in šport res novi
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Milan Zver.
izziv, predvsem pa velika odgovornost. Šolski sistem je občutljiv, poudarja, soustvarja in oblikuje ljudi, zato ima lahko vsak nespameten in nepremišljen poseg katastrofalne posledice. V okviru novega ministrstva bo odgovoren za predšolsko vzgojo, osnovne in srednje šole, višješolstvo ter šport.
Za zdaj ima še enotretjinsko obveznost na fakulteti, največ prav v tem semestru, ki pa jo je v večini že oddelal. Za naslednje leto pa je vprašanje, če bo lahko še predaval.
MG
Kmetijstvo . Nesmisli odločb
Kmetje doktorji, svetovalci pa vedeževalci
Stran 11
Ptuj . Na Ormoški se končno odpira gradbišče
Prvi od številnih žerjavov že tu
Investicija trgovsko-poslovnega centra na Ormoški, največjega centra doslej, ki bo zgrajen na Ptuju, se bo te dni po vseh zapletih končno pričela.
Projekt je bilo potrebno iz takšnih ali drugačnih vzrokov večkrat spreminjati, tudi zdajšnji, po katerem bo potekala gradnja, je v bistvu kompromis glede na to, da se objekt nekdanje avtopralnice v tej fazi še ne bo rušil. Vsi ostali objekti na lokaciji, veliki okrog 4 ha, pa se bodo porušili skladno z načrti. Rušitvena dela je dobilo podjetje Asfalti, d. o. o., Ptuj, ki je te dni prejelo tudi že vsa potrebna soglasja za delo na terenu, med drugim si je mo-
ralo pridobiti tudi soglasje za zaporo pločnika na Ormoški cesti. Investitor gradnje je Hypo Paam, mešana družba domačega in tujega kapitala, ki jo vodi Robert Furjan. Center bo imel okrog 18 tisoč m2 uporabnih površin, ki so že v celoti zasedene, največjo bo zasedel In-terspar. Rušitvena dela bodo trajala dober mesec, decembra pa naj bi se pričela toliko pričakovana gradnja. V družbi Hypo Paam so zaradi dosedanjih neugodnih izkušenj in številnih
zapletov zdaj zelo previdni pri napovedovanju začetka oziroma konca gradnje. Trudili pa se bodo, poudarja Robert Fur-jan, da bo rok izvedbe gradnje osem mesecev po pričetku, kot je bilo to tudi določeno z razpisom.
Gradnja na Ormoški napoveduje začetek živahne investicijske dejavnosti v mestu in okolici v letu 2005, ko se napovedujejo tudi številne druge gradnje.
9770040197060
Slovenija • Nova uredba o vodnih taksah
Kako in kje se bodo odslej porabljale vodne takse
Vlada je v začetku novembra poleg številnih drugih uredb sprejela tudi novo uredbo o t. i. okoljski dajatvi za onesneževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Kot smo v našem časopisu že napovedali, gre pri tej uredbi v bistvu za to, da občine ne bodo kar avtomatično, na podlagi predložene ustrezne dokumentacije, dobivale vrnjeno v svoje proračune višino sredstev iz vodne takse, ki jo plačujejo občani in so jo nato uporabljale za izgradnjo lastnega kanalizacijskega omrežja, kot je bila dosedanja praksa.
Načrt razvojnih programov občine (ta mora biti skladen z zakonom o javnih financah in z državnim operativnim programom) je sestavni del občinskega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki so sofinancirani tudi iz sredstev državnega proračuna, prikazani najmanj za obdobje štirih let.
Ta denar bodo lahko na svojem območju porabile le tiste občine, ki bodo ustrezale pogojem iz uredbe. Teh pogojev pa nikakor ne bodo zadovoljevale vse občine, predvsem ne tiste, ki nimajo izdelanega načrta razvojnih programov, usklajenih z državno strategijo, najpomembnejšo vlogo pa bo igrala gostota prebivalstva. In kam se bodo preusmerjala sredstva tistih občin, ki jih ne bodo več mogle porabiti v lastnem okolju? "Glede na to, da je omenjena okolj-ska dajatev, ki je sicer prihodek državnega proračuna, namenski konto, bodo sredstva za tiste občine, ki ne bodo predložile svojega načrta razvojnih programov, rezervirana v državnem proračunu. Ta sredstva bodo tako občino "čakala" da pripravi načrt razvojnih programov," so nam odgovorili iz okoljskega ministrstva. Temu verjeti ali ne, je druga zadeva.
Najprej bodo na vrsti ^Veliki"
Uredba s pogoji določa tudi prioritetna območja, kjer bo treba kanalizacijske projekte uresničiti najprej. "Na podlagi okoljske dajatve (vodnih taks, op. a.), drugih proračunskih sredstev in razvojne pomoči EU bo Slovenija do konca leta 2005 izpolnila svoje obveznosti iz pridružitvenega sporazuma EU za poselitvena območja, na katerih obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode presega 100.000 populacijskih enot (PE) leta 2010, potem pa do leta 2015 naselja z obremenitvijo več kot 2000 PE. Za zadnji dve varianti je vodna taksa predvidena kot bistveni fi-
Pričakovana višina prilivov (v državni proračun) iz naslova okoljskih dajatev za leto 2006je okoli 10 milijard tolarjev, kar je za okoli 1 milijardo tolarjev manj kot v letu 2003. Z izgradnjo komunalnih čistilnih naprav in javne kanalizacije pa bodo ti prilivi padali in bodo v letih 2015-2017 znašali le še okoli 2,5 milijarde tolarjev.
Prilivi okoljskih dajatev bodo pokrivali okoli 60 % vseh potrebnih sredstev za realizacijo operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
V obdobju do 31. decembra 2008 se bodo prednostno izvajali ukrepi, ki zagotavljajo izpolnjevanje ciljev državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih naselij ali delov naselij z obremenjenostjo: -več kot 100.000 PE (populacijskih enot), -več kot 15.000 PE,
-več kot 10.000 PE na občutljivih območjih in -več kot 50 PE, če je gostota obremenjenosti več kot 10 PE/ha in gre za vodovarstvena območja ali območja kopalnih voda.
nančni vir, vendar pa ga bodo občine z manjšo gostoto naselij (in s tem povezano nižjo obremenitvijo odpadnih voda) lahko koristile po navedenem časovnem terminu in na osnovi načrta razvojnega programa. "Skladno z operativnim programom varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se bodo sredstva okoljske dajatve porabljala do leta 2015 za gradnjo čistilnih naprav (ČN), do 2017 pa za izvedbo kanalskih vodov," še pojasnjujejo na okolj-skem ministrstvu.
Prioritetni vrstni red občin že določen
Vse finančne konstrukcije za gradnjo ČN na občutljivih območjih, kjer se morajo ukrepi zmanjševanja obremenjevanja voda rešiti do leta 2008, pa so že zaključene. Prednost imajo, kot že povedano, najgosteje poseljena območja z največjimi obremenitvami, po zagotovilu ministrstva pa tudi skupni projekti več lokalnih skupnosti na območjih posameznega porečja: "Ministrstvo za okolje, prostor in energijo bo za tako združene projekte prednostno zagotavljalo svoja proračunska sredstva in za njih v okviru svojih pristojnosti skušalo zagotoviti prednosti pri sofinanciranju iz proračuna Evropske unije."
In da ne bo ugibanja, katere občine oz. območja so med "srečneži" prioritetne liste izgradnje, objavljamo še tabelo s terminskim planom in viri financiranja, ki nam jo je na našo prošnjo posredovalo ministrstvo za okolje in prostor.
SM
Program izvedbe najpomembnejših prednostnih investicij v obdobju do 31. decembra 2008 z navedbo glavnih virov financiranja je prikazan v naslednji tabeli: Območje Čistilna naprava Kanalizacija Viri 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011											
Ljubljana	začeto	delno	taksa	1,2	1,2	2	2				
Maribor	končano	delno	taksa	2	2	2	2				
Koper	v pripravi	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	2	2	
			EU		668.020.000						
Jesenice	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	
			EU		44.400.000		37.000.000				
Novo mesto	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	
Piran	v pripravi	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	2	2	
Izola	v pripravi	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	2	2	
Kočevje	začeto	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	
			EU		471.000.000						
Postojna	začeto	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	
Logatec	začeto	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	
			EU			62.800.000					
Celje	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	2
			EU	66.330.000							
Kranj	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	2
Velenje	začeto	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	2	2	2	2	2
			EU	540.980.000		280.680.000					
Nova Gorica	v pripravi	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	2
Domžale	končano	delno	taksa	2		2		2	2	2	2
Ptuj	začeto	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	2	2	2	2
			EU		12.800.000		90.900.000		9.900.000		
Trbovlje	v pripravi	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	2
Škofja Loka	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	2
Kamnik	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	2
Murska Sobota	končano	delno	taksa	2	2	2	2	2	2	2	2
Tržič	v pripravi	delno	taksa	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	1,2	2
Tabela: Ministrstvo za okolje in prostor
Evropska unija in mi • Konec ugibanj o evropskih komisarjih
Nova Evropska komisija začela z delom
Evropski parlament je prejšnji teden v Strasbourgu s 449 glasovi za, 149 proti in 82 zadržanimi potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom nekdanjega portugalskega premiera Joseja Manuela Barrosa. Položaj je nova ekipa s tritedensko zamudo zaradi zapleta ob njenem imenovanju, ki bi Evropsko unijo skoraj pripeljal v pravo institucionalno krizo, prevzela minuli ponedeljek, mandat pa se ji bo iztekel zadnji dan oktobra leta 2009.
Samo dan po glasovanju v Strasbourgu se je na udaru znašel še en član nove Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, in sicer francoski komisar Jacques Barrot, potem ko se je izkazalo, da je bil leta 2000 obsojen na osem mesecev pogojne kazni zaradi vpletenosti v afero s financiranjem njegove politične stranke UDF.
Nova Evropska komisija šteje 25 članov, kar pomeni, da ima vsaka članica v ekipi po enega komisarja. Prevladujejo moški, v Barrosovi ekipi pa je najti tudi 7 komisark, med njimi Sloveniji znano nekdanjo avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero Waldner, v komisiji zadolženo za zunanje odnose. V okviru mednarodne birokracije velja Evropska komisija za unikum, saj gre pri njenem delovanju in vlogi za kombinacijo administrativnih, izvršilnih, zakonodajnih in sodnih aktivnosti ter odgovornosti. Mandat Evropske komisije je bil najprej štirileten, Maastrichtska pogodba pa ga je podaljšala za leto
dni, tako da mandat sovpada z volitvami v Evropski parlament. Komisija naj bi predvidoma leta 2007 dobila še komisarja iz Romunije in Bolgarije, ki naj bi tedaj vstopili v povezavo.
Osnovna funkcija komisije ostaja zagotavljanje izvajanja pogodbenih določil in iz njih izhajajoči ukrepi institucij. Ta pristojnost, zaradi katere komisijo pogosto imenujejo tudi varuhinja pogodb, komisiji daje možnosti, da proti instituciji ali državi članici, ki po njenem mnenju krši pogodbena določila, ukrepa — v skrajnem primeru jo lahko celo toži pred luksemburškim sodiščem.
S potrditvijo Evropske komisije v parlamentu in na Svetu EU je ta dobila tudi zeleno luč za selitev na svoj novi ali stari sedež, poslopje Berlaymont, ki so ga, zaradi v začetku 90. letih odkritega azbesta v stenah, obnavljali kar 13 let. V Berlaymontu bodo imeli sedež vsi komisarji in njihov predsednik.
Komisar EU mesečno stane dobre 4 milijone tolarjev
Osnovna mesečna plača komisarja znaša 18.106 evrov oziroma dobre 4 milijone slovenskih tolarjev, od katere se trgajo ustrezni davki in prispevki. So pa ob plači komisarji upravičeni še do vrste dodatkov; denimo družinskega, za stalno bivanje v tujini ter za reprezentanco. Predsednik komisije ima osnovno plačo 22.210 evrov, podpredsedniki pa 20.118 evrov mesečno. Vsak komisar ima tudi pravico do limuzine z voznikom.
Slovenijo v Evropski komisiji zastopa dr. Janez Potočnik, ki je v Barrosovi ekipi pristojen za področje znanosti in raziskav. Kot je Potočnik povedal za STA, je od avgusta, ko je bil na to področje razporejen, pa doslej svoje novo delovno področje že zelo dobro spoznal. To velja tudi za novi izziv, nadaljevanje pogajanj o izbiri lokacije za mednarodni poskusni termo-nuklearni reaktor Iter, ki bodo
v njegovi pristojnosti. Novi šef znanosti in raziskovanja v EU je bil sicer evropski komisar že od 1. maja, ko je ta položaj z vstopom Slovenije v EU zasedel kot prvi predstavnik Slovenije. V komisiji Romana Prodija svojega resorja enako kot drugi komisarji iz novink ni imel, temveč je bil razporejen na resor za širitev, ki ga je "delil" z nemškim komisarjem Guenter-jem Verheugnom. Poklicno kariero je 22. marca 1958 rojeni Potočnik začel kot višji raziskovalec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, kjer je bil med letoma 1988 in 1994, nato pa je bil od sredine leta 1994 do 2001 direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj. V letu 2000 je bil nekaj mesecev, v času vlade Andreja Bajuka, vršilec dolžnosti direktorja vladne službe za evropske zadeve, v letu 2001 pa je bil imenovan za ministrskega svetnika v kabinetu tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška s pristojnostjo za evropske zadeve.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Preselitev KGZ v zraku
O golobu na strehi?
O nujnosti preselitve ptujskega KGZ zaradi izgradnje Puhovega mostu z navezovalno cesto na novo lokacijo v Novi vasi pri Ptuju smo že poročali. Ce bo izgradnja načrtovane cestne infrastrukture tekla po predvidenem časovnem planu, kar pomeni, da morajo biti dela dokončana v začetku leta 2006, potem se pravzaprav že približuje skrajni čas za prve konkretne korake preselitve Zavoda z vsemi svojimi dejavnostmi.
Ampak, kot vse kaže, je zadeva še cisto na papirju in v besedah oziroma pogovorih in dogovorih. Glavni akter predvidene preselitve je KGZ skupaj s ptujsko občino, od katere pricakuje komunalno urejeno parcelo, zadeva pa naj bi se začela odvijati šele, ko se bo našel primeren kupec za sedanjo lokacijo na Ormoški cesti. Po besedah vseh vpletenih naj bi bilo interesentov za nakup zemljišča z objekti veliko, izbran pa ni še nihče.
^"Vloga občine pri preselitvi KGZ je predvsem v zagotovitvi nadomestnega zemljišča. Izbrana je lokacija v Novi vasi pri Ptuju v velikosti dobrih treh hektarjev, kamor bi se lahko preselil KGZ in veterinarski inštitut. Bolnišnica za male živali bi lahko ostala na sedanji lokaciji, sicer v drugih prostorih, saj ta dejavnost zaradi izgradnje ceste ne bi bila prizadeta in kot taka tudi ni sporna ne glede na bodočo namembnost dejavnosti novega lastnika. Želja zbornice je, da bi na novi lokaciji zaokrožili celotno dejavnost na eni površini, kar pomeni, da naj bi ob sedežu
Preselitev KGZ z Ormoške v Novo vas pri Ptuju je zaenkrat bolj stvar hipotez kot stvarnosti.
KGZ združili tudi vsa zemljišča oz. kmetijske površine za poskuse, ki so zdaj razmetane po Dravskem in Ptujskem polju. To je na lokaciji v Novi vasi možno, saj smo se s Perutnino Ptuj že dogovorili o prenosu
najema okoli 30 hektarjev zemlje, ki je sicer last sklada kmetijskih zemljišč. Za veterinarski inštitut pa je na razpolago še ena možna lokacija v opuščenem vojaškem kompleksu, prav tako v Novi vasi," raz-
laga dosedanje korake ptujski župan Stefan Čelan in dodaja, da občina prevzema nalogo in obveznost novo zemljišče ustrezno opremiti s kanalizacijo, vodo, elektriko in plinifikacijo, seveda zgolj primarne vode. Sama izvedba preselitve pa je v rokah KGZ, kjer že imajo pripravljene idejne načrte novogradenj. Po skupnem dogovoru naj bi bil kot kupec lokacije na Ormoški izbran tisti, ki bo sposoben prenesti dejavnost KGZ na novo lokacijo oziroma tam zgraditi vse potrebne objekte za dejavnost po načrtih KGZ v zameno za pridobitev zemljišča z objekti na Ormoški.
Z izbrano lokacijo ni možno trgovati!
Do sem vse lepo in prav. Slavko Janžekovič, direktor KGZ, za medije ostaja uradno optimističen glede rokov in realizacije preselitve, čeprav konkretnega kupca, ki bi pod temi pogoji kupil (dobil) lokacijo na Ormoški, še ni. Veliko večja teža-
V decembru med vas prihaja knjiga
^n ^^ : / i





Uvodnik
Najboljši so najdaljši!
Vedno mi trdijo obratno in to vsi po vrsti in kar naprej. Torej — najboljše je kratko, nič hudega, če je kdaj sladko, včasih lahko malo tudi piči, menda nič ne škodi. Seveda je važna tudi tehnika in poznavanje temeljnih pravil, pa absolutno nikakor in nikoli brez osebnega stila. Taje najbolj pomembna zadeva, po kateri naj bi se ločili med seboj, še zlasti če gre za kratke stvari. Zdaj pa mi naj en pametnjakovič pove, kako se stil lahko pokaže v kratko-sti?! Tudi kakšna inovativna tehnika je v kratkih zadevah hudo vprašljiva. Meni to pač ni jasno in čisto odkrito, mi kratko vedno tudi ne gre od rok in z jezika.
A ja, o čem za hudirja že ves čas govorim? O novinarskih prispevkih vendar, da ne bo (spet) kakšnega pohujšanja v dolini podravski, konkretno pa o teh uvodnikih, ki jih pišemo vsak teden in morajo biti izjemno kratki, jasni, jedrnati, po možnosti pa še sočni in zanimivi. Zdaj pa, lepo prosim, če ostanemo zgolj pri uvodnikih in uvajanjih — je kje kdo, ki si upa trditi, da so najboljši kratki?! Primer: uvodniki v praznovanja so najboljši, če so najdaljši (ne pa, da si takoj pod mizo, zadet od maliga-nov), prav tako ni dobrega direktorja, če ne bi imel za seboj dolgega, celo večletnega uvodnika. Povsem enako velja za partnerske zakonske zveze — če bi se uvodnik končal že na dan ohceti in bi do jedra zakona prišli že v enem dnevu, bi bilo grozno. Tako pa so najboljši zakoni tisti, kjer oba zakonca veliko let ne prideta do spoznanja bistva in uvodniki trajajo zelo dolgo. Pa tudi pri zaljubljenosti, ni pomembno pri katerih letih, so najboljši najdaljši uvodniki. Potem se tako začne vse ponavljati — edina razlika je le v uvodnikih. Pa, recimo, najboljši je najdaljši uvodnik pri... opa, zdaj mije pa zmanjkalo prostora za nadaljevanje. Uvodnik pač mora biti kratek, mi je zabičal šef!
Psst, jaz še vedno trdim nasprotno...
SM
va kot najti kupca — lokacija na Ormoški je namreč izjemno zanimiva za marsikoga — pa se skriva drugje, in sicer v postopku denacionalizacije slabe štiri hektarje velikega zemljišča v Novi vasi pri Ptuju, kjer naj bi v kratkem stal novi sedež zbornice. Nad njim namreč še vedno leži senca Herbersteinov.
"Upravna enota je zavrnila ves zahtevek Herbersteinov za vračilo celotnega premoženja že takrat, ko je negativna odločba o njihovem državljanstvu postala pravnomočna! Danes je zadeva v pritožbenem postopku, konkretno, kar se tiče zemljišč v Novi vasi, na ministrstvu za kmetijstvo, ki o tem odloča že dve leti, odločbe pa še zmeraj ni izdalo," pravi Metod Grah z upravne enote.
Denacionalizacijski postopek torej še zdaleč ni končan za vpletene stranke (Herberste-ine in MKGP), kar posledično pomeni, da je ves promet ali kakršnakoli druga oblika pose-
ganja v to zemljišče prepovedana! To pa spet pomeni, da se vsi postopki selitve lahko zaenkrat in do nadaljnjega izvajajo zgolj ali bolj na besedni ravni kot v resnici. Vsaj dokler ne bosta vprašanja lastnine razčistila ministrstvo in Herberstei-ni, kar pa lahko traja še lep čas. Druga, nekoliko časovno bližja varianta, je pameten pogovor in morebiten dogovor s tukajšnjo predstavnico Herberstei-nov, Evo Kramberger. In tako, dokler ne bo izdana ustrezna odločba kmetijskega ministrstva ali vsaj pridobljeno soglasje Herbersteinov preko njihove predstavnice, je ves načrt selitve še najbolj podoben tistemu izreku o vrabcu v roki in golobu na strehi. Težava pa je v tem, da bo KGZ-jev vrabček v pesti cestnega primeža dihal vedno težje in lahko premine še preden bodo zainteresirani ujeli goloba v Novi vasi ...
SM
NAROCILNICA
Naročamo_izvodov Icnjige
Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi Druga potlotka
po prednaročniši(i ceni 3000,00 SIT +
poštnina (plačilo po povzetju)
Ime in priimek (podjetje):_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka (za pravne osebe):_
Podpis (žig):.
Borisa Miočinovića in Aleša Gačnika
založilo UMETNIŠKO DRUŠTVO STARA STEKLARSKA sozaložnika RADIO TEDNIK In ZRS BISTRA PTUJ
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva ulica 6,22B0 Ptuj
Zgornje Jablane • 15 let Slovenske demokratske mladine
Enake možnosti za vse
V kmečkem turizmu Medved v Zgornjih Jablanah je bila 12. novembra osrednja slovesnost ob 15-letnici Slovenske demokratske mladine. Z mladimi so praznovali predsednik SDS in novi predsednik slovenske vlade Janez Janša ter poslanci SDS. V imenu Ob~inskega odbora SDS Kidri~evo in občine Kidričevo je udeležence pozdravil domačin, predsednik in župan Zvonimir Holc. Pripravili so pregled dosedanjega delovanja, priložnostni kulturni program s čistilko Marijo in veliko glasbe, ki je druženje podaljšala pozno v noč.
Foto: urtomir Goznik
Socialdemokratska mladina je bila kot samostojna organizacija v okviru Socialdemokratske stranke Slovenije ustanovljena 31. oktobra 1989. Bila je prva demokratična politična organizacija mladih v Sloveniji. Kot prva organizacija je že marca leta 1990 s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo, takratni DEMOS ji je sledil šele nekaj mesecev kasneje. S svojim delovanjem je odigrala bistveno vlogo pri oblikovanju temeljev slovenske mladinske politike na demokratični osnovi. Bila je med ustanoviteljicami Mladinskega sveta
Slovenije, ki deluje kot koordinator slovenskih mladinskih organizacij in se zavzema za sprejem sistemskega zakona o mladini ter nacionalnega programa o mladih. Šestega decembra 2003 se je Socialdemokratska mladina preimenovala v Slovensko demokratsko mladino, šteje več kot 4300 članov. Ob jubileju so se zavezali, da bodo nadaljevali s spodbudami za mlade, delovali v smislu čim boljšega okolja za razvoj mladih in se trudili za čim bolj aktivno sodelovanje mladih v družbi.
"S svojimi aktivnostmi in delom smo dokazali, da smo spo-
Predsednica SDM Alenka Jeraj, tudi nova poslanka DZ, izroča prehodni pokal predsedniku naj OO SDM Vitanje Simonu Močeniku.
Foto: Črtomir Goznil-
Predsednik SDS in novi slovenski premier je imel tudi na proslavi SDM veliko pogovorov.
Po novem bosta ločeni ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo in znanost. Enega bo verjetno vodil dr. Milan Zver z Destrnika, na fotografiji s poslanko Evo Irgl, ki ima prav tako korenine na Ptuju. Njen oče je rojen Ptujčan. Navsezadnje lahko rečemo, da je bera poslancev, ki izvirajo s Ptujskega, najboljša doslej.
Ptuj • O klavnici so rekli
sobni in poklicani ustvarjati Slovenijo novega dne, drugačno, demokratično, odprto, prijetno za dom vseh nas. Smo tisto, kar Slovenija potrebuje za jutri. Brez nas in našega prispevka ne bo nikomur dom in nikomur potrebna. Za nami je pomembno leto, ki se je začelo z naši kongresom, kjer so od devetih članov izvršilnega odbora tri ženske. S tem dvigujemo povprečje žensk v stranki. Če bomo s takim trendom nadaljevali, se ni bati prihodnosti v smislu enake zastopanosti spolov Ženske in moški se moramo tako kot na vseh področjih dopolnjevati tudi v politiki. Le-tako bodo sprejete odločitve dobre in sprejemljive za vse. Po kongresu smo ustanovili in obudili več mestnih in občinskih odborov SDM. Podali
smo se na evropske in državnoz-borske volitve. S člani SDM v večini volilnih štabov se je pričelo volilno leto, za katerega smo se vsi zavedali, da je zelo pomembno. Stranka je prisluhnila našim idejam za boljšo in učinkovitejšo politično kampanjo. Na listo je uvrstila predstavnico SDM in skupaj smo dosegli odličen rezultat. Sodelovanje se nadaljuje z našima poslancema v evropskem parlamentu dr. Romano Jordan Cizelj in dr. Mihom Brejcem," je med drugim v svojem govoru v Zgornjih Jablanah prejšnji petek povedala predsednica SDM Alenka Jeraj, ki je bila na listi SDS izvoljena v novi slovenski parlament. V novem okolju se bo trudila za realizacijo interesov SDM in vseh mladih v Sloveniji, je še povedala. Predsedniku
OO SDM Vitanje Simonu Moče-niku pa je izročila prehodni pokal za naj občinski odbor SDM v letu 2004.
Člane Slovenske demokratske mladine je ob 15-letnici nagovoril tudi predsednik SDS in novi predsednik slovenske vlade Janez Janša, ki je še posebej ponosen, da so kar trije člani podmladka stranke postali poslanci, kar je edinstven primer v Evropi, kot je edinstveno tudi to, da ima podmladek svojo himno, na katero se lahko pleše.
Suverenost naroda in države je v znanju
"Posebni ste po več stvareh. Veseli smo, vesel sem, da vodim stranko, ki ima tako močan, tako čvrst podmladek, ki se je v zgodovino Slovenije zapisal že na samem začetku. Vsaka organizacija, vsak človek neguje svojo dediščino, ki ni pomembna samo za SDM, ampak za Slovenijo v celoti, tega ne gre pozabiti. V 15 letih ste prispevali številne dobre ideje, ki so danes uresničene, tkane v organsko rast SDS in nenazadnje v ta sijajen uspeh, ki smo ga dosegli na volitvah 3. oktobra letos. Na to ste lahko upravičeno ponosni, na to je ponosna cela stranka, na to sem ponosen tudi jaz kot predsednik stranke. Po teh volitvah so nastopile razmere, ko lahko veliko
tega, o čemer smo sami govorili, kar smo si želeli, o čemer smo tudi sanjali, kot bi dejali pesniki, tudi dejansko uresničimo. Slovenija je vstopila na novo pot. Rezultat zadnjih volitev nam je dal legitimiteto, legitimnost, politično podporo, da uresničimo vsaj znaten del našega in vašega programa. Imamo priložnosti, ki jih naši predniki pred tem niso nikoli imeli. Te priložnosti se ne odpirajo samo za stranko, ki je zmagala, niti samo za SDM, mi želimo enake možnosti za vse, želimo, da se priložnosti odprejo vsem mladim znotraj celotnega volilnega telesa, ki ga nagovarjamo, in širše, zato da bo Slovenija sposobna izkoristiti vse potenciale. Potencialov je največ tam, kjer je največ znanja, pa tudi tam, kjer je največ želje po tem, da se to znanje pridobi. Kot je dejal eden od velikih filozofov, suverenost človeka je v znanju, tudi suverenost naroda je v znanju, tudi suverenost Slovenije se bo v prihodnjih izzivih tehtala preko tega, koliko bomo znali, koliko bomo sposobni, koliko si bomo upali in koliko bomo pogumni,"je v Zgornjih Jablanah med drugim poudaril Janez Janša, ko je nagovoril predstavnike mestnih in občinskih odborov SDM ob 15-letnici Slovenske demokratske mladine.
MG
Poslanca še ne vesta dovolj
Državnozborska poslanca Miroslav Luci in Franc Pukšič sta na minulem kolegiju županov izpostavila tudi vprašanje že tri mesece zaprte ptujske klavnice. Kot je bilo razumeti, naj bi se kot poslanca zavzela za ponovno obratovanje edine klavnice v Spodnjem Podravju, na katero je vezano ogromno kmetov.
Na naše konkretno vprašanje, kakšni bodo njuni prvi koraki, sta odgovorila precej podobno.
Miroslav Luci: "Najprej bo potrebno točno ugotoviti razloge, zakaj je prišlo do zaprtja. Priznati moram, da še nisem seznanjen s podrobnostmi, jasno je le, da kmetje klavnico nujno rabijo. Takoj, ko bodo znani vzroki zaprtja in tudi zakaj je bila izdana odločba zgolj za hudo omejen obseg klanja, bomo poskušali najti ustrezno rešitev z
vsemi vpletenimi. Dejstvo pa je, da je interes po tem obratu zelo velik, zato bodo tudi moja prizadevanja usmerjena v ponoven zagon klavnice. Vendar, kot pravim, bo najprej treba razčistiti zadeve. Potem bo tudi bolj jasno, koliko in kaj lahko kot poslanec naredim."
Franc Pukšič: "Zaenkrat imam zelo malo informacij o vsej zadevi v zvezi s ptujsko klavnico. Pogovarjal sem se že z lastnikom gospodom Žerakom pa
Vrata ptujske klavnice so (še vedno) zaprta
tudi z nekaterimi kmeti, ki so ogorčeni zaradi zaprtja, saj se srečujejo z veliki težavami zaradi prevozov živine drugam in s tem povezanimi stroški. Zaprta klavnice je problem, ki ga bo treba rešiti v prid kmetom, in za to se bom zavzel, kolikor bo pač največ v moji moči. Absolutno pa Ptuj klavnico mora imeti, o tem ni nobenega dvoma!"
Skupna ugotovitev obeh poslancev, da Ptuj klavnico mora imeti, je torej nesporna, koliko in kaj lahko v tej smeri naredita, pa zaenkrat še nista znala povedati. Verjamemo, da sta oba "mož beseda" (in ne "mož obljuba^"), da si bosta potrebne informacije pridobila čimprej in da bosta nato v najkrajšem možnem času tudi ukrepala. Sicer bo za kmete prepozno in se lahko, kot smo že zapisali, ponovi zgodba s ptujskim sejmiščem, kjer se je začelo zvoniti šele dolgo po toči. V primeru klavnice (že nekaj časa) zvonimo pred točo.
SM
Slov. Bistrica • 13. redna seja občinskega sveta
Višje cene vrtca
Po skoraj štirih mesecih se je na trinajsti redni seji zadnji oktobrski ponedeljek sestal slovenjebistriški občinski svet. Kljub dolžini dnevnega reda in teži gradiva, bilo ga je pet in pol kilogramov, pa so svetniki v nekaj manj kot petih urah spravili pod streho vseh 19 točk. Pri veliki večini so jih sprejeli soglasno.
Med njimi spremembe odlokov o ustanovitvi ZD Slovenska Bistrica, Lekarne Slovenska Bistrica ter soglasje k statutu Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, pa tudi dokumenta identifikacije investicijskih projektov za Podjetniško cono Bistrica in južno obvoznico.
Predsednik nadzornega odbora občine Slovenska Bistrica je svetnikom podal sklepno poročilo zaključnega računa proračuna občine Slovenska Bistrica za leto 2003 in predlagal, da odlok sprejmejo. Sprejeli so tudi poročilo polletne realizacije proračuna občine za leto 2004.
Povišanje cen vrtca, kjer se cene posameznih programov povišujejo v povprečju za nekaj nad štiri odstotke, bi lahko rekli, da je to že stalnica tega občinskega sveta. Vzrok za podražitve je povišanje plač vzgojiteljicam, ki morajo biti usklajene s kolektivno pogodbo. O tem je ravnateljica vrtca Otona Župančiča
Slovenska Bistrica Ivana Lesko-var opozorila že ob majskem dvigu cen.
V vrtcu Otona Župančiča, ki je eden največjih v Sloveniji, je 1010 otrok, razporejenih v 55 oddelkih v 20 enotah na 26 lokacijah. Za njih skrbi 153 zaposlenih. Nove ekonomske cene pa bodo med 21.700 in 157.000 tolarjev. Najdražji program bo za otroke s posebnimi potrebami, najcenejši pa tisti brez prehrane. Za varstvo v prvem starostnem obdobju, v to so vključeni malčki med enim in tretjim letom starosti, bo potrebno plačati nekaj nad osemdeset tisočakov.
Svetniki so celo predlagali, da naj bi s povišanjem cen počakali še nekaj časa. Seveda je bilo postavljeno še vprašanje, kaj pa bi bilo, če svetniki ne bi glasovali za dvig cen. Odgovor je bil, da se bo potem dolg vrtca, ta sedaj znaša 15 milijonov tolarjev, ob tem pa dolgujejo starši vrtcu 6,5 milijona tolarjev, še povečal in
na koncu ga bo morala pokriti občina.
Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica ima še en problem, to je pomanjkanje prostorov, saj je kljub manjšemu številu rojstev vedno večja želja staršev po predšolski vzgoji njihovih malčkov. Tako v Makolah, na Spodnji Polskavi, Pragerskem in Studenicah nimajo kam z otroki. S svetniške strani je bilo predlagano, naj bi občina razmislila o razpisu koncesije za zasebni vrtec.
Da je vrtec resnično v finančni krizi, je omenila tudi računovod-kinja Jelka Jamnikar. Povedala je, da so si morali za septembrske plače najeti celo kredit, Petrol pa jim je ukinil plačevanje goriva s plačilnimi karticami. Ob koncu so svetniki z 20 glasovi za in tremi proti sprejeli nove cene vrtca, ki so pričele veljati s 1. novembrom.
VT
Kidričevo • 50 let proizvodnje aluminija
Za prihodnost jih ne skrbi
Predsednik uprave kidričevskega Taluma mag. Danilo Toplek je skupaj s člani uprave Brigito Acimovič, Bojanom Žigmanom in Francem Visenjakom v petek, 19. novembra, na srečanju z novinarji predstavil rast podjetja v prvih 50 letih, ob ciljih pa poudaril, da za prihodnost prerojenega Taluma ni bojazni.
Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je ob predstavitvi zgodovine Taluma poudaril, da je tehnologija proizvodnje aluminija po 50 letih bistveno drugačna, poleg tega pa so z ukinitvijo proizvodnje v elektrolizi A in obsežno modernizacijo proizvodnje dosegli zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Samo v zadnjih štirih letih so v okolje, varnost in zdravje pri delu vložili prek 7.000 milijonov tolarjev.
Obseg začetne proizvodnje so v 50 letih povečali za 10-krat, s 15.000 ton na 155.000 ton aluminija letno, proizvodnjo pa so razširili tudi na pretapljanje kupljenega primarnega in odpadnega aluminija, čemur bodo namenili osrednjo pozornost v naslednjih štirih letih, tako da naj bi leta 2008 pretopili že 85.000 ton aluminija letno.
Tovarno aluminija v Kidričevem so pričeli graditi leta 1942 v takratnem Strnišču, dokončali pa v letih 1947 do 1954, ko so 21. novembra aluminijski gigant v Kidričevem, z letno proizvodnjo 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija, tudi svečano odprli.
Kidričevski Talum vodijo člani uprave (z leve): Franc Visenjak, Brigita Acimovič, predsednik mag. Danilo Toplek in Bojan Žigman.
Do leta 1960 so postavili tovarno anodne mase in posodobili proizvodnjo glinice, do leta 1964 povečali zmogljivosti elektrolize A na 20.000 ton aluminija in zgradili elektrolizo B s proizvodnjo 22.000 ton aluminija letno. Do leta 1974 so povečali proizvodnjo aluminija na 45.00 ton letno ter razvili lastno elektrolitsko peč s predpečenimi anodami.
V naslednji 10 letih so do leta 1984 osvojili nove proizvodne programe, lito žico, liti trak, ron-dice, izparilnike, vodno steklo, zeolit in specialno glinico. Do leta
1989 so opravili 1. fazo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija z izgradnjo elektrolize C z zmogljivostjo 40.000 ton aluminija letno, z rekonstrukcijo elektrolize B in povečanjem proizvodnje na 35.000 ton letno ter uvedbo proizvodnje predpe-čenih anodnih blokov in dograditvijo livarniških zmogljivosti.
Do leta 1992 so spremenili strukturo proizvodnje, zagnali elektrolizo C, ustavili elektrolizo A, opustili proizvodnjo metalurške glinice ter ozelenili odlagališče rdečega blata in pepela. Do leta 1996 so spremenili tudi proizvodni program, uvedli proizvodnjo homogeniziranih drogov (50.000 ton letno) ter ukinili manj zahtevne in nerentabilne proizvode — hlebčke, T-format, žico in široki trak.
Do leta 1999 so opravili vsebinske spremembe organiziranja, vodenja in upravljanja, finančno konsolidacijo, nove delovne enote, posodobili informacijski sistem. V zadnjih štirih letih pa so povečali proizvodnjo na 155.000 ton aluminija letno.
Kot je dejal Bojan Žigman, so ob modernizaciji proizvodnje veliko storili tudi za obvladovanje vplivov na okolje, povečanje varnosti pri delu ter za dvig kakovosti, učinkovitosti in uspešnosti. To potrjujejo tudi pridobljeni certifikati. Leta 2001 so pridobili certifikat ISO 14001 za ravnanje z okoljem ter certifikat OHSAS 18001 za varnost in zdravje pri delu, leta 2002 so pridobili certifikacijo kakovosti po ISO 9001/2000, letos pa so pridobili še certifikat ISO/TS 16949 za po-
. Ozmec
Do leta 2008 naj bi v Kidričevem pretopili 85.000 ton odpadnega aluminija letno.
Ob 50-letnici so v Talumu izdali jubilejni almanah na 100 straneh velikega formata, ki so ga uredili Marjeta Ci-glenečki, Darko Ferlinc in Stojan Kerbler, besedila so poleg omenjenih prispevali še Danilo Toplek, Franc Milošič in Bojan Žigman, za številne črno-bele in barvne fotografije je poskrbel mojster fotografije Stojan Kerbler, za prevod v angleščino pa Ksenja Vidic. Ob 50. tovarniškem prazniku je vsak zaposlen poleg jubilejnega almanaha prejel tudi denarno nagrado 50.000 tolarjev ter dve buteljki iz kleti Kogl, ob prihodu na delovno mesto pa jih je pričakala budnica godbe na pihala Talum.
Gornja Radgona • Slavnostno odprtje HIT-ovega casinoja
Gospodje, izvolite v Damo!
Seveda so bile in so vabljene tudi gospe in gospodične, ki jim srce zna zaigrati ob čisto posebnih serenadah igralnih avtomatov, saj nova radgonska Dama ni taksna na dveh nogah, ampak s štirimi vogali, postavljena ob parkirišču znamenitega Radgonskega sejmišča. Gre seveda za prvi in zaenkrat edini Hitov igralni salon v tem koncu naše države, poimenovan Casino Dama.
Na petkovi otvoritvi nove HIT-ove igralnice Casino Dama v Gornji Radgoni se je trlo eminentnih povabljenih gostov v večernih toaletah.
Slovesna otvoritev minuli petek pa je bila vseeno malo bolj namenjena gospodom kot damam, saj so za osrednji del zabavnega programa poskrbele brazilske plesalke s plesnim spektaklom. Žal so bile samo tri, na srečo dobro izurjene, saj so se morale med samim nastopom kar nekajkrat preobleči, znamenite pernate oprave nad in pod migajočimi trebuščki pa je bilo videti le v zadnji točki. Za moške oči in okuse je bilo torej kar dobro poskrbljeno, povabljene ženske predstavnice pa so se morale zadovoljiti z nastopom treh najbolj zaslužnih mož za postavitev casinoja v Gornji Radgoni: direktorja HIT-ove uprave Branka To-mažiča, direktorja Radgonskega
sejma Janeza Erjavca in domačega župana Antona Kampuša, ki so se na odru drug drugemu zahvalili za sodelovanje in si zaželeli veliko uspehov vnaprej. Kdaj je nastopila napovedana dvojnica filmske dive Marilyn Monro-re, ni bilo možno ugotoviti, saj je po časovnem razporedu na odru ni bilo, sicer pa jo je bilo možno opazovati pri pitju kave ob šanku nove igralnice prav ves večer. Ampak zabave — po res dobri hrani, s katero so postregli po uradnem delu slovesnosti — kljub temu ni manjkalo. V posebnem šotoru ob stavbi nove igralnice so namreč peli in igrali Soulfingersi, gostje pa so se seveda lahko zabavali tudi ali predvsem ob igralnih avtomatih. Teh
dročje proizvodov za avtomobilsko industrijo ter akreditacijo po ISO/IEC 17025 za laboratorijske preizkušnje.
Član uprave Franc Visenjak je zagotovil, da je ekonomska stabilnost Taluma v redu, kljub nekaterim kreditom, ki naj bi jih izplačali do leta 2008. Lani je 1046 zaposlenih v Talumu doseglo 51,6 milijard čistega prihodka, izvozili so 81 % celotne proizvodnje. Večinski lastnik je z 80 % lastniškim deležem še vedno Eles, saj proces privatizacije še ni uspel.
Ob tem je Toplek dodal: "Privatno lastništvo samo po sebi ni garancija za uspešnost. Zadnji poizkus prodaje Taluma s stališča prodajalcev ni uspel, ker kupci niso dobili garancije glede oskrbe z električno energijo. Sicer pa, kaj namerava država storiti s svojim premoženjem, je njena stvar, zato ne vem, kdaj se bo za dokončno prodajo Taluma zares odločila. Upam le, da ne le zaradi polnjenja državne blagajne."
Članica uprave Brigita Acimovič je poudarila, da vlagajo veliko pozornost skrbi za zdravje zaposlenih, pri čemer so edinstveni v Sloveniji. Skrb za zaposlene se ne odraža samo v zmanjševanju bolniških izostankov, povečanju izobraževanj in spreminjanju kadrovske strukture, ampak tudi v okviru obdelovnih aktivnosti skozi projekt Zdravo Talum, ki je med zaposlenimi zelo dobro sprejet. Izobraževanju na zaposlenega posvečajo v povprečju 40 ur, kar jih uvršča v evropski vrh.
Vodstvo Taluma si je med osnovne cilje zastavilo predvsem povečevanje uspešnosti na vseh področjih, obstoječe programe naj bi povečali z višjo dodano vrednostjo, elektrolizni aluminij pa naj bi nadomeščali z odpadnim. Do leta 2008 naj bi povečali porabo odpadnega aluminija na 85.000 ton letno, ugasnili proizvodnjo v elektrolizi B, uvedli nove proizvode in prilagodili proizvodni program livarskih zlitin vhodnim surovinam, poleg vlaganja v razvoj znanj in sposobnosti sodelavcev ter graditve dobrih medsebojnih odnosov pa si bodo še naprej prizadevali za zmanjševanje vplivov na okolje.
M. Ozmec
je v casinoju kar 90, vmes pa je še elektronska ruleta.
Casino Dama je tudi prvi igralni salon v Sloveniji, kjer je v uporabi brezžetonski sistem poslovanja "EZ-pay", celotna investicija pa je HIT stala 520 milijonov tolarjev.
Igralni salon bo odprt 24 ur dnevno vsak dan v tednu, ob njem pa bo še ves mesec december pokrit prireditveni prostor, kjer se bodo vsak teden do devetega januarja vrstile številne zabavne prireditve z domačimi in tujimi glasbenimi gosti. Vzrokov za obisk, tudi tistih, ki niso ravno zasvojeni z igralništvom, je torej vsaj do konca leta več kot dovolj.
Hitov direktor Tomažič podobnega casinoja v ptujskem okolju ne načrtuje, čeprav bi mu lahko ponudili kar nekaj odličnih lokacij, predvsem takih z grajskim priokusom; od ptujskega gradu preko Ristovca, dvorca Dornave do Borla, verjetno pa bi se kaj prostora našlo še v izpraznjeni ptujski vojašnici, ki jo bo zdaj treba ne le zapolniti, ampak tudi (finančno) vzdrževati ...
SM
Na borzi
Teden se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pričel precej optimistično, saj je vrednost večine delnic rasla. V ponedeljek je slovenski borzni indeks SBI 20 dosegel nov rekord 4.935,29 točke, do četrtka pa je izgubil 0,2 odstotka in četrtkovo trgovanje zaključil pri 4921,41 točke. Najprometnej-še delnice v borzni kotaciji minulega tedna so bile delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenega za 1,1 mrd SIT poslov. Ob koncu četrtkovega trgovanja je bila delnica Krke vredna 86.922,48 SIT. Druge najprometnejše delnice so bile minuli teden delnice Mer-catorja (MELR), ki so ob prometu 625 mio SIT do četrtka pridobile 0,6 %. Med bolj tr-govanimi vrednostnimi papirji v borzni kotaciji so bile delnice Gorenja (GRVG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenega za 303 mio SIT, tečaj pa je do četrtka pridobil 0,3 %. Najdonosnejše delnice minulega tedna so bile delnice Mlinotesta (MAJG), ki so do četrtka pridobile 2,96 % vrednosti. Opaznejši padec so minuli teden doživele delnice Merkurja, ki so izgubile 2,66 %, kar je verjetno posledica objave nadzornega sveta Merkurja, da se umika iz avstrijskega trga. Merkurjevo podjetje Big Bang Handels Avstrija kljub zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev iz Merkurja ne dosega zastavljenih ciljev in je v minulem letu ustvaril precejšno izgubo. V sredo je Merkur objavil, da bo dal ponudbo za prodajo 20.000 delnic Gorenjske banke po ceni 250.000 SIT, s prejeto kupnino pa naj bi pokril izgubo, ki jo je ustvarilo Merkurjevo hčerinsko podjetje Bofex. Večji padec vrednosti so minuli teden doživele delnice Dela (DELR) ki so do četrtka izgubile 4,91 %.
V petek opoldne se izteče javna ponudba za odkup delnic Triglav finančne družbe (TFDR) in Triglav naložbe (TRSG) s strani Zavarovalnica Triglav, d. d. Prevzem, ki ga vodi Ilirika Bph, je do sedaj največji slovenski prevzem po številu delničarjev, saj je vseh lastnikov bivšega Pida Triglav steber 2 več kot 120.000.
Terme Čatež so objavile rezultate za minulo obdobje, v katerem je družba ustvarila 4 mrd SIT prihodkov, kar je 8,3 % več kot lani. Družbi se je povečal tudi dobiček iz poslovanja za 24,5 % in čisti dobiček za 28,7 %.
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways bo 15. decembra postal regionalni član svetovnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance, ki je najmočnejša strateška letalska skupina. Pridružitev Adrie Airways bo pomenila več ugodnosti za potnike in večjo možnost izbire za potnike ki potujejo z letalskimi družbami, ki so članice združenja.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipar@ilirika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • Vodni dvorec Ristovec kliče po obnovi
III
Uboga" hisa na koncu Belsakove caka na princa
Z Ristovcem v Brstju, BelSakova 69, enim od redkih primerov t. i. ^"vodnega dvorca", upravlja Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj od leta 1995. Njegov lastnik je mestna obCina Ptuj.
V njem je pet stanovanjskih oziroma bivalnih enot, saj gre v bistvu za "manj vredna" stanovanja, ki imajo skupne sanitarije. Štiri enote so zasedene, skupna stanovanjska površina je okrog 185 m2, za njihovo uporabo najemniki mesečno plačujejo nekaj manj kot 21 tisočakov, od 1.507 do največ 7.529 tolarjev Izračun pokaže, da je povprečna najemnina v nekdanjem vodnem dvorcu nižja od mesečne najemnine za parkirno mesto v garažni hiši, je povedal direktor Podjetja za stanovanjske storitve Janez Belšak. Zdaj je z objektom tako, "da se ščiti, da se nič ne naredi, kar pa seveda ne more biti rešitev na dolgi rok", poudarjajo upravljavci.
Pred leti so na dvorcu obnovili streho, zatem pa tudi menjali del žlebov, da ga padavine ne bi še bolj uničevale. Te dni je za dvorec Ristovec luč sveta ugledal konzervatorski program, ki so ga po naročilu mestne občine Ptuj v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije — Območne enote Maribor pripravili Marlenka Habjanič, u. d. i. a, konzervatorska svetovalka, in Eva Pezdiček, u. d. um. zgo., ter Nina Nahtigal, u. d. um. zgo., konzervatorki. Grafične priloge so delo Smiljana Simerla, g. t., višjega konzervatorskega tehnika, fotografije pa Marlenke Habjanič, Eve Pezdiček in Smiljana Simerla. Dvorec Ristovec je znan tudi pod imenu Rustenau, Hol-
leneger Hof, Gleinzerjev dvor, Češki dvor, je za Štajerski tednik povedala Marlenka Habjanič. "Grad je za naš prostor dokaj redek primer t. i. "vodnega dvorca". Dvor je nekdaj obdajal zdaj izsušeni ribnik (kompleks je obdajal plitek in širok pravokoten jarek), do katerega je še do pred stoletjem vodila urejena aleja lip in topolov. Gre za sedemosno stavbo s tlorisom, ki z melnko-stnim zobom nakazuje obliko črke L. Na osrednjim arkadnim lokom je vzidana plošča z grofovskim grbom Lesljijev, ki ga pridržujeta krilata leca s ptičjima glavama. Dvor je zidan iz opeke, v njegovem zahodnem delu pa so vidni klesani ogelniki iz peščenjaka. Pritličje je obokano, v nadstropje pa drži enoramno stopnišče, ki se sredi etaže razcepi v dve rami. V nadstropni veži, tlakovani z opečnimi tlako-vci, stoji klasicistična peč. Stavba ali vsaj njen zahodni del izvirata še iz 15. stoletja. Grad je sicer skromnih dimenzij, vendar je ohranil podobo iz 17. stoletja, njegov južni del pa izvira iz začetka 16. stoletja."
Po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov iz leta 1989, sprejela ga je občina Ptuj, je grad Ristovec razglašen za kulturni spomenik, kar pomeni, da se ga varuje v njegovi avtentični podobi. Dovoljeni so samo tisti posegi, ki bodo ohranili in prezentirali njegovo stavbno sub-
Foto: Črtomir Goznik
Ristovec v Brstju, Belsakova 69, je eden redkih primerov t. i. "vodnega dvorca".
stanco in dvorcu s pripadajočo okolico vrnili oziroma povečali njegovo spomeniško pričeval-nost, poudarjajo avtorji konzer-vatorskega programa.
Ristovec - protokolarni objekt
Kot pravi Marlenka Habjanič, je objekt primeren za zaključeno reprezentančno-gostinsko ponudbo, ki bo omogočala tako prezentacijo kvalitetne arhitekture, ki kaže na več stilov in na faz-nost gradnje, kot tudi primerno rabo oziroma ureditev pripadajoče okolice spomenika z vodnim motivom. Ristovec je kot vodni dvorec eden redkih, tako ohranjen pa edini v Sloveniji, v tujini jih je več ob Loari v Fran-
ciji, Nemčiji, Češkem, že zato bi se ga moralo primerno urediti z enim samim najemnikom oziroma upravljavcem. "Uboga" hiša, kot nekateri poimenujejo ta dvorec na koncu Belšakove na Ptuju, v katerem so se nekdanji lastniki imeli luštno, to ni bil upravni grad, bi lahko bila depandansa kakšnega od hotelov, v katerem bi bili apartmaji za posebne goste, za mladoporočence, v njem bi lahko uredili tudi poročno dvorano. Še ni tako dolgo, ko so si Ptujčani prizadevali, Ptuj ima v svoji bližnji in daljni okolici mnogo dvorcev, gre za mesto z najpogostejšim vencem dvorcev po vsej Sloveniji, da bi v svojem mestu uredili enega od protokolarnih objektov. Ristovca pa bi se konec koncev lahko lotili v katerem o uspešnejših ptujskih
Ptuj • Začetek gradnje prostorov nujne medicinske pomoči
Gradnja, dolga trinajst let
Dolgih trinajst let je trajalo, da je priSlo do priCetka gradnje prostorov za nujno medicinsko pomoC in enoto sanitetnih in reševalnih prevozov ob zdajšnjih prostorih zdravstvenega doma ob Potrčevi cesti na Ptuju.
Dela izvaja Gradis — Gradnje Ptuj. Oddali pa so jih že s prvim razpisom, je povedala v imenu investitorja direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med. spec. Gre za objekt v velikosti okrog 600 m2 površine. Po prvotni zamisli naj bi ga v občinah na Ptujskem sofinancirali s po okrog tisoč tolarji na prebivalca, država je zanj prispevala 14 milijonov tolarjev, vendar se v vseh občinah, ki naj bi bile tudi usta-
noviteljice zdravstvenega doma Ptuj, niso odločili za sofinanciranje kot tudi ne za ustanovitelj-stvo.
Glede na predlog odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj, mestni svetniki bodo o njem odločali na današnji seji, bodo ustanoviteljice ZD Ptuj mestna občina Ptuj in občine Destrnik, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Videm, Zavrč ter Žeta-le. Gradnjo prostorov za nujno
Foto: Črtomir Goznik
Do poletja 2005 bodo ob zdajšnjih prostorih zdravstvenega doma ob Potrčevi na Ptuju, pri severnem traktu, zgradili nove prostore za nujno medicinsko pomoč in enoto sanitetnih in reševalnih prevozov.
medicinsko pomoč in enotno sanitetnih ter reševalnih prevozov bodo financirale Mestna občina Ptuj in Občine Markovci, Dorna-va, Kidričevo, Sveti Andraž, Žeta-le, Hajdina, Zavrč ter Juršinci. Občina Gorišnica sredstev za te namene ne bo zagotovila, Destrnik bi za izgradnjo prispeval sredstva iz delitvene bilance (za prostore gasilske dejavnosti), sklepa o pristopu k izgradnji do začetka gradnje, ki se je pričela 15. novembra, še niso prejeli iz Majšperka in Podlehnika, na delitveno bilanco pa pristop k sofinanciranju izgradnje vežejo tudi v Trnovski vasi. Pisno podporo gradnji pa so izrekli tudi v občini Videm, vendar še sklepa o tem v Zdravstvenem domu Ptuj niso prejeli. Zaradi izpada prvotno predvidenih sredstev, da naj bi v vseh občinah na Ptujskem za gradnjo prostorov za nujno medicinsko pomoč prispevali po okrog tisoč tolarjev po prebivalcu, bo sedaj večji delež odpadel na zdravstveni dom. Pa tudi sicer bo gradnja stala več kot so načrtovali, presegla bo 80 milijonov tolarjev
Na teren, kjer bodo zrasli prostori za nujno medicinsko pomoč, so se najprej podali arhe-
ologi. Izvajalec del naj bi gradnjo predvideno končal pred poletjem leta 2005. Zaradi gradnje se bo zmanjšalo število parkirnih mest na območju zdravstvenega doma, upajo, da zaradi tega dodatnih problemov ne bo. Izvajalec bo skušal delo opravljati kar se da nemoteče. Da se je ob Zdravstvenem domu Ptuj pričela gradnja, so z dopisom opozorili tudi bližnje sosede, vključno z bolnišnico. S pridobitvijo novih prostorov za nujno medicinsko pomoč in enoto sanitetnih in reševalnih prevozov bodo lahko več prostora namenili za pre-hospitalno enoto, je še povedala direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, iz nekdanje bolnišnične "izolirnice", kjer so trenutno še najemniki z nekaterimi službami, se bodo lahko dokončno preselili, najpomembneje pa je, da se bodo k zdravstvenemu domu preselila tudi reševalna vozila in tehnična služba, ki še vedno domujejo na drugem koncu mesta, v Vošnjakovi ulici, kar je ob morebitnih intervencijah lahko velik problem že zaradi znanih prometnih zamaškov in prometne neurejenosti na Ptuju.
MG
podjetij, namesto da zidajo ne-estetske nove steklene objekte. Svojo pripadnost mestu in njegovi kulturi bi lahko dokazali tudi s celovito obnovo katere od starih ptujskih eminentnih stavb, ki kličejo po obnovi. Pri Ristov-cu je še sreča, čeprav so socialna stanovanja za takšen objekt neustrezna in destruktivna, da ljudje, ki v njem stanujejo, nimajo denarja, ker bi sicer že doživel tudi takšno ali drugačno notranjo pustošenje, čeprav tudi v zdajšnjem stanju ni mogoče reči, da je biser. Gradbeno pa je po oceni Marlenke Habjanič absolutno v dobrem stanju. Edini, ki so v tem trenutku zadovoljni stanovalci vodnega gradu, so številni golobi, ki so dediščina enega od prejšnjih stanovalcev.
Foto: Črtomir Goznik
Grb Leslijev nad osrednjim arkadnim lokom
Za obnovo Ristovca se zavzemajo tudi v mestni četrti Jezero, kjer si želijo, da bi po Belšakovi nekoč ponovno rasel drevored. Pred nekaj tedni je bila ta obnova znova predmet razprave na seji sveta te četrti. Po predlogu mag. Ignaca Janžekoviča naj bi najprej uredili drevored v Belša-kovi ulici, ob vodi, ki vodi do gadu, potem pa naj bi začeli urejati tudi objekt sam. Drevored naj bi tudi prispeval k ponovni oživitvi Ristovca.
Zdaj, ko je konzervatorski program izdelan, so v bistvu dane strokovne podlage za konkretne aktivnosti za celovito obnovo. V mestni občini Ptuj so v zvezi z obnovo vodnega dvorca v Brstju povedali: "Grad Risto-vec je v zelo slabem stanju, tako v notranjosti kot na zunaj, saj se zadnjih 20 ali več let v objekt ni vlagalo. V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev bo mestna občina Ptuj iz gradu izselila stanovalce v druga primernejša stanovanja, objekt bomo namenili potrebam mestne četrti in kulturnih društev, obnovo pa izpeljali skladno z namembnostjo in izhodišči Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije — Območne enote Maribor. Obstoječe prostore mestne četrti Jezero pa bomo skladno s stališči gradbene stroke uporabili za stanovanja ljudi, ki bi jih izselili."
MG
Ptuj • Sanacija Slomškove 10
Poslej varno mimo Upravne enote
Sredi prejšnjega tedna se je pričela dolgo napovedana sanacija napuSCa stavbe v Slomškovi 10 na Ptuju, katere pretežni lastnik je Mestna občina Ptuj, v preostalem delu pa Ministrstvo za obrambo, ki jih ob Upravni enoti Ptuj tudi uporablja.
Poškodovani napušč je predstavljal nevarnost za vse uporabnike, ki so se gibali na tem območju Ptuja, že dlje časa.
Občasne zapore pločnika mimo stavbe niso zagotavljale trajne rešitve, ta je mogoča edino s sanacijo, na katero pa je bilo treba zaradi takšnih in drugačnih ovir počakati kar nekaj dolgih mesecev. Kot je povedal vodja oddelka za upravno-notranje zadeve Upravne enote Ptuj Boris Miočinovič, bo sama sanacija stala 500 tisoč tolarjev, k temu pa je potrebno prišteti še 120 tisoč tolarjev za zaporo pločnika. Stroške si bodo
delili skladno s solastniškimi deleži, pri čemer velja povedati, da Upravna enota stroške za sprotno vzdrževanje objekta zagotavlja sama. Ker gre za eno najlepših fasad na Ptuju, če že ne najlepšo, ki je tudi kulturni spomenik, je zelo zainteresirana za njeno celovito sanacijo. Zato si že vrsto let prizadeva, da bi del sredstev za te namene pridobili tudi od države. Vlogo imajo v servisu skupnih služb vlade.
Izvajalec del Gradis — Gradnje Ptuj bo sanacijo izvedel v nekaj dneh.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sanacija napušča v Slomškovi 10
Ormož • Denacionalizacije še kakšno leto
Največ bodo vrnili križnikom
Do zaključka uradnega roka leta 1993 je bilo v občini Ormož vloženih 567 vlog za denacionalizacijo. Leta 1995 je reševanje vlog od občine prevzela Upravna enota Ormož. Doslej je bilo pravnomočno rešenih 486 vlog, v teku je tudi devet pritožb, ki jih sedaj rešujejo pristojna ministrstva in sodišča.
Janez Zadravec, načelnik Upravne enote Ormož (UE), je povedal, da je največ vlog s področja vračanja kmetijskih zemljišč, kmetijskih gospodarstev, gozdnih zemljišč. Nekaj manjši odstotek vlog je s področja ministrstva za okolje in prostor, nekaj čez 50 primerov, 12 zahtevkov pa je tudi za vračanje zasebnih podjetij. V UE so imeli določene težave z reševanjem vlog. Precej časa so bili v zaostanku predvsem iz kadrovskih razlogov, ki so se zgodili v času prevzema teh zadev od občine. 1. 1. 1995 so po besedah Janeza Zadravca ostali brez slehernega strokovnega sodelavca za reševanje tovrstnih zadev. Zato so bili primorani usposobiti novo ekipo, nov kader, ki ga je bilo treba najprej najti. Ker izkušenega kadra ni bilo na voljo, so začeli s pripravniki in začetniki, kljub temu je načelnik prepričan, da je imel pri kadrovanju srečno roko. "Dobil sem tri mlade sodelavke, ki so začele izredno dobro delati in potem
Anka Tansek, višja svetovalka, ki se ukvarja z denacionalizacijami in načelnik UE Ormož Janez Zadravec.
smo komaj začeli parirati drugim UE in strankam, da so postale zadovoljne z našim delom". Za dodatne odloge reševanja vlog so poskrbeli tudi kar trije porodni staleži od leta 1995. Sicer so si zastavili časovni okvir, v katerem naj bi vloge rešili, vendar
Foto: vki
Majeričeva hiša še čaka na razplet denacionalizacije. Vlagatelji ne uspejo dokazati državljanstva. Zadeva se bo kmalu od začetka odvijala že tretjič.
pa ni bil realno zastavljen. V ormoški UE tako denacionalizacije rešujejo le tri delavke, ki opravljajo tudi druge delovne obveznosti. Leta 2002 so zaprosili za pomoč tiste UE, ki so bile že pri kraju z denacionalizacijami. Dobili so pomoč iz Slovenske Bistrice, kjer so petim delavcem odstopili 70 nerešenih zadev, ki jih le-ti rešujejo ob svojem rednem delu. 47 primerov so rešili. Denacionalizacijske zahtevke načrtujejo v UE Ormož dokončno rešiti proti koncu 2005 ali v začetku 2006.
Višja svetovalka Anka Tanšek pa je opisala ovire in razloge za to, da je 72 zadev še vedno nerešenih. V 10 primerih gre za nerešeno državljanstvo. Državljanstvo je nujno za uveljavljanje pravice do denacionalizacije. Treba je namreč dokazati, da je bil upravičenec v trenutku denacionalizacije jugoslovanski in slovenski državljan. Razlog za nerešene vloge je tudi nerešena komasacija v Lešniški dolini (14). 21 primerov pa je še odprtih, nekateri so že v fazi izdelave poročila in izdaje odločbe. V 15 primerih pa čakajo, da stranke
dopolnijo vlogo, saj jih drugače ne morejo reševati. Veliko časa vzamejo tudi historični zemljiškoknjižni izpiski, ki jih večkrat potrebujejo. V primerih, kjer so bile podržavljene stavbe, je treba izdelati cenitveno poročilo in identifikacijska potrdila. Eden izmed razlogov za zavlačevanje pa je tudi pasivnost strank. Le redko katera stranka dopolni vlogo v predpisanih rokih, zato na UE zelo težko dobijo potrebno dokumentacijo. Pogosto se tudi upravičenci ne izjasnijo glede oblike vračila — ali hočejo imeti nadomestno zemljišče ali odškodnino v obliki obveznic, od tega je odvisno marsikaj. Kakšnih pretiranih negodovanj, kot na začetku, ko so upravičenci pričakovali, da se bodo postopki zaključili v nekaj dneh, ni več. Tanškova pravi, da so stranke v večini primerov korektne. Sicer se tu in tam vedno najde kakšen, ki noče razumeti. Prav zato veliko časa porabijo, da se pogovorijo in dogovorijo s strankami, kajti denacionalizacijski zakon je zapleten. To se jim potem obrestuje pri malem številu pritožb.
Zadnji velik primer denacionalizacije zgradb je ormoška bolnica, ki je že v zaključni fazi. Cenilec pripravlja cenitve, sestre križniškega reda bodo dobile odškodnino. To je edina stavba, ki še ni bila vrnjena cerkvi. Največji nerešen primer kmetijskih zemljišč je prav tako cerkven. Primer je zapleten, ampak Anka Tanšek pravi, da ima rada zapletene reči. Gre za čez 700 hektarjev zemljišč, z zelo nejasnim stanjem, s tisoč majhnimi parcelami, nikoli urejenimi v zemljiški knjigi. Kasneje je bila na teh zemljiščih izvedena komasacija, zgrajen sistem namakanja in za korekten dogovor države in cerkve bo potrebno veliko volje. viki klemenčič ivanusa
Ptuj • Gradnja bencinskega servisa na Zagrebški cesti
Začetek obratovanja marca 2005
Kot je znano, je aprila letos svet mestne občine Ptuj sprejel lokacijski načrt za odsek hitre ceste Hajdina—Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj.
V tem obdobju pa se je ob Zagrebški cesti oziroma povezovalni cesti pričela izdelava projekta za izgradnjo bencinskega servi-
sa, za katerega so si v mestni četrti Breg prizadevali že nekaj časa. Sredi novembra so se dela končno pričela. Investitor je Pet-
Foto: Črtomir Goznik
Dela pri gradnji novega ptujskega bencinskega servisa so se pričela sredi novembra.
rol, d. d., Ljubljana, ki bo na tem območju Ptuja zgradil svoj že več kot tristoti bencinski servis. Izvajalci del so Cestno podjetje Ptuj, ki je nosilec izvedbe nizkogradnje, Gradbeno podjetje Ptuj je izvajalec del konstrukcije objekta, za izdelavo jeklene konstrukcije in rezervoarjev so zadolženi v Nafti Lendava, za tehnološke inštalacije pa v Petro-servisu.
Novi Petrolov bencinski servis na Ptuju bo imel tri otoke za točenje goriva z nadstrešnico, na 90 m2 se bo razprostirala trgovina, prav toliko površine bodo imeli tudi spremljajoči prostori, kava bar, sanitarije in pomožni prostori. Ob treh vrstah avtomobilskih goriv se bodo kupci lahko oskrbovali tudi s kurilnim oljem. Na voljo jim bodo tudi ro-
čna pralnica avtomobilov z notranjim čiščenjem, eko točka in kiosk za prodajo plina v jeklenkah. Novi bencinski servis naj bi zgradili v stotih koledarskih dneh, predvideni začetek obratovanja je 25. marec 2005. Investitor in izvajalci del upajo, da jim zima ne bo pretirano nagajala.
V okviru ureditve križišča na Zagrebški cesti (obvoznica) bo izvedena tudi rekonstrukcija dela Zagrebške ceste, za kar so se dogovorili z nosilcem investicije — Mestno občino Ptuj. Petrol bo sodeloval pri financiranju izvedbe preureditve komunalnih vodov, razširitve levega zavijalnega pasu, uvozov v Perutnino Ptuj, prestavitve avtobusnih postajališč z ureditvijo javne razsvetljave in hodnikov za pešce.
Od tod in tam
Ptuj • Sest let hipermarketa Mercator
Jubilejna torta
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 20. novembra, je Mercatorjev hipermarket na Ptuju slavil šesti rojstni dan. V trenutku, ko so zarezali v slavnostno torto Ptujskih pekarn in slaščičarn, so s kupci praznovali tudi predsednik uprave Mercatorja 5VS, d. d., Ptuj Samo Gorjup, direktor maloprodajnega območja I. Milan Stegne in upravnik Ivan Valant. Za veselo razpoloženje pa so skrbele Vesele Štajerke, ki so letos proslavile že desetletnico uspešnega nastopanja. Mercatorjeve kupce so razveselile tudi z jubilejno skladbo Deset poljubov.
MG
Ptuj • Ervin Hojker v Roži
Foto: Črtomir Goznik
Ervin Hojker je v soboto v cvetličarni Roža podpisoval svoj pesniški prvenec.
Ervin Hojker, Ptujčanom najbolj znan kot ravnatelj OŠ Olge Meglič na Ptuju, sicer tudi občinski svetnik in v prejšnjem mandatu eden od treh podžupanov mestne občine Ptuj, je v samozaložbi letošnjo jesen izdal pesniški prvenec Uresničene sanje. Po odmevni predstavitvi v knjižnici Ivana Potrča Ptuj je v soboto naredil še en korak, svojo zbirko je zainteresiranim bralcem predstavil v cvetličarni Roža. Ob tej priložnosti je s kupci poklepetal o svoji zbirki, kije izjemno bogato in domiselno ilustrirana s fotografijami cvetja in narave, na željo kupcev jo je tudi podpisal in zapisal kakšen verz. Vsakemu se je zahvalil z vrtnico.
MG
Ljutomer • Razstava ob adventu
Foto: Miha Soštarič
V Ljutomeru je bila na ogled 2. razstava ob adventnem času.
Minuli konec tedna je bila v Ljutomeru na ogled 2. razstava ob adventnem času, ki sta jo v okviru Območne obrtne zbornice Ljutomer pripravili sekciji cvetličarjev in vrtnarjev ter domače in umetnostne obrti. Na razstavi, ki je privabila ogromno obiskovalcev, so se s svojimi izdelki predstavili samostojni podjetniki Jacqueline Steržaj iz Ljutomera, Saša Žuman iz Ljutomera, Milan Belec iz Železnih Dveri v občini Ljutomer, Vilijem Kosalec iz Ljutomera, Mitja Žitnik iz Bore-cev v občini Križevci pri Ljutomeru, Leon Brnec iz Veržeja, Vera Peischl iz Ljutomera, Igor Horvat iz Ljutomera, Vera Sla-vič iz Šalincev v občini Križevci pri Ljutomeru, Robert Jurak iz Logarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru, Marjan Jurša iz Branoslavcev v občini Ljutomer in Nataša Kuplen iz Ljutomera, kot gosta pa sta bila na razstavi s svojimi izdelki tudi Vrtnarija Kurbus iz Melov v občini Gornja Radgona ter Cvetličarna Jurič iz Beltincev.
MŠ
Sociala • Država se umika
Kako dolgo se pomoć na domu?
"Posebne pomoći na domu, ki jo pod okriljem Centra za socialno delo izvajamo že od leta 1991, bo potrebnih vedno već, zlasti ostarelih občanov, saj vsi ne morejo v domove, čeprav so do te pomoći pod posebnimi pogoji upravičeni tudi drugi. Prejkoslej bo treba to delo institucionalizirati drugače, saj tako ne bo več dolgo slo," napoveduje direktor CSD Miran Kerin.
S težavami, kako sploh redno zagotavljati največ stiriurno dnevno pomoč vsem upravičencem, se v CSD ukvarjajo praktično od samega začetka izvajanja te dejavnosti: " Doslej smo se vedno, z izjemo zadnjega obdobja, konec leta srečevali s vprašanjem, ali bomo po novem letu sploh še lahko izvajali pomoč na domu. Srž vseh težav je v tem, da smo z željo, da bi bila cena te pomoči čim nižja, zaposlovali negovalke preko javnih del in preko posebnega subvencioniranega programa ter tako posredno koristili tudi državni denar. Zaradi pogojev, ki veljajo za začasno zaposlovanje brezposelnih, pa zato nikoli nismo vedeli, ali bomo lahko te iste negovalke, ki so že poznale teren in ljudi ter se uvedle v delo, pogodbeno zaposlili še vnaprej. Če bi se, recimo, javna dela ukinila, bi avtomatsko propadla tudi pomoč na domu. Za naslednje leto smo se na srečo še dogovorili za podaljšanje pogodb, ampak jasno je, da tako ne bo šlo v nedogled, saj se država že bolj ali manj odkrito umika iz financiranja tovrstnih storitev!"
Vodja službe pomoči na domu Jožica Brodnjak: "Treba bo ustanoviti regijski javni zavod za pomo~ na domu!"
Najboljša rešitev - javni regijski zavod?
V centru zato že počasi bijejo plat zvona, da se ne bi zgodilo to, o čemer nočejo niti razmišljati; namreč, da bi se pomoč na domu morala (začasno) ukiniti, če se ne bo uredila drugačna pravnofor-malna oblika te dejavnosti.
"Glede na naše večletne izkušnje je po našem mnenju najbolje, če bi se ustanovil poseben regijski javni zavod, ki bi pokrival vse naše občine, financiran pa bi moral biti, vsaj v pretežni meri, iz državne blagajne. V skladu z zakoni mora imeti tak zavod ustrezno izobraženo vodstvo ter usposobljene negovalke. Vse to
V Podlehniku ne potrebujejo pomoči na domu!
Pogodbo o sodelovanju s službo pomoči na domu je sklenilo 14 občin Spodnjega Podravja. Edina občina, ki sploh ne izvaja oskrbe na domu, je občina Podlehnik. Miran Kerin: "Izvajanje te storitve smo ponudili tudi tej občini, vendar so nam od tam javili, da te pomoči ne potrebujejo. Kako zdaj to izvajajo, ne vemo."
Dejstvo je, da v Podlehniku službe pomoči na domu sploh ne izvajajo, kot je ugotovilo tudi ministrstvo za notranje zadeve pri zadnjem nadzoru in župana opozorilo, da bo to potrebno čimprej urediti.
V letošnjem letu od januarja do septembra je pomoč na domu koristilo največ upravičencev iz mestne občine Ptuj, in sicer v povprečju 36 na mesec. V ostalih občinah so negovalke oskrbovale v povprečju od štiri do osem upravičencev mesečno v vsaki občini, sicer pa je bilo v letošnjem letu najmanj upravičencev do pomoči na domu v občinah Zavrč in Markovci ter v Žetalah, kjer letos niso imeli nobenega primera. Skupno število uporabnikov v vseh občinah pa se je mesečno gibalo od 87 do 92.
smo pri nas na osnovi dolgoletnega dela že dosegli oziroma že imamo, zato v kadrovskem pogledu ne bi bilo težav."
Sicer je možna, kot pritrjuje Kerin, ustanovitev takšnega zavoda tudi v zasebni lastnini s pridobljeno koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Po dosedanjih pogovorih z nekaj zainteresiranimi pa so že ugotovili, da bi bila cena storitev v primeru zasebnega zavoda precej višja. Obstaja še tretja možnost, in sicer da si vsaka občina omisli svojo javno službo za pomoč na domu, kar pa bi bilo hudo obremenjujoče za občinske proračune, vprašanje pa bi bila tudi smiselnost oz. rentabilnost ustanovitve takega zavoda v prav vsaki občini: "Že sedaj je cena, v pogojih našega dela, najnižja možna in znaša 2520 tolarjev na uro. 980 tolarjev plača posameznik — upravičenec, razliko do polne cene pa sofinancirata občina in država, približno do ene polovice vsaka. V to ceno je všteto prav vse, vsi stroški, od prevozov do samega dela. Sofinanciranje te cene pa je
Podlehnik • Razvpiti most nima miru
Zdaj pa še počen ponos!
S tem nesrečnim podlehniškim mostom čez Rogatnico bo očitno še nekaj časa precejšen križ. Najprej so Podlehničani ugotovili, da njihov letošnji edini investicijski ponos in podvig nekam čudno visi in se še bolj čudno zvija med obema krakoma povezujoče ceste, zdaj se pa, komaj dva meseca po otvoritvi, že začenja "parati" po prvih šivih.
Kakšne posebne panike sicer ne zganja še nihče, saj niti ni potrebno. Čisto spregledati prve razpoke pa tudi ne bi bilo dobro. Te so verjetno posledica deževja in narasle Rogatnice, ki je v prejšnjih dneh pokazala zobovje in lepo izpirala, spodjedala in podirala vse, kar ni bilo dobro
pričvrščeno. No, most — ne glede na svoj zunanji izgled — kot je videti, stoji še čisto trdno in nepremaknjen, počil pa je rob asfaltne obloge z utrditvijo na levi strani začetka mostne konstrukcije ob pločniku (v smeri proti SPC Toplaku). Tovrstna razpoka sicer naj ne bi bila nevarna
Bo sloviti viseči podlehniski "ponos" res vzdržal več rodov?!
za betonsko konstrukcijo mostu, s pričakovanim širjenjem pa lahko "odcepi" priključek ceste na vozno površino mostu ali, po domače, del ceste pred samim mostom se lahko ugrezne, kot napovedujejo najbolj črnogledi. To je še toliko bolj verjetno, ker Rogatnica nikakor ni poslušen potoček. Da bi ga ukrotili v strugo, kot je treba, pa menda svoj-čas ni bilo pravega "posluha" v občinski blagajni. Razlitja in poplavljanje Rogatnice v tem predelu je v prihodnje prav gotovo še pričakovati, čeprav vozišča na mostu ne bo dosegla, ker je ta dvignjen. Vse skupaj pa ne bo nič pomagalo, če bo odnesla vse ostalo okrog mostu.
Bitka med novim mostom in Rogatnico bo še tekla, menda jo okoli vse te zadeve napovedujejo tudi svetniki, stave na zmago enega ali drugega (mišljena sta most in potok) med občani pa so izenačene. Vsekakor pa o tem, da bo Rogatnica gotovo ostala, ne dvomi nihče. O mostu pa ...
SM
za marsikatero občino na našem področju že obremenjujoče, kljub temu da je ta dejavnost povsem neprofitna. Ustanovitev samostojnih javnih služb po posameznih občinah bi zahtevala še mnogo več denarja oziroma višje cene zaradi višjih stroškov, zato se zavzemamo za ustanovitev regijskega javnega zavoda," pravi vodja službe pomoči na domu Jožica Brodnjak.
Kot opozarjajo v CSD, bo treba s projektom regijskega zavoda pohiteti, saj vse kaže na to, da se bo pomoč na domu pod okriljem CSD in v sedanji obliki začasno zaposlenih negovalk verjetno ukinila že konec leta 2005. Seveda se regijski zavod lahko ustanavlja na podlagi priznane regije, na kar bo treba še počakati. V primeru, da se bo država iz (posrednega) financiranja pomoči na domu umaknila pred ustanovitvijo regije, pa ne bo druge, kot da njen sedanji delež prevzamejo nase občine, kar verjetno nihče ne pozdravlja prav z veseljem.
SM
Talum • Letos štirje zlati metulji
Več kot
1000 obiskovalcev
Na osrednji slovesnosti ob 50. tovarniškem prazniku je v petek, 19. novembra, predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek najvišja Talumova delovna odličja - zlate metulje - letos izročil Radu Rodošku, Vinku Plancu, Vi-toslavi Mlakar in Marjanu Aublu.
Po četrtkovem tradicionalnem srečanju z upokojenimi člani kolektiva se je v petek sestal strokovni svet Taluma, po srečanju z novinarji se je na skupni slavnostni seji sestal še svet delavcev in sindikat Taluma, popoldne pa so se v dvorani restavracije zbrali na proslavi in tradicionalnem srečanju še vsi zaposleni.
Po slavnostnem nagovoru je predsednik uprave mag. Danilo Toplek izročil 4 Zlate metulje, ki so jih za posebne delovne dosežke letos prejeli: Rado Rodošek iz delovne enote Energetika, Vinko Planec iz delovne enote
Energetika, Vitoslava Mlakar iz razvoja, oziroma strokovnih služb, ter Marjan Aubel iz delovne enote Livarske zlitine.
V soboto, 20. novembra, pa so v Talumu pripravili dan odprtih vrat, ki je bil letos še posebej dobro obiskan. Pod velikim šotorom pred prenovljeno upravno zgradbo se je tokrat zbralo prek 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, ki so si po uvodni predstavitvi v spremstvu 60 vodnikov lahko ogledali tudi proizvodne prostore Taluma.
M. Ozmec
■oto: Stojan Kerbler
Letošnji dobitniki zlatih Talumovih metuljev s predsednikom uprave Danilom Toplekom v ozadju (sedijo z leve): Marjan Aubel, Vitoslava Mlakar, Vinko Planec in Rado Rodošek
Lenart • Priprave na gradnjo doma za starej{e
Investicija vredna milijardo
V Lenartu so že kar nekajkrat razmišljali o gradnji doma za starejše občane. Predstavljenih je bilo že več projektov. Zadnji pred dvema letoma je predvideval, da bi po vzoru skandinavskih držav zgradili nekaj varovanih stanovanj.
Kljub pozitivnemu mnenju svetnikov so Slovenskogoričani razmišljali o "cenejšem" preživljanju starosti in so se bolj nagibali k klasičnemu domu za starejše. Res pa je tudi, da si v občini Lenart prizadevajo, da bi za takšne investicije porabili čimmanj proračunskega sredstev, ki jih po besedah župana mag. Ivana Vogrina potrebujejo za druge investicije, kot so vodovodi in ceste. V občini Lenart so se pogovarjali s številnimi investitorji, pripravljenih pa je bilo tudi več variant glede velikosti, vendar do izvedbe ni prišlo, ker noben od investitorjev ni bil dovolj zainteresiran za gradnjo.
Na zadnji predpraznični seji občinskega sveta pa je župan Vogrin na dnevni red uvrstil dodatno točko dnevnega reda, to je bil predlog sklepa o brezplačnem prenosu nekaj več kot hektar velikega zemljišča na KBM-Invest, družbi za investiranje v nepremičnine, d. o. o., iz Maribora in tako ponovno odprl razpravo o lenarškem domu za starejše občane. Omenjena družba namerava na tem zemljišču zgraditi dom starejše s 150 posteljami, varovana stanovanja z
najmanj 50 posteljami in pa stanovanjski blok, v katerem mora biti najmanj deset stanovanj. O predlogu sklepa je župan mag Ivan Vo-grin povedal: "Ta sklep o prenosu zemljišča še ne pomeni, da bo dejansko prišlo do izgradnje, to je prva faza, vmes si lahko investitor premisli ali pa mi ugotovimo, da bodo eventualno predlagana pogodbena določila za občino tako neugodna, da do podpisa pogodbe ne bo prišlo. Na to sem opozoril občinske svetnike, vendar smo vsi optimisti in glede na ustne razgovore so zadeve usklajene. Obveznost občine je pravzaprav takšna, da to zemljišče prenese brezplačno. Investitor pa se obveže, da bo najkasneje do konca leta 2006 predal v uporabo omenjene objekte. Okvirna vrednost investicije znaša okrog milijarde tolarjev."
Nekateri svetniki so omenjeno investicijo pozdravljali, nekateri pa so imeli pomisleke, ali bo investitor res zgradil omenjene objekte in zanimalo jih je, koliko je vredno zemljišče, ki ga občina podarja NKB Investu, d. o. o., saj je znano, da zemljo za investicijsko gradnjo prodaja po 20 evrov
za kvadratni meter. Svetnike pa je tudi zanimalo, ali je gradnja doma za starejše občane v Lenartu na prvem mestu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Župan je odgovoril, da je to res in da gre za dve različni varianti in da se ne ve, kdaj bi se varianta Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve lahko realizirala. Vsekakor pa se bodo z ministrstvom dogovarjali o morebitnem sofinanciranju. Direktor občinske uprave občine Lenart Bojan Mažgon pa je svetnikom zagotovil, da so bojazni o tem, ali bo investitor zgradil omenjene objekte, odveč, saj bo pogodba med občino in investitorjem vsebovala več varovalk za zaščito občinskih interesov.
"Nadejamo se, da bo do te realizacije prišlo. Načrtuje se, da se do spomladanskih mesecev pripravi vsa potrebna dokumentacija, v prvi fazi podpis pogodbe med občino in KBM Investom in nato bi se v spomladanskih mesecih začelo graditi", optimistično napoveduje župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin gradnjo doma za starejše občane.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: SM
Vitomarci • Občina Sv. Andraž praznuje
Nova sola, investicija za tri leta
Konec tedna bodo v občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah praznovali občinski praznik. O delovanju občine v tem letu smo se pogovarjali z županom Francem Krepso, ki nam je pred praznovanjem dejal:
"Po dolgem času papirnatih priprav za ministrstvi za šolstvo in finance smo novogradnjo {ole, vrtca in telovadnice pripeljali v fazo, da se je ta najve~ja ob~in-ska investicija za~ela graditi. V začetku tega leta so bile vse aktivnosti usmerjene v pridobivanje soglasij, da smo lahko začeli postopek javnega razpisa za izbiro najugodnej{ega izvajalca za gradnjo. Najugodnej{i ponudnik je bilo podjetje Gradis iz Ptuja in je delo tudi dobilo. Investicija po pogodbi zna{a 604 milijone tolarjev, investirali pa jo bomo v {tirih letih, v glavnem bo zaklju-~ena v letu 2006, delno pa {e v letu 2007. Dobrih 50 odstotkov investicije bo pokrilo Ministrstvo za {olstvo, 317 milijonov tolarjev, ostalo bo {lo iz občinskega proračuna, v tem znesku pa {e ni zajeta oprema".
Šola za dve triadi
Gradnja v Vitomarcih zajema okrog 2000 kvadratnih metrov: učilnice za dve triadi, dva oddelka vrtca in telovadnico. Šola v Vitomarcih je nova gradnja, gre pa za prvo fazo gradnje, saj je pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za celotno enooddelčno devetletko, dve fazi je zahtevalo tudi Ministrstvo za {olstvo, druga faza pa naj bi se začela leta 2007, ko bodo zaključili finančno konstrukcijo za prvo fazo. Tretja triada je v celoti na ramenih občine zaradi majhnega {te-vila učencev na šoli. Letos zadnji učenci iz Vitomarcev obiskujejo še šolo na Ptuju, učenci šestega in sedmega razreda pa šolo v Cerkvenjaku. Tudi za naslednja
Franc Krepsa, župan občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah
leta demografski podatki glede števila otrok niso najugodnejši: povprečno število rojstev v občini je med deset in dvanajst otrok, zato bo pred gradnjo šole za tretjo triado v občinskem svetu še veliko razprave glede ekonomske upravičenosti.
Pri telovadnici so upoštevali kvadraturo, ki jo priznava Ministrstvo za šolstvo, rahli nadstandard pa vendarle bo, gre za okrog 50 dodatnih kvadratnih metrov telovadnice. Telovadnica bo velika 16 x 20 metrov, kar bo omogočalo tudi košarkarske tekme, dvorana pa bo imela tudi balkon za gledalce.
Kaj bo s staro šolo?
Stara šola, stara 27 let, je montažna. Preden so se v občini odločili za novogradnjo, so razmišljali tudi o vključitvi stare šole v novi projekt. Izdelali so gradbeno oceno, stroka pa je adaptacijo te šole odsvetovala, saj bi bilo v starem objektu potrebno obnoviti 80 odstotkov sklopov zgradbe. Pri stari stavbi
V Vitomarcih nastaja nova solska zgradba.
Zetale • Bogatejši še za več asfalta
"Upam, da ni prepozno!"
Tako je, med drugim, v svojem nagovoru ob slovesnem odprtju se dveh odsekov asfaltiranih cest v občini Žetale dejal domači župan Anton Butolen.
Spoštovane občanke in občani:
Ob 6. občinskem pra2niku občine
Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim
na osrednjo proslavo, ki bo v soboto, 27.ii.2004 ob 18. uri v Domu krajanov in gasilcev.
Vaš žup. Franci
Foto: Fl
gre za posedanje, za slabo toplotno in zvočno izolacijo. Ta zgradba je predvidena za rušenje, na tem mestu pa bo manjši prireditveni prostor, ki bo služil za parkirišče oziroma za družabne prireditve, ki se bodo dogajale v občini.
Ali bo kaj denarja za druge dejavnosti?
Občina Sv. Andraž ima v svojem proračunu letnih prihodkov 207 milijonov tolarjev, odhodki so predvideni za 50 milijonov več, saj je občina v prejšnjih letih namensko varčevala za novo šolo. Za šolo bodo odšteli 146 milijonov tolarjev, ostala sredstva bodo porabljena za šolske prevoze otrok, varstvo v vrtcih, za vso občinsko infrastrukturo, za delovanje občinske uprave, financiranje društev, socialno varstvo ter za vsa področja, za katera mora občina po zakonu zagotavljati sredstva.
V občini deluje enajst društev: štiri so športna (tri nogometna in eno strelsko — klub malega nogometa se je uvrstil v prvo slovensko ligo), potem je tu kulturno društvo, sadjarsko-vinogradniško društvo, turistično, gasilsko, društvo upokojencev, lovsko društvo in društvo kmečkih gospodinj. Občina je v tem letu za vsa društva namenila 2 milijona in dvesto tisoč tolarjev Razdeljevanje sred-
stev poteka na osnovi razpisa in izdelanega pravilnika.
Ostale investicije v občini bodo zaradi gradnje šole zelo okrnjene. Sicer pa je območje občine v celoti pokrito s telefonijo, s primarnim vodovodom je pokrit večji del občine, izjema je naselje Rjavci, kjer pa je že narejena projektna dokumentacija in bo investicija stekla v naslednjem letu. V občini še je tudi nekaj lokalnih cest in javnih poti (5 do 8 odstotkov), ki še nimajo asfalta, nekaj starejših cest pa bi bilo potrebno tudi obnoviti.
Praznovanje občinskega praznika
Kot običajno bodo tudi letos v Vitomarcih praznovali občinski praznik dva dni. V soboto, 27. novembra, bo ob 18. uri osrednja prireditev v gasilski dvorani, po kulturnem programu bo nastop ansambla Štajerski kvintet, v nedeljo bo farno žegnanje, nastopila bo godba na pihala iz Vidma ob Ščavnici, sadjarji in vinogradniki bodo skupaj z gospodinjami in lovci pripravili razstavo.
Ob občinskem prazniku bodo podelili tudi občinska priznanja. Plaketi občine bosta prejela Andrej Omulec in Denis Šamperl, kulturni program pa bo pripravilo Kulturno društvo Vitomarci.
Franc Lačen
Pozno popoldne, ko se je že spuščala tema, so trak v znak otvoritve asfaltirane ceste prerezali župan Anton Butolen (v sredini) in člana gradbenega odbora Janez Jus in Avgust Pulko.
Kot je bilo slišati v nadaljnjem govoru, bi bilo prav, če bi bila ta cesta asfaltirana že pred 20 leti, saj se je v zadnjem obdobju iz tega predela občine izselilo kar lepo število občanov: "Upam, da boste vsi tisti, ki ste vztrajali, zdaj ostali in da se bo vrnil še kdo."
Odseka ceste Varvasele-Tisovec in Tisovec-Jamiče-Gruškovje, ki sta od nedavnega preplaščena z asfaltno prevleko dolžini 1870 metrov, sta bila namreč v preteklosti zaradi težav s prehajanjem državne meje precej let zaprta. Z ureditvijo in ponovim odprtjem pa je zdaj vsem domačinom dana možnost dostopa do svojih zemljišč, ne da bi pri tem morali prečkati mejo. Hkrati pa ta cesta pomeni tudi neposredno povezavo centra občine Žetale z mejnim prehodom Gruškovje.
"Cesta, ki jo danes slovesno odpiramo, je del t. i. obmejne ceste od Žetal do Zavrča, ki v veliki večini
še ni urejena. S ponosom pa lahko povem, da je le na področju naše občine zdaj v celoti asfaltirana, za kar gre v prvi vrsti zahvala direktorju skupnih služb vlade Mitju Valiču za pomoč pri uresničitvi projekta in seveda vsem vam, občanom," je posebej poudaril župan Butolen, ki se je obenem zahvalil tudi domačemu gradbenemu odboru in izvajalcu del, Cestnemu podjetju Ptuj.
Mitja Valič pa je povedal, da tako enostavno, kot je slišati sedaj, vseeno ni šlo, in če ne bi bilo županovih vztrajnih obiskov in pobud za rešitev neomejenega gibanja občanov znotraj slovenskega ozemlja v tem obmejnem pasu, bi se verjetno še vedno ne zgodilo nič.
Ocenjena vrednost slabih dveh kilometrov dolge ceste, s katero v Žetalah zaključujejo letošnje investicije, je 37 mio SIT, levji delež pa bo poravnan iz občinskega proračuna.
Od tod in tam
Ptuj • S poučnega izleta
Foto: SM
Društvo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu (DSDVZD) Ptuj je skupaj s Pomurskim dru{tvom v zaoetku novembra organiziralo strokovno vodeno ekskurzijo svojih članov z ogledi viadukta Crni kal, nato pa so si izletniki v Luki Koper lahko ogledali še, kako je organizirano izvajanje varnosti in zdravja pri delu ter požarna varnost v Luki Koper in v vinski kleti Koper. "41 članov strokovne ekskurzije je tako v praksi lahko primerjalo, kako se stroka varovanja zaposlenih uveljavlja v drugih regijah po Sloveniji. Reči je treba, da smo poleg zelo gostoljubnega sprejema in dobro organiziranih predstavitev ugotovili, da stroka varovanja zaposlenih pridobiva na kvaliteti in se vedno bolj uveljavlja povsod po državi, kar se odraža v izvajanju novosti in upoštevanju ter spoštovanju načel varnosti pri delu," je povedal predsednik ptujskega društva Franc Stopajnik ter dodal, da se delodajalcem vlaganje v varne in zdrave delovne pogoje slejkoprej obrestuje. (SM)
Ljutomer • Tretji bienale
Foto: Niko Soštarič
Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer je letos razpisal III. bienale slik malega formata Ljutomer 2004. Nanj se je odzvalo 89 avtorjev s 146 likovnimi deli. Likovna žirija, ki so jo sestavljali dr. Milček Komelj, Nataša Smolič in Robert Inhof, je za razstavo, ki je bila do 11. decembra na ogled v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka, izbrala 27 del ter podelila nagrade. Plaketo bielana je prejel Mariborčan Andrej Brumen, veliko nagrado bienala so podelili Zdenku Huzjanu iz Lendave, mala nagrada bienala pa je pripadla Žarku Vrezcu iz Ljubljane. Poleg omenjenih avtorjev so razstavljali še Anka Krašna, Emi Vega, Katja Sudec, Ištvan Huzjan, Borut Popenko, Janko Kastelic, Matej Cepin, Dušan Lipovec, Bogdan Cobal, Gorazd Simenko, Miran Kreš, Vladimir Potočnik, Luka Popič, Andrej Pavlič, Irena Spendl in Anka Rangelov. (NŠ)
Budimpešta • Evropski parlament mladih
6. novembra se je v madžarski prestolnici Budimpešti pričel model Evropskega parlamenta mladih, ki so se ga udeležili tudi dijaki z ljutomerske ter ormoške gimnazije. Slovenijo so zastopali Maša Ozmec, Zlata Subinski in Matej Holc z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer ter Sanja Kovač in Rok Sumak z ormoške gimnazije. Na parlamentu, ki se je končal 14. novembra, je bil z ljutomerske gimnazije prisoten tudi Staš Milovanovič, ki opravlja delo predsednika komiteja, z njimi pa je bila v Budimpešti tudi mentorica ormoških dijakov v tem projektu Simona Meglič. Slovenska ekipa je bila sestavljena na podlagi znanja angleščine, na parlamentu pa so sodelovali mladi iz 28 evropskih držav. Teme, o katerih so mladi razpravljali v madžarski prestolnici, so bile: vprašanje turškega članstva v Evropski uniji, grožnja terorizma, klimatske spremembe v okolju in globaliza-cija turizma. (NŠ)
Radenci • Vodo bodo delili s sosednjo občino
Občani naselja Dragotinci iz občine Sveti Jurij ob Sčavnici bodo v bližnji prihodnosti končno dobili možnost oskrbe s pitno vodo, in sicer iz vodovodnega omrežja sosednje občine Radenci, saj so člani tamkajšnjega občinskega sveta predlog, ki sta ga pripravila župana obeh občin, podprli. V naselju Dragotinci je sicer vodovodno omrežje že zgrajeno, kot je pojasnil župan občine Sveti Jurij ob Sčavnici Anton Slana, pa bi šlo le za začasno rešitev za obdobje dveh let, saj imajo v občini pripravljen celovit načrt oskrbe s pitno vodo ob otvoritvi avtocestnega odseka — takrat bodo v zameno občane Radencev z vodo oskrbovali od Svetega Jurija ob Sčavnici, do takrat pa bo na meji med občinama števec, ki bo zagotavljal pregled nad porabljeno vodo. Kljub temu so imeli člani občinskega sveta na ta predlog kar nekaj pripomb, saj so bili prepričani, da priključitev krajanov Dragotin-cev ne bi smela biti brezplačna in da naj za to plačajo toliko kot krajani Radencev, obenem pa so podvomili v zadostne količine vode v vodohranu na Kapeli. (nsk)
Ormož • Velik praznik častnega občana Stanka Curina
Ni vina brez Curina
Priprave na slovesnost, ki je bila 12. novembra, so potekale skrivoma, saj jubilant ni smel ničesar slutiti. Občina Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj, prijatelji in družina so 75. rojstni dan častnega občana občine Ormož, svetovno znanega vinarja Stanka Curina s Koga proslavili, kot mu pritiče — z razstavo, izdajo monografije in slavnostnim sprejemom.
Stanko Čurin se je rodil 6. novembra 1929 v Vodrancih pri Kogu. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, v času vojne pa je tri leta hodil tudi v nemško šolo. Otroštvo je preživel v igri z bratom Ivanom in delu na kmetiji. Svojo družino si je ustvaril z Marijo Lukman, ki je rodila dve hčeri — Ireno in Jelko. Mladi družini sprva ni bilo lahko. Živeli so v skromnih razmerah na
Kogu in Stanko Čurin je preizkušal kar nekaj različnih služb, preden je premagala ljubezen in želja po pridelovanju vina. Tako je postal prvi zasebni vinogradnik v tedanji Jugoslaviji. Okoli leta 1970 sta bila z ženo Marijo že ponosna lastnika okrog 10 hektarjev goric. Sprva je delala v vinogradu le družina, kasneje pa tudi najeti delavci. Vino je najprej prodajal le odprto, leta
Poleg naziva častni občan, ki ga je Stanko Čurin prejel leta 1999, je na petkovi slovesnosti župan Vili Trofenik jubilantu podaril tudi zlatnik občine Ormož.
Sedem (ne)pomembnih dni
Koliko vlad
Najbrž ni naključje, da je mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša v zadnjih dneh kar nekajkrat poudaril, da koalicijskim strankam (NSi, DESUS, SLS) ne "podeljuje" posameznih ministrstev, ampak z njihovimi kadri popolnjuje le-ta, seveda predvsem po kriterijih sposobnosti in kvalitete ... Na ta način očitno želi preprečiti, da bi se že na samem začetku znotraj vlade formiralo kar nekaj vlad in različnih politik. Po drugi strani pa pomeni to tudi priznanje, da ne gre za nikakršno "idilično" koalicijsko združbo, ki bi že vnaprej zagotavljala maksimalno usklajeno programsko usmerjenost. Z vidika vsega tega bo seveda še posebej zanimivo (in pomenljivo), za kakšno ministrsko ekipo se bo na koncu odločil Janša in v kakšni podobi se bodo ministrski kandidati predstavili na "zaslišanju" v državnem zboru.
Za zdaj lahko samo ugibamo, kako se bodo posamezni Janševi (ministrski) izbranci odzvali na izrazito spravljive in nekonfliktne izhodiščne pozicije Janševega predstavitvenega nastopa v parlamentu. Ali bodo tudi njihovi nastopi v popolnem sozvočju s takšno man-datarjevo usmeritvijo ali pa bodo njihovi "odtenki" napovedali obstoj dveh ali več (različnih) linij v vladni politiki. Skratka — pokazalo se bo, kako misli Janša v resnici vladati, v kolikšni meri bodo njegove sedanje (za mnoge presenetljive) proklamacije tudi dejanska vladna praksa in kolikšna bo resnična avtonomnost posameznih ministrov in mi-
nistrstev. Na podlagi poznavanja dosedanjih stališč in političnega sloga osebnosti, ki v javnosti krožijo kot najverjetnejši kandidati za ministre, bi si upal trditi, da bo imel Janša — ne samo v začetku, ampak tudi pozneje — kar nekaj težav predvsem z njihovim prepričanjem v nujnost in perspektivnost politike, za katero se zavzema zadnji čas. Seveda obstaja tudi druga možnost, da bo Janša (zavestno) dopuščal in spodbujal "radikalizem" in "različnost" posameznih ministrov in ministrskih resorov, medtem ko bo sam igral "prijazno" vlogo ... Vsekakor se zdaj še zlasti Slovenska ljudska stranka (predvsem v podobi sedanjih in bivših voditeljev — bratov Podobnik) kaže v veliko bolj bojeviti (in idejno) angažirani vlogi, tako v odnosu do mandatarja in vodeče stranke v koaliciji kot do celotne slovenske politične scene. Vse bolj se zdi, da poskuša ravno od Janševe SDS prevzeti nekaj tiste, predvsem ideološke retorike, ki se ji je le-ta zadnji čas odrekla.
Janez Podobnik, predsednik SLS, brez kakšne posebne zadrege govori, (ne glede na to, da je bila SLS dolga leta vendarle sestavni del vladajočih koalicij), o nekakšni zgodovinski vlogi SLS ravno v novi koaliciji, nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik pa je celo izjavil, da je bila SLS v prejšnjih vladnih koalicijah predvsem zato, da jih je notranje razjedala ...
Mandatar Janez Janša je v nedeljskih TV-nastopih že dokaj odkri-
1971 pa je bil prvi vinogradnik, ki je svoje vino napolnil v steklenico s svojo etiketo. In Stanko Čurin je to naredil s svojim podpisom. Črna steklenica s črno etiketo in zlatim podpisom, ki ga je leta 1998 dal zaščititi, kajti Čurin je blagovna znamka.
Pri delu, ki ga je opravljal, je bil vizionarski, pogumen, trmast in predvsem deloven. Zato je bil še pri marsikateri stvari prvi. Bil je prvi zasebnik, ki je sodeloval na ocenjevanju vin (1972 na sejmu v Ljubljani) v času, ko to ni bilo posebno zaželeno. Pa je kar takoj dobil zlato medaljo za svoj laški rizling. To je bil šele začetek. V letih, ki so sledila, se je v kleti , ki se je leta 1988 preimenovala v vinogradništvo Čurin Prapotnik, v katerem delujeta še zet Slavko in vnuk Borut, nabralo čez 800 priznanj, 27 šampio-nov, 208 velikih zlatih, 479 zlatih in 86 srebrnih medalj. Med njimi posebej izpostavljajo tisto s svetovnega ocenjevanja vin v Bruslju 2002 za ledeno vino. Čurin je bil seveda prvi, ki je pri nas pridelal ledeno vino in tudi suhi jagodni izbor. Dokazal je, da lahko nastane dobro vino tudi izven takratnih zadružnih kleti. Danes letno pridelajo na 10,5 hektar-
to opozoril na posamezne razločke in težave v pogledih na politiko in sestavo nove vlade med posameznimi koalicijskimi partnerji. Še zlasti SLS je priznal, da je prispevala nekaj koristnih dopolnitev h koalicijski pogodbi, hkrati pa je polemično ocenil (in v bistvu zavrnil (predvsem njene) zahteve, ki so v nasprotju z njegovimi idejami o umikanju države iz gospodarske sfere, večjemu odpiranju Slovenije prodoru tujega kapitala, privatizaciji velikih gospodarskih sistemov itd. Vse to pa pomeni, da stopamo v obdobje, ko se bo moral na novo vzpostavljeni zmagoviti (in vladajoči) blok začeti poslavljati od splošnega in vse bolj soočati s čisto konkretnimi izzivi in dilemami sedanjega trenutka.
Pravzaprav se šele ta čas nekateri začenjajo zavedati tistega, na kar opozarja uvodničar v ljubljanskem Delu, da bo namreč v slovenski politiki prišlo do pomembnih sprememb. "Obeta se denimo sprememba proračunskih prioritet, reforma davčne in zdravstvene reforme, drugačna družinska politika, bolj pokroviteljski odnos do mladine, tesnejša navezava Slovenije na ZDA, sodelovanje slovenskih vojakov v vojnah v tujini, zaostrovanje s sosednjimi državami glede tamkajšnje slovenske manjšine, popolna odprtost za tuje naložbe, povečevanje izdatkov za pokojninsko blagajno itd. Vse to so teme, ki bi v drugačnih okoliščinah precej razburkale javno razpravo. Zdaj pa nekakšna kurtoaznost zadržuje bolj vneto izražanje pomislekov, češ naj bo nova vlada najprej ustoličena in naj kaj pokaže, potem pa bomo kritizirali. Ta kurtoaznost je do določene mere upravičena, a vsaj o načelnih stvareh je molk nepotreben."
Jak Koprive
Foto:vki
Med tistimi, ki so Stanku Čurinu stisnili roko ob 75. rojstnem dnevu, je bil tudi predsednik SLS Janez Podobnik.
Foto:vki
Med več kot 800 priznanji, medaljami in nagradami, s katerimi se ponaša klet Čurin-Prapotnik, je tudi naziv hiša kakovosti Maison de qualite, ki so ga prejeli leta 1999.
jih, 40.000 trsih, okrog 50.000 litrov vina. S trgatvijo začnejo zadnji, nikoli pred 15. oktobrom, in zadnji tudi končajo, marca ali aprila. Nikoli ne pričnejo pred 11. uro, tako da je grozdje povsem suho.
Poleg vina, ki ga nikoli ne popije cel kozarec, pa ima Stanko Čurin tudi druge ljubezni. Je lovec, član Rotary kluba Ptuj, član reda vitezov vina, eden ustano-
vnih članov Slovenske kmečke zveze, iz katere je nastala Slovenska ljudska stranka in zato mu je v petek prišel voščit tudi Janez Podobnik.
Številni eminentni govorniki, vinski strokovnjaki, ki so ta večer izbirali besede, s katerimi so počastili Stanka Čurina, so ga opisovali kot preprostega, delovnega človeka pametnih besed, ki mu veliko pomeni družina. Poleg hčera in zetov danes družino sestavljajo tudi vnuki Borut, Blaž, Aleksandra in Mihaela ter tisti najmlajši Taja, Lea, Naj in Teo. Še eno posebno kvaliteto so pripisali Stanku Čurinu, svoje znanje je ves čas delil z drugimi in pri njem bi zaman iskali pregovorno slovensko nevoščljivost. In če si mislite, da se človeku ob toliko uspehih izpolnijo vse želje, se motite. Stanko Čurin si je vse življenje želel, da bi znal peti, menda je ženi celo rekel, da bi za to dal vse svoje gorice ...
S svojim vztrajnim kvalitetnim
delom je Stanko Čurin ponesel ime Koga, Ormoža in Prlekije po svetu. Za to so se mu organizatorji petkove slovesnosti želeli oddolžiti. V avli občine Ormož je do konca meseca na ogled razstava Zdenke Kresnik, o 50 letih ocenjevanja vin in 75 let Stanka Čurina. O njem je izšla tudi monografija, ki jo je uredil Marin Berovič, svoje misli o znanem rojaku pa so zapisali številni znani Slovenci in vinski strokovnjaki. Župan Vili Trofenik mu je ob svečani priložnosti podaril zlatnik Občine Ormož in povedal, da brez Stanka Čurina najbrž ne bi bil poslanec, saj je bil on tisti, ki ga je v to nagovoril. Ali je to pozitivno ali ne, pa bo menda pokazal čas.
Povsem gotovo pa je, da brez Stanka Čurina danes pri nas ne bi pili tako odličnih vin, kot jih pijemo, in če smo to spoznali tudi doma, kjer je najtežje dobiti priznanje, k temu ni kaj dodati. viki klemnečič ivanusa
Podgorci • Obnovili vaško kapelo
Starejša od spominov
Nedavno so v Podgorcih na križišču cest v smeri Osluševcev, Sodincev in Bresnice blagoslovili lepo prenovljeno kapelo, ki so jo obnovili s sredstvi krajanov.
Čeprav so krajani iskali pri različnih institucijah zapise o njihovi kapeli za celih 300 let nazaj, da bi dognali njeno pravo starost, jim ni uspelo najti nobene pisne sledi o njenem nastanku. Gotovo je starejša od ustnega izročila, ki pravi, da jo je zgradil Mihail Pavlinič 1860 za zdravje svoje žene. Kasneje so kapelo odkupili Meškovi za dediščino svoji hčeri in tako je šla iz rok v roke. Vaško kapelo, ki je v novi podobi lahko ponos kraju, so prenovili vaščani s prostovoljnimi prispevki, prostovoljnim delom in prostovoljnim delom domačih podjetnikov in umetnikov. Odbor, ki je obnovo vodil, je deloval zelo dobro, saj so se zanjo odločili komaj sredi maja. Čeprav je sprva kazalo, da ne bodo imeli uspeha, so zbrali skupno 737.000 SIT prostovoljnih prispevkov vaščanov. Nagovorili so 134 gospodinjstev iz Podgorcev in 13 iz Osluševcev, ki čutijo pripadnost temu kraju. Le 15 % gospodinjstev ni sodelovalo v akciji, v katero je bilo vloženo tudi 1100 ur prostovoljnega dela, izkazali pa so se tudi domači obrtniki. Marta Bombek je v soboto seštela vse stroške skupaj in povedala, da če bi ovrednotili delo in material, bi kapela stala 1.827.000 SIT. Pri tem seveda ni všteto delo gospodinj, ki so skrbele, da delavci in obi-
skovalci na slovesnosti niso bili lačni. Kapelo so obnovili po priporočilih odgovornih za spomeniško varstvo.
Na slovesnosti ob blagoslovitvi kapele so zapele domače vaške pevke posebno staro pesem, ki menda datira iz leta 1804 — Čaščena si Marija, saj je kapela posvečena Mariji. V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je pripravila Cvetka Kosi, pa so z glasbo in kratkimi dramskimi nastopi sodelovali mali in mladi Podgorčani. Na slovesnos-
ti so bili prisotni tudi vsi trije domači župniki — Alojz Klemenčič, Jožef Šipoš in dr. Avgust Lah.
V zadnjih dveh letih je središče kraja Podgorci precej pridobilo. Obnovili so staro šolo, dogradili telovadnico, uredili razsvetljavo, pločnike, križišče, sedaj se dograjuje še kanalizacija. Ker krajevna skupnost nima več lastnih sredstev, so bile investicije občinske oziroma državne. Za svojo kapelo pa so poskrbeli krajani sami.
vki
Pri blagoslovu vaške kapele v Podgorcih so se zbrali kar trije domači župniki — Alojz Klemenčič, Jožef Šipoš in dr. Avgust Lah.
Foto: vki
Kmetijstvo • Nesmisli zavrnjenih odločb
Kmetje doktorji, svetovalci pa vedeževalci?
O tem, kakšne težave so imeli kmetje z dopolnitvami vlog za subvencije sredi poletja, smo že poročali, zdaj pa se podobna zgodba ponavlja s prejemanjem odločb, ki v celoti ali delno zavračajo dodelitev subvencij.
"Pri teh negativnih odločbah se pojavljajo pravi nesmisli, najbolj problematičen pa je 36. ~len uredbe, ki določa pogoje zavrnitve in celo kazni zaradi napačno izpolnjenih formularjev," pravi vodja Ptujske svetovalne službe Peter Pribožič. Ta člen se namreč letos prvič izvaja zelo striktno in to seveda na račun kmetov, ki bodo zaradi nehotenih napak ob celotno letošnjo podporo, nekateri med njimi pa bodo ostali brez nje celo nekaj naslednjih let!
Nesmisli in pomanjkljivo obveščanje
"Prva zadeva, ki je ne samo problematična, ampak povrhu še nesmiselna, je zavrnitev subvencij zaradi neizpolnjevanja nitratne direktive. Kmetje so namreč zaradi neurejenosti gnojišč že letos dobivali zavrnjene vloge, čeprav jim ukrep daje možnost, da šele začnejo z urejanjem, ki mora biti končano najkasneje v treh letih. Zdaj so jim pa "apri-ori" zavrnili vloge, ne da bi jim to možnost začetka investiranja v ureditev ustreznih gnojničnih jam in skladišč sploh dopustili. Subvencije je namreč možno pridobiti tudi za investiranje v ureditev potrebnih objektov, gnojišč
Foto: SM
Razočarani in jezni kmetje si spet podajajo kljuko pri svetovalcih: "Kaj naj zdaj naredim z negat vno odlo~bo? Kje je sploh napaka, saj smo vse izpolnili to~no?!"
in skladišč. Ukrep za investiranje v ureditev gnojničnih objektov pa je stopil v veljavo šele oktobra letos, ko so bile vloge že oddane. Gre za očitno neskladje med ministrstvom in Agencijo, ki takšne odločbe izdaja."
Drugi vzrok za zavrnitev subvencije je preseganje obremenitve z GVZ: ^"Vlogam ni bilo potrebno dodati pogodb, ki bi dokazovale, da kmetje gnojijo tudi najete in ne le svoje površine, kar pomeni, da dejansko niso presegali obremenitev površin z GVZ. Zdaj bo, skupaj s pritožbo, treba dodati še najemne pogodbe o gnojenju ostalih površin, ki jih bodo kmetje sklenili z lastniki." Če bi bila navodila oziroma zahteve točne že pred izpolnjevanjem vlog, se to ne bi zgodilo.
Tretja stvar, ki zdaj povzroča sive lase kmetom (in posredno svetovalcem), pa je najnižja priznana velikost obdelanih površin za dodelitev podpore, ki znaša 10 arov: "Tu prihaja do največjih težav, saj s tem kriterijem nismo bili seznanjeni. Gre pa za to, da so kmetje v vlogi povsem po resnici napisali, da imajo na določeni njivi oziroma parceli, čemur se strokovno reče enota rabe, v velikosti recimo 80 arov, posejanih 75 arov pšenice in pet arov krmnih rastlin. Zaradi tega jim je "padla" subvencija za celo enoto rabe, torej tudi za ostalih
75 arov pšenice. Glede na 36. člen uredbe pa so kazni lahko še hujše, saj če ta površina (ob zahtevanem podvajanju kvadrature) presega 20 odstotkov vseh obdelanih površin, izgubi subvencijo za vse poljščine, če pa gre za preseganje 30 odstotkov vseh površin, se mu zavrne celotna subvencija! Teh primerov pri nas ni tako malo!"
Dodatne težave ptujskih kmetov
Čisto "ptujska" specifična težava, povezana z zavračilom subvencije, je oljna ogrščica. Ko so jo kmetje sejali, še niso vedeli, da bo znajo možno dobiti subvencijo za t. i. energetske rastline. Z uredbo je bila ta možnost podana, zato so jo pridelovalci izkoristili, zdaj pa so jim vloge zavrnjene zaradi neustreznih pogodb s KZ in med zadrugo ter zadružno kmetijsko družbo, kjer jih sicer že popravljajo v skladu z Uredbo, prej jih pa niti niso mogli, saj niso vedeli, kakšne bodo zahteve iz uredbe. No, za kmete je to (pre)pozno, saj so zaradi tega že v prekršku in izgubljajo celotne subvencije. "Površine z oljno ogrščico niso majhne, kar posledično pomeni, da se zaradi tega izgublja vsa podpora. Precej težav je tudi okoli sladkorne pese, za katero je veljalo, da se ne vpiše med zahteve za subvencioniranje, kasneje pa so dobili
Agencija poskuša popraviti nesmisle
Na Agenciji za kmetijske trge so se očitno dokaj hitro zavedli nesmisla zavračanja subvencij zaradi neizpolnjevanja standardov nitratne direktive, saj kmetje lahko po zadnji uredbi iz 26. oktobra letos še do konca letošnjega leta podajo vloge za pristop k izvajanju, oziroma konkretno povedano, pošljejo vloge za pridobitev podpore za začetek izgradnje gnojničnih jam in skladišč po zahtevanih pogojih. Agencija je sicer na podlagi negativnih mnenj inšpektorjev že zavrnila 935 vlog zgolj zaradi nitratne direktive. Zdaj pa sporoča, da se lahko upravičenci na negativne odločbe pritožijo v 15 dneh po vročitvi, v pritožbi pa naj navedejo, da nameravajo investirati v ureditev prostorov za skladiščenje gnojil. V postopku reševanja pritožbe bo nato upoštevano, ali je kmetija dejansko poslala zahtevek za investiranje najkasneje do konca leta, kot določa oktobrska uredba. Prav tako pa Agencija še zagotavlja, da bo pritožbe v zvezi z nitratno direktivo obravnavala prednostno.
obvestilo, da je vloga zato nepopolna. Tisti, ki so potem vpisali v prazen okvirček poljščina, da bi bila vloga popolna, so zdaj dobili zavrnitve, upoštevane pa so bile vloge, kjer so zraven še dopisali, da za to poljščino ne zahtevajo subvencije."
Kmetje imajo sicer možnost pritožb na negativne odločbe, vendar je vprašanje, koliko jim bo to pomagalo, saj se ve, da do letos ni bila rešena še niti ena pritožba iz lanskega leta. Dejstvo je, da bodo do nadaljnjega ostali brez podpor in njihova vse večja resigniranost oz. izguba volje do kmetovanja je razumljiva.
Vse skupaj je po prepričanju vseh vpletenih posledica neusklajenosti dela med Agencijo in ministrstvom, pomanjkljivega obveščanja s strani vladnih služb in poznega izdajanje uredb — velikokrat že v času teka kampanje za pošiljanje vlog.
Da bi ljudje in svetovalci že vnaprej poznali vse pogoje, ki jih pripravljajo v državnih institucijah, je seveda nemogoče, razen če so vedeževalci. Da bodo za papirnato birokracijo in pravilno izpolnjevanje vlog za subvencije kmetje, kot kaže, morali še doktorirati, pa ni več dvoma.
SM
Kmetijstvo • V pripravi novi mlečni kriteriji
Se strožje za mlekarje
Komaj so se rejci začeli privajati na mlečne kvote in se z večjimi ali manjšimi težavami sprijaznili z znižanjem odkupnih cen mleka, se jim že obetajo nove poostritve glede odkupnih pogojev in kvalitete mleka.
Te sicer naj ne bi prinašale korenitih sprememb, kljub temu pa bodo lahko nekatere med rejci dodatno pošteno udarile po žepih. V okviru GIZ mlekarstva so že pripravili osnutek splošnih pogojev, s katerimi bi se v skladu z razmerami na trgu, nastalimi po vstopu Slovenije v EU, uredili odnosi med pridelovalci in odkupovalci mleka. "Splošni pogoji sodelovanja so pripravljeni na osnovi podobnih modelov, ki veljajo v tujini, z upoštevanjem slovenskih specifik. Na os-
novi teh pogojev bo glede na lokalne posebnosti vsaka mlekarna konkretizirala obliko sodelovanja. Pomembno je predvsem, da se s splošnimi pogoji poenotijo določila o kakovosti mleka. Predvidoma do konca leta naj bi mlekarne uskladile pogoje z dobavitelji, tako da bi določila začela veljati v začetku naslednjega leta. Pogoje je oblikovala strokovna komisija GIZ mlekarstva, sestavljena iz predstavnikov Mlekarne Celeia, Pomurskih mlekarn in Ljubljanskih mlekarn ter
Rejci bodo morali poskrbeti za čim kvalitetnejšo prehrano živali in za njihovo absolutno zdravje, sicer jim bo trda predla.
GIZ mlekarstva," je novosti najavila Ivana Valjavec iz GIZ mlekarstva Slovenije.
Med za rejce na našem področju bistvenimi novostmi bo nova določitev razmerja med mlečno maščobo in beljakovinami v mleku. Doslej se je cena mleka oblikovala v razmerju 60:40 (v korist maščob), odslej pa bosta obe sestavini obravnavani enakovredno (50:50).
Druga novost je predvidena ukinitev t. i. ekstra razreda mleka, ki je bilo doslej posebej (finančno) nagrajeno. Tretja in verjetno najpomembnejša zadeva pa je poostritev parametrov glede vsebnosti somatskih celic (te so pokazatelj zdravstvenega stanja živali, op. a.) v mleku, saj se bo meja pomaknila precej navzdol.
Pomembno bo zdravje živali
^"Vse te spremembe naj bi začele veljati naslednje leto, vendar je zaenkrat še marsikaj nedorečenega in pogajanja še vedno tečejo. Kmetje bodo lahko imeli velike težave zaradi predvidenega znižanja somatskih celic, saj glede na predstavljene nove kriterije približno polovica naših članov oddaja mleko z vsebnos-
tjo nad 250.000 somatskih celic. To pa bo v prihodnje pomenilo odbitek od odkupne cene, ne pa nagrado kot doslej. Če bodo hoteli znižati vsebnost somatskih celic, potem se bodo morali maksimalno potruditi za absolutno zdravje živali, izjemno čistočo v hlevih in za res pravilno delovanje molznih strojev. Sicer bodo izgubljali na ceni mleka," pravi direktor MZ Ptuj Drago Zupanič in dodaja, da so o novostih ter predvideni novi uredbi že začeli pogovore s Pomursko mlekarno: "Najbolj rigorozno posegajo v zaostritev pogojev odkupa Ljubljanske mlekarne. Na njihovem področju so že uvedli višje stroške dodatnega plačila odvoza mleka iz manjših zbiralnic, ki znašajo glede na velikost zbiralnice od 8 do 16 tisoč tolarjev mesečno, poravnati pa jih mora rejec. Pri nas, zlasti pa v Prek-murju, kjer je ogromno majhnih zbiralnic s kapaciteto od 150 do 400 litrov, bi to pomenilo propad vseh malih rejcev, zato tako strogih pogojev ne podpiramo in jih ne nameravamo uvesti. Bodo pa mesečne dajatve gotovo nekaj višje." Po Zupaničevem prepričanju se bodo novi parametri vsebnosti somatskih celic in oblikovanja cene v enakem ra-
Predvideni kriteriji vsebnosti somatskih celic
Nadstandardna kvaliteta mleka je mleko nad 50.000 do 100.000 SŠMO/ml. Nadstandardno mleko je nagrajeno:
-	do 50.000 SŠMO/ml + 5 % od mesečnega osnovnega zneska,
-	nad 50.000 do 100.000 SŠMO/ml + 0 % od mesečnega osnovnega zneska,
-	nad 100.000 SŠMO/ml - 15 % od mesečnega osnovnega zneska. Standardna kvaliteta mleka je mleko nad 250.000 do 400.000 ŠSC/ml: Nestandardno mleko je nagrajeno:
-	do 250.000 ŠSC/ml + 5 % od mesečnega osnovnega zneska ,
-	nad 250.000 ŠSC/ml do 400.000 ŠSC/ml + 0 % od mesečnega osnovnega zneska,
-	nad 400.000 ŠSC/ml - 15 % od mesečnega osnovnega zneska.
zmerju med maščobami in beljakovinami zagotovo uvedli z naslednjim letom: "Dejstvo je, da so maščobe nezaželene in da se tudi v EU daje večji poudarek beljakovinam. Pri naših članih tu ne bo posebnih težav, saj že večinoma zagotavljajo ustrezno beljakovinsko vsebnost, kar je v prvi vrsti posledica dobrega balansiranja krmnega obroka." Rejci pa so, kot je slišati, v nasprotju z direktorjem KZ, kar precej zaskrbljeni zaradi večjega vpliva beljakovin na oblikovanje cene, saj višje vsebnosti menda ni tako lahko zagotoviti.
Italijani bi radi naše mleko
Medtem ko se pri nas počasi zaostrujejo pogoji za pridelovalce mleka, slovenske mlekarne bijejo boj z rdečimi številkami, pri čemer ni videti, da bi se lotile sprememb lastne notranje strukture v smeri večje rentabilnosti in konkurenčnosti, pa ni nobena skrivnost več, da v EU vlada veliko povpraševanje po mleku, ki ga manjka. Ponudbe za odkup
slovenskega mleka se vrstijo: "Jasno je, da se je trg odprl tako za mlekarne kot za mlekarske zadruge. In če so mlekarne grozile z uvozom mleka, zlasti v času pogajanj o odkupni ceni, potem je enako veljalo za nas: tudi mi bi lahko prodali mleko drugim odjemalcem izven države z željo, da zaščitimo naše kmete, ki so v resnično katastrofalnem položaju. Ni skrivnost, da se za naše mleko zanimajo zlasti Italijani, ki ga zaradi velikega pomanjkanja že uvažajo. O tej možnosti smo se že pogovarjali, vendar zadeve niso tako enostavne, saj bi s takimi potezami lahko uničili domačo mlečno predelovalno industrijo." Kljub temu pa Zu-panič možnosti prodaje mleka tujcem ne izničuje in pravi, da bodo o tem resno razmislili, če se bo trend upadanja cen nadaljeval: "Prizadevali si bomo za ohranitev domače mlečne proizvodnje, če pa se stanje v mlekarnah v prihodnjem letu ne bo izboljšalo, bo treba najti druge rešitve. Vseh vrat si zdaj pač ne moremo zapreti."
Foto. SM
Berlin • Ptujcan razstavlja v znamenitem stolpu
Marjan Kekec v galeriji med oblaki
12. novembra 2004 je bil na najvišji razgledni točki Berlina, znamenitem televizijskem stolpu, večer posvečen pridružitvi Slovenije Evropski uniji. Dvesto zdomcev in prijateljev Slovenije se je navdušilo nad slikarsko razstavo in kulinaričnimi dobrotami. Predvsem pa se je izkazal avtor Marjan Kekec, Ptujčan, ki štiriintrideset let živi in ustvarja v nemški prestolnici. Avtorju je bilo izkazano tudi spoštovanje Mestne občine Ptuj.
Berlinski televizijski stolp je prav poseben galerijski prostor, saj je tam mogoče "najbližje nebu" postaviti razstavo. Namreč stolp je druga najvišja tovrstna arhitektura v Evropi. Zgrajen je bil leta 1964 po zamisli skupine arhitektov in s pomočjo švedskih strokovnjakov v tedanjem vzhodnem delu mesta. Silhueta 365 visokega stolpa je vidna z vseh koncev Berlina, 3,5-milijonskega velemesta. O velikosti in kulturni razsežnosti nemškega glavnega mesta govorita tudi podatka o šestdesetih muzejih, ki jih premore mesto in kar petdeset gledališč je namenjenih otrokom!
Stolp ima na 203 metrih razgledno platformo, okroglino, z znamenito restavracijo in razstaviščem, ki se zavrti okoli svoje osi v 45 minutah. Tako je to edina galerija, kjer obiskovalec sedi in je popeljan okoli razstave.
Razstavo je pripravilo Slovensko kulturno prosvetno športno društvo "Slovenija« e. V. Berlin z vodjo Anico Kraner, ki uspešno združuje čez tristo članov
(skupaj živi 1600 Slovencev v Berlinu) ter pospešuje tudi prijateljske vezi med domovino in državo gostiteljico. Zato so postavili dela na ogled izbrani nemški avtorji in slovenska slikarja: Ernest G. Reuter, Bernd Gunter, Andrea Lauschke, Mark Požlep iz Ljubljane in Marjan Kekec -Ogradni s Ptuja. Na berlinskem večeru je Ptuj zastopala tudi izbrana vinska ponudba s ptujskega (Slovenske gorice in vina Irene in Milana Kovačič).
Marjan Kekec, rojen 1947 na Ptuju, je zgodaj vzljubil barve in čopič. Spominja se likovnih vzpodbud pedagogov Rozine Sebetič in Albina Lugariča. Sprva se je lotil oljne likovne tehnike na platno in lesonit, zdomstvo pa ga je vzpodbudilo k dejavnejšemu in drugačnemu likovnemu ustvarjanju. Privlačil ga je svet mojstrov naivnega slikarstva, razvpite Hlebinjske šole, kamor se je napotil in si pridobil napotila iz prve roke ter se povsem zapisal "klasični tehniki naivcev" — slikanju na steklo.
Dela Marjana Kekca, v Berlinu
Marjan Kekec pri ustvarjanju.
Štirje letni časi.
je razstavljenih devet slik zadnjega ustvarjalčevega obdobja, sodijo v tisti značilni naivni krog, ko slikar z natančno izrisano črto in čisto barvo niza na steklo zgodbo, kot jo dojema v naivnih podobah vsakdanjega življenja. Slikarska tehnika na steklo zahteva izjemno natančnost in pre-mišljenost ter veščine skoraj filigranske ročne spretnosti. Kakor presenečajo podobe (rdeči konji z belo grivo, temno moder bik ...) in pokrajine posameznih slik (naravne panorame z dekorativnimi elementi, ki naredijo tak vtis le na nepoznavalca), tako preseneča avtorjeva razlaga posamezne slike. Marjan Kekec, ki si je k imenu pridal vzdevek domačije dedka in babice iz Sto-jncev, Ogradni, zaznava in izraža svojo zgroženost nad potrošniškim svetom, zavezanost nenasilju, spoštovanju narave in
Bukovci • Vaški pevci in godci
V soboto predstavitev kasete
Skupino vaških pevcev in godcev iz Bukovcev sestavljajo štirje glasbeni zanesenjaki: Terezija Bezjak, Kristina Janžekovič, Alojz Markovič in Janez Zmazek.
^"Vsi člani skupine kot pevci že dolga leta sodelujemo v markov-skem cerkvenem pevskem zboru. Z ustanovitvijo občine, to je bilo pred šestimi leti, se je med
nami porodila ideja, da ustanovimo skupino ljudskih pevcev. Poudariti moram, da se kot pevci v skupini zelo dobro ujemamo in tako lahko zelo dobro
Vaski pevci in godci KD Bukovci: (od leve) Alojz Markovič, Terezija Bezjak, Janez Zmazek in Kristina Janžekovič
odpojemo tudi štiriglasno," je pojasnil Janez Zmazek, vodja bukovskih vaških pevcev in godcev. Sicer pa se je Zmazek na kratko dotaknil tudi glasbene dediščine, ki so jo od svojih staršev podedovali nekateri v njihovi skupini. "Očeta od Terezije in Kristine sta bila oba glasbenika. Alojz je star pevski zanesenjak, sam pa se z glasbo ukvarjam že od malih nog, saj sem začel harmoniko igrati že v šolskih letih. In glede na naše dolgoletne glasbene izkušnje se nam je lansko leto porodila ideja, da v skupini ne bi samo peli, ampak tudi igrali. Tako sedaj na naših nastopih posežemo tudi po instrumentih. Sam torej igram harmoniko, Kristina igra bugarijo, Alojz poprime za bejs, Terezija pa melodije izvablja kar iz glavnika."
naravnega. Odlikuje ga občutek za kompozicijo in barvno skladnost v naivni maniri, ki sicer deli likovne strokovnjake na tiste, ki "naivi" oporekajo in tiste, ki jo kujejo v nebo.
Marjan Kekec, ki se udeležuje tudi likovnih kolonij v Sloveniji (Lipica, Most na Soči, Postojna), je tudi izbrani avtor, predstavnik Slovenije, v svetovnem projektu United Buddy Bears, akciji umetnikov za toleranco, kjer so umetniki poslikavali znamenite skulpture medvedov, maskote Berlina. Kekec je poslikal dva velika medveda, prvi je mirovnik, drugi pa ima podobo kurenta z atributi domače dežele.
V drugi polovici prihodnjega leta se bo Marjan Kekec - Ogra-dni predstavil v galeriji Magistrat in ponudil slike v oceno domači publiki in stroki.
Liljana Klemenčič
Kot že omenjeno, vaški pevci in godci izvajajo v glavnem ljudske pesmi. Nekaj skladb je skom-poniral tudi njihov vodja Janez Zmazek. Te, pravi Zmazek, so ponavadi komu posvečene ali pa napisane za kakšno posebno priložnost oziroma dogodek. Člani skupine bukovskih vaških pevcev in godcev pa so aktivni tudi glede števila svojih nastopov. Poleg nastopov v domači občini — in teh ni malo — se udeležujejo tudi pevskih revij in srečanj. Seveda pa kot pravi pevci nastopajo tudi v sosednjih občinah in pa v različnih krajih širom Slovenije. Vsakemu povabilu se z veseljem odzovejo, saj jih z ljudskimi pevci iz širnih krajev Slovenije druži ne le zven melodij, ampak tudi pristna prijateljstva.
Letošnje leto pa je po šestih letih prepevanja v skupini za člane zagotovo prelomno leto. Kot je povedal vodja skupine Janez Zmazek, so se po dolgoletni želji letos vendarle odločili, da posnamejo samostojno kaseto. Na kaseti bo zbranih 21 pesmi. Vse, razen ene, ki jo je skompo-niral Zmazek in nosi naslov Je lepa cesta tu od nas, so ljudske.
Tednikova knjigarnica
Samo v knjižnici
Hja, kaj nenavaden naslov ima današnja knjigarnica. A knjigo Čudo Hrvatske naive boste stežka našli na običajnih knjižnih prodajnih mestih, saj je to zdaj tujejezična monografija, pa še leto izida ni ravno sveže (1996). Ptujska knjižnica jo premore, saj jo je dobila z obveznim izvodom — knjiga, obsežna slikarska monografija domala petstotih strani in velikega formata je bila natisnjena v Sloveniji. Predstavljam pa jo zato, da bi vzpodbudila bralce k ogledu knjige, ki govori o naivnem slikarstvu, ki je nekoč dvigovalo veliko prahu, dandanašnji pa so likovni tokovi, vsaj v slovenskem prostoru, pozabili na pomembno vejo, če lahko tako rečem, ljudskega likovnega izražanja. (Seveda, če izvzamem izjemnega Tisnikarja in Repnika.)
Naivna umetnost zajema likovno izražanje neprofesionalnih, navadno nešolanih posameznikov in izhaja iz amaterskega udejstvovanja. Naivni umetniki skušajo svet, v katerem živijo, naslikati, izraziti, zabeležiti s pomočjo zgodbe, bajke ali mita, kar počnejo s svojo posebno originalnostjo. Slednja je najpomembnejši kakovostni element vsakega umetniškega dela. Svoje slikarske zgodbe prikazujejo naivni umetniki s povsem realnimi stvarmi in podobami. Izrazne oblike naivnih slikarjev ne podle-žejo nobenemu zgodovinskemu likovnemu razvoju, likovni sistematiki, ki veljajo za neamaterska dela. Naivna umetnost živi povsem samosvoje življenje, neodvisno od priznanih umetnostnih tokov. Na teritoriju bivše Jugoslavije se je naivno slikarstvo pojavilo med obema vojnama, leta 1931, ko je bila s posredovanjem Krsta Hegedušiča postavljena razstava kmetov iz Hlebinja, kasneje svetovno znanih Ivana Generaliča in Franja Mraza. Po letu 1954je tovrstno slikarstvo, tudi zaradi družbenopolitične klime, doživelo izjemen razcvet z ustanavljanjem kulturno-umetniških društev po jugoslovanskih vaseh. V zgodnjih sedemdesetih letih je naivno slikarstvo (predvsem hrvaško) doseglo velik mednarodni sloves.
Čudo hrvatske naive je knjiga, ki odlično predstavlja celo plejado mojstrov sosednje države do konca preteklega stoletja. Knjiga je monumentalna po svoji podobi in vrhunskih ilustracijah ter izboru predstavljenih del. Priporočam jo vsem ljubiteljem slikarstva, malo za poživitev likovnega spomina, malo pa v čisti estetski užitek, ki ga nudijo slike, kakršnih je danes malo: po svoje preproste, jasne, duhovite, vedno dekorativne in očesu prijetne.
Knjiga avtorjev Ratka Vince, Josipa Depola in Ivana Rogica Nehajeva je izšla v sodelovanju s Hrvaškim muzejem naivne umetnosti.
Liljana Klemenčič
Predstavitev kasete, ki jo bodo izdali v 500 izvodih, bo v soboto, 27. novembra, ob 18. uri. Na veseli prireditvi, ki jo bukov-ski vaški pevci in godci pripravljajo v večnamenski dvorani v Bukovcih, bodo poleg gostiteljev nastopili tudi ljudski pevci
KD Zavrč, hajdoške Gmajnarice in pa mlad harmonikar Leon Hren. Program bo povezovala Otilija Markovič, bukovski vaški pevci pa poleg utečenega nastopa štirih članov skupine obljubljajo tudi nastop v širši sestavi.
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
Maribor • Armalov sklad za zdravo pitno vodo
Zdrave pipe gredo v šole
Mariborska livarna je letos jeseni objavila razpis Armalovega sklada, na katerega se je prijavilo stirinajst slovenskih sol.
Nadpovprečno velik odziv je Mariborski livarni, ki že štirideset let proizvaja sanitarne armature blagovne znamke Armal, dal potrditev, da je skrb za zdravo pitno vodo ena od najpomem-bnej{ih skrbi slovenskih {olar-jev, njihovih u~iteljev in star{ev Z Armalovim skladom bo vodstvo Mariborske livarne Maribor vsako leto opremilo nekaj slovenskih {ol s tako imenovano zdravo pipo, ki s svojim filtrirnim sistemom očisti vodo strupenih primesi in zagotovi varnost pitja vode {olarjem.
Sole, ki so se prijavile na razpis Armalovega sklada, so morale predložiti program osveščanja svojih učencev o pomenu pitne vode za zdravje najmlajših generacij, komisija pa je izbrala tiste šole, ki so v celoti upoštevale razpisne pogoje sklada. Nekaj med njimi je takšnih, ki že dlje časa sodelujejo v nacionalnem proje-
Anton Korošec je predstavil armaturo Armal VivAqua.
a
Foto: Fl
ktu ekošole in so svoje zavedanje o življenju v čistem okolju razširile v prostor, kjer delujejo.
Komisija Armalovega sklada je letos izbrala šest šol, ki bodo v januarju dobile zdrave pipe in s tem zagotovilo, da njihovi učenci pijejo vodo v neomejenih ko-
ličinah brez zadržkov.
Predsednik uprave Mariborske livarne Maribor Branko Žerdo-ner je v petek podpisal posebne donatorske pogodbe o namestitvi zdravih pip na šolah. Pogodbe so s predsednikom uprave podpisale ravnateljice in ravnatelj
Ravnatelji in ravnateljice {estih slovenskih {ol so podpisale pogodbe z Armalovim skladom za zdravo pitno vodo, med njiimi Danica Veber iz OŠ Spodnja Polskava, Nada Pignar iz OŠ Ivanjkovci in Marija Šmigoc, OŠ Videm pri Ptuju.
Ljutomer • 5. obletnica delovanja LTO Prlekija
Občina je prispevala več kot 46 milijonov tolarjev
Občina Ljutomer je 15. novembra 1999 ustanovila javni zavod za turizem, ki ga je poimenovala Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija.
Najprej je leto in pol LTO vodil kot vršilec dolžnosti direktorja Valentin Odar, nato pa je mesto direktorja zasedel Andrej Vršič, ki še sedaj opravlja to nalogo. Na samem začetku se je LTO financiral iz obveznih članarin, ki so jih plačevali samostojni podjetniki, družbe in podjetja, vendar je obvezno članarino za lokalne turistične organizacije v Sloveniji ustavno sodišče Republike Slovenije presodilo kot protiustavno, kar je imelo za posledico ukinitev članarine.
"Zavod za turizem Ljutomer je v letu 2001 s članarino prejel dobrih osem milijonov tolarjev, leta 2002 nekaj več kot dva milijona, lansko leto pa le še nekaj manj kot 700.000 tolarjev. Občina Ljutomer, kot ustanoviteljica tega javnega zavoda za turizem, je od začetka delovanja do konca lanskega leta iz svojega proraču-
na zagotovila 46.562.752 tolarjev, od tega je bilo dobrih 13 milijonov tolarjev za promocijo, ostalo pa za plače direktorja in javnih delavcev, projekte ter materialne stroške," je ob peti obletnici LTO novinarjem povedal direktor Andrej Vršič, ki je dejal, da vsako leto narašča tudi tržni delež. Lani je namreč že znašal 43 odstotkov, podobno visok pa bo tudi letos. V okviru promocij ljutomerskega turističnega območja so se udeležili 18 sejemskih prireditev doma ter v tujini, obiskali pa so tudi sedem turističnih borz. Zavod za turizem občine Ljutomer redno tudi izobražuje osebe za lokalno turistično vodenje, trenutno pa ima na tem območju 27 oseb licenco za vodenje turistov. Za boljšo turistično promocijo so ustanovili tudi Turistično informacijske centre (TIC). Najprej
so TIC ustanovili leta 2000 v Ljutomeru, nato leta 2002 v Jeruzalemu ter letos tudi na turistični kmetiji Križan v Moravcih v Slovenskih goricah. TIC Ljutomer vsako leto obišče nekaj več kot tisoč turistov, TIC Jeruzalem pa je samo letos obiskalo 7138 domačih ter 17363 tujih gostov. LTO Prlekija Ljutomer je doslej pripravila naslednje projekte: Internetizacija zaokroženega turističnega območja Prlekija Ljutomer (porabili okrog 1,7 milijonov tolarjev), Vinogradniške hišice (660.000 tolarjev), Kolesarske poti (5,6 milijonov tolarjev) ter srečanje Prlekov in prijateljev Prlekije v Ljubljani, od leta 2000 tudi pripravljajo silvestrovanje v Ljutomeru, organizirali pa so tudi koncerte in božične bazarje.
Miha Šoštarič
naslednjih osnovnih šol: Marica Horvat za OS Beltinci, Valerija Pukl za oS Polzela, Marija Smigoc za OS Videm pri Ptuju, Danica Veber za oS Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Nada Pignar za oS Ivanjkovci ter Anton Dragan za oS Bršljan pri Novem mestu.
V šestih slovenskih osnovnih šolah bo tako zmontiranih 26 zdravih pip Armal, Mariborska livarna pa se je obvezala, da bo pipe naslednje leto oskrbovala tudi s potrebnimi filtri.
Podravje in Pomurje imata zelo onesnaženo pitno vodo
Armaturo Armal VivAqua je predstavil Anton Korošec, ki se že vrsto let ukvarja s filtri in pitno vodo. Posebej je opozoril, da je Slovenija kot agrarna dežela glede pitne vode zelo onesnažena, pri čemer je največji krivec za takšno stanje gnojnica, ki se poliva po poljih, običajno pred dežjem ali na sneg, tako da po najkrajši poti pride v podtalnico. Ptujsko polje in Pomurje sta v Sloveniji med bolj onesnaženimi področji glede pitne vode.
Zdrava pipa Armal VivAqua, ki jih bo Mariborska livarna Maribor namestila na vodovodne sisteme izbranih šol, preko pod-pultnih filtrov omogoča točenje neoporečne filtrirane vode za pitje in kuhanje. Zagotavlja pridobivanje zdravju neškodljive vode, očiščene mehanskih nečistoč, strupenih kemijskih spojin, kot so atrazin (pesticid), vse vrste nitratov in nitritov, klor, tri-in petkloretilen, razni aromati, biološke primesi in drugi zdravju neprijazni spremljevalci pitne vode na območju Slovenije.
Očitno bo zdrava pipa artikel prihodnosti, ki bo vsaj delno lahko izboljšal stanje uživanja pitne vode glede na ignorantski odnos vseh struktur, ki dovoljujejo, da uživamo sorazmerno nezdravo pitno vodo. Cena zdrave pipe naj bi bila v prodaji vredna nekaj čez 80 tisoč tolarjev.
Franc Lačen
Od tod in tam
Ormož • Vonj po knjigi
Foto: Majda Fridl
Direktorica Cirila Gabron Vuk: »Ob dnevu slovenskih knjižnic smo tudi v ormoški knjižnici pripravili program prireditev za otroke in odrasle.«
V petek, 19. novembra, so v počastitev 20. novembra, dneva slovenskih splošnih knjižnic, tudi v ormoški Knjižnici Franca Ksavra Meška pripravili vrsto prireditev za otroke in odrasle, od pravljičnih in ustvarjalnih delavnic do predavanja na temo Knjiga v knjižnici, knjiga v časopisju. Tisti, ki so v petek in soboto obiskali knjižnico, pa so lahko doma predolgo brane knjige vrnili brez plačila zamudnine, novim članom pa ni bilo potrebno plačati članarine.
mf
Ljutomer t Obisk danske svetovalke
Te dni na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča gostuje profesorica Kirsten Roensov iz Danske, ki se v Sloveniji udeležuje konference šolskih svetovalcev, vLjutomerupa jegi-mnazijcem spregovorila o danskem šolskem sistemu. Kot pravi, se sistema v Sloveniji in na Danskem ne razlikujeta veliko, saj se tudi na Danskem učenci po devetih letih osnovne šole odločijo za različne smeri izobraževanja. Kot pravi, so ljutomerski dijaki pokazali precej zanimanja za šolanje na Danskem, posebej so jih zanimale možnosti študija, bivanja in štipendij. Prav obratno pa danski študenti ne kažejo veliko zanimanja za šolanje v Sloveniji, saj države ne poznajo — to se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo sicer spreminja, študij v tujini pa vzpodbujajo tudi številne štipendije. Šolanje je na Danskem z izjemo zasebnih šol brezplačno, po dopolnjenem 18. letu pa so vsi učenci upravičeni do štipendije, katere višina je odvisna od družinskih prihodkov. Kirsten Roensov je sicer v Ljutomeru v okviru izmenjave dijakov že bila, v okviru projekta izmenjav dijakov pa je obiskala že številne evropske države.
nšk
Foto: Natalija Skrlec
Profesorica Kirsten Roensov iz Danske
Zetale • Novo vodstvo v šoli
Iz gospodarstva v šolstvo
V tem šolskem letu so na Osnovni šoli v Žetalah dobili novo vodstvo. Kot vršilec dolžnosti ravnatelja vodi šolo Milan Fakin, ki je na šoli že osem poučeval let matematiko, fiziko in tehnično vzgojo.
Milan Fakin je eden tistih prosvetnih delavcev, ki je svojo poklicno kariero pričel v gospodarstvu kot strojni inženir v Tovarni avtomobilov Maribor, kjer je prebil kar trinajst let. Bil je tudi na vodilnih delovnih mestih in, kot nam je dejal, mu je bilo najteže, ko je moral v smislu racionalizacije odločati o ukinitvi delovnih mest in s tem o odpuščanju delavcev. Odločil se je za študij na pedagoški fakulteti in postal profesor matematike in tehnične vzgoje.
Na osnovni šoli v Žetalah je v tem šolskem letu 109 učencev v devetih oddelkih, imajo tudi dva in pol oddelka podaljšanega bivanja, za jutranje varstvo pa ni dovolj prijavljenih učencev, a ga šola kljub temu izvaja. Na šoli je zaposlenih petindvajset delavcev, od tega je dvajset strokovnih delavcev, kar šest med njimi pa dopolnjuje svojo delovno obvezo na drugih šolah: Vidmu, Pod-lehniku, Hajdini in na ptujski gimnaziji.
Letos je v prvi razred vpisanih štirinajst učencev, za naslednja leta pa podatki kažejo, da se bo število nekoliko dvignilo.
Učenci se v šolo v glavnem vozijo na rednih avtobusnih progah ter s kombiji. Med letošnjimi
krompirejevimi počitnicami so za učence pripravili šolske aktivnosti z naslovom Hura, prosti čas, predvsem športnih aktivnosti se je med počitnicami udeležilo skoraj polovico učencev šole.
Franc Lačen
Milan Fakin, v. d. ravnatelja šole
Foto: Fl
Foto: Fl
T
M
D INVESTd
.0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, fal(s: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
^^ izdelava urbanističnih delov projekta
^^ izdelava projektov etažne lastnine ^^ izdelava projektne dokumentacue
za vse vrste objektov ^^ pridobivanje projektnih pogojev, soglasu in gradbenih dovoljenj ^^ tehnično svetovanje ^^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj • O vpisu etažne lastnine po novem
mmm v	v	■■	■
Nic vec posameznih vpisov
19. novembra je po petih letih nehal veljati (zaCasni) zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, ki je v bistvu poenostavil vpis v zemljiško knjigo.
PROJEKTIRANJE-INŽENIRING
Rebemik Gorati s.p. Pot na Kamenšak 2,2230 LENART v Slov.Gor GSM:031 663 810, e-mail:ekosvet@email.si
www.agj-projektiranje.com
Izdelava arhitekturnih in gradbenih načrtov

PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE V
GRADBENIŠTVU	MIPIS
Izdelujemo vso projektno In tehnično dokumentacijo: IZ, IP, PGD, PZR, PZI, PID, PVO In projekt za vpis v uradne evidence (etažna lastnina).
Irena Mesaric's.p., Bieg 20,2322 Maišperic, tel: (02) 794-55-71, GSM: (031 ) 722-302
ARM & «KO
GEODETSKE STORITVE d.o.o.
MIRO AISITOLIČ 031 364 489
Ptujski! cesti! S, 2270 Ormož
52 741 1 7 50 fax.: 02 74117 51 e-mail: arm.qeo'triera.ne
Po tem zakonu je bilo vpisane med 50 in 60 odstotkov vse etažne lastnine v Sloveniji, to je več kot 58 tisoč stavb. Po do petka veljavnem zakonu je bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo samo dele stavbe starejših stanovanjskih sosesk, ki nikoli niso bile vpisane v kataster in zemljiško knjigo, je povedal direktor Območne geodetske uprave na Ptuju Boris Prem-zla. Po Jazbinškovem zakonu so imeli imetniki stanovanjske pravice možnost in priložnost, da so stanovanja poceni kupili, interventni zakon pa naj bi pospešil vpis lastnine na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, vendar ljudje te možnosti, kot kaže tudi na območju delovanja Območne geodetske uprave Ptuj, niso najbolje izkoristili.
Doslej je za vpis etažne lastnine bilo dovolj, če je lastnik oddal vlogo za potrditev etažnega načrta pri geodetski upravi, ki so jo pri njih izpolnili in potrdili (etažni načrt si je lahko posameznik izdelal tudi sam, po novem, torej po rednem postopku tega ni več, najpogosteje pa so se upravljavci posameznih objektov in posamezniki v zvezi s tem oglasili pri za to usposobljenih organizacijah), in vlogo za vpis etažne lastnine na zemljiškoknjižno sodišče, ki ji je priložil tudi originalno kupoprodajno pogodbo. Po dosedanjem začasnem zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice tudi ni bilo potrebno, da bi etažni lastniki morali imeti etažne načrte z natančnimi podatki o skupnih prostorih, s katerimi pa se bodo morali sedaj ukvarjati. Zdaj bo potrebno izdelati
Storitve:
SAMOBOR & ILEC d.n.<.
t
Ulica heroja Lacka 10 2250 PTUJ DŠ: SI58041915
Tel.: +386 (0)2 787 62 10 Fax: +386 (0)2 787 62 11
-	parcelacija
-	ureditev meje
-	vris objeiaov
-	sprememba vrste rabe
-	izdeiava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije
-	izdelava etažnega načrta
-zakoUčba objektov...
Naša ponudba:
-	izdelava lokacijske dokumentacije
-	parcelacije
-	odmere objektov
-	obnove posesnih mej
-	zakoličba objektov
-	tehnični posnetki za potrebe lokacij
-	inženirska geodezija
-	meritve s pomočjo GPS sistemov
-	izdelava elaboratov etažne lastnine za vpis v zemljiško knjigo
Vse geodetske storitve izvajamo na območju celotne SV Siovenije.
Foto: urtomir GozniK
Interventni zakon o vpisu etažne lastnine je po petih letih nehal veljati, čeprav ga večina ni izkoristila. Za vpis je zadostovala vloga za potrditev etažnega načrta na geodetski upravi in vloga za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo.
skupen elaborat za celo hišo, ker bo potrebno iz starih in novih etažnih načrtov sestaviti celotno hišo, torej za vsa stanovanja in za vse skupne dele. Z nakupom stanovanja v več-stanovanjskem objektu so posamezniki namreč postali ne le lastniki ene od stanovanjskih enot, temveč tudi solastniki skupnih delov stavbe, to je skupnih prostorov, skupnih gradbenih elementov, skupnih instalacij, naprav in opreme.
Od ponedeljka, 22. novembra, bo mogoč vpis le še po novem, v letu 2003 sprejetem zakonu o zemljiški knjigi, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 18. junija, veljati pa je začel 90. dan po objavi. Po zakonu o zemljiški knjigi bodo predlog za vpis lahko vložili samo eta-
žni lastniki skupaj. Ob tem se bodo morali izkazati tudi s pogodbo o medsebojnih razmerjih in z nominalno določenimi solastniškimi deleži pri skupnih delih in napravah. V vseh stavbah, v katerih je več kot osem stanovanjskih enot, morajo imeti tudi upravnika, ki je tudi dolžan poskrbeti za vpis etažne lastnine. Stanje na terenu pa kaže, da teh pogodb v mnogih večstanovanjskih objektih še nimajo, pa tudi pot do soglasja za vpis bo težja, saj ga bodo morali dati vsi, ker so po novem predlagatelji za vpis vsi, z vsemi listinami. Tudi glede delitve stroškov za vpis se bodo morali predhodno dogovoriti, čeprav ti naj ne bi posameznika stali več kot so znašali po do sedaj veljavnem inter-
Najbolje je vpis etažne lastnine prepustiti upravnikom, svetujejo poznava ci.
ventnem zakonu, ko je bilo potrebno za vpis etažne lastnine plačati med 30 in 40 tisoč tolarjev. Dodati je potrebno še, da ista pravila rednega postopka iz zakona o zemljiški knjigi veljajo tako za tiste hiše, ki se vpisujejo prvič, kot za tiste, katerih del etažnih lastnikov se je v zemljiško knjigo vpisal po zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe.
Kot je povedal direktor Območne geodetske uprave na Ptuju Boris Premzl, ki geodetske storitve upravlja za območje upravnih enot Ptuj in Ormož, kjer imajo po novem le geodetsko pisarno, gre v pri vseh dosedanjih vpisih etažne lastnine za začasni vpis, o dokončnem bomo lahko govorili, ko bodo vpisali tudi skupne prostore. Načrte, ki so bili podlaga za vpis v zemljiško knjigo, bodo morali v geodetski upravi predelati skladno z zakonom o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Blizu 2000 stanovanj je po njihovih podatkih že vpisanih oziroma predlaganih za vpis v zemljiško knjigo. Po sistemskem zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot so na območju Ptuja doslej vpisali 72 stavb. V geodetski upravi nastaja nova evidenca, kataster stavb, ki je tehnična evidenca za vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, je po besedah direktorja Janeza Belšaka za osebe zasebnega in javnega prava, za katere v 18 občinah opravljajo posle upravljanja, vpise v zemljiško knjigo že od vsega začetka izvajalo skladno z novo zakonodajo, torej za celo stavbo, ne po posameznih delih. Doslej so oddali več kot 1420 predlogov za vpis v zemljiško knjigo, sklepe iz zemljiško knjižnega sodišča so prejeli za 555 lastnikov. Računajo, da bodo do konca leta oziroma v začetku naslednjega leta končali z vpisi.
MG
Družba za geodetske dejavnosti
Ptuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/ 749 1130 faks: 02/748 1197 E-mail: meriio.ptuj@siol.net
Priporoiamo se s svo/lml sforlivamh
-	ureditev posestnih meja (tudi izravnava in obnova meia),
-	parceliranje in odmera dolžinskih obiektov,
-	sprememba v vrsti rabe (vris objektov in sprememba katastrskih kultur),
-	zakoličba objektov,
-	izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije,
-	izdelava katastra komunalnih naprav in PID,
-	izdelava etažnih načrtov (za vpis v zemljiško knjigo) - references
staHovanjsko - poslovni objekt v Rabeliji rasi; sfanannjsko - poslomi ob/ekt Platana, poslovni objekt Perutnina Ptuj; poslovno - stanovanjski objekt v Kidričevem; stanovanjski bloki v Vidmu, lovrentu, Ptuju - Kvedrovi,.. .; enostanovanjske hiše na Ptuju in ostalih občinah, Pokllilte mu za oAmeč/e Ptuja, Onnoša,
Lenarta, Slovenske Bistrice, Maribora. G(ifi 041 450 918.
Ptuj • Na obisku v Merilu
Stroka na prvem mestu
Na Potrčevi 4/a (P center) ima sedež družba za geodetske dejavnostiMerilo. Skupaj z ženo jo je ustanovil Janez Lovenjak, ki je tudi njen direktor. Že s samim imenom, ki simbolizira stroko, opozarjajo na dejavnost, ki jo opravljajo.
Za stranke, podjetja in posameznike urejajo posestne meje, vključno z izravnavo in obnovo meja, koli~ijo objekte, izvajajo parceliranje in odmero dolžinskih objektov, spremembe v vrsti rabe, kjer gre za vris objektov in spremembo katastrskih kultur, izdelujejo geodetske načrte za potrebe lokacijske dokumentacije, katastre komunalnih naprav in etažnih načrtov, kjer so si pridobili nekaj odličnih referenc, kot so stanovanjsko-poslovni objekt v Rabelčji vasi, stanovanjsko-poslovni objekt Platana, poslovni objekt Perutnine Ptuj, poslovno-stanovanjski objekt v Kidričevem, stanovanjski objekti v Vidmu, Lovrencu in na Ptuju ter enostanovanjski objekti na Ptuju in v drugih občinah, kjer so prisotni. S svojimi storitvami pokrivajo območje nekdanje občine Ptuj, Ormož, Lenart, Slovensko Bistrico in Maribor. Največ delajo za gradbeno dejavnost oziroma podjetja, katerim pa sledijo tudi v druge kraje zunaj že omenjenega območja, kjer so najpogosteje prisotni. Glavno dejavnost predstavljajo geodetske storitve, ki jih je več vrst, eno so katastrske storitve, drugo tehnični del, ki zajema podporo gradbenim podjetjem v postopkih, priprava dokumentacije za vse faze izgradnje od začetka do konca. Po novem je
Foto: Črtomir Goznik
Janez Lovenjak, univ. dipl. ing. geodezije, direktor ptujske družbe za geodetske dejavnosti Merilo
potrebno tudi že poslovne stavbe vpisati v kataster stavb in ze-mljisko knjigo. Delajo tudi za arheologe, kar je nasploh značilnost na Ptuju.
Podjetje Merilo, ustanovljeno je bilo leta 1996, geodetsko operativo zasebne firme izvajajo od leta 1995, ima sedem redno zaposlenih, ki so jim v pomoč tudi trije stalni zunanji sodelavci. Poleti, ko je dela največ, jih je tudi do dvanajst, tako da so tri ekipe stalno na terenu, poudarja direktor Janez Lovenjak. Ustanovitelja podjetja sta si strokovno znanje, ki sta ga dobila s studijem, oba sta univ. dipl. ing. geodezije, nadgradila z delom v tujini. Strokovno in izkušnje iz
geodetsko bolj urejenega okolja, ki se mu vse bolj približuje tudi Slovenija, zakonodaja je sicer sprejeta, ni pa še podzakonskih aktov, sta koristno uporabila in še uporabljata pri delu družbe danes. V Merilu se zavedajo, da je samo kvalitetno delo tisto, ki jih bo ohranilo. Janez Love-njak je tudi eden izmed sodnih izvedencev geodetske stroke na Ptujskem. Obseg dela in realizacijo povečujejo iz leta v leto. Včasih je bilo tako, da so geodeti delali v glavnem poleti, pozimi pa zbrani material obdelovali. Danes je drugače, na terenu se dela celo leto, zbrani material pa mora biti obdelan v najkrajšem času, saj naj bi na parceli, ki smo
jo kupili za čisto določen namen, že v najkrajšem možnem času stal želeni objekt. Upravna sfera je tista, ki geodetom operativcem daje potrebne podatke za delo na terenu, kjer zbirajo podatke za upravni postopek, ki pa se včasih zavleče. Odločbe, ki pa niso več njihova pristojnost, včasih kasnijo.
Temeljni problem geodetske dejavnosti so po Lovenjakovem cene storitev. Cene se niso spremenile že od leta 2000, pri tem pa se srečujejo z vedno večjimi zahtevami pri nivoju storitev. Geodetske storitve tudi sicer niso poceni, odgovornost, ki iz njih izvira, pa je velika. Če pri svojem delu naredijo napako, so lahko posledice hude. Najtežje pa je delo na terenu, delo z ljudmi, saj bi tehnikom, geodeti so tehnična stroka, včasih prav prišlo tudi znanje iz psihologije. Res pa je, da je danes glede na vrednost kmetijskih zemljišč vedno manj sporov. Ljudje se več ne kregajo za vsako ped zemlje.
Majhna podjetja, kot je tudi Merilo, pričakujejo, da se bodo pogoji za njihovo delo v novih razmerah izboljšali. Predvsem ima Janez Lovenjak v mislih večjo fleksibilnost v zaposlovanju, zmanjšale naj bi se davčne obremenitve.
V Merilu, kot zelo odprti firmi, se zavedajo, da imajo ljudje pogosto probleme pri urejanju gradenj in zemljiških zadev oziroma lastninskih razmerij. Vabijo jih, da se oglasijo pri njih, pomagali jim bodo z brezplačnimi nasveti. Na Potrčevi 4/a jih pričakujejo vsako jutro po vnaprejšnjem dogovoru.
MG
Prometna varnost • Še o novostih novega zakona
Zaščitne čelade tudi za jezdece konj
Novi Zakon o varnosti v cestnem prometu, ki je bil objavljen 29. julija v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 83, je sicer pričel veljati že 13. avgusta letos, vendar bodo njegova določila začeli izvajati šele od 1. januarja 2005.
Na policijski postaji Ptuj je za prometno varnost zadolžen pomočnik komandirja Boris Kozenburger, ki je zakon podrobneje preučil in že v prejšnji številki Štajerskega tednika opozoril na nekaj bistvenih novosti, predvsem na uvedbo glob in kazenskih točk.
Tokrat dodajamo, da bodo v novem zakonu predpisane skoraj enkrat višje globe pri prekoračitvi hitrosti v naseljih. Eden od najhujših prekrškov pomeni prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h za kar je predpisana globa najmanj 120.000 tolarjev in 18 kazenskih točk, oziroma ena več od 17 možnih kazenskih točk. Na javnih cestah zunaj naselij pa po novem hitrost ne bo smela biti omejena pod 40 km/h.
Predvsem za mlajše voznike je pomembna novost, da bo po novem zakonu oglobljeno preglasno poslušanje glasbe med vožnjo, prepovedana bo tudi uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, razen v primerih, če bo šlo za uporabo brezžične slušalke v enem ušesu, tako da je drugo uho prosto in če vozniku med vožnjo ne bo treba upravljati s telefonskim aparatom.
Novosti bodo tudi pri uporabi zaščitnih čelad, saj jih bodo po-
leg voznikov motornih koles in koles z motorjem morali obvezno imeti na glavi tudi vozniki trikoles, lahkih štirikolesnikov ter štirikolesnih motorjev. Poleg tega bo moral zaščitno čelado obvezno nositi tudi jezdec konja v prometu na javnih površinah. Voznik kolesa z motorjem, ki bo mlajši od 16 let, na istem vozilu ne bo smel prevažati nobenega potnika, novi zakon pa ukinja tudi utripajočo rumeno luč na semaforju, saj bosta po novem le rdeča in zelena luč.
Kot poudarja Boris Kozenburger, novi zakon prinaša precej novosti tudi šolarjem, saj bodo morali na poti v šolo in domov opozorilne rumene rutice poleg učencev prvih razredov nositi tudi učenci drugih razredov osnovnih šol. Odslej bodo naprave za umirjanje prometa ali ležeči policaji obvezno nameščeni pred vsemi šolami in vrtci. Postavljeni bodo lahko le na cestah 2. in 3. razreda, ob cestah v naselju pa na tistih odsekih, kjer so zaradi pogostih kršitev ogroženi drugi udeleženci v prometu.
Pri merjenju stopnje alkoho-liziranosti voznikov novi zakon uvaja etilometre, ki bodo fiksni in postavljeni na več policijskih postajah, poleg tega pa uvaja
tudi postopek za ugotavljanje simptomov prisotnosti drog pri voznikih.
Dve leti po uvedbi novega zakona bo za voznike starejše od 17 let uvedena tudi vožnja s spremljevalcem. Po opravljenem internem izpitu v avtošolah bodo namreč lahko pričele voziti že osebe, ki bodo dopolnile 17 let, usposabljati pa se bodo lahko pričeli že s 16 leti in pol. Spremljevalec voznika pa bo lahko oseba, stara najmanj 30 let, ki bo imela vozniško dovoljenje B kategorije najmanj 7 let in v njegovi evidenci ne bo vpisanih več kot 5 kazenskih točk.
Vozniki začetniki pa se bodo morali udeleževati izobraževalnega programa, ki bo vseboval vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje ter delo v skupinskih delavnicah varnosti v cestnem prometu. Vozniška dovoljenja se bodo lahko izdajala le osebam starim do 80 let, po tej starosti pa bo vožnja možna le z obveznim zdravniškim spričevalom, oziroma zdravniških potrdilom, da so še sposobni voziti.
Na novo bodo uvedene tudi registrske tablice, na katerih bo po novem poleg prepoznavnega znaka Republike Slovenije z grbom še prostor za veljavno prometno nalepko, registrska oz-
naka pa bo kombinacija črk in številk.
Z novim zakonom bodo ukinjeni polletni tehnični pregledi za starejša vozila, sicer pa bo tehnične preglede možno opravljati na vseh upravnih enotah, ne glede na stalno prebivališče. Za javne prireditve na cestah bodo morali organizatorji oddati vloge najmanj 7 dni pred prireditvijo, za kolesarske in avtomotorne prireditve na cestah pa najmanj 30 dni pred prireditvijo.
Novi zakon ohranja odgovornost lastnika vozila v primeru napačnega parkiranja ali zaznave prekrškov s pomočjo naprav (merilcev hitrosti), razen v primerih, ko bo lastnik vozila uspel dokazati, da v določenem primeru ni vozil svojega vozila.
Kazenske točke bodo po novem lahko izrekali tudi pomočniki komandirjev in komandirji, a le tisti z visokošolsko izobrazbo in le največ 5 kazenskih točk za en prekršek. Po novem bodo morali biti ustrezno osvetljeni vsi prehodi za pešce, prehode z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer pa bodo morali do leta 2008 urediti s semaforjem.
(nadaljevanje prihodnjič) M. Ozmec
Janežovci • Pritekla topla voda
Na potezi so investitorji
V nedeljo je bila v glinokopu v Janežovcih manjša slovesnost, saj so strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije predstavili dosedanje raziskave ob vrtini v Janežovcih.
O začetkih vrtanja v Janežovcih smo poročali pred nekaj več kot mesecem dni. Spomnimo naj, da je občina Destrnik postala lastnica okoli osmih hektarjev zemljišča glinokopa v Ja-nežovcih. S prostorskim planom je zemljišče predvideno za rekreacijsko turistični center, pri čemer je vsaj polovica zemljišč predvidena za stavbe. Kot nam je povedal župan občine Franc Pukšič, se občina sedaj pripravlja na javni neobvezni razpis, saj pričakuje ponudbe bodočih potencialnih investitorjev. Sledil bo obvezen razpis, možnosti za investicije v Janežovcih bo več, občina pa bo skušala pridobiti investitorja, ki bo predvidel celostni program, od rekreacijsko turističnega centra do nastanitvenih kapacitet.
Na nedeljski predstavitvi dosedanjih dosežkov pri vrtanju v Janežovcih nam je vodja raziskave Andrej Lapanje dejal, da je sedanja vrtina globoka 824 metrov, da je zacevljena do 820 metrov, vodo pa zajema od 630 metrov navzdol, tako je 90 metrov filtrskih cevi, ostalo so polne cevi.
Franc Pukšič, destrniški župan, in Andrej Lapanje
Temperatura na dnu vrtine bo znane šele čez en mesec, kolikor bodo potekala poskusna merjenja, temperatura pa je že okrog 40 stopinj. Pričakujejo, da bo pri pretoku 10 do 12 litrov na sekundo temperatura ob ustju okrog 30 stopinj, kar pa je zadosti za termalno kopališče.
Dosedanja vrtanja, ki jih je financirala občina Destrnik s pomočjo Ministrstva za okolje in prostor, so veljala okrog 80 milijonov tolarjev
Franc Lačen
Gorišnica • Mejni prehod Meje
Malo so nagajali Hrvati ...
čeprav je bilo še junija iz ust ministra Cvikla slišati, da bo prehod urejen najkasneje do oktobra, so se "prve lopate začele saditi v zemljo" šele pred kratkim.
V okviru izgradnje MP Meje je najprej predvidena izgradnja platoja, na katerega naj bi se postavila zgradba za policijsko in carinsko službo, ureditev približno 145 metrov državne ceste ter novogradnja dela lokalne ceste v dolžini dobrih 50 metrov. Že julija izbrani izvajalec del je podjetje Gic Gradnje Rogaška Slatina. "Največjo težavo in s tem povzročitev zastoja del so povzročila neuspešna pogajanja s Hrvati. Hrvaška stran se namreč nikakor ni bila pripravljena pogoditi oziroma sodelovati pri ureditvi lokacije samega mejnega prehoda. Tako je nastala kar nekako nesrečna situacija, ki smo jo zdaj delno rešili. Vzrok težav pa je neurejena cesta, zaradi katere je bil začetek gradnje tudi ustavljen, saj bi jo radi uredili v sodelovanju s Hrvaško. Kolikor mi je znano, so bila tudi zadnja pogajanja s Hrvati o ureditvi ceste čez sam prehod neuspešna, vendar smo z deli na izgradnji platoja zdaj vseeno začeli. Gradnja bo tekla po znanem in sprejetem projektu, otvoritev urejenega mejnega prehoda pa se lahko, realno napovedano, pričakuje v začetku pomladi naslednje leto," je o težavah in vzrokih zastojev izgradnje MP Meje povedala Lucija Remec, vodja sektorja za zunanjo mejo EU.
Za razširitev in posodobitev regionalne ceste bo poskrbela Direkcija za ceste RS in jo tudi financirala; enako velja tudi za ureditev nekaj metrov lokalne ceste, ki bo domačinom omogoča-
la dostop do lastnih parcel brez prehoda meje oziroma mimo kontrolnih točk. Finančna ocena investicije celotne izvedbe naj bi znašala 238 milijonov tolarjev neto, najdražja naj bi bila novogradnja ceste z opornimi zidovi (približno 100 mio SIT) in postavitev zgradbe (približno 75 mio SIT), edini financer pa je država.
MP Zavrč do leta 2006
"Prioriteta izgradnje ostalih mejnih prehodov, ki so še potrebni posodobitev, se bo določila v prihodnjih mesecih. Vsekakor bo eden glavnih kriterijev nujnost ureditve mejne policijske in carinske izpostave, seveda ob hkratnem upoštevanju šengenskih zahtev in razpoložljivih finančnih sredstev. Gotovo pa bo, kar se tiče haloš-kega področja, na prioritetni listi izgradnje MP Zavrč. Do konca naslednjega leta se bo uredila dokumentacija, izgradnja pa bo sledila v letu 2006."
Kar se tiče prekategorizacije mejnih prehodov, ki jo, med ostalimi, zahtevajo tudi občani Vidma za svoj mejni prehod Zgornji Leskovec (ta naj bi postal maloobmejni, Videmčani pa zahtevajo status meddržavnega, op. a.), v servisu skupnih služb ne morejo vplivati na prekategorizacijo. Status mejnega prehoda naj bi bil sicer praviloma določen s kategorizacijo ceste, sklep o prekategorizaciji pa lahko sprejme le posebno telo, t. i. ministrska koordinacija, ki jo, vsaj zaenkrat, še vodi minister Milan Cvikl.
Ekologija • Ne pozabite na odslužene avtomobile!
Iztekajo se zadnji dnevi!
Vsi tisti, ki v teh dneh niste več povsem prepričani v to, ali bi svoj jekleni konjiček se vzdrževali ali pa menite, da kaj dolgo ne bo več vozen, se odločite čim prej. Do konca letošnjega leta imate se zadnjo priložnost, da ga odjavite in brezplačno pustite na enem od prevzemnih mest.
S prvim januarjem naslednjega leta bo za prevzem in reciklažo oziroma razgradnjo odjavljene-ga vozila treba plačati mastne denarce. Po znani uredbi naj bi namreč za vsak kilogram odsluženega avtomobila plačali 21,1 tolarja, povrhu pa se pripadajoč DDV. Takole na hitro preračunano to pomeni, da bo treba, recimo za manjso limuzino, ki tehta slabo tono, odšteti dobrih dvajset tisočakov, k temu pa še davek, da se boste "pokojnika" sploh lahko rešili (točna teža vozila je zapisana v prometnem dovoljenju, če si želite natančno izračunati, koliko vas bo stal "pogreb").
Če kdo mogoče še na tiho računa, da bo šlo po stari praksi — torej vozilo odjaviti in ga "pozabiti" na kakšnem odročnem mestu — se krepko moti. Odjava vozila je možna le na osnovi posebnega potrdila o razgradnji, ki ga ob prevzemu vozila izda pooblaščeni center za prevzem teh vozil!
Edini srečneži, ki se bodo tudi po novem letu lahko izognili plačilu stroškov razgradnje, so lastniki novih avtomobilov; vsi tisti, ki so svoj avto kupili po prvem juliju 2002. Ti bodo lahko svoj avto tudi v prihodnje odjavili in oddali brezplačno.
Zanimivosti
Leta 2000 je v Evropski uniji nastalo približno 14,3 milijona izrabljenih avtomobilov, do leta 2015 pa naj bi njihovo {tevilo naraslo na 17 milijonov. EU predpisuje medsebojno priznavanje potrdil o razgradnji izrabljenih motornih vozil. Sicer pa se v EU razgradi že približno 75 % vseh vozil, cilj direktive, obvezujoče za vse članice EU, pa je, da se do leta 2006 ta odstotek poveča na 85 %, do leta 2015 pa na 95 %.
V Sloveniji je prijavljenih oziroma registriranih približno 900.000 avtomobilov, število pa vsako leto narašča. Letno nastane v naši državi okoli 50.000 izrabljenih ali uničenih avtomobilov.
Nadzorne službe so lani v Sloveniji evidentirale 700 zavrženih vozil, v letu 2002 pa 2520 zavrženih vozil.
Za lastnike izrabljenih avtomobilov se iztekajo zadnji dnevi, v katerih se lahko se brezplačno rešijo pločevinastega konjička.
Gume posebej
Zanimivo je, da razgradnja starih avtomobilov ne vključuje tudi razgradnje starih pnevmatik. To dejavnost opravljajo pooblaščena podjetja, ki so pridobila koncesijo: Kemis, d. o. o., in Letnik Saubermacher, d. o. o., Wolf, d. o. o. in GET Inženiring, d. o. o. Koncesionarji zbirajo gume, jih meljejo in predelujejo v granulat, iz katerega je mogoče izdelati predpražnike, igrala in druge izdelke. Žal pa v Sloveniji trenutno še ni podjetij, ki bi bila pripravljena izdelovati izdelke iz granulata.
V letu 2003 so vsi trije koncesionarji skupno zbrali približno 5000 ton gum. Sicer v Sloveniji letno nastane približno 15.000 ton odpadnih gum, kar 4000 ton pa jih uporabijo v Cementarni Anhovo kot energijski dodatek. Takšna uporaba gum pa povzroča izjemno onesnaževanje, zato v vladi iščejo nove rešitve ravnanja z odpadnimi gumami. Ena od teh naj bi bila prav predelava pnevmatik v granulat.
Kje lahko oddate izrabljeno vozilo?
"Sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je v Sloveniji začel veljati prvega maja letos. Lastnik izrabljenega motornega vozila pred odjavo iz prometa dostavi vozilo na prevzemno mesto, kjer pooblaščeni predelovalci poskrbijo za njegovo razgradnjo. Ta je do konca leta še brezplačna oziroma se financira iz državnega proračuna, po novem letu pa bo obveznost plačila stroškov bremenila lastnika vozila," pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.
Pooblaščena prevzemna mesta, kjer lahko oddate izrabljena vozila in ponekod uredite tudi vso ostalo dokumentacijo, povezano z odjavo vozila, so na Štajerskem in v Prekmurju naslednja: na Ptuju je prevzemno mesto v TP Dominko (možnost tudi v TP Petovia Avto), v Ormožu v Avto centru Ormož na Har-deku, v Mariboru na Ptujski cesti v podjetju P&D avto Servis, v Lenartu v podjetju Letnik Sauber-maher, v Slovenski Bistrici pa v poslovalnici Avto Lozinšek. Prek-murcem bodo bližja prevzemna mesta v podjetju Wolf Skakovci v Cankovi in pri samostojnem
podjetniku Istvanu Lajferju v Dobrovniku
Samo dejavnost reciklaže izrabljenih avtomobilov pa je vlada s posebno začasno koncesijo prvega aprila letos podelila več podjetjem: "Za začasno opravljanje javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v upravnih enotah Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Lendava, Gornja Radgona, Lenart, Ljutomer, Pesnica, Ormož je izbran Konzorcij Wolf Skakovci ter Letnik — Saubermacher iz Lenarta."
Zaenkrat dovolj 2200 tolarjev za odjavo
Izrabljeno motorno vozilo se po dikciji šteje tisto vozilo, ki je bilo namenjeno prevozu potnikov z največ osmimi sedeži in prevozu blaga z največjo maso do 3,5 tone in se ne bo več uporabljalo v prometu zato, ker je dotrajano ali pa poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista več mogoča. Ob predaji na prevzemno mesto mora imeti vozilo vse pogonske sklope, karoserijo, podvozje, kolesa ter katalizator in krmilno elektroniko,
če ju je vozilo vsebovalo. Kakšna predhodna domača "razgradnja" (in morebitna uporaba katerega od naštetih vitalnih delov) torej ne pride v poštev.
S predajo vozila na prevzemnem mestu dobi lastnik potrdilo o razgradnji, ki je potrebno za odjavo. Temu je treba priložiti še prometno dovoljenje in registrsko tablico (z uvedbo plačila naslednje leto pa še dokazilo o plačilu stroškov razgradnje). Celoten postopek odjave lahko opravite v stavbi ptujske upravne enote ali pa v TP Petovia avto in TP Dominko. Čisto brez denarnice pa vseeno ne bo šlo. Za odjavo je namreč potrebno odšteti 850 tolarjev za upravne koleke in 1350 tolarjev (skupno 2200 SIT) za opravljeno storitev
Na območju celotne Slovenije je bilo od uvedbe sistema prvega maja letos predanih in razgrajenih preko 1300 vozil. Po podatkih ptujske upravne enote pa je bilo po novem sistemu s potrdilom o razgradnji na našem območju doslej evidentiranih skupno 133 odjavljenih vozil.
SM
Iščete svoj stil
Cvetka v barvah jeseni
Cvetka Kolar je doma v Kungoti pri Ptuju. Po poklicu je natakarica, mama dveh že skoraj odraslih hčera, mlajša Sabina jo je tudi prijavila za akcijo Iščete svoj stil. Prostega časa ima zelo malo. Posveča ga družini. Poleti jo boste našli na vrtu, občasno sede tudi na kolo in si nadene rolerje. Njen stil oblačenja je bolj športen kot ne, posebnih želja nima, pravi, da je zadovoljna s tem, kar ima in kar jo obdaja.
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Cvetkino pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase ji je najprej pobarval v zlato rjavem odtenku. Vse skupaj je popestril s prameni, izbral je tri različne nianse, bakreno, blond in temno rjavo, da je dobil jesenske odtenke, kot jih tudi zapovedujejo znani frizerji. Pri striženju je poudaril sprednji del, ki ga je tudi pustil nekoliko daljšega. Ker pa so Cvetkini lasje tudi
Cvetka prej ...
in pozneje
V kozmetičnem salonu Neda, to je bil njen prvi obisk kozmetičarke, so pri Cvetki ugotovili suho in občutljivo kožo. Po
Popust Frizerstva Stanka v decembru
površinskem čiščenju, pilingu in masaži ter depilaciji dlačic nad ustnicami so ji uredili obrvi, ki so jih tudi pobarvali. Po kozmeti-čarkinih nasvetih bo skušala kožo negovati tudi doma, občasno pa bo, če bo želela ohraniti zdravo kožo, morala obiskati kozmetični salon. V jesensko-zimskem času suha koža potrebuje še posebej skrbno nego, predvsem je pomembno, da ji privoščimo bolj mastno, hranljivo kremo in da jo po potrebi zaščitimo tudi s kakovostnim tekočim pudrom.
zelo suhi, ji je svetoval redno uporabo olivnega olja, ki naj ga nanesene na dolžino las pred pranjem in pusti delovati do pol ure. S tem bo tudi dosegla večji lesk, lasje pa bodo tudi bolj prožni in zdravi.
Vizažistka Nina Škerlak je make up pričela s kompaktnim pudrom, s katerim je naredila za odtenek temnejšo podlago. Z rjavim črtalom je očrtala veki in jih dodatno poudarila s senčili rj avih tonov ter nanesla črno ma-skaro. Po zunanjem robu je očr-tala tudi ustnice, da jih je malo povečala in jim dodala lesk z ble-ščilom.
V Modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak so za Cvetko izbrali modna oblačila jesenske kolekcije ptujske prodajalne NAF NAF. Oblekla je rjave žametne hlače, bel pulover iz moherja z zna-
čilnim velikim ovratnikom, ki je eden od letošnjih modnih zapovedi, povrhu pa še jakno v značilnem pepita vzorcu, rjave in bele kombinacije, ki je eden od klasičnih vzorcev, ki ostajajo vedno mladi. Naj bo moda takšna ali drugačna, vedno najde navdih v njih. Pri Cvetki so se jesenske barve oblačil polno ujele z barvami nove pričeske. Idealna postava ji nekih posebnih ovir pri oblačenju ne postavlja, sama pa se je odrekla zelo živim barvam.
V Športnem studiu Olimpic bo Cvetka brezplačno vadila v programu fitnes, ki je prilagojen starosti, zmogljivostim in individualnim željam, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš. Poudarek je na kardiovaskularni vzdržljivosti, vzdrževanju mišičnega tonusa in telesne teže.
MG
Cvetka v oblačilih iz prodajalne NAF NAF
Ptuj • Koncert v Glasbeni šoli
Večer skladb Karola Pahorja
Slovenski skladatelj Karol Pahorje del svojega življenja in dela posvetil tudi Ptuju. V letih 1926 do 1930 je bil ravnatelj ptujske Glasbene matice in njene glasbene šole. Kot usposobljen violinski pedagog in dober organizator je v Ptuju poučeval violino, teoretične predmete, vodil orkester in zbore. V tem času je tudi že komponiral. Šola ptujske Glasbene matice je predhodnica sedanje glasbene šole, ki nosi po njem tudi ime. Iz Ptuja se je potem preselil za dobro desetletje v Maribor in tam nadaljeval svoje delo na glasbenem področju.
Drevi mineva natanko 30 let, koje Pahor v Ljubljani umrl v starosti 78 let. V dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj bo nocoj ob 19. uri prireditev v spomin velikemu skladatelju na način, kot bi si ga sam najbolj želel s sporedom njegovih skladb. Nastopili bodo mešani zbor DU iz Brega, Spominčice, Štajerski koledniki ter učenci glasbene šole. Nekaj skladb bo predstavljenih v odličnih izvedbah s posnetkov. Ob tej priložnosti bo tudi razstava notnih izdaj s Pahorjevimi skladbami in članki o njem.
MiG
Foto: SM
Praznični
Prazniki so pred vrati
Naj zasijejo barve in luči
Prazniki so pred vrati. V nedeljo je prva adventna nedelja in takrat mora biti venček nared, če si želite prižgati svečo in odgnati mrak najtemnejšega dela leta. V zadnjih letih je v trgovinah na voljo domala vse okrasje za praznične dni, ki se ga lahko domislite. Od izjemno estetskih do vulgarno kičastih oblik in načinov kako okrasiti svoj dom. Kajti prihajajoči prazniki zahtevajo svoj blišč! Vedno več ljudi se temu tudi podreja. Ne le notranjost naših domov, tudi okolica in vhodna vrata so pogosto lepo okrašena.
Foto: vki
V zimskih dneh je zelo prijetno, če obiskovalce in domače pred vrati vašega domovanja pozdravi taksna krasna dobrodošlica.
Lepo okrasen in urejen dom bo svoje stanovalce gotovo opa-jal s prazni~nim vzdušjem, h kateremu pripomorejo tudi raz-li~ne dišave in eteri~na olja, ki jih kanemo na za to pripravljene lu~ke. Okrasje je mogo~e kupiti, lahko pa ga naredimo tudi
prazni~ni ~as. Pogrinjke pa je ob pomo~i u~encev gospodinjskega programa naredila Vida Ba-bšek.
Klasi~no prazni~no okrasje je namizni ven~ek iz smrekovih vej s štirimi vijoli~astimi sve~ami in enakimi pentljami. S klasiko se-


sami. Za vas so ga tokrat pripravili u~enci tretjega letnika Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, program cvetli~ar. V tem programu, ki se izvaja že tretje leto, je preko 100 u~encev, ki so ob pomo~i Jerice Korpar, Ide Obran in Darje Hanželič pripravili najrazli~nejše cvetli~-ne vezave, ki nam polepšajo
ostane živ vso zimo, ~e ga tu in tam popršimo z vodo. Namesto ven~kov in okroglih oblik so letos moderne oglate oblike, kocke, jasne, stroge linije, ki se skladajo z novo modo v pohištveni industriji. Se vedno imajo prednost naravni materiali, sušeno cvetje in oreš~ki, prav poseben hit pa je rezano cvetje. Pri zasledovanju te modne smernice bo najve~ja ovira cena, vendar se da tudi z majhnimi triki pri~arati veliko. Zelo zanimiva je zimska vezava, ki so jo pripravili k rde~emu pogrinjku. Vodo so nalili v preluknjano okrasno kroglico in jo uporabili kot li~no vazico za cvet orhideje. Majhni stroški, velik efekt. Cvet orhideje v vodi zdrži zelo, zelo dolgo. Ker je obesek okrogel, ga najbolje prilepimo na kakšno podlago, da ne bo nesre~e.
Naravni materiali prednja~ijo tudi pri škatlah iz lubja, ki jih uporabimo namesto ven~ka za namizni aranžma. Lubje se ~udovito sklada s posušenimi hortenzijami in drugim cvetjem, arašidi, orehi in drugi oreš~ki pa zaokrožijo naravno vezavo. Za sve~an vtis poskrbijo posebne sve~e, ki jih lahko ovijemo tudi z zlato žico.
Za pred vhodna vrata so u~-enci našli originalno rešitev s povezanim šopom bele omele, ki so ji dodali pogumno kombinacijo pink pentlje in kroglice prav take barve. Tisti bolj zahtevni bodo temu na stojalu pred vrati dodali še kroglo iz istega materiala.
Če se že odločimo za vencke, bodo ti letos oblečeni z vlakno-vinami temno rdeče, skoraj črne barve, okrašeni z rožnatimi svečami, dodane pa so tudi temno rdeče kroglice in bele perle. Ali pa se odločite za venček iz posušenega maha s temno rdečimi svečami, z nekaj paličicami rdečkaste japonske dresni in jabolč-
nimi krhlji. Zelo pogosto pa se letos uporablja listje stahiša, ki je idealen za prelepljanje. S svojo sivo-belo barvo in mehkobo se lepo ujema z belimi svečami, za malo živosti pa je dodan netresk. Venčki so posuti z drobnimi zvezdicami, lunami in podobnimi motivi iz slanega testa.
Beli pogrinjek ima dve zanimivi vezavi. Ena je iz belo po-sprejane vinske trte, druga pa iz povezanih pobeljenih šib japonske dresni. Oboje najdemo
... ali pa zelo elegantno kombinacijo belega na belo.
v naravi. Učenci so dodali še malo perja in sveče. Pri vseh vezavah je zaslediti asimetrijo, ki daje cvetličarju večjo svobodo pri oblikovanju.
Tudi za okrasitev jelke so sogovornice prisegale na belo barvo. Če imate v domači zakladnici kaj srebrnih okraskov iz preteklih let, nakupite še nekaj belih. Čudovito se bodo ujemali. Zelo moderno je jelko okrasiti tudi s šopki posušenega cvetja, ki jih pritrdite po drevesu, ne le na koncih vej, ampak tudi v notranjosti, proti steblu. Če želite, da vaša smrečica obdrži iglice čim dlje, jo postavite v posodo z vodo in jo pridno dolivajte. Nekoliko v zatonu so sicer ob božiču zelo priljubljene pentlje,
■ v ■ v
Praznični cas
V nedeljo bo treba na adventnem venčku prižgati prvo svečko. Če ste doslej odrivali misel na praznike z izgovorom, da je do njih še daleč, se boste morali soočiti s koledarjem in si dobro organizirati delo, da boste sebi in svojim ustvarili praznično vzdušje.
Kljub temu daje ponudba v trgovinah nepopisna, praznikov še vedno ne moremo kupiti, treba jih je narediti. Denar pri tem seveda ne škodi, veliko pa je mogoče z malo spretnosti in entuziazma izdelati kar doma. To vam na naslednjih straneh dokazujejo številni primeri koristnih nasvetov za praznične dni. Prilagojeni so našim razmeram, okolju in zmožnostim, saj roko na srce, v realnem življenju si le redkokdo praznike kroji po meri modnih časopisov. Prav božični prazniki so tisti, ki jih v največji meri ustvarimo sami s svojim angažmajem za harmonične medsebojne odnose, s podarjanjem pozornosti, naklonjenosti in časa. Čas, ki ga družina preživi skupaj pri peki peciva, igri, v pogovoru ob svečah, ob molitvi, v ustvarjanju okraskov in vse ostale krame, ki se včasih zdi nadležna in kičasta, v najtemnejšem delu leta pa skrivnostno zablešči in nas spomni, da je nekje tam, ne več tako pretirano daleč, svetloba.
Za lepe praznike je potrebna precejšnja mera organizacije, dela in dobre volje. Zato napišite pisma dobrim možem, čimprej nakupite darila, da se izognete nepotrebni gneči, slabi volji in zasoljenim cenam. Do nedelje še imate čas splesti venčke, potem pa decembrske dni preživite lenobno ob toplem čaju skupaj s svojimi dragimi. In če si boste prisluhnili, boste začutili praznike.
viki klemenčič ivanuša, urednica priloge
Letos so moderne kvadratne oblike. Tukaj je zanimiva kombinacija treh cvetličnih vezav.
teh v letošnjih smernicah ni zaslediti. Se vedno pa so popularni obeski iz naravnih materialov.
Letošnje modne smernice napovedujejo temno rdeč slavnostni pogrinjek v kombinaciji z rezanim cvetjem ...
veda nikoli ne morete zgrešiti, tako kot s kombinacijo zlatih in rdečih kroglic na smreki ne, vendar je v cvetličarstvu zaznati trende, ki se nagibajo v drugo smer. Zelena je seveda zaželena, vendar svetujejo cipreso, tiso ali kakšno drugo zimzeleno rastlino, ki ne izgublja iglic. Veliko uporabljajo netresk, ki v vezavi
Trije venčki, tri barve, trije materiali, tri razpoloženja.
Če ste vsaj malo spretni, brez težave izdelate krasne in zelo poceni obeske. Več pomaranč narežite na pol centimetra debele rezine. V ventilacijski pečici jih sušite 3 ure pri 80, nato pa še čez noč pri 50 stopinjah. Pretaknemo jih z zlato ali morda belo nitko in imamo čudovit okras. S tem se lepo ujemajo doma pečeni keksi, jabolčni krh-lji, arašidi in v bel papir zaviti bonboni.
Če pa ne marate cvetličnih vezav, se lahko odločite za kakšno lončnico, ki vam bo krajšala zimo in polepšala praznike. Klasični izbor je božična zvezda ali božični kaktus. Zelo priljubljene pa so letos tudi orhideje, kale in ciklame.
viki klemenčič ivanuša
Nekaj zanimivosti za velike otroke
Legende in resnice o decembrskih junakih
čeprav danes ni otroka, ki ne bi poznal vseh treh dobrodušnih mož, je zanimivo, da se dobrih 50 let nazaj, pred drugo svetovno vojno, v Sloveniji nismo poznali ne Dedka Mraza in ne Božička. Zato pa december ni minil brez Miklavža. Pa si na kratko poglejmo, kje in kako so se pravzaprav rodili ti pravljični možje, ki podžigajo domišljijo v otroških glavicah in prižigajo iskrice v njihovih očeh.
Miklavž
Ta nekoliko bolj resen možak je prvi in najstarejši med njimi. V krščanstvu se začne pojavljati od 11. stoletja dalje kot mogočen priprošnjik in čudodelnik, kasneje pa obdarovalec otrok. Izhaja iz resnične zgodovinske osebnosti škofa Nikolaja. O njem ni zanesljivih poročil, ohranilo pa se je mnogo legend. Nikolaj je bil v četrtem stoletju škof v Miri, današnjem mestu Demre v turški pokrajini Antaliji. Rodil se je leta 240 ali 270 v Patari bogatim in zelo pobožnim staršem. Ko se je izšolal za duhovnika, so mu zaradi kuge umrli starši, po katerih je podedoval veliko premoženje in ga je razdelil med reveže.
Slednji jim ni mogel zagotoviti dote, Miklavž pa jih je tako rešil sramote. Ponoči je kepe porinil skozi okno, ena se je skotalila na tla in pristala v copati, od koder verjetno izhaja običaj, da Miklavž prinaša darove, zlasti suho sadje in sladkarije, v nastavljene nogavice, cokle ali copate.
Miklavž obvezno prihaja v spremstvu parkljev, ki imajo še starejšo zgodovino, saj izhajajo iz predkrščanstva in predstavljajo duhove prednikov in demone. Njihova naloga je kaznovati poredne otroke. Miklavž ni znan povsod po svetu, predvsem na Vzhodu ga sploh ne poznajo, pa tudi v nekaterih delih zahodne in južne Slovenije ob miklavževem norijo le parklji.
V Sloveniji je Miklavžu od vseh svetnikov posvečenih največ cerkva, približno dvesto, pa tudi v drugih državah je zelo priljubljen kot zavetnik trgovcev, mornarjev, študentov, mlinarjev, pekov, odvetnikov, lekarnarjev, mesarjev, krojačev, pisarjev, celo tatov. Nikolaj je tudi zavetnik beračev in mladih deklet, ki si želijo moža, nevest, ki se priporočajo za srečno poroko, in žena, ki si želijo otrok.
Miklavža upodabljajo v škofovski opravi, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih pa tudi s tremi hlebčki. Tri zlate krogle predstavljajo zlate kepe, ki jih je svetnik podaril trem hčeram revnega moža.
Božiček
če bi pogledali v njegove osebne dokumente, bi pisalo, da ima ameriško državljanstvo. K nam je začel kukati šele pred nekaj več kot desetletjem. Sicer pa je nasploh zelo mlad, saj ne šteje niti dveh stoletij. Da se je rodil, se ima v prvi vrsti zahvaliti prav Miklavžu. Od tod tudi njegovo ameriško ime Santa Cla-us. Coca Cola pa je poskrbela za njegovo svetovno prepoznavnost.
Velike zasluge za nastanek Božička je imel newyorški trgovec John Pintard. Leta 1810 je s pomočjo svojega društva natisnil posebno brošuro s sliko svetega
Miklavža. Slika je bila opremljena z besedilom v stari holandščini: Sancte Claus, goed heykig Man. Miklavž je ponoči z igračami in drugimi dobrotami napolnil nogavice, ki so visele ob kaminu. Datum obdarovanja je Pintard vseskozi spreminjal, od 6. pa do 25. decembra, vendar s samim božičem še ni bilo povezano. Za pravega očeta Božička velja Clement Clark Moore, Pintardov prijatelj, profesor hebrejščine in grščine. Leta 1822 je za svoje številne otroke napisal pesmico Božiček na obisku, ki je postala velika nacionalna uspešnica. Božiček se je imenoval Saint Nick, imel pa je že danes znane lastnosti: širok, dobrodušen obraz, rdeč nos in obilen trebuh. Američani pa ne bi bili to, kar so, če ne bi hitro ugotovili, da se Božička lahko odlično prodaja in že sredi 19. stoletja je prišlo do pravega trgovskega "booma", ki so ga spremljali in nadgrajevali tipični ameriški "show" nastopi hohotajočega se možakarja. Dokončno je Božiček prišel v vsak ameriški dom s podjetjem Coca Cola, ki je leta 1930 Božička uporabilo v svojem oglasu. Obraz, ki ga danes pozna ves svet, je bil prvič objavljen leta 1931. Obilni Božiček z belo brado in rdečimi lici je nosil velik rdeč plašč z belim robom in debelim usnjenim pasom. Kmalu je dobil še značilno rdečo kapo z belim cofom. Božiček se je zelo hitro širil po svetu, otroci pa so ga sprejeli z velikim veseljem, saj velja za bogatejšega obdarovalca, kot je Miklavž.
Dedek Mraz
Decembra prihaja na obisk kot zadnji izmed vseh treh, točno na dan novega leta. Po značaju je ruski možakar, čeprav naj bi bile njegove korenine indoevropske. V Rusiji je bil Dedek Mraz moški pol Babuške, znamenite sredozimske obdaroval-ke, ki se je obdržala vse do današnjih dni, zato ga tam imenujejo tudi Deduška. Po starodavnih izročilih naj bi se nekega dne, ko je bil že hudo naveličan
dolgočasnega in mrzlega življenja daleč na severu, napotil po svetu. Potoval je in navduševal ljudi s svojimi darili, nazadnje pa se vseeno ustalil v ruskem mestu Velikem Ustjugu.
Zgodovina Dedka Mraza kot ga poznamo danes, se je začela v 19. stoletju, ko je ruski pesnik
Nikolaj Nekrasov napisal pesem o Mrazu - rdečem nosu. Dedku Mrazu se je nato pridružila še Sneguljčica, ki naj bi bila po nekaterih razlagah kar njegova hčerka in naj bi poosebljala pomlad. Spremljali so ga severni jeleni in še druga pravljična bitja. V Rusiji so se sicer Dedku
Mrazu pisali kaj trdi časi v obdobju boljševizma, vendar je uspel preživeti in danes je v tej državi najbolj popularen decembrski mož. Po letu 1945 smo ga skupaj s komunizmom sprejeli tudi v Slovenijo in da bi čimprej izpodrinil popularnega Miklavža, povezanega s krščanstvom, so mu prirejali velika slavja v podjetjih in javnih ustanovah. S koncem partijskega režima pa se Dedek Mraz iz naših krajev ni poslovil, prej nasprotno. V povojnih letih je njegova priljubljenost tako zrasla, da ga je bilo nemogoče spoditi nazaj, namesto tega smo nekoliko poslovenili le njegovo zunanjo podobo. Dedek Mraz je dobil sivo-bele lase, slovensko polhovko na glavo in svetel (ovčji?) kožuh, pa bele škornje in na hrbet velik koš (slovenskih) daril. Takole, bolj na tiho, pa smo mu pripisali tudi slovenski naslov Pod Triglavom in mu spesnili številne pesmice, napisali zgodbe in dramske igre.
Ne glede na to, kako in kje je nastal kateri od dobrih decembrskih mož, so danes med otroci v Sloveniji pravzaprav enako priljubljeni vsi trije. Vsaj toliko kot med otroci, če ne morda še bolj, tudi med trgovci. Saj veste zakaj, ampak o tem tokrat ne bi ^
Pripravila: SM
Sreča za vse!
Veseli smo, ker smo s Hišo zavetja podarili toplino doma tistim otrokom, ki to najbolj potrebujejo. Pridružite se veselju in v nedeljo, 28. novembra, obiščite katero od odprtih Mercatorjevih prodajaln* in izbranih partnerjevvMercator centrih, kjer vam pri nakupu ponujamo 10-odstotni popust. Te praznike bo sreče dovolj za vse!
* v Mercatorjevih franšiznih prodajalnah popust ne velja.

rcator
1
tO nedeljo, 2feiovembra
Delovno v pričakovanje
Voščilnice in darila od srca
Za praznični čas je značilno pričakovanje. Otroci že tedne pred prazniki napišejo svoje želje božičku in čakajo, verniki se štiri adventne nedelje pripravljajo na božično doživetje, pozno jesenski dnevi pa so kratki in mrzli in jih je treba nekako prebiti. Veliko časa bomo preživeli na toplem, kjer se lahko ukvarjamo s tako lepimi rečmi, kot je dano članicam Študijskega krožka pri Ljudski univerzi v Ormožu. Več kot deset članic se redno dobiva in takrat se zidovi majejo od ustvarjalne vneme. Minule dni so pripravile razstavo jesenskih motivov na svojih številnih izdelkih, v decembru pa vas čaka še razstava božično novoletnih izdelkov. Kljub temu, da so njihovi izdelki čudoviti, pa pravijo, da izdelava ni tako težka. Dokler ne bom česa poskusila narediti sama, ne bom vedela, ali so mislile resno ali pa je šlo le za tolažbo. Kakorkoli že, poskusite še vi posnemati male umetnine, ki so jih posebej za vas pripravile mojstrice Milica Šavora, Nina Šulek ter Urška in Ana Ambrož.
Ne pozabite, praznični dnevi na koledarju lahko odidejo mimo vas, ne da bi doživeli praznike. Ti namreč ne pridejo sami od sebe, treba jih je ustvariti!
Voščilnice s servietno tehniko
Za izdelavo potrebujemo raznovrstni papir različnih barv, papirnate prtičke, lepilo z bleščicami, lepilo za papir, medij za servietno tehniko (lahko tudi lepilo MEKOL), čopič, škarje.
Papir, ki ga bomo imeli za osnovo voščilnice, razrežemo na
Embossing tehnika zahteva malo več priprav in zbranega dela, rezultati pa so čudoviti.
ustrezno velikost. Izberemo motiv na prticku, ga izrežemo in uporabimo samo zgornjo plast (prticki so navadno troslojni). Z medijem za servietno tehniko ali lepilom MEKOL premažemo voščilnico. Izrezani motiv previdno položimo na premazano mesto. Z medijem znova previdno premažemo celotni motiv. Po robovih prilepljenega motiva povlečemo črto z lepilom z bleščicami, če pa takega lepila nimamo, narišemo črto z navadnim prozornim lepilom in jo posuje-
mo z bleščicami.
Za podlago je najenostavneje izbrati svetel papir, saj motiva na prtičku ne smemo lepiti na temno podlago. Zaradi vlage (medij) potemni in na takšni podlagi ne bi bil viden. Če želimo kljub vsemu temno osnovo voščilnice, prilepimo motiv na svetel papir in tega prilepimo na temno podlago.
Voščilnice s tehniko embossing
Za te lepe voščilnice potrebujemo šablone za embossing tehniko, posebno držalo z okroglo kovinsko konico ali kvačko št. 0,5—1, raznovrsten vsaj 130-gramski papir različnih barv, reliefne ali cik-cak škarje, namizno svetilko, stekleno površino.
Z embossing tehniko lahko ustvarimo, da so motivi na papirju izbočeni. Pod stekleno ploskev (najlažje je na mizi s stekleno ploščo) postavimo namizno svetilko, svetlobo pa usmerimo navzgor. Na stekleno ploskev z lepilnim trakom pritrdimo izbrano šablono, da se med delom ne bo premikala, in nanjo položimo papir. Upoštevati moramo, da bo rezultat dela na prvi strani voščilnice zrcalna podoba izbranega motiva. Ker nam površino osvetljuje svetilka, natančno vidimo, kje moramo s posebnim držalom ali kvačko pritisniti na papir. Ko povlečemo vsa vidna mesta vzorca, obrnemo list papirja. Motiv se na podlagi lepo razloči. Lahko ga izrežemo in prilepimo na papir drugačne barve..
Če uporabimo pretanek papir, lahko pri opisani tehniki nastanejo luknjice, ki kvarijo končni
Vse se sklada v praznični rdeče-zlato-zeleni kombinaciji.
Krasne voščilnice, vsakič z drugo tehniko
izgled voščilnice.
Okraski za jelko iz mavca
Za okraske potrebujemo mavec, posodo za me{anje mavca, kalupe za okraske, žico, barvo v razpršilu ali akrilno barvo, vrvico.
Po navodilih zmešamo maso, ki naj ne bo preveč gosta. Iz mehke žice si pripravimo zanke, ki bodo služile za vrvico, s katero bomo pozneje obesili okraske. V kalupe vlivamo maso in dodajamo zanke iz žice. Pustimo, da se modelčki posušijo in jih previdno odstranimo iz kalupov Okraski se morajo še najmanj en dan sušiti na zraku. Ko so suhi, jih pobarvamo s poljubnimi akrilni-mi barvami ali z barvo v spreju.
Skozi zanke iz žice napeljemo vrvico in okraske obesimo.
Okraski za jelko iz stiropora
Za te čudovite kroglice za jelko potrebujemo kroglice iz sti-ropora različnih velikosti, lesene palčke za ražnjiče, akrilno barvo, bleščice, kozarec, žico, vrvico.
Kroglice nataknemo na palčke in jih pobarvamo z akrilno barvo. Barva se še ne sme posušiti, ko nanjo posipamo bleščice, ki se primejo barvne podlage. Palčke postavimo v višji kozarec, da se kroglice posušijo. Ko so suhe, naredimo zanko iz žice in jo za-pičimo v stiropor. Vrvico napeljemo skozi zanke in kroglice obesimo.
Voščilnice Pisana vas
Za izdelavo teh voščilnic potrebujemo podlago za voščilnice z izrezanim oknom, grafoskop-sko folijo, barve za steklo, srebrno konturo za steklo, čopič, lepilo in škarje.
Z raznimi barvami za steklo na folijo narišemo pisane hiše. Ko se barva posuši, narišemo hišam okna. S srebrno konturo narišemo snežinke in sneg na strehah. Pustimo, da se vse barve dobro posušijo. Folijo obrežemo na primerno velikost in nalepimo na notranji del voščilnice.
Smrečica s kaligrafsko pisavo
Potrebujemo podlago za voščilnico, kaligrafsko pero, srebrni tuš, srebrni kemični svinčnik, svinčnik, ravnilo.
S svinčnikom in ravnilom narišemo trikotnik v obliki smrečice. Z različnimi debelinami nastav-
Foto: vk
Mobile v naravni barvi gline
kov peresa zapolnimo smrečico s kaligrafsko pisavo. S kemičnim svinčnikom narišemo okraske.
Voščilnica Zimsko okno
Za voščilnico potrebujemo podlago za voščilnico, napihljive barve, zlat kemični svinčnik, škarje, lepilo, likalnik.
Z napihljivimi barvami narišemo okno z zavesami in ostalimi motivi. Vsaj šest ur pustimo, da se barve dobro posušijo. Po hrbtni strani podloge polikamo, da se motivi napihnejo. Izrežemo okno in ga nalepimo na voščilnico. S kemičnim svinčnikom narišemo še zvezdice in luno.
Lonček za božično zvezdo
Potrebujemo keramični lonček premera 13 cm s podstavkom, slonokoščeno akrilno barvo, medij za servietno tehniko, različne papirnate prtičke, škarje, tanek črn flomaster.
Z akrilno barvo na lonček narišemo navpičen približno 10 centimetrov širok pas. Zgoraj širši, spodaj ožji. Iz prtička izrežemo želeni motiv ter ga razplastimo, uporabimo pa zgornjo plast z
motivom. Na posušeno akrilno barvo nanesemo medij za ser-vietno tehniko ter nanj prilepimo izrezan motiv. Motiv in celotni lonček nato z medijem temeljito premažemo. Prelakira-mo tudi podstavek.
Ko se lak posuši, še s pisalom dodamo prazniku primeren napis.
V lonček lahko posadimo božično zvezdo ali ileks. Takšen lonček je čudovito darilo, če ga napolnimo s suhim sadjem ali bonboni in ovijemo s celofanom in primerno pentljo.
Mobile
Za izdelavo mobila potrebujemo belo hitro sušljivo das maso, akrilne barve, čopič, akrilni lak, naravno rafijo (4 x 50 cm), različne modelčke za piškote, slami-co in 5 lesenih kroglic premera 1 cm.
Maso razvaljamo na približno pol centimetra debelo in z modelčki izrežemo različne motive. Vsakega zgoraj s slamico preluknjamo, da ga bomo lahko obesili. Izrežemo tudi obroč premera 10 centimetrov, ki ga preluknjamo na štirih mestih. Izrezano pustimo sušiti čez noč na zraku ali sušimo 1 uro v pečici pri 150 stopinjah.
Izrezane motive pobarvamo z osnovno akrilno barvo ter narišemo vzorce. Ko se barva posuši, polakiramo izdelke na obeh straneh.
Obeske izmenično nasnujemo na vrvice, katerih konce vdanemo skozi luknje na obroču. Na vrhu jih zavozlamo in nad leseno kroglico, ki jo nasnujemo na koncu, naredimo zanko za obešanje.
Če nam je bolj všeč naravna barva, namesto bele DAS mase uporabimo rjavo, ki jo le posušimo in nasnujemo na rafijo. viki klemenčič ivanusa
velika in
mala darila!
Skrbi z darili za letošnje praznike so lahko odveč. V Novi KBM vam ponujamo ugoden kredit v višini do milijon tolarjev z odplačilno dobo do treh let, ki ga lahko dobite takoj. Vse potrebno boste lahko uredili v hipu in brez stroškov odobritve. Denar vam bomo nakazali takoj, v celoti v gotovini. Odplačevali ga boste z brezplačnim trajnim nalogom z vašega transakcijskega računa pri Novi KBM. Oglasite se v naši najbližji poslovalnici. Več informacij z izračuni na www.nkbm.si.
"Kredit takoj"
Nova KBM
Foto: vki
Orehi, med, cimet
Omamni vonji iz pečice
če že ne zaradi daril, pa je sladka pekarija zadosten razlog, da se veselite praznikov. Po hiši se širijo prijetni vonji po medu, cimetu, karameli in vabijo domače na kup. Otrokom je zelo všeč (odrasli niso nič drugačni), če med peko piškotov v temnem zimskem popoldnevu ugasnete luči v kuhinji in brli le lučka v pečici, ki meče tople sence po kuhinji.
Kekse in recepte, ki so pred vami, so prispevale članice Društva kmečkih žena iz Ormoža, ki deluje v okviru Kmetijske svetovalne službe, pod vodstvom Hinke Hržič. Gre za preizku{ene in dobre recepte, po katerih boste z malo znanja, sre~e in sestavin pričarali sladke praznike.
Potica je na{a narodna sladica. Prava slovenska potica je orehova, slajena z medom, pečena v glinenem narebra-nem modelu, ki je spodaj gladek. V sredini ima model luknjo, da se potica lažje pre-peče. Variacij na temo potice je zares veliko, saj vsaka gospodinja doda kaj svojega. Osnovno testo je največkrat enako, menjujejo se le nadevi. Pri pripravi potice morajo biti vse sestavine tople. Naj-bolj{e so potice, kjer uporabimo testo in nadev v razmerju 1:1.
Osnovno testo za potico:
400 g gladke moke TIP 500 5 g soli 25 g kvasa 60 g sladkorja 4 rumenjake 3,5 dcl toplega mleka 2 žlici kisle smetane 65 g raztopljenega masla
1 vaniljev sladkor, limonina lupina
Pome{amo rumenjake, sladkor, smetano, sol, vaniljev sladkor, limonino lupino, polovico mleka in raztopljeno maslo v gladko zmes.
Kvas razdrobimo, dodamo žličko sladkorja in malo toplega mleka ter dobro pre-me{amo. V ogreto moko oblikujemo jamico in dodamo kvasno zmes. Nekoliko zme{a-mo z moko in pustimo, da se kvasovke namnožijo. Zgnete-mo testo in ga pustimo kak{-nih 15 minut vzhajati.
Prime{amo vse sestavine in zamesimo voljno testo, ki ga pustimo pokritega počivati.
Orehov nadev
400 g mletih orehov
100 g sladkorja
1	jajce ali sneg dveh beljakov
2	dcl sladke smetane
Mlete orehe poparimo z vrelo smetano (lahko jo zamenjamo z 2 dcl mleka z 100 g masla), dodamo sladkor in jajce, da lahko nadev premažemo na razvaljano testo. Enako pripravimo le{nikov in mandljev nadev. Nekatere gospodinje dodajo orehom {e na fino naribano jabolko, saj tako potica dalj časa obdrži svežino. Lahko pa se nadevu doda tudi
Slastne potice
Za vas pripravljamo dnevno več kot 30 vrst svežega peciva in tort. Pečemo drobno pecivo, potice, kekse in torte po naročilu, različnih oblik in okusov.
Vinarski trg 2, Ptuj Tel.: 02/ 772 83 51
malo čokolade ali kakava, nekateri imajo radi tudi rozine namočene v rumu.
orehe. Spečemo pri 180 stopinjah in narežemo na poljubne oblike.
Pehtranov nadev Medenjaki
200 g skute 2 jajci
1/4 kisle smetane 2 vaniljeva sladkorja sesekljan pehtran po okusu sladkor po okusu Skuto, jajca, vaniljev sladkor, pehtran in sladkor dobro premešamo. Dodamo kislo smetano in rahlo premešamo. Nadev naj počiva eno uro, da se okus lepo porazdeli. Premažemo ga po razvaljanem testu, ki ga nato zavijemo in pustimo vzhajati.
čokoladni nadev
150 g masla 200 g mehke moke 1/4 do 1/2 l mleka 200 g sladkorja 250 g čokolade vaniljev sladkor Maslo raztopimo, dodamo moko, prepražimo in še preden zarumeni, zalijemo z mlekom in prevremo. Mlečno prežganje naj bo tako gosto kot navadna krema. Primešamo mu še zmehčano čokolado (nadomestimo jo lahko s 100 g kakava in 100 g sladkorja), sladkor in vaniljev sladkor. Vse skupaj ohladimo. Če je nadev pregost, ga razredčimo z mlekom ali rumenjaki.
Potico pred peko prebo-demo, namažemo z mlekom, smetano ali maslom in pečemo pri visoki začetni temperaturi. Po 10 minutah jo znižamo na 180 stopinj. Pečemo jo od 50 do 60 minut, odvisno od količine in vrste nadeva. Po peki potico ponovno premažemo z maščobo in še toplo zvrnemo iz modela.
Medeno pecivo z orehi
1/2 kg moke 150 g vročega medu 3,5 dcl tekočine (ohlajena kava ali sadni čaj) 200 g sladkorja zmlet cimet, klinčki pecilni
1 žlica sode bikarbone 150 g orehov, mandljev ali lešnikov
Vse sestavine premešamo in vlijemo v pekač, ki smo ga prekrili s papirjem za peko. Po masi potrosimo sesekljane
3 jajca 1 žlica masti 250 g medu 150 g sladkorja 600 g moke
mešanica začimb za medenjake soda bikarbona Jajca, maščobo, med in sladkor penasto umešamo in do-
Za takšne janeževe upognjence je potrebno kaj več kot zac-etniska sreča ^
Medenjaki
damo moko, začimbe in sodo. Testo lepo pregnetemo in oblikujemo majhne poljubčke. Okrasimo jih z orehi ali mandeljni. Pečemo 15 do 20 minut pri 180 stopinjah.
Strojni keksi
2 margarini 4 jajca
10 žlic sladkorja 1 vaniljev sladkor 1 pecilni prašek limonina lupina moka po potrebi
Zmešamo jajca in sladkor, da masa naraste. Dodamo ostale sestavine in mešamo toliko časa, da dobimo gladko srednje gosto maso. Na namaščen pekač vlivamo maso, da nastanejo približno 3 cm veliki krogi, na katere damo nekaj zrn janeža. Pečemo na temperaturi 180 °C da postanejo zlatorumeni. Še vroče damo v kozarce, da dobijo upognjeno obliko.
Pujski za srečo
500 g moke
30 g kvasa
60 g sladkorja
1/4 l mlačnega mleka
60 g masla
1	jajce
sol, limonina lupina za nadev: 100 g marcipana 150 g mletih lešnikov 100 g sladkorja 3 beljake
2	rumenjaka za premaz
V moko naredimo vdolbi-nico in vanjo vlijemo pomešano mleko, kvas in sladkor. 15 minut pustimo vzhajati. Zgne-temo v testo skupaj s preostankom sladkorja, razpuščenim
Foto: vk
Krožnik drobnega peciva
Sestavine zmešamo in dodamo toliko moke, da se med gnetenjem testo ne prijema rok. Nato naredimo kekse z namenskim strojčkom za kekse in jih pečemo na 180 °C, da postanejo zlatorumeni.
Janeževi upognjenci
6 jajc
sladkor (kolikor tehta 6 jajc)
moka (kolikor tehta 6 jajc) 1 dcl vode 1 pecilni sladkor 1 vaniljev sladkor janež za posip
lega testa oblikujemo ušesa. Na 10 velikih krogov porazdelimo nadev, robove namažemo z beljakom in prekrijemo z drugim velikim krogom. Robove čvrsto pritisnemo skupaj. Na manjših krogih oblikujemo rilec z dvema odprtinama. Rilce in ušesa pujsu prilepimo z beljakom. Prašičke premažemo z rumenjakom in na pekaču pustimo vzhajati nadaljnjih 15 minut. Prašičke pečemo 15 minut pri 200 stopinjah. S čokolado narišemo oči.
viki kiemenčič ivanusa
ac

Haložan
je rahlo aromatična zvrst, donegovana kot polsuho vino. Karakter mu dajejo sortne značilnosti šipona, belega pinoja, laškega rizlinga, sauvignona In renskega rizlinga.
PTUTSKAM<fLET
maslom, jajcem in limonino lupino. Pustimo vzhajati nadaljnjih 30 minut. Za nadev premešamo marcipan z lešniki, sladkorjem in beljaki. Testo razvaljamo pol centimetra na debelo in izrežemo kakšnih 20 krogov s premerom 8 cm in 10 s premerom 4 cm. Iz osta-
Pujski za srečo
Foto: vki
Foto: vki
Ob božiču je na mizi sadni kruh
Cvetkin sadni kruh
V adventnem času se je v naših krajih pogosto pekel sadni kruh, ki so mu ponekod rekli tudi božični kruh, pri nas pa po domače klecenprot (klo(j)cen-prot). Gospodinje so od peke običajnega kruha vzele nekaj testa in vanj za-mesile suha jabolka, slive in hruške. Z leti, ko je na našem trgu postalo dostopno še kaj drugega, so vanj zamesile še rozine, orehe, fige, lešnike, mandeljne, suhe marelice, pomaranče in limone. V takšnem sadnem kruhu sadje ni zavzemalo več kot petino kruha.
V Cvetkinem sadnem kruhu je povsem drugače. Več kot tri četrtine je sadja, testo je le za vezavo. Večina sadja v njem je domačega, za posebno barvitost in polnost okusa pa poskrbijo tudi dodani kandirani eksotični sadeži - oranže, papaje, brusnice - vseh sadnih in drugih dodatkov je preko 15. Prav sestavine so tiste, za katere Cvetka pravi, da so ključnega pomena. Le iz prvovrstnih surovin je mogoče izdelati prvovrsten izdelek. Tak je namreč Cvetkin kruh, ki ni namenjen vsakdanu, ampak kot bogata posebnost pride na mizo ob praznikih. Eden takšnih je gotovo božič, ki ga povezujemo s sadnim kruhom. Jabolka in hruške za kruh si suši sama, zelo pomembno je namreč, da je sadje prav suho, sicer lahko nastanejo pri peki luknje. Njen kruh nastaja cele tri dni in šele izkušnje so tiste, ki so jo pripeljale do takšnega izdelka, kot je danes. Pri tem je pomembno tudi, da postavljen kvas stoji štiri ure, nato gre vse zelo lahko.
Cvetka Krabonja je iz svojega konjička, veselja do peke, naredila svoj drugi, tretji ali kateri koli poklic že. Dolga leta je bila prodajalka, nato je končala višjo ekonomsko šolo in potem je pri 48 letih naredila nekaj pogumnega, ostala je doma in pričela na svoje. Pri Krabo-njevih se je vedno peklo. Njeni albumi so polni krasnih slaščičarskih izdelkov, ki so nastajali pod njenimi spretnimi rokami za prijatelje, znance. Zelo dodelano, estetsko, vedno malo nenavadno. Iz ravnega biskvita je oblikovala celotno igrišče za golf, pa čevelj, harmonike,
Cvetka Krabonja se potrudi, da je njen kruh vedno dober.
pujse in poročne torte s sporočilom. Vedno rahlo hudomušnim, zato ji je pomembno, da pozna človeka in ve, kaj si želi. Torte speče le še tu in tam, ker ji zmanjkuje časa za takšne mojstrovine. Čas ima Cvetka vedno odmerjen zelo na tesno. Pa še nasvet za lepo čokoladno glazuro: torto vedno premažite s tanko plastjo marmelade. Čokolado stopite v pečici na 50 stopinj in primešajte malo olja.
Povpraševanje po Cvetkinem kruhu jo namreč nenehno sili k delu. Kolač ima tudi čez 11 kilogramov in peče ga dobre tri ure. "Pomembno je, da naj-
Priznanja so prišla z leti dela.
DomaČi klecenprot
1 kg suhega sadja (jabolka, hruške, slive, orehi 1 kg krušne moke sol, voda, kvas Sadje prelijemo s kropom. Vode naj bo toliko, da bo prekrila sadje. Ko se sadje napije, pustimo, da se ohladi.
Dodamo moko in vzhajani kvas ter zamesimo z roko. Pustimo vzhajati.
Pekač samo potresemo z moko. Oblikujemo tri kolače in jih premažemo z rumenjakom zmešanim z malo vode in potresemo z moko. Pečemo eno uro pri 200 stopinjah Celzija.
tisto, kar le redko kdo, ko doživi uspeh. Ni se pokvarila. Njen kruh je še vedno enako bogat, izdelan brez aditivov, konzervansov in sladkorja. Zato je obiskal že domala vse konce tega planeta. Ko sem jo lovila za najin klepet, je ravno pripravljala kruh za Teheran. Njeni kruhi, peče tudi odličen ajdov kruh
z orehi, so postali zelo iskan ekskluzivni izdelek, ki ga poznavalci namenijo tudi dobrim prijateljem.
Cvetka je izkoristila tudi svoje bogato ekonomsko znanje oplemeniteno s prirojenim čutom za estetiko in nastal je darilni program, kakršnega doslej še ni bilo na trgu. Embala-
ža iz naravnih materialov, kruh shranjen v kartonskih škatlicah z okencem in platnenih vrečah, kot so nekoč shranjevali moko. Med obiskom je razmišljala še o novi možnosti - kmalu bo na trgu majhna, lična kartonska vrečka, v kateri bodo rezine kruha. Za darilce.
viki klemenčič ivanusa
prej na 200, potem pa na 150 stopinjah, da se lepo prepeče", je tako kot z vsem tudi z nasveti radodarna Cvetka. Svoj kruh peče v pečici, saj je nemogoče krušno peč toliko časa zadržati pri primerni temperaturi. Sadju doda tudi malo alkohola, ki pri peki izpari, ostane pa lepa aroma. Sestavine umeša ročno, saj pravi, da je le tako prepričana, da je dobro. In prav to želi doseči in že leta dosega. Kvaliteta, ki jo je kronalo čez 10 zlatih priznanj in štirje kipci za kakovost na državnem tekmovanju in razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Sicer pa se zgodba o njenem kruhu širi preko meja Slovenije in kdor ga enkrat poizkusi, ga bo poiskal znova, četudi v Podgorcih. Prav to je pri tej zgodbi o uspehu čudovito, uspeti je mogoče kjerkoli. In Cvetka je naredila

Perutnina Ptuj
PIKANTNA
Simpatična, da .je kaj! Pribora ne potrebujete, saj se nabodalca lepo podajo vsaki roki. Ker jih ni težko jesti in tudi pripraviti ne, priporo~amo redno uporabo. Za vašo zabavo.
čas priprave izdelka v pečici
5 minut
Priloga: Celestinski štrukelj
30 dag bele moke, 4 dl mleka, 2 jajci, sesekljan peteršilj, olje za peko, sol. Za vezavo: 1 jajce, 1 dl sladke smetane, sol. Iz moke, 2 jajc, mleka, soli in peteršilja razžvrkljamo palačinkino testo. Spečemo nekoliko debelejše palačinke, jih ohladimo in narežemo na pol centimetra široke rezance. Povežemo s sladko smetano in jajcem, dosolimo. Najprej zavijemo v folijo za živila, zatem pa zaradi oblike trdo zav^^emo še v alu folijo. Kuhamo počasi v vreli vodi 20 minut. Jed ponudimo s pikantnimi nabodalci in poljubno solato ali sadjem.
PTUJSKA^,^^
VINARSTVO
J
LET
Pikantna nabodalca in Noblesse Renski rizling
V tem vinu boste v vonju zaznali zeliščne breskove in marelične note, kar je značilnost renskega rizlinga s tega področja. Pr^^etna kislina in sladkor se v vinu združita v izjemno harmonijo. Čudovit partner hrani.
Foto: vki
Za praznike nazdravimo z vinom
Vino se ponudi z nasmehom!
V vinskih krajih smo doma in prepričani smo, da o vinu vemo prav vse. Vendar po pogovoru s somme-lierko Marto Bombek iz Vinskega ambienta v Podgorcih spoznamo, da se bomo morali {e marsi~esa nau~iti. Pa ne zato, da bi iz pitja vina naredili spektakel, v katerem izgleda vse hudo umetelno. Ne, zato, ker ne vemo marsičesa, kar bi lahko povečalo na{ užitek pri pitju vina. In prav užitek je tisti, ki ga želimo ob praznikih privo{čiti vsem čutilom. Prazniki so čas, ko popijemo kak{en dober kozarček s sorodniki, prijatelji, ko kaj skupaj pojemo in se grejemo v družbi ljudi, ki jih imamo radi.
Marta Bombek je vinska svetovalka in pogosto skupinam, ki se pustijo pou~iti, na de-gustacijah svetuje o vinu, o sožitju vina in hrane. V Sloveniji imamo okrog 350 somme-lierov, ki delujejo predvsem v dobrih restavracijah, kjer s svojim znanjem svetujejo gostu in uskladijo vinsko in jedilno karto. V svojem podjetju se ukvarja s kar 1400 vrstami polnitev 140 slovenskih vinarjev, zato smo jo naprosili, da nam natrosi nekaj nasvetov tudi za prihajajo~e prazni~ne dni.
Dobro vino sodi v dober kozarec
Kadar strežemo vina, jih vedno nalijemo v kozarec s pec-ljem. Gospodinje vedo, da jih je sicer težje umivati, da se
ec

Noblesse
je zastopnik skupine migjšiln, vendar bogatili svežifi vin s prijetno sadno cvetico v paieti raziičnih sort. Vina so stiino prepoznavna. Prilegajo se piščančjemu mesu, zelenjavnim jedem In izbranim belim sirom.
PTUJ S KA^ÇI^ET
■jV VIKARSTVO
Cliardonnav, Rumeni muškat. Sivi pinot. Renski riziing. Cuvée, Beii pinot, Sauvignon
Minister za zdravje opozarja: ,Prei<omerno pitje aii<ohoia ši<oduje zdravju!'
"Čimbolj je čaša brušena tenko, tem bolj ji dano je zveneti, peti.' In to je res. Ko nazdravimo s tankimi ali debelimi kozarci, je ton povsem drugačen. Sploh pa, kdaj je dovoljeno trkati s kozarci? Brez zadrege lahko s trkom nazdravite pri slavnostnih priložnostih. Pri tem pa ne pozabite, da se s peni-no ne trka! Pri penini le dvignite kozarec, pogledate tistega, s katerim nazdravljate v oči in nazdravite brez trka.
peclji pri obveznem poliranju radi hitro zlomijo. Pecljat kozarec ni modna muha! Pomemben je zato, da ne držimo z roko za kozarec in si s tem grejemo vina; ~e držimo za pe-celj, vino obdrži svojo temperaturo. Pecelj se drži povsem spodaj. Poleg tega je za popoln vinski užitek treba pogledati v ~ašo, ko jo dvignemo in pogledamo ali je vino prave barve. To lahko naredimo le s kozarcem na peclju. Poleg tega imajo roke pogosto vonj po kremah, parfumih, pri pitju pa želimo vohati predvsem aromo vina.
Pred leti je bil hudo moden zelo bogato graviran kristal. Če razmišljate o nakupu kozarcev, vam ga vinski svetovalci odsvetujejo. Vino se v takšnem bogatem kozarcu izgubi. Pogosto zaradi gravur vina niti prav ne vidimo, ~aše pa so tudi zelo težke. Steklo dobrih vinskih kozarcev mora biti tanko. Bolj je tanko, lepše se iz njega pokuša in pije vino. To je dejansko res in to lahko brez težav preverite tudi doma. Če pa še vedno ne verjamete, pa
Barikirana vina so trenutna modna muha. Njihova posebnost je, da zorijo v svežih hrastovih sodih. Gre za francosko tehniko, z nastankom katere je povezana tudi anekdota, ki pravi, da se je nekoč Francozom vino pokvarilo in so ga morali na hitro pretočiti v druge sode. Ker pa niso imeli dovolj sodov, so jih hitro izdelali. To so bili sveži hrastovi sodi in tako so slučajno ugotovili, da dajo takšni sodi vinu zelo lep priokus. Les za slovenska barikirana vina prihaja prav tako iz Francije. Takšen sod je le za enkratno uporabo, saj za naslednji pretok ni več dovolj učinkovin, vseeno pa jih je še preveč, da bi sod lahko uporabili za druga vina, ki jim ne želimo spremeniti okusa.
vas bodo prepri~ale cene kozarcev, kjer so kozarci iz tankega stekla vedno dražji. V neprimernih kozarcih ne užijemo vsega, kar bi lahko in kar vino nudi.
Tudi med pecljatimi kozarci je izbira velika. Majhni, veliki, zaobljeni, odprti, ravni. Kozarci se lo~ijo glede na vino, ki ga bomo v njih postregli, na kozarce za belo, rde~e vino, roze in penino. Za rde~a vina so namenjeni veliki, bu~kasti kozarci, ki imajo zgoraj zoženo ~ašo. Ko zavrtimo vino po bu~ki se vse sestavine lepo razpršijo po steklu, do izraza pride cvetica ali buke in prijetna aroma iz takšnega kozarca ne uhaja prehitro. Zato so ti kozarci z velikimi bu~kami od-li~ni predvsem za barikirana vina, ki imajo poseben vonj po taninu. Težki bariki imajo mo~nejši izrazit vonj; ~e bi jih stregli v ravnem kozarcu, bi pivca neprijetno udarilo po nosu. Nebarikirana rde~a vina ne potrebujejo tako velike bu~ke, vseeno pa v njej izgledajo lepo. Izbira kozarcev je odvisna tudi od tega, koliko prostora imamo pri mizi. Belih vin ne to~imo v te kozarce, saj bi izgubila na vrednosti, od njih pri~akujemo nekaj drugega.
Za bela vina so manjši, bolj ravni kozarci, v~asih za char-donnay namenijo zgoraj bolj odprte kozarce. Za slavnostno vzdušje, ko imamo veliko gostov, pa tudi ne potrebujemo po ve~ kozarcev za gosta. Pomagamo si z univerzalnimi. Pred leti so v Steklarski šoli v Rogaški Slatini izdelali tako imenovana ormoški in slovenski vinski kozarec. To sta enostavnejša pecljata kozarca, v katera lahko brez zadrege na-lijemo kakršno koli vino — rde~e ali belo. Predikatna vina to~imo v malce manjše kozarce.
Če lahko pri vinskih kozarcih malo goljufamo, pa za penino nujno potrebujemo poseben kozarec. Ob pitju penine namre~ uživamo v njenem okusu in opazujemo
sproš~anje mehur~kov. Tudi od oblike dna je namre~ odvisno, kako dolgo se sproš~ajo mehur~ki.
Spoznajte vino, ki ga pijete
Če se odlo~imo postre~i zvrst, gospodinja prinese vino na mizo v ro~ki, ~e pa imamo na voljo buteljko, pa ne sme manjkati bel prti~ek in primeren klju~ za odpiranje. Vino vedno odpremo pred gosti. Pazimo, da ne predremo ali zlomimo zamaška. Če se nam to zgodi, smeti preprosto odli-jemo. Tudi sicer prvi kozar~ek nalijemo sebi, da ne bi kakšna smet prišla v kozarce go-
V prazničnih dneh pogosto strežemo penino. Vaši gostje in domači bodo nad penino še bolj navdušeni, če jo boste nalili v kozarce, ki so bili pred tem krajši čas v zamrzovalniku. Na njih se bo naredila lepa rosa in penina bo zares hladna.
Vinska svetovalka Marta Bombek svojim obiskovalcem razkrije marsikaksno skrivnost o vinu. Tokrat je v popolni sommeli-erski opravi.
stov. Preverimo tudi zamašek. To zna vsak — povohamo, ~e je zamašek prijetnega vonja. Vsak gostitelj mora sam poskusiti vino. Postavi ga na mizo in predstavi. Če je doma~e, pove, ali je suho, polsuho, koliko je alkohola, kakšne so kisline. Z buteljkami je bistveno lažje, saj so na etiketi napisani vsi pomembni podatki. Zato pa lahko o vinu, ki ste ga pridelali sami, poveste veliko ve~. Vsako vino ima svojo zgodbo. Povejte svojim gostom, kako ste ga pridelali, kakšna je bila letina, posebnosti, kakšno anekdoto, ki se jih med dolgim letom nabere, gotovo jih bo zanimalo. Škoda je, da smo pri domačih vinih kar tiho, pa ne povemo nič o vinu, če ga že pijemo. Va{i gostje naj vedo, kaj pijejo. Če ste se namenili postreči težka rdeča vina, jih odprite vsaj pol ure, preden jih servirate, da se malo prezračijo.
Penino ob veselih športnih dogodkih ali na trgu ob novoletnem praznovanju radi spe-nimo in odpremo, tako da po~i, odnese zamašek, penina pa burkne iz steklenice. To je izjema. Ko penino pravilno odpiramo, jo najprej rešimo vseh ovojev, žice, ki drži za-mašek, potem si pomagamo s klju~em ali z roko. Penine ne smemo preve~ razgibati, odložimo jo rahlo, zamašek pa gibamo pol~asi levo in desno. Steklenico držimo malo v poševni legi, ker druga~e lahko pija~a burkne. K mizi jo prinesemo primerno ohlajeno. Če je ne porabimo takoj pri raztoku, jo damo v hladilno
Aperitiv je pijača, ki pripravi želodec na dobro kosilo ali večerjo. Postrežemo nekaj takega, kar spodbudi tek. Včasih so bile kot aperitiv zelo popularne žgane pijače, desertna vina. Danes je zelopriljub-ljen penina. Vinska svetovalka Marta Bombekpravi: "Preizkusite sami: če pred jedjo popijemo nekaj sladkega, nam to tek zapre, želodec damo spat. Mi pa bi radi, da bi aperitiv pri gostih zbudil tek. Zato priporočam suhe penine, ki ne pustijo priokusa v ustih. Tako se pripravimo na juho."
Tako pestra je paleta kozarcev, ki jih lahko izberemo.
Foto: vk
Buteljke shranjujemo v ležečem položaju.
posodo, da obdrži primerno temperaturo. Penino vedno na novo nalivamo, saj je užitek, ki gre skozi možgane. Steklenica za penine ima na dnu luknjo. Namenjena je va{emu palcu, z ostalimi prsti pa objamemo dno. Edino pri nalivanju penin je dovoljeno, da primemo kozarec v roko, ker ga malo nagnemo, da se ne peni preveč. Natočimo približno polovico kozarca in pri tem računamo {e na peno.
Tudi pri ostalih vinih ne natočimo polnega kozarca. Bolje je, da večkrat nalijemo sveže, hladno vino. Dotakanja nima nihče prav rad; če se že ne morete upreti posiljevanju gostov, jih vseeno prej vpra{ate, ali smete dotočiti. Sicer pa imejte pri serviranju čim manj zadržkov, ne držite se pravil zaradi pravil, upo{tevanje katerih bi nam lahko zagrenilo vino. Namen je, da pri tem uživate. Če ne boste delali kardinalnih napak, s katerimi bi uničili vino, ste naredili dovolj.
Ledeno vino naj ne bo ledeno
Zelo pomembno pa je, ka-k{no temperaturo ima vino, ki ga postavite na mizo. Temperatura je ena tistih reči, ki lahko popolnoma uniči vino. Če ne verjamete, poskusite ohladiti redeče vino ali ne ohladiti suhega belega vina in videli boste, kak{no bo. Suha penina naj bi imela le okrog 5 do 7 stopinj. Velika razlika je tudi med belimi suhimi in sladkimi vini. Suha postrežemo pri 8 do 12 stopinjah. Velja si zapomniti — bolj suho je vino, bolj hladno mora biti. Sladka vina serviramo toplej{a, da se bolje razvijejo arome in okus. Pri predikatnih in posebnih trgatvah temperaturo vi{amo. Velja: ledeno vino se ne servira ledeno, ampak lahko tudi pri 14 stopinjah. Starega vina prav tako ne ohladimo preveč. Pri rdečih vinih pa je drugače, suha se začnejo streči pri 14 do 16 stopinjah, starej{a težka vina pri 16 do 17 stopinjah. V domači kuhinji težko natančno določimo temperaturo. Z nekaj vaje boste že po občutku vedeli, ali je vino prave temperature, na novej{ih hladilnikih je tudi termostat, ki nam je lahko v pomoč. Na{e trži{če pa ponuja tudi obilico termometrov in drugih pripomočkov za ravnanje z vinom in ti niti niso pretirano dragi.
Foto: vki
Kako okušamo vino
Prvi stik z vinom je uho. Pri natakanju slišimo, kako vino teče. Izkušeni poznavalci takoj zaznajo, če je ton pravilen; bolna vina se slišijo povsem drugače. Drugo čutilo je oko. Kozarec dvignemo proti svetlobi in si ogledamo bistrost in barvo. Nato vino zavrtimo v kozarcu in ga zaznamo še z nosom. S prvimi požirki pokušamo zaznati vino, ugotavljamo, kako dolgo traja zaton vina (okus, ki ga pusti vino v ustih). Predvsem predikatna vina imajo lahko tudi po 15 minut dolg zaton.
Ponudimo vino k juhi?
Vinska svetovalka Marta Bombek pravi, da običajno ne. Razen če jemo juho, za katero je bilo pri pripravi uporabljeno vino, recimo kislo juho. Postrežemo vedno tisto vino, ki je že v jedi. Pri izbiri vina in kombiniranju vina s hrano je pomembno upoštevati svoje okolje. Primorska gospodinja si bo izmislila tak jedilnik, da bo k njemu porabila svoje vino. Pri nas pogosto ponudimo meso iz tunke ali svinjsko pečenko in k temu sodi šipon, na krasu pa bi k isti hrani ponudili kaj rdečega. K pršutu gre gotovo kraški teran, nam, na Štajerskem, pa tekne tudi
morali spoštovati vsaj toliko, kot spoštujejo Dolenjci svojega cvička," pravi Bombekova.
Nasploh pa velja, da k jedi sodijo suha in polsuha vina. Pogosto slišimo, da je suho vino kislo vino. "Ostanek nepovre-tega sladkorja je nekaj drugega kot visoke kisline. Pri nas se pogosto zgodi, da ni dovolj sladkorja v grozdju, ko ga trgajo. Zato ga dosladkajo, in to močno. Okusi vina, ki nastane, se tepejo. Ima previsoko kislino in dodani sladkor, ki ne spodbija kisline. Harmonično vino je tisto, v katerem se sladkor in kislina na meji srečata. Pred trgatvijo vsi merijo le sladkor, na kisline pa pozabijo. Na tak način pri naših vikendaših nastajajo sladka vina. V upanju, da bodo ustvarili super vino, nastajajo nekvalitetna vina z dosladkanjem," je prepričana Marta Bombek.
Ob hrani sladka vina niso dobrodošla. Sladka vina sodijo k sladici ali pa jih uživamo brez hrane. Obstajajo pisana pravila — belo meso, bela vina, rdeče meso, rdeča vina. O tem, kaj bomo ponudili k ribam, se odločamo glede na način priprave. Marta Bombek iz lastnih izkušenj svetuje: "Manj je v hrani vseh mogočih začimb, bolj se k njej podajo bela vina, če pa je hrana močna, začinjena, pa pristajajo rdeča vina." Sicer
Zanimiva je posodica, ki jo sommelierji nosijo na verižici okrog vratu. Namenjena je ugotavljanju barve vina.
šipon ali suhi laški rizling. Zvrsti, domača vina sestavljena iz več vrst vina, lahko vlečemo kot rdečo nit od prve do zanje jedi. Zvrsti gredo k vsaki hrani in predvsem kadar imamo veliko povabljenih, recimo na gostijah, velikih obletnicah, ni mogoče k vsaki jedi servirati drugega vina. Takrat lahko uporabimo to njihovo prednost. S harmonično zvrstjo (morda šipon, laški rizling, sauvignon) bodo vsi zadovoljni. "Zvrsti bi
Če pripravljamo mizo za zares slovesno priložnost, na kateri nameravamo točiti več vrst vina, je fino, če imamo na mizi tri vrste kozarcev. Najboljše je kar vse naenkrat naložiti na mizo, še preden pridejo gostje. Tako svečano pripravljena miza je še lepša, kajti pomembno je, da pogrinjek lepo izgleda. Če nameravamo postreči z aperitivom, ga lahko postrežemo stoje, pri klubski mizici.
pa si privoščite tisto, kar po vašem okusu najbolje harmonira z določeno hrano.
Sedaj je čas, ko ponosni vinogradniki radi povabijo prijatelje poskušat novo vino v klet. Zanimalo me je, kaj je najbolje ponuditi za prigrizek. Bombe-kova priporoča kruh. "Dandanes je toliko različnih kruhov, domačih, polnozrnatih, žemlje in iz te bogate ponudbe lahko naredimo lepo mešanico kruhov. Pri sirih je že treba paziti in imeti znanje, kakšen sir sodi k kakšnemu vinu. Naša vina gredo najbolje k svežim kuhanim sirom, ki jih rade pripravljajo naše gospodinje. Ponudbo lahko lepo dopolnimo z orehi, suhim sadjem. Odlični so tudi slaniki, če pa imamo pri roki še tunko, pa sploh ni težav. Seveda pa ne pozabite, da mlada vina uživamo v manjših količinah in še ne ugotavljamo njihove kvalitete. Mlado vino še ima pred sabo čas, ko se bodo razvile vse njegove kvalitete." viki klemenčič ivanusa
Izbrane Jedi za praznične dni
Lahkotno in slovesno
Prazniki so sami po sebi zadosten razlog, da na mizo postavimo kaj posebno slastnega. Pogosto nam zmanjka ~asa za razmislek o tem, s ~im bi lahko presenetili najdražje. Dovolite, da vam pomagamo! Za vas so se tokrat potrudili v Gostilni Amadeus na Prešernovi 36, na Ptuju, kjer so sicer znani po svojih ~udovitih štrukeljcih, ki jih pripravljajo na 1001 na~in. Sami spe~ejo tudi kakšen zanimiv kruh, si izmislijo originalen meni za razli~ne praznike in v prijetnem okolju poskrbijo za dušo in telo. K jedi vam predlagajo tudi kakšno vino iz doma~ih kleti.
6 dkg masla malo zdroba, sol Krompir skuhamo v slani vodi, olupimo in pretlačimo. Dodamo še ostale sestavine in zgnetemo v enakomerno testo. Za praznike ne oblikujemo svaljkov kot običajno, ampak testo razvaljamo in z modelčki za piškote izrežemo najrazličnejše praznične motive. Če želimo, da so naši njoki barvasti, jih lahko pobarvamo tako, da jim dodamo malo pretlačenega korenja, brokolija, rdeče pese. Skuhamo jih v slanem kropu.
Cvetača v karamelni skorjici
cvetača sol
sladkor voda
Foto: vki
K prazni~ni miz sodi prazni~na dekoracija. Ne glede na to, za kak{en pogrinjek se boste odlo~-ili, ~udovito se bodo podali v karamelo oble~eni kozarci za penino. Pripravimo jih preprosto. Sladkor raztalimo in medtem ko vrtimo kozarec, z žlico vlivamo teko~o karamelo, ki se na kozarcu strdi. Okrasek je mogo~e sredi ve~era tudi pojesti ...
Lastnica Mira Korošec s svojo ekipo si je tokrat za vas izmislila dva menija. Oba sta dovolj slovesna, da ju lahko brez zadrege ponudite za božič ali silvestrovo. Vse navedene količine so namenjene za štiri osebe, če pa jih v vašem gospodinjstvu ni toliko, pa koga povabite na večerjo. To zna biti veliko bolj prijetno, kot zmanjšati količine in kuhati le zase. Če pa se s kuharskimi spretnostmi ravno ne morete pohvaliti, pa vam bodo predstavljene jedi zelo radi pripravili tudi v gostilni Amadeus.
Kuhar Edi je pripravil krasno jesensko jed — jelenov zrezek v omaki iz brusnic s skutnimi štru-
keljci in brokolijem z mandeljni, k temu pa je Rikardo ponudil Royal Red, modri pinot — Haloze. Sladica je bila tudi vinska, in sicer hruška v refošku.
Jelenovi zrezki v omaki iz brusnic
4 jelenove zrezke (vsak naj ima približno 200 g) 4 žlice masla sol, poper, vegeta 2 žlički moke
1 žlička brusničnega džema 50 ml rdečega vina 100 ml vode
Zrezke narahlo potolčemo in začinimo. V ponvi segrejemo maslo, na katerem zrezke na vsaki strani dobro popečemo in jih vzamemo iz ponve. Dodamo džem, pomokamo in zalijemo z vodo in rdečim vinom. Zrezke položimo nazaj v ponev in du-šimo 10 minut.
Foto: vk
Jelenov zrezek v omaki iz brusnic
Skutni štrukeljci
za testo: 1/2 kg moke voda, sol 1 jajce za nadev: 1/2 kg skute 1 jajce
malo pšeničnega zdroba olje
Vlečeno testo zamesimo iz moke, vode, jajca, soli in ga na koncu premažemo z malo olja. Najbolje je, da si testo pripravimo že dan prej in ga pustimo počivati v hladilniku. Za nadev pretlačimo skuto, vmešamo jajce, malo zdroba, sol in po želji peteršilj. Testo razvaljamo na ne preveč tanko plast, ki jo premažemo z nadevom in trdno zvijemo. [truco narežemo na primerno velikost in zavijemo v naoljeno folijo ali kuhinjsko krpo in kuhamo 30 minut.
Zraven ponudimo še kuhan brokoli, ki smo ga prelili z mandeljni v lističih, ki smo jih po-pražili na masu.
Hruška v refošku
4 srednje velike hruške, najbolje viljamovke 6 dcl refoška cimetova skorjica 200 g sladkorja 50 g vaniljevega pudinga Nekaj žlic refoška shranimo za kasneje, ostalo vino pa zavremo v ponvi, dodamo sladkor. Hruške razpolovimo, olupimo, odstranimo pečke in jih dodamo v vino. Malo jih pokuhamo, da dobijo barvo. Nato hruške vzamemo iz vina in zakuhamo vaniljev puding, ki ga zmešamo s hladnim refoškom. Hruške postrežemo z vaniljevim sladoledom in smetano.
Kuharica Martina je pripravila meni, ki je sestavljen iz gratiniranega puranjega fileja s smetanovo omako, zraven pa je dodala še palačinkin mošnjiček
z njoki in cvetačo v karamelni skorjici. Za sladek zaključek pa smo si privoščili čokoladni poljub. K temu je Rikardo ponudil zlato ptujsko penino.
Hru{ka v refo{ku
Foto: vki
Gratiniran puranji file s smetanovo omako
4 puranje zrezke 8 rezin sira
sol
1 dcl sladke smetane bešamelna omaka Zrezke potolčemo, začinimo in popečemo. Vsak zrezek premažemo z bešamelno omako, ki smo jo pripravili iz raztopljenega masla, nekaj žlic moke in mleka. Zrezke položimo med dve rezini sira in jih zložimo v pekač. Pekač postavimo za nekaj minut v pečico pod žar, da se sir lepo zapeče. Medtem v ponvi pripravimo smetanovo omako iz malo bešamela in sladke smetane. Gratiniran zrezek položimo na omako.
Sr~kani njoki
1/2 kg krompirja 6 dkg moke
Sr~kani njoki
Foto: vki
Cveta~a v karamelni skorjici
Cvetačo skuhamo v slani vodi. Sladkor raztopimo, dodamo kakšno žlico vode in z žlico vlivamo raztaljen sladkor na skodelice, na katerih se strdi. Nastalo karamelo previdno ločimo od skodelice. Za vsak pogrinjek naredimo po dve. V spodnjo naložimo cvetačo, ki jo prekrijemo z drugo karamel-no skodelico.
Zraven lahko ponudimo še palačinke, ki jih napolnimo z zelenjavo ali kuhanim krompirjem in jih s peteršiljem zveže-mo v privlačen mošnjiček.
Čokoladni poljub
za jogurtovo strjenko: 3 dcl jogurta 20 g želatine 1 dcl sladke smetane 10 g sladkorja v prahu za čokoladno kremo: 100 g jedilne čokolade malo margarine kanček ruma
Želatino raztopimo v mlačni vodi. Jogurt zmešamo s sladkorjem v prahu in dodamo razpu-ščeno želatino. Stepemo sladko smetano in jo dodamo masi. Vlijemo v model primerne oblike, ki smo ga pred tem oplak-nili s hladno vodo in za vsaj dve uri postavimo v hladilnik.
Medtem raztopimo sestavine za čokoladno kremo. Strjenko zvrnemo na lep krožnik, obli-jemo s čokoladno kremo. Če želimo, lahko jed okrasimo še z lepimi vzorčki iz belega snega. Pripravimo ga iz sladkorja v prahu, jajčnega beljaka in limoninega soka zmešanega v voljno kremo. Dober tek!
Foto: vkl
Nenavadne cvetiične kombinacije
Prazniki v vazi
Tisti, ki smo že dalj časa na svetu, se praznikov spominjamo v zeleno-rdeč-e-zlatih barvnih kombinacijah. Veliko smrek in smrekovih vejic doživi svoj žalostni konec v naših stanovanjih, zato da nam polepšajo praznike. Izpolnijo svoje poslanstvo in potem jih pospravimo v smeti, pred tem pa nam še dodobra načnejo živce.
Takšne dekoracije imamo po stanovanjih ponavadi dober mesec dni, in ker so stanovanja topla, ponavadi kmalu obupamo nad našim izborom in prvotno navdušenje se razblini ob besnem sesanju odpa-dajo~ih iglic, koledar pa nam kaže, da rešitve še ni tako kmalu na obzorju. Ali gre tudi drugače? Za pomoč sem zaprosila Andrejo Lah iz cvetličarne Orožarna na Vinskem trgu 2 na Ptuju.
Težave se ponavadi pričnejo, ko zaloputnete vrata in z venčka na vratih zgrmijo iglice. Andreja si je izmislila dobro zvijačo. Za osnovo je uporabila venček iz vate s per-licami, ki ga je najprej poprš-ila s srebrno barvo, da mu je nadela bolj prazničen videz. Dodala je le še ileks, ki poživi, in prosojni trak, ki venček naredi lahkoten. Preprosto elegantno.
Z aranžmaji, ki si jih v pisarnah postavljajo na mize, je še Srebrn vencek s prosojnim trakom in ileksom deluje zelo elegantno, obesimo ga lahko kjer koli na vrata ali zid, povsod nam bo pričaral praznično vzdu{je.
kove vejice, dodala štiri rdeče kroglice in konec. Racionalno klasično.
Pogosto potrebujemo pokončen aranžma na kakšni
Foto: vki
Zlato-rdeče-belo - zelo slovesno, zelo naravno
poseben križ. Ali zasede pol mize in ni več prostora za nič drugega ali pa gre za klasiko z v nebo štrlečo svečo. V nižjo široko vazo je Andreja nasula kamenčke opečnate barve (na voljo so tudi v drugih barvah), v krog je napikala kratke smre-
posebni mizici. Kombinacija zlato-rdeče-belih je krasna. Bombaž daje aranžmaju mehkobo, ileks barvitost, zlata barva pa slovesno noto. Zlata naravnost.
V večjih prostorih si lahko omislimo tudi malo večjo vazo, ki jo postavimo kar na tla. V cvetličarsko gobo je napika-la svetleče lila kroglice, med
Foto: vki
Za večne romantike tudi zimski prazniki ne minejo brez vrtnic.
Foto: vki
Če želite le simbolno nakazati prihajajoče praznike, da vam aranžma ne zavzame preveč prostora na delovni mizi, se odločite za {iroko nizko vazo s klasično vsebino na nenavaden način.
Foto: vki
Ljubitelji eksotike bodo praznovali s kombinacijo kenguruja, flamingovca in zlatih kroglic.
njimi pa kraljujejo roza vrtnice. Zasanjane roza in lila barve vztrajno zanikajo realnost zimskega časa, zato jih je malo ozemljila z bršljanom, ki ga je ovila okrog vaze. Na tla lahko nasujemo cvetne liste vrtnic. Absolutno romantično.
Eksotične rastline so vse bolj priljubljene tudi pri nas. Tisti, ki hočejo nekaj drugačnega za svoje praznike, se lahko odločijo za kombinacijo rumenega kenguruja, zelenega flamingovca in zlatih kroglic. Eksotično osvežujoče. viki kiemenčič ivanuša
Od adventa do božiča
Praznični december
Od nekdaj, še iz predkrščanskih časov, je december čas praznikov. Kmetijska opravila so bila opravljena in v tem času je po navadi utihnilo celo orožje, ljudje so se sprostili in poveselili.
Decembrski čas je čas praznikov, ki vsi samo stopnjujejo pričakovanje in prihod božiča. Priprava na božič je adventni čas, ki pomeni "prihod" in ki za kristjane pomeni čas priprave na Kristusov prihod. Pripravljajo se štiri adventne nedelje, ki simbolizirajo štiri obdobja zgodovine stare zaveze: prazgodovino od začetka do Abraham, dobo očakov od Abrahama do kraljestva, dobo kraljestva od ustanovitve kraljestva do babilonske sužnosti in dobo po vrnitvi iz babilonske sužnosti do Kristusa. Simbol tega časa je adventni venec s štirimi vijoličastimi svečami. Za kristjane je namreč Kristus luč sveta in zato vsako nedeljo prižgejo eno svečo več, ob njej pa se zbere v molitvi vsa družina. Danes se adventni venček najde domala v vseh domovih kot del tradicije, praznične dekoracije in ni več tako neposredno vezan na versko ozadje.
Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik. Na ta dan se ne hodi na obiske, družabnosti je namenjeno štefanovo, 26. december. Božič v krščanstvu pomeni malega Jezusa, otroka. Če želite na ta dan na mizo postaviti mlado svetlo zeleno žito, kakor je na podeželju navada, se boste morali pokloniti sv. Luciji. Na
klice na ta dan oblečejo v dolge bele obleke in si nataknejo krone iz zelenja, na katerih plapola pet sveč. Tako male Lucije svetijo, kot veleva njihovo ime.
K praznikom sodi tudi božično drevo, okrašeno z najrazličnejšimi okraski. Zimski
njen god, 13. decembra, posejano žito namreč zraste ravno do božiča. Sicer pa Lucijo {e posebej slavijo na temnem severu, na Švedskem se de-
mlaj, kot ga tudi imenujejo, so nekoč okra{evali z jabolki, orehi in hostijami. Menda gre za mlado navado, ki naj bi bila pri nas sredi 19. stoletja {e popol-
noma neznana. Za na{e kraje je značilno kra{enje notranjosti domov s smrekovimi vejicami, br{ljanom, pu{panom in drugim zelenjem, ki so ga namestili predvsem v "bogecov kot".
Ponekod, predvsem tam, kjer so v družini majhni otroci, izdelujejo tudi jaslice, ki posnemajo sceno ob Kristusovem rojstvu. Gre za prikaz poklo-nitve pastirjev in treh kraljev ob Kristusovem rojstvu. Jaslice so lahko izdelane iz najrazlič-nej{ih materialov. Številni domači mojstri pustijo domi{ljiji in tehničnemu znanju prosto pot in namesto prvotno načrtovanega hlevčka nastanejo cele pokrajine z zanimivimi svetlobnimi in drugimi efekti. V Gradcu so pred leti na prostem izrezljali tudi jasli iz ledu. Vse bolj so popularne tudi žive jaslice, ki jih pripravljajo po {tevilnih krajih.
Ob božiču se prepevajo božične pesmi, v navadi so vo{-čilnice in seveda darila.
vki
Prihaia			
■ ■ ■ ■ ■ vB M vB nova	1 1—	J -	
u,
široka ponudba na enem mestu
Kmalu.
	■ ^ U	p/ f
	^ s___	

E R A
BR^A
u		L
JL		

Uv
W gcrůmaGi]
0)1 Mo

Ponudba velja od 25. novembra do 2. decembra 2004
Vse cene so v SIT.
Naroinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO
99,90
Milk Chocolate with Blueberry Cream
Mlečna čokolada
Z bnromićevirn polnilom «
129,90
Čokolada z okusom borovnice
100 g, Gorenjka
329,90
Čokoladni Miklavž
60 g
99,90
Vita jagoda ali grenivka
1,5 I, pvc
Bonboni FRU FRU
400 g
69,90
Adventní krožnik
Sveča spiralna za adventní venček
Spoštovani,
zaradi gradnje novega ERA CENTRA PTUJ, ki bo začel poslovati v začetku decembra, zapiramo poslovno enoto PETOVIA, in sicer
V SOBOTO, 27. NOVEMBRA 2004, OB 12. URI.
V petek, 26. novembra. In v soboto, 27. novembra, vam v poslovni enoti PETOVIA nudimo
10 % POPUST
na vse Izdelke, razen za artikle v akciji in tobačne Izdelke.
Blondinka je povedala drugi blondinki, da je opravila test nosećnosti, to pa je zanimalo:
"A so bila težka vprašanja'?'
***
Poredni Janezek vpraša mamico:
-	"Mami, kaj si pa najbolj želiš za rojstni dan?'
-	"Rada bi pridnega otroka!'
-	"Joj, potem boš morala čakati, da se vrne očka iz Nemčije."
***
Tereza vpraša znanko, ki živi v neposredni bližini njene pravkar poročene hčerke, ali kaj ve o hčerinem zakonu.
'^^a, zelo se imata rada! Cele dneve grulita kot golobčka, potem pa eden od njiju skozi okno leti iz stanovanja!'
***
Na poročno noč seje mladoporočenec slekel in rekel nevesti:
"Poglej, kaj imam!'
"Je pa majhen!' je ugotovila
nevesta.
'Majhen, toda tehnik!' je odgovoril mladi mož. "Tudi če je inženir, je majhen!'
***
Sredi noči zazvoni telefon pri zdravniku kirurgu: "Tukaj Mlinarjev Tone. Gospod doktor, pridite hitro k nam! Mislim, da ima moja žena vnetje slepiča.' "Pomirite se, " reče zdravnik, "vaši ženi sem izrezal slepič pred tremi leti! Še nikoli pa nisem slišal, da bi imel človek dva slepiča!' "Ali tudi tega še niste slišali, da se je nekdo dvakrat oženil?'
***
Učenec: "Gospa profesorica, tipkovnica ne dela!' Učiteljica: 'Nič hudega, saj računalnik tudi ne.'
Slovenci se res »krčimo«
Moški umirajo prej
Samo milijon nas res še ni, vendar se zna že dolgo znana pesnikova ugotovitev kaj kmalu pokazati za prero{ko. Po podatkih statisti~nega urada se na-mre~ Slovenci aktivno "kr~imo", saj nas je samo lani manj za 2130. Druga~e povedano: v lanskem letu je umrlo 2130 ve~ ljudi, kot se jih je rodilo.
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam
Umirajo pa, kot je znano, bolj moški kot ženske. Lani je bilo vseh preminulih 19451, od tega je umrlo 10.074 moških, 9377 žensk in 69 novorojen~kov Na tiso~ prebivalcev je umrlo skoraj 10 odraslih ljudi in skoraj štirje novorojenci, pravi suhoparna statistika.
Povpre~na starost lani umrlih moških je bila 68,2 leti, žensk pa 77,2 leti. Teorij o tem, zakaj moški umirajo prej, je ogromno, tako tistih znanstvenih kot onih izpod šanka. Med temi bi morda veljajo omeniti tiste, ki pravijo, da so moški pa~ definitivno bolj razvajeni, manj vzdržljivi in prej podlegajo (~eprav pri tem ni nujno mišljena zgolj smrt), ali pa take jadikujo~e, ki pravijo, da moški umirajo množi~neje in prej zaradi tiranskega obnašanja svojih žena. Da bi umirali zaradi prevelikih obremenitev, je tudi ~isto verjetno, ~eprav je to po drugi strani povezano z njihovo stopnjo odpornosti, hkrati pa bi se veljalo vprašati, ~e ni lep kos teh "obremenitev" povezan z njihovimi "prosto~asnimi aktivnostmi", kakršnekoli že so. Moški pa~ svoje sposobnosti zelo radi precenjujejo, potem pa to poskušajo (za vsako ceno) tudi dokazovati. In ~e je med njihove številne prosto~asne aktivnosti vklju~eno še "skakanje ~ez plotove" na dolge proge, ki je morda v za~etku še sproš~ujo~a dejavnost, kasneje pa vsi tovrstni "športniki" s~asoma priznajo, da se sprostitev za~ne spreminjati v obremenitev omenjenega tiraniziranja (v tem primeru ne zgolj
pošljite do torka, 30. novembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 45. številke Štajerskega tednika je:
Maruša Moravec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
zakonske žene) smo tam, kjer smo bili na za~etku — pri prevelikih obremenitvah. Ampak šalo na stran.
Povpre~na življenjska doba moških je prav tako krajša kot pri ženskah (možni vzroki so lahko enaki kot pri zgodnejšem umiranju). Tako moški povpre-~no živijo 73,2 leti, ženske pa 80,7 let.
Če se bo trend negativne demografske slike nadaljeval v enakem obsegu kot lani, potem bi to, na hitro prera~unano, pomenilo, da nas bo Slovencev ~ez pol stoletja manj kot milijon. Pri-~akovati pa je ,da se bo to zgodilo še prej, saj starostna struktura prebivalstva kaže, da smo Slovenci star narod, torej imamo vedno ve~ starejših državljanov, zato naj bi se tudi število umrlih vsako leto, kljub podaljševanju življenjske dobe, še pove~evalo. Da se vsako leto za povrhu rodi še vse manj otrok, pa je tudi znano. In ~e se vrnemo k prejšnjim ugotovitvam o umrljivosti ter o neznanstvenih teorijah glede ve~jih obremenitev moških ter vzrokih, zakaj umirajo prej in v ve~jem številu, potem bi tisti "aktivnejši športniki" lahko razmišljali —v dobro obstoja slovenskega naroda seveda — tudi o kakšnih konkretnejših rezultatih svojega udejstvovanja. Sploh še v kontekstu dejstva, da je bil v Sloveniji izglasovan zakon, ki samskim ženskam ne dovoljuje umetne oploditve.
(vir številčnih podatkom: SURS) SM
KNJIŽNI DISKONT
ZAiOŽBA KAíLňJSTAUIJA
^Wko î>t>8ee<î4 ammŘ zflVíŘkte?!
LUBiJAHA; BTQ. HALAA NOVO MESTO: BTO NOVO MESTO NOVA GORICA: DEUINOVA IK
Dva cvetova sta enaka. Ali ju najdeš?
Miadi dopisniki
Kostanjev piknik
Bil je lep sončen dan v oktobru. Učenci podaljšanega bivanja smo si naredili kostanjev piknik. Učitelji so nam spekli kostanje. Bili so zelo dobri. Pogo-
varjali smo se in igrali. Tako smo se najedli kostanjev, da doma nismo mogli jesti kosila. Bilo je super.
Katja Vali~, 3- c, O[ Mladika
V nedeljo
V	nedeljo smo šli na Pohorje. Hodili smo ob potoku Bistrica. Potka je bila nekaj časa normalna. Potem je bila strma. Pri slapu Šum smo se odpočili. Potem smo šli nazaj. Na poti do avtomobila sem pobiral listje. Potem smo še šli do rimskega kamnoloma. Tam so bile na skalah čudovite razpoke.
Tadej Vidovič, 3- b
O[ Borisa Kidriča, Kidričevo
Izdelovanje buč
V	četrtek popoldne smo se odpeljali k atijevemu prijatelju Slavku po buče za pripravo na noč čarovnic. Ko smo prispeli na njivo, sem si izbral dve veliki oranžni in eno majhno zeleno. Komaj sem čakal, da prispemo domov in začnemo izrezovati različne obraze. Pri izrezovanju sta mi pomagala očka in mamica. Tako so moje buče pripravljene za noč čarovnic. Ta dan je bil zame poučen in ustvarjalen.
Matteo Polanič, 3- b O[ Borisa Kidriča, Kidričevo
Ptuj
Bodo mladinske delavnice res izumrle?
Bo uspe{na oblika dopolnitve rednih programov morala zaradi pomanjkanja sredstev zamreti? Kljub ve~ kot desetletju pozitivnih rezultatov je razumevanja in upo{tevanja pri odmeri prora~unskih sredstev vse manj. Tako primanjkuje tudi za povra~ilo potnih stroškov ob sicer volonterskem delu.
Mladinske delavnice potekajo po slovenskih osnovnih šolah že več kot deset let kot uspešna izbirna vsebina, namenjena otrokom zadnjih dveh razredov. Šolarji se v družbi z voditelji delavnic, praviloma prostovoljci — študenti, študentkami, družboslovnih usmeritev, pedagoških, socialnega dela ... — srečujejo enkrat tedensko po dve do tri šolske ure.
Strokovno vodstvo, mentorstvo in supervizijo zagotavlja Društvo za preventivno delo z Zoranom Maksimovičem, v tesnem Sodelovanju s Centri za socialno delo in vodstvi Osnovnih šol. Med rednim srečevanjem so v sproščenem vzdušju, ki naj bi tudi razvedrilo in razbremenilo učence seznanje s temami; o potrebah, čustvih, odnosih, procesu oblikovanja identitete, vrstniških skupinah, odnosih s starši, sa-mopodobi, prijateljstvu, ljubezni, spolnosti ...
Da delavniška oblika in na igriv način izvedena predstavitev vsebine, pri kateri mladostniki aktivno sodelujejo tako s svojim predznanjem kot s sooblikovan-jem, vnašanjem svojih aktualnih problemov, ugodno vpliva na razvoj in odzivanje šolarjev, ni treba posebej poudarjati. Vodstva osnovnih šol in ravnatelji pri eval-vaciji ugotavljajo, da so mladi, ki so vključeni v MD, manj problematični in imajo bolj pozitiven odnos do sebe in okolice.
V obdobju odraščanja, ki je za oblikovanje celovite osebnosti še kako pomembno, MD vnašajo v šole vsebine, ki so tudi preventivnega pomena pri zagotavljanju duševnega zdravja, vzpodbujanja duhovne rasti, izboljševanja komunikacije ter strpnosti do drugačnosti.
Sašo Kragelj med mladimi Zavrčani
Lahko bi rekli tudi, da so ena izmed oblik preventivnega dela za prepre~evanje delikvent-nih pojavov in zmanj{evanja nasilja med mladimi. Preventivo so pri predvolilnem soo~anju poslanskih kandidatov v dvorani Gimnazije, ki ga je organiziral Mladinski svet teden pred volitvami, tudi poudarjali ve~ ali manj vsi kandidati in tudi sam nekdanji župan g. Miroslav Luci. Tako so MD za marsikoga ventil, skozi katerega lahko na družbeno zaželen na~in sproš~a višek ustvarjalne energije in s tem pripomore k dobrobiti skupnosti.
Da je oblika izvedbe odprta za predloge mladih, je bilo znova potrjeno na enem od rednih sre-~anj s svojo skupino mlade socialne delavke Vide Pernek, ki kot prostovoljka deluje na OŠ Zavr~. Ob tednu otroka, ki je letos potekal med 4. in 10. oktobrom, ko se tudi širša javnost spomni na to, da so mladi in otroci sooblikovalci družbene realnosti in nosilci prihodnosti, ki imajo ravno tako svoje pravice zagotovljene s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o ~lovekovih pra-
vicah, je delavnico obiskal imeniten gost — letošnjemu sloganu tedna otroka: "Evropa mladim — mladi Evropi" nadvse primeren obisk ve~kratnega državnega prvaka v motokrosu Saša Kraglja, doma iz za slovenski motokros tako pomembnega kraja — Orehove vasi.
Sašo se je na delavnici pojavil seveda s svojim transporterjem, ki ga uporablja izklju~no za motor, ter za mlade nadvse atraktivnim motorjem. Predstavil jim je svoj poklic, ki ga okupira tako reko~ 24 ur na dan, saj je profesionalec, ki tudi živi od tega športa. Ob tehni~nih zna~ilnos-tih samega motorja in podrobnostih športa so se pogovarjali tudi o na~inih treninga, pravilih dirkanja ... S tem je bil mladim predstavljen še en pozitiven primer poklicne identifikacije, saj Sašo, ki se sicer tudi rad zabava kot vsak mlad ~lovek, ne kadi in ne pije alkohola. Fotografiranje z njim ter nekaj plakatov bodo marsikateremu šolarju ostali v prijetnem spominu na prekrasen son~en jesenski dan.
Boris Voglar
1000 kilometrov po Egiptu (1)
Insalah!
Pravega prevoda za naslovno besedo v slovenski jezik ni, pomeni pa nekaj takega kot "~e bo Alah hotel, potem se bo zgodilo". Ali pa se ne bo. In kakorkoli se bo že zgodilo, taksna je pa~ božja volja. To je osnovna zapoved, ki si jo velja zapomniti, ko se odpravljaš na potovanje po Egiptu!
Insalah ti namreč pride prav povsod: če uspes srečno prečkati cesto ali pa te zgazijo drve~i avtomobili, je to inšalah, ~e se bo ladja potopila ali priplula do cilja, je spet inšalah, če te sestrelijo teroristi ali napade kakšno pleme na poti skozi puščavo, je spet stvar inšalaha. Prav ti pride tudi pri malenkostih, kot je na primer: ali boš noč po večerji preživel sladko sanjajoč v postelji ali zvijajoč se na WC-ju, ali se boš med sprehodom po mestnih ulicah do pasu pogreznil v kupe smeti ali se jim boš izognil, ali boš dobil vrelo ali relativno hladno pivo
je daleč najbolj ohranjena zadeva v celem avtomobilu ali avtobusu. Tu in tam, kadar je treba obrniti, ustaviti ali se izogniti kakšnemu vrivajočemu ali usta-vljajočemu prevoznemu sredstvu od oslovske vprege naprej, se sicer res zavira, ampak ker je to bolj neobičajno, se vedno prižigajo tudi vsi štirje smerokazi. To je daleč najbolj gotov dokaz, da voznik pred tabo nekaj počne. Se bolj uporabljane so hupe, s katerimi si šoferji delajo red na cesti, se pozdravljajo, dogovarjajo in vse ostalo. Prehodov za pešce tudi v prestolnici (Kairo) nima
(kar je bilo v času ramadana sploh posebnost), ali te bo domači lokalni vodič peljal pogledat tisto, kar si plačal, ali boš pač videl nekaj čisto tretjega ali pa ga sploh ne bo na spregled (kar je še najslabše). Sploh pa je inšalah zadeva, ki jo je nujno treba vzeti v obzir, ko gre za čas.
Semaforji? Ha, ha, ha ...
Promet v Egiptu — in to velja prav za vsa velika mesta, pa tudi za stokilo-metrske cestne povezave čez državo — je nekaj izjemnega, za nas, Evropejce, sploh nepojmljivega. Ampak se ga po enem ali dveh dneh že privadiš ali pa je bolje, da ves čas vožnje gledaš v konice svojih sandalov. Kakšnih izpitov iz teorije vozniki prav gotovo ne opravljajo. Ob cestah je sicer videti prometne znake, še največkrat takšne z oznako za močan desni ali levi ovinek, ki jih šoferji celo upoštevajo, vse ostalo s semaforji vred, pa je izključno okrasnega značaja. Povprečna hitrost v mestih je okoli 80 kilometrov na uro, pedal za zavoro pa
Egipt je po površini ena največjih arabskih držav, saj meri več kot milijon kvadratnih kilometrov. Kar 96 odstotkov površine tvori puščava, na preostalih štirih odstotkih (približna velikosti Slovenije) pa se gne-te kar 65 milijonov prebivalcev, ki se jim vsako leto pridruži še dober milijon. V glavnem mestu, Kairu, ki velja za največje afriško mesto, živi približno 23 milijonov ljudi. Osnova življenja je reka Nil, ob katerem so v ozkem pasu razporejena vsa polja in vasi, pa tudi vsa velika mesta z izjemo turističnih naselij, ki se razraščajo ob obali Rdečega morja. Glavni vir prihodka je turizem, državno blagajno dobro polnijo tudi takse, ki jih prinaša Sueški prekop, sicer pa je Egipt znan tudi po datljih in sladkornem trsu.
Velika Sfinga pred najmanjšo od treh piramid v Gizi. Največja med vsemi tremi, Keopsova piramida, meri v višino 143 metrov.
smisla iskati, čeprav menda tu in tam kakšen obstaja. Priti preko glavne dvo-pasovnice pa je, kot že rečeno, stvar inšalaha. Najbolje se je orientirati po domačinih, zamižati na obe očesi in nekako zvijugati med drvečimi avti. Upoštevati lučke na semaforju, če kakšen sploh dela, je smrtno nevarno. Podobno nepotrebne so tudi črte na cestah, ki naj bi označevale vozne pasove. Omejujoča je le širina asfalta in dvignjen pločnik. Vsa križišča delujejo po principu močnejšega; potrebno je vrivanje in neprestano pritiskanje na hupo, pa gre praktično brez zastojev. Klasična štiri-kraka križišča v Kairu so redka; glavne mestne ceste so speljane v eno ali drugo smer, ločene s pločnikom, vmes pa so na vsakih nekaj sto metrov prekinitve, kjer je možno obrniti za 180 stopinj in se tako pripeljati do želenega cilja.
Faraonski olagumiji
Po nočnem križarjenju po Nilu skozi Kairo na eni izmed stotin velikih ladijskih križark, podobnih povprek obrn-
jenemu stanovanjskemu bloku, kjer je po večerji svoje čare razkazovala trebušna plesalka, turistkam pa dvignil pritisk derviš z neverjetnim plesom, je naslednji dan sledil ogled treh slovitih piramid v Gizi z veliko sfingo. Zanimivo je, da po zadnjih teorijah še vedno ni jasno, kdo jih je zgradil, po mnenju precej strokovnjakov pa definitivno niso rezultat dela tisočev sužnjev, kot je veljalo doslej, ampak naj bi jih zgradilo nam povsem neznano ljudstvo. Piramide, ki so resnično veličastne gradbene strukture, so danes povsem izropane in turistom so za vstopnino na ogled le prazni hodnički in sobani-ce. Vendar je za spust v notranjost piramide potrebno imeti precej poguma in niti kančka klavstrofobije, pa tudi dro-bnejšo postavo. Po ozkem vhodu te namreč pričaka "kurja" lesena lestev, ki se strmo spušča skozi še ožji in izjemno nizek ter ozek rov nekam v temno globino, da se grizeš v kolena, za nameček pa te objame še zadušljivo vroč zrak. Precej turistov se je obrnilo že po nekaj metrih, ostali pa smo se prebili do konca, kjer nas je nekje globoko pod zemljo za piko na i in totalni šok pričakal mumiji podoben domačin in nas v arabščini usmeril skozi glavno sobo nazaj proti izhodu ...
SM
(se nadaljuje)
Pogled na eno bolje urejenih ulic v egiptovski prestolnici
Sončkov klub v PREKMURJU
3* Vivat/Diana, izleti, l<opanje, brezplaiino do 7 let
26.11., 3.1272D/POL od 10.980
Sončkov klub v PIRANU
4* Tartini, izleti; otroci do 5 let brezplačno (dodatni dan 4.990 SI'O 26.11,3.12y2D/NZ 10.980 UMAG
4* Sol Umag, kopanje, ceneje tudi v wellness center!
od21.11./2D/POL 12.980 UMAG, novo leto
Sončkov klub, h. in dep. Istra, silvestrska večerja v ceni
30.12./3D/POL od 27.490 RABAC, novo leto
3* Castor/Pollux, silv. večerja v ceni, do 6 let samo 4.000 SIT
30.12./2D/POL 30.990 SILVESTRSKI PARIZ
2* lux hotel, bus, Pariz in Cisailles, silvestrovanje na prostem
29.12./5D/NZ 39.900 TURâjA,Antalija
4* hotel, aH inclusive, polet iz avstrijskih letališč
27.11., 11.12y7D/AI 47.900 DOMINIKANSKA REP.
3* hotel, aH inclusive, polet iz avstrijskih letališč
1.12yi3D/AI 169.300
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj02A749 32 82	J
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sondiek.com
ij
Nagradno turistično vprašanje
Martinove prireditve za leto 2004 so končane, ustoličen je princ karnevala 2005. Zdaj imajo organizatorji čas, da premislijo o tem, kako bodo na teh in drugih prireditvah v bodoče delali skupaj, o skupnem delu sicer že dolgo govorijo, v praksi pa je drugače. Ograje še vedno trdno stojijo, nekateri pa v svojih dejanjih gredo celo tako daleč, da skušajo preprečiti komunikacijo med posamezniki, organizatorji prireditev na Ptuju in nosilci posameznih turističnih aktivnosti.
Skušajo doseči delitev na "prave" in "neprave" v ptujskem turizmu in tudi sicer. Stanje v LTO Ptuj se od poletja ni spremenilo niti za ped. Potem ko je bil na mizo dan toliko zaželen "sanacijskiprogram", izpopolnjen svet zavoda, vršilca dolžnosti je zamenjal direktor, se vsaj navzven več ne mudi. Neuradno pa je slišati, da se v svetu zavoda resno pripravljajo na kadrovske spremembe. Eden od članov sveta zavoda, predstavnik Območne obrtne zbornice Ptuj Bojan Miško, pa je medtem obupal, prosil je za razrešitev, ker je težko delati v razmerah, ko je skupni interes postranska zadeva.
Mimo vseh teh viharjev, nekateri jih po nepotrebnem tudi umetno napihujejo, da navzven ne bi mogli govoriti o tem, da se na določenih segmentih ptujske turistične ponudbe le premika na bolje, potekajo priprave na kurentovanje 2005,
Foto: Črtomir Goznik
V starem mestnem jedru Ptu mi projekti oživili in spremen
a je veliko stavb, ki bi jih lahko s pravili v družinske hotele.
ki bo od 3. do 8. februarja. S prireditvami bodo pričeli 3. februarja, s simbolično predajo mestne oblasti iz županskih v prinčevske roke. Tradicionalni kurentov skok bo v noči od 2. na 3. februar pri drugem princu karnevala Matevžu Zokiju. Ker bo pust leta 2005 krajši, tudi ne bodo organizirali dveh povork. Uvodno povorko s tradicionalnimi slovenskimi pustnimi maskami in liki bodo priključili že tradicionalni nedeljski, v kateri bo tudi več tujih skupin iz držav Evropskega združenja karnevalskih mest. Več bo tudi uličnih nastopov, z večjim nagradnim fondom pa želi glavni organizator, LTO Ptuj, nagraditi več tistih pustnih skupin, brez katerih ptujskega kurentovanja ne bi bilo. To so že znane skupine iz okolice Ptuja. Za Ptujčane pa bi bil že čas, da se ponovno dokažejo tudi s sodelovanjem v nedeljski povorki. Ce bi se priključile samo skupine s sobotnega plesa v karnevalskem šotoru, bi tudi karnevalski del povorke dosegel potrebno širino.
V Stanovski dvorani ljubljanskega gradu je bila v petek, 19. novembra, zaključna prireditev letošnjega projekta Moja dežela — lepa in gostoljubna, ki so jo povezali s posvetom, na katerem so govorili o razvoju projekta, predstavili primere dobre prakse in o sodelovanju Slovenije v mednarodnih projektih. V tem delu se je letos predstavil tudi Ptuj s projektom Mesta, v katerih je lepo živeti, za katerega je oktobra v Kanadi prejel srebrno priznanje. V petek so v Ljubljani, ki je letos v okviru projekta Moja dežela — lepa in gostoljubna zmagala med velikimi mesti, podelili priznanja najboljšim trem iz vsake kategorije. Ptuj je zmagal v kategoriji turističnih krajev.
Tudi po desetih mesecih letos Ptuj ohranja trend rasti pri turističnem obisku in nočitvah. V prvih desetih mesecih letos ga je obiskalo za skoraj 42 odstotkov več gostov kot v enakem obdobju lanskega leta, nočitev pa je bilo za skoraj 43 odstotkov več, pri čemer je bilo tujih nočitev za dobre štiri odstotke več kot domačih. Ce se bo trend rasti ohranil tudi v novembru in decembru, je pričakovati, da bo število nočitev krepko preseglo številko 80 tisoč, kar bo tudi najboljši dosežek ptujskega turizma v samostojni Sloveniji. Zanimanje za obisk Ptuja raste iz leta v leto, to je pokazala tudi letošnja turistična borza, in mesto nima dovolj kakovostnih namestitev, po katerih povprašujejo sodobni turisti. Staro mestno jedro Ptuja ima veliko stavb, ki bi jih lahko s pravimi projekti spremenili v kvalitetne nastanitvene objekte.
Najstarejša hiša v Prešernovi ulici na Ptuju nosi številko štiri. Nagrado bo prejela Slavica Mesarič, Rimska ploščad 14, Ptuj. Danes vprašujemo, koliko nočitev je bilo na Ptuju v lanskem letu: a) 40.000, b) 50.000 in c) 60.000. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuju. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 3.decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko nočitev je bilo na Ptuju v letu 2003: a) 40.000 b) 50.000 c) 60.000
Ime in priimek:__________
Naslov: _
Davčna številka:
ta/^iHicm
SAJ/CO
Ttg svobode 22,2310 Slov. Bistrica, tel: 02/80 51 800 PE TPC City-Maribor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/23 80 830
www.prt.si
UGODNO NA POČITNICE: Htl Sol Umag****-Umag 05.11 -.25.12 -2 x pol.+n= od 13.900 SIT. Htl Bart)ara***-Flesa do 30.12.-2x pol. +17=13.800 SITI Posezonska letovanja na celotnem Mediteranu! Zelo ugodne počitnice v zimskih mesecih v Tuičip, Egiptu, Tuniziji, Dominikanski republiki, Kubi... I PREDBOŽIČNI IZLETI v decembru: DUNAJ- 04., 11. in 18.12., DUNAJ s koncerti 11.-12.12. BUDIMPEŠTA-11. in 18.12., SA12BURG-11. in 18.12., NUERNBERG-18.-19.12., BENEŠKA LAGUNA IN PADOVA-18.-19.12.. SILVESTROVANJA 2005 - NEŽIDERSKO JEZERO in DUNAJ, BLATNO JEZERO in BUDIMPEŠTA, LIGNANO in OGLEJ (trodnevni programi, vključena silv. večerja, slovenski ansambli...)
Foto: SM
Foto: SM
Sanjarjenje s časovnim rokom - 3. del
Kakšno prehodnost hočete? Takšno, ki si jo želite, ali takšno, ki se vam zgodi po pomoti?
Razpredelnica ciljev
Primeri:
Opis cilja: Finančna neodvisnost
Ciljni datum: 2. april 2015 Potreben znesek: 250.000 SIT/mesec
Nekaj besed, ki opisujejo ćustva in misli ob dosegu tega cilja: Olaj{a-nje! Ponosen, spro{čen, imam se fino.
Opis cilja: Živeti na Sejšelih pol leta
Ciljni datum: 6. februar leta 2006 Potreben znesek: 4.000.000 SIT Nekaj besed, ki opisujejo ~ustva in misli ob dosegu tega cilja: Razburjen, radoveden, pustolovski, svoboden
Opis cilja: Poslati hčerko na univerzo
Ciljni datum: 1. oktober 2010 Potreben znesek: 5.000.000 SIT Nekaj besed, ki opisujejo ~ustva in misli ob dosegu tega cilja: Ponosen in odgovoren, velikodu{en, sre~en za mojo h~er
Opis cilja: Kupiti in vzdrževati vikend na Krku
Ciljni datum: 1. januar 2005 Potreben znesek: 20 mio SIT kupnina, (110.000 SIT/mesec hipoteka, 4 mio SIT pologa, 2 mio SIT za opremo)
Nekaj besed, ki opisujejo ~ustva in misli ob dosegu tega cilja: Fenomenalno! V stiku z naravo, imam zato~i{~e, dostop do idilične obale in odlično mesto za prijatelje in družino.
Ali vidite, kako se ti cilji direktno povezujejo z vrednotami osebe? Ali vidite tudi, koliko večji pomen imajo z vrednotami v mislih? Ko določite va{e cilje specifično s časovnim rokom in stro{ki, ter jim daste "zakaf za njimi, postanejo bistveno pomembnej{i in motivacijski!!!
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E-mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Energije rojstnih datumov od 25. do 31. v mesecu
Rojeni 25. v mesecu. To je
ena izmed tistih vibracij, ki povzročajo v človeku iluzije, tako glede njega samega kot tudi v odnosih do drugih ljudi. To pomeni, da se mora človek kar precej truditi, narediti tudi nekaj napak — vse pa z namenom, da se na teh napakah tudi kaj naučil. Zato se rado zgodi, da si človek, rojen na ta datum, uredi življenje šele v svojem zrelem obdobju. Je pa to tudi energija izrazite duhovne sfere, ki podarja tako duhovno modrost kot tudi materialni uspeh. To pomeni, da se mora človek izogibati egoizmu in trmi ter mora delati na dvigu samopo-dobe in samozavesti ter tako duhovno rasti.
Rojeni 26. v mesecu. To je energija, ki je mnogokrat v velikem nasprotju sama s seboj. Je vibracija napak, razočaranj, težav v karieri in nesrečnih partnerstev;
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
tako zasebno kot na službenem področju. Človek z energijo števila 26 se mora zanesti predvsem na samega sebe in poslušati svojo intuicijo. To je vibracija poslovnosti, discipline in vztrajnosti; prinaša pa tudi hladnost in osamljenost ter delavnost, ki se pojavlja mnogokrat na račun toplih medsebojnih odnosov. V bistvu je to bolj energija politike in financ kot pa ljubezni in topline.
Rojeni 27. v mesecu. To je energija moči, poguma, ljubezni in harmonije. Ta energija obljublja uspeh na vseh področjih življenja. To je energija, ki prinaša vlogo vodje ter veliki smisel za resnico in pravičnost kakor tudi velike umske in duhovne sposobnosti. Uspeh prihaja skozi kreativno delo, intelekt in domišljijo. Za to energijo je pomembno, da ~lovek sledi le svojim lastnim zamislim in idejam, ki so mnogokrat ustvarjalne in pravilne. Vendar pa je to lahko tudi precej nemirna energija, zato je pomembno, v kakšnem razmerju je z ostalimi energijami v analizi.
Rojeni 28. v mesecu. To je
precej nemirna energija, ki v sebi sicer nosi velike potenciale, vendar pa se le-ti zaradi nestabilnosti vibracij ({tevili 2 in 8 skupaj) le stežka realizirajo. Je sicer mo~na energija, ki pa ne deluje v pozitivni in konstruktivni smeri tako, kot bi si ~lovek želel. Dobro je, da se ~lovek izogiba sebi~nosti in trme. Ta energija prinaša tudi lo~itve in izgube v pravnih zadevah. Ta vibracija prinaša ~loveku precej fizi~-ne, ~ustvene in duhovne energije.
Rojeni 29. v mesecu. To je ena izmed najbolj nemirnih energij numerologije in se ji je dobro izogniti ali jo vsaj omiliti. Če ste
rojeni na ta dan, ga raje praznujte prvega v naslednjem mesecu; vibracija je precej boljša. To je vibracija, ki je neugodna in prinaša ponavljajo~e se napake, ob katerih se ~lovek le s težavo kaj nau~i. To je energija, ki prinaša težave vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom, jezo ... Je energija podrejenosti, nestanovitnosti in nestabilnosti po eni strani, družabništva in dobrega stika z denarjem po drugi strani ter navezanosti in mnogokrat pomanjkanja ljubezni v otroštvu po tretji strani.
Rojeni 30. v mesecu. To je energija razuma, logike, intuicije in tudi osamljenosti. Je mo~na vibracija, ki prinaša ~loveku mo~ne energije, tako fizi~ne, ~ustvene, duhovne, kot tudi intelektualne, predvsem pa dober stik z zemljo in z vsem, kar je povezano z njo — ali bolje re~eno, z vsem materialnim. To je tudi energija avtoritete in ambicije, vlada zakonu, ~asni-karstvu, denarju in veri. Je energija, ki ni zadovoljna v podrejenem položaju in si mora utreti pot na vrh.
Rojeni 31. mesecu. V dosedanjih numeroloških u~benikih je ta vibracija ozna~ena kot energija, ki prinaša osamljenost, število 31 imenujejo tudi "število osamljenega volka«. To je sicer vibracija velike duhovne mo~i, ki pa mnogokrat ostane samo na osnovi idej brez prave realizacije. To je tudi energija delavnosti, vztrajnosti, glasbe, originalnosti pa tudi ekscentri~nosti in nenadnih sprememb v življenju, tako da ~lovek te»ko najde pravo in stabilno pot. To je tudi energija prakti~nega duha.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Krvodajalci
25 oktober - Aleksander Bezjak, Locic 27; Jože Tomanic, Kungota 68; Slavko Repec, Zg. Pristava 37; Ivan Šegula, Juršinci 48; Vitomir Krapež, Ptujska Gora 27/a; Milan Jazbec, Ul. B. Kraigherja 10, Kidričevo; Ivan Šibi-la, Apače 250; Anton Zelenik, Vinta-rovci 36; Andrej Rožman, Sovjak 93; Danijel Soršak, Draženci 35/c; Barbara Cenčič, Potrčeva 40, Ptuj; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Dravskem polju; Viktor Le-sjak, Mestni Vrh 75; Franci Toš, Ul. Jožefe Lackove 8, Ptuj; Jože Kram-berger, Cirkovce 60/i.
28. oktober — Robert Horvat, Lača ves 33; Miha Škrjanec, Skolibro-va 8, Ormož; Stanislav Kuster, Loper-šice 41; Janez Šilak, Slomi 16; Verica Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Petar Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Franc Pre-log, Markovci 5 2 ; Sebastijan Matjašič, Juršinci 34; Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož; Marjan Vindiš, Dragonja vas 8/a; Boštjan Rodošek, Prepo-lje 28; Sebastjan Letonja, Tovarniška c. 13, Kidričevo; Aleš Arnejčič, Go-rišnica 37; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Janez Skledar, Apače 209; Branko Matjašič, Stojnci 51; Marjan Bezjak, Grajena 51/b; Franc Korez,
Janški Vrh 56; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102, Ptuj; Marjan Reberni-šek, Mestni Vrh 42/a; Zvonko Kolar, Apače 188; Lovrenc Šeruga, Čučkova 1, Kidričevo; Jasmin Ali_, Formin 38; Štefan Ros, Kočice 36; Zoran Bili_, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Jože Turk, Lovrenc na Dr. polju 2; Branko Dreven-šek, Mihovce 48; Robert Fajt, Spodnji gaj 39, Pragersko; Gregor Kovačič, Lešje 13; Uroš Flajs, Lancova vas 46/b; Stanko Janžekovič, Prerad 40; Dušan Hazabent, Lovrenc na Dr. polju 8; Janez Avguštin, Slape 15/e; Franc Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj; Branko Čepič, Prešernova 20, Maribor; Jože Ornik, Hajdoše 29.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AeRCpBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Duševno zdravje
Popolna družina
Kaj velja v Sloveniji za popolno družino, so to vedno mama, oče in otroci? Je možna še kakšna druga zveza, ki prav tako velja za popolno družino, je vprašanje, ki zanima Petro.
Petra ima prav, v R Sloveniji velja za popolno družino skupnost, kije sestavljena iz pravno veljavne partnerske zveze mo{kega in ženske ter otrok. Seveda velja za popolno družino tudi dopolnjena partnerska zveza, ki jo dopolni nadomestni oče (očim) ali mati (mačeha), ali pa če sta partnerja (mo{ki in ženska) posvojitelja.
Pri nas ni pravno veljavna zveza istospolnih partnerjev. Tudi če bi ob sebi imela otroka izprej{njih biseksualnih zvez, ne bi to ne pravno formalno in tudi ne psiholo{ko veljalo za popolno družino.
Drži pa, da v nekaterih državah EU to velja kot pravno veljavna popolna družina, je pa popolnoma v nasprotju z naravnimi zakoni!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Računalniški kotiček
Virusi razsajajo
In kaj lahko naredimo mi kot navadni smrtniki? Gremo v lekarno, kupimo tablete, sirupe in se potem zaviti v dekico in z nogami v vroči vodi bašemo z njimi. Mislite, da je to rešitev? Kaj pa če prehlad preprosto preprečimo in se nam sploh ne zgodi? V imunost in neimunost človeškega organizma se ne bom spuščal, zato preidem raje na domače področje.
Nekaj dni nazaj me je prijatelj prosil za nasvet o najboljšem pro-tivirusnem programu in me pri-moral, da sem se spustil v iskanje kakršnih koli testov računalniških antibiotikov in penicilinov. Tako sem prijadral do strani, kjer so testirali večino znanega računalniškega medicinskega programja. Po vrsti, od najboljšega do najslabšega, so razvrščeni takole:
-	BitDefender - hiter, močan, efektiven, enostaven za namestitev,
-	Pc-Cillin - kot prejšnji, a malo težji za nastavljanje, močan požarni zid,
-	AVG Antivirus Pro - dober, a težji za uporabo, z malenkost okrnjeno pomočjo,
-	McAfee VirusScan - dober, a težji za uporabo, majhni problemi z namestitvijo,
-	F-Secure - dober z omejitvami pri nadgradnjah, za začetnike, najdražji,
-	Norton Antivirus - dober za pošto, največji,
-	F-Prot Windows - zasede najmanj sredstev, a ima okrnjeno pomoč,
-	eTrust EZ .Antivirus - uporaben, močan, a težje nastavljanje,
-	ESET Nod32 - pozna več pre-gledovalnih načinov, a okrnjena pomoč,
-	Panda - hiter, a v ničemer najboljši.
Vsi programi svoje poslanstvo opravljajo dobro. Razlike so v zasedenosti sistemskih sredstev, hitrosti pregledanih datotek, prijaznosti namestitve in nastavljanja, lahkotnosti uporabe pomoči in načinu nadgrajevanja protivirusnih datotek. Najbolje se je odrezal BitDefender, ki je protivirusni program vrste namesti in pozabi. Dobesedno! Takoj po namestitvi preveri zadnje protiviru-sne datoteke in jih namesti. In se pozabi. Najslabši na testu je bil Panda antivirus, ki so mu očitali velikost in ne najboljšo pomoč. Je pa zelo hiter pri preverjanju!
Na kratko naj omenim, da je katerikoli protivirusni program iz tega testa dobro imeti na svojem trdem disku. Če ste lastniki kateregakoli direktnega dostopa do interneta, je še toliko bolje, ker se bo program nadgrajeval ne da bi to opazili. Zanimivo je tudi to, da jih polovica s tega testa ne deluje na Win95. F-Secure ne podpira določenih funkcij, kot so karan tena, preverjanje elektronske pošte itd.
Zajadrajte na http://www. anti-virus-software-review.com in si {e sami oglejte podrobnosti testa.
Do naslednjič pa definitivno nadgradite svoje protivirusno pro-gramje, saj najbrž ne želite kakšne sodrge na svojem disku.
Ivan Krošl
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejmeta osem brezplačnit obisltov Centra aerobit
me in priimek
Anton Glažar
naslov:
Hsúdoše 36,8851 Pt^
ime in priimek
Elizabeta Marin
Podgorci 78,2873 Podgorci
Nagrajenca prbjmeta nagrade po pošti.
Info
Glasbene novice!
Lestvice so odraz popularnosti v glasbi in ne njene kvalitete. Čas zagotovo pokaže kvaliteto in hiti na lestvicah so navadno hiti za kratek rok. Zelo težko pa si predstavljam, da bi lahko kakšnemu sodobnemu plesnemu hitu kdaj dejali evergreen!
Dobrodelnost je prisotna tudi v glasbi. Pred 20 leti sta dva odlična glasbenika Midge Ure in Bob Geldof prišla na plan s projektom Band Aid. Zgodbo o uspehu pesmi Do They Know It's Christmas nedvomno poznate. Neuspeh sodobne civilizacije pa ostajajo milijoni lačnih v Afriki! Kopica zelo popularnih glasbenikov se predstavlja pod etiketo BAND AID 20 in skupaj prepevajo klasični božični na-pev DO THEY KNOW ITS CHRISTMAS (****)! Tretja verzija omenjenega evergreena je malo trša oziroma bolj rock obarvana in ima še vedno znano osnovno sporočilo Feed The World oziroma nahranimo svet!
Kje so tisti časi, ko je ROBBIE WILLIAMS še poplesaval na odru v pop skupini Take That. Od tega je že desetletje in v tem času je posnel pet No 1. albumov, ki jih sedaj nekako združeno ponazarja album Greatest Hits. Največji as britanske glasbene scene ponuja novi presežek v baladi MISUNDERSTOOD (*****), ki vsebuje akustične rock elemente podprte tudi z zvoki country glasbe. Briljantna pesem s točno določenim sporočilom!
LENNYKRAVITZ je letos malo ignorantsko nastopil v Ljubljani, kjer je promoviral tudi plato Baptism. Le-ta ne dosega pričakovanih tržnih rezultatov, kljub odličnemu najavnemu singlu Where Are We Runnin'. Popolno dozo otožnosti pa je slavni rocker sestavil v fantastični skladbi CALLING ALL ANGELS (*****), v kateri se prepleta fini rock in soul.
Avstralski baladir NICK CAVE je letošnjo jesen predstavil kar dvojno zgoščenko Abbatoir Blues/The Lyre Of Orpheous. Nenavadno poskočna je bila prva uspe{nica Bring It On in to nenavadnost je sli{ati tudi v prisrčni srednje hitri odi BREATHLESS (***), v kateri ponovno posebno vlogo igra band The Bad Seeds.
Britanski mladeniči McFLYgredo po stopinjah skupine Busted. Njihove tri uspe{nice so 5 Colours In Her Hair, Obviously in That Girl. Trio daje v prvi plan tudi v novem rock komadu ROOM ON THE 3 RD FLOOR (***) spevno melodijo in parodijo v besedilu!
KATE RYAN je do sedaj v glavnem vladala v diskotekah z naslednjimi hiti Desencentee, Libertine, Only If I, Scream For More in The Promise You Made. Popolni {ok in pozitivni preobrat pa je čista klavirska ljubezenska popevka GOODBYE (****).
Blond mačka NATASHA BEDINGFIELD je v Evropi postala znana predvsem po aktualnem hitu These Words, v katerem neprestano ponavlja I Love You, I Love You ... Sestra bolj znanega Daniela je prvič skočila na lestvice s hitom Single. Prikupna izvajalka se naprej "fura" lahkotni pop v komadu UNWRITTEN (****), ki gre hitro v uho.
Raga glasba je splet regija, r&b-ja in rapa. Eni najvidnejših predstavnikov omenjenega sloga so 2 PLAY, ki so mase zabavali s komadoma So Confussed in It Can't Be Wrong. Pravi raga ritem za sprostitev je prisoten v plesni priredbi klasike CARELESS WHISPER (***) dueta Wham, v katerem pevsko in rapersko sodelujeta ThomasJules in Jucxi D.
Novi kralj britanske soul in r&b glasbe Craig David je dobil resno konkurenco v naslednjih izvajalcih JAY SEAN — Stolen, LEMAR—If There's Any Justice in TYLER JAMES — Why Do I Do.
David Breznik
DGATIVE - B
ijS^LDSE IT-EiiiinE:
f CALL DN ME - Eric Pry 4. VERTIGO - ÏÏ2 \ 5. LDSE/MY BREATHE - Destiny's ČMď B? THffiE WDBDS - Natasha Bedingiield—^ '7. lyÍY BDD / CDNFFESIDNS PART\2 -j-^ Usher & Ahcia Keys r—\ \ B: CA^'WASH - Christina Aguilera aVlissy EUiott 9.1 HOPE YDU DANCE - Rnnan Keating 10. PARTY FDR TWO - Shania Twain
Vsaki? sr<sdí? m<ed	in 2(9. uro
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Kdo je glavna igralka v filmu	S
Bridget Jones?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Brigita Fras, Dornava 94a, 2252 Dornava. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
OdgovoK pošljite do toria, 30. novembm, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva B, 2250 (za Info).
Glasbeni čudež
Eminem: Encore
(2004 — Universal — Multimedia)
V ameriški predvolilni kampanji so se mnogi glasbeniki vključili v boj in si s tem dvignili svojo popularnost, in jo izkoristili za koncertiranje in isto~as-no pozivanje ljudstva, naj volijo določenega kandidata. No, pravzaprav je treba dobro pomisliti, kdo od izvajalcev je bil na strani Busha. Popularni ameriški raper Eminem pa se je odločil za drugačno strategijo in zagotovo tudi najbolj radikalno. Novi album Encore je izšel po volitvah, pa kljub temu najbolj zatresel tla, kopja pa so se lomila še preden je album ugledal lu~ sveta. Beli upornik ostaja brez dlake na jeziku, mnogi pa menijo, da
je šel tokrat predaleč. Z novim projektom namreč vrača udarec ameriškemu predsedniku Geor-geu W. Bushu, ki ga je pred tremi leti ozna~il za "najve~jo nevarnost za otroke po otroški paralizi". Med vsemi skladbami zagotovo najbolj izstopa provokativna pesem Mosh, katere videospot se je pojavil na spletnem naslovu www.gnn.tv (Guerrilla News Network). Gre za pravo antibushevsko himno, ki udriha po ameriškem predsedniku Bushu kot {e nobena doslej. "Morda bom s svojimi besedami dosegel Al Kajdo/naj predsednik odgovarja za anarhijo/naj si natakne kala{nikovko in bojuje svojo vojno/naj s tem naredi vtis na o~eta/... dovolj je bilo krvi za nafto!" poje Eminem. Videos-pot je animiran, Eminem pa si je Busha privo{~il tudi s karikiranjem {tevilnih njegovih spodrsljajev, med drugim tudi tistega, v katerem je bral narobe obrnjeno knjigo. [e pred dvema letoma si nobena založba ne bi upala izdati plošče s takšno pesmijo, pred letom dni tudi na TV ne bi prišel. Zdaj bo predvsem zanimivo videti, ali ga bodo predvajale postaje in predvsem
katere. V pogovoru za revijo Rolling Stone je 32-letni Eminem Busha obtožil, da je kriv za popolno zmešnjavo v Iraku. "Vse skupaj izgleda kot Vietnam 2. Bin Laden je napadel nas, mi smo napadli Sadama. Zakaj? Naj nam odgovori", je še dejal Eminem, ki je tudi priznal, da se je letos prvič prijavil za volitve. Čeprav ni povedal, za koga bo volil, pa je dejal, da želi, da Bush zapusti Belo hišo.
Sicer pa je album Encore poslastica za njegove oboževalce. Ob skladbah Never enough, Mosh, My 1st single, Rain man, Just lose it, Ass like that, Mockingbird, Crazy in love, Final thought in mnogih drugih bo vsak našel nekaj zase. V skladbi Yellow Road Brick obračunava s šolarko in prav boleče jasno je, kako zelo suvereno Eminem to počne. Vsak, ki se spomni starega Slim Shadyja, se bo verjetno smejal njegovi ideji, da se vidi kot gang-sterja s četo vojakov oziroma bledi suhec, ki ga je verjetno v
resnici večkrat fasal, pa na tak način manifestira svoje travme. V Evil deeds Review se igra z vokalnimi stili. Kričavo in jokajoče spravlja poslušalca v dilemo, ali je to res album, ki si ga je želel imeti. Skladba je zmedeno prepletanje petja, rapanja in govorjenja, kot da se Eminem sam ne bi mogel odločiti, kako naj skladba zveni in kateri stil ubrati. Sicer pa v besedilu slišimo že obdelane teme: "Mama me je sovražila, bil sem brez očeta in sovražim biti slaven in bogat in reven in ..." Cel kolaž podobnih nemirnih blodenj belega raperja je na plati.
Skratka Eminem se igra, gotovo pa mirno spi, ne glede na to, kako bo njegov album med poslušalci sprejet in tisti, ki jim bo všeč, bodo dvigali naklado,ostali, ki pa ga bodo pljuvali, pa mu bodo dvigali popularnost, ki je mimogrede zgrajena prav na slednjem. Ni kaj, dobro zastavljena strategija.
Grega Kavčič
Filmski kotiček
Bridget Jones: Na robu pameti
Renée Zellweger se je proslavila ob Tomu Cruisu v filmu Jerry Maguire in za vlogo dobila več prestižnih nominacij in nagrad. Kasneje je igrala v filmu Nurse Betty, ki ji je prinesel zlati globus za najboljšo igralko v komediji. Opažena pa je bila tudi v filmu Jaz, Irene in jaz. Po uspehu filma Dnevnik Bridget Jones je začela dobivati pomembnejše vloge, od katerih ji je ena prinesla tudi oskarja za stransko vlogo ter več drugih nagrad.
V drugem delu njenega najpomembnejšega filma, tokrat pod-
BRIDGET JONES: NA ROBU PAMETI
Bridget Jones: The Edge of Reason
romantična komedija Dolžina: 107 min Leto: 2004
Država: Velika Britanija Režija: Beeban Kidron Scenarij: Andrew Davies, Helen Fielding, Adam Brooks, Richard Curtis
Igrajo: Renée Zellweger, Colin Firth, Hugh Grant, Jacin-da Barrett, Jim Broadbent
naslovljenega Na rob pameti, pa se Bridget Jones ni kaj bistveno spremenila. Sicer ima zdaj fanta Marka Darcyja, vendar je njuno razmerje kmalu na veliki preizkušnji. Bolje rečeno: na dolgonogi preizkušnji, saj Marka napada kar njegova lastna pripravnica. Ne samo to: nad Bridget se zgrne še ena skušnjava — na obzorju se namreč znova pojavi njen mačistični bivši šef Daniel Cleaver. Tudi tokrat se v glavnih vlogah pomerijo precej zrejena Renee Zellweger (zaradi njene sposobnosti rediti se-hujšati-rediti se-hujšati in ostati z nogami na tleh, ji v ZDA namenjajo cele strani v revijah, naslovnice in tiskajo celo posebne publikacije na to temo), Colin Firth in Hugh Grant.
Film bo zanimiv za tiste, ki ste {e gledali prvi del ali vsaj brali knjižno uspešnico, za vse ostale pa je tukaj malce vsebine filma, ki je obnorel svet: Bridget Jones — samska punca iz Londona, stara 30 in malo drobiža, ki vedno dvomi sama vase in se neprestano analizira, skuša zgraditi kariero in ne preživi dneva, ne da bi štela zaužite kalorije — je končno našla srečo v ljubezni. Že šest fantastičnih tednov (in 71 norih seksov) je dekle prefinjenega odvetnika Marka Darcyja. Življenje ne bi moglo biti lepše. In čeprav ji je Darcy očitno zelo predan, se Bridget vseeno sprašuje, kaj je smisel življenja, ljubezni in kako je treba pravilno pospraviti spodnje perilo. Zdaj, ko je končno našla moškega, jo čaka nov izziv — mora ga tudi obdržati. Ne more si pomagati, nep-
restano se sprašuje, kaj se zgodi po "... in potem sta srečno živela". V trenutku, ko ji odgovori na vprašanja, ki si jih zastavlja, začenjajo počasi postajati jasni, na prizorišče prikoraka konkurenca — Darcyjeva nova kolegica, mrha, da dol padeš, z nogami do vratu ... Ženska, ki nikoli ne izusti neumnosti. V Bridgetino življenje se prikradejo ljubosumje, negotovost in celo skušnjava. Slednje v podobi njenega nekdanjega šefa, nepopravljivega ženskarja in dolgotrajne, čeprav zdaj že skoraj pozabljene tarče njenih pohotnih misli, Daniela Clea-verja.
Vse, kar lahko povemo ob koncu, je, da se bo marsikatera našla v filmu in morda malce razmislila o štetju kalorij in bolnem ljubosumju, ki je dodobra razbohoteno tudi med slovenskimi parčki. Pa naj to zveni, kakor hočete. Priznajte si tudi vi. Ob kalorični čokoladni torti. Brez slabe vesti.
Grega Kavčič
CID
Sobota, 27. novembra, ob 10. uri v pedagoški sobi na ptujskem gradu ustvarjalna delavnica Adventni venčki. Vodita jo Monja Selinšek in Ana Težak Žmavc in je brezplačna; prijave so potrebne zaradi nakupa ustrezne količine materiala.
Sreda, 1. december, ob 19. uri — filmski večer CID v Kolnkišti: Forresterjevo razkritje. Vstop prost.
Center interesnih dejavnosti Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Kuharski nasveti
Kaki
Po obilnih martinovih dobrotah si pričarajmo nekaj sonca in ~udovite poglede na obilno polna drevesa kakija na Primorskem. Tudi če tega sadeža nimamo zelo radi, si hitro premislimo, ko jih vidimo in opazujemo v njihovem naravnem okolju.
če ste kadar koli poskusili ne prav zrel kaki, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli kakiji. Vendar kaki sodi med naj-slaj{e vrste sadja. Ravno v tem času, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavijo prve slane ali celo sneg, je kaki najokusnejsi.
Kaki je tudi glede energijske vrednosti zaželen sadež. Vsebuje okrog 20 % sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje tega sadeža pomaga organizmu z oskrbo potrebnih vitaminov, mineralnih snovi in naravnih sladkorjev Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca tega sadja, saj se hitro ustejemo in naletimo na nezrel sadež, ki nas odvrača od uživanja. Za takojšno uporabo izbiramo mehke enakomerno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo
na hladnem. V topel prostor prinesemo le toliko sadežev, kolikor jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V tem ~asu na to-
jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo tudi za eno najbolj cenjenih vrst suhega sadja.
Zrele kakije jemo presne. Zaradi svojega želirastega mesa oziroma sredice pa so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. S svojo oranžno barvo, roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma ugodna dekoracija v košari sadja. Po okusu se kaki ujema z okusom sirov in prekajenim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati kot popol-
plem namre~ zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove.
Kaki ni trpek takrat, ko bleš~e-~a oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo prosojna. V kolikor smo kje na Primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do boži~a. Če imate ve~jo koli~ino, pa za~nejo kakiji propadati, zato je najbolje, da
Mokri smrček
Vprašanje bralke iz Maribora: Imamo psa bernar-dinca, ki domuje pri starših na Ptujskem polju. Vsak teden ga obiskujemo in imamo občutek, da ga bolijo ušesa. Večkrat se praska po zunanjem levem ušesu pa tudi vozel za ušesi je imel. V notranjosti ušesa ni videti vnetja. Ima pa majhne rdeče lise po obeh ušesih in kar vroče uhlje. Kako ugotoviti, kdaj je uho vneto, da ga ne bi bilo potrebno vedno peljati k veterinarju. Postal je mirnejši in zgleda žalosten. Prosim za nasvet.
Odgovor: Vnetje zunanjega sluhovoda (otitis externa) je pri psih eden najpogostejših vzrokov za obisk veterinarja. Zlasti nekatere pasme psov kot so (ber-nardinec, koker španjel, mal-težan, nemški ov~ar, bernski planšarski pes, zlati prinašalec, labradorec itd.) imajo pogosta mnogokrat kroni~no ponavlja-jo~a se vnetja sluhovodov. Za otitisom obolevajo pogosto tudi ma~ke in zajci (parazitarna vnetja).
Najpogostejši vzroki za vnetje sluhovodov so: pomanjkljiva to-
aleta sluhovodov (neredno ~iš-~enje sluhovodov s primernimi sredstvi), mokri sluhovodi (kopanje), tujki v sluhovodih, prevelike koli~ine ušesnega masla in umazanije v sluhovodih, bakterije, glivice, alergi~ne reakcije najrazli~nejših tipov pogosto vezane na problematiko obanalnih žlez, alergi~ni dermatitisi, paraziti, dedna predispozicija ipd.
Vnetje sluhovoda pri živali lastniki mnogokrat zaznajo prepozno, ko je vnetje že mo~no napredovalo. Bole~inski prag je pri naših štirinožnih prijateljih
noma zreli, pogosto mariniramo z limoninim sokom in jih dodajamo sadnim in perutninskim solatam.
Zraven omenjenih jedi je kaki ugoden sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako ali ka-kijeve plodove preprosto spe~e-
precej višji kot pri ljudeh, tako da je vnetni proces v sluhovodih, preden ga lastnik zazna, mnogokrat že mo~no razvit. Najzna~il-nejši znaki, ki kažejo na to, da se s sluhovodom pri našem psu nekaj dogaja, so: pogosto otresanje glave, prekomerno praskanje po ušesih, pordela koža zunanjega sluhovoda, na kateri so pogoste krastice, neprijeten vonj (po kislem, gnilem), razli~ne oblike izcedka iz ušesa, apati~nost živali, ob~utljivost živali na dotik—božanje. Pri ma~kah najdemo v sluhovodih pogosto ~rno vsebino podobno sajam, ki popolnoma zapolnjuje ušesni kanal (ušesne garje), kar je najpogostejša oblika vnetja sluhovodov pri mucah.
Mnogi lastniki so prepri~ani, da je vnetje ušesa možno pozdraviti samo z ušesnimi kapljicami. To prepri~anje je zmotno, saj je sluhovod kožna tvorba in se zdravi enako kot ostale derma-toze (tj. sistemsko in topikalno), saj je le tako lahko zagotovljen ugoden izid terapije.
mo na žaru in jih prelijemo s karamelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji, in sicer ga lahko primerno embaliranega, pokapljanega z limonin sokom shranimo v zamrzovalno skrinjo do enega leta.
Pri nas kaki pogosto pripravljamo skupaj z jabolki, suhim sadjem, smetano, limoninim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in razli~nim vinom.
Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako koli~ino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo, narežemo na male koš~ke, na vsak sadež ka-kija damo žlico sladkorja v prahu in eno žlico limoninega soka; ~e je zmes pregosta, dodamo malo teko~e sladke smetane. V tako pripravljeno kremo dodamo malo namo~enih rozin in fino sesekljane mandlje. Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tol~eno sladko smetano in malimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo pa lahko damo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in skozi no~ postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vro~o ~okolado in prav tako okrasimo s tol~eno sladko smetano in ka-kijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudite tudi najbolj zahtevnim gostom.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Preventivno prepre~ujemo vnetje sluhovodov tako, da našim štirinožnim prijateljem redno ~istimo sluhovode s posebnimi sredstvi za nego in toaleto sluhovodov, ki po eni strani sluhovod o~istijo, po drugi pa z blagim antisepti~nim in antibak-terijskim u~inkom prepre~ujejo razvoj vnetja. To je še posebej pomembno za tiste skupine živali, katerim se vnetja pogosto ponavljajo oz. pri katerih zdravljenja niso povsem u~inkovita (kroni~-no ponavljajo~a vnetja sluhovodov, mešane bakterijsko-glivi~ne infekcije, alergi~ne reakcije ipd.)
Obiš~ite vašega veterinarja, ki bo poskušal najti na~in, kako pomagati vašemu psu ter vam pojasnil, kako pravilno postopati, da se težave s sluhovodi vašega psa ne bi ponavljale.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrtna narava v jesenski sivini
Hladno, deževno s prvimi jesenskimi slanami spremljano vreme je drevninam pospešilo odpadanje listja in ga odpravilo k zimskemu mirovanju. Naravno okolje je ob zaključku vegetacije spremenilo svojo podobo, ki pa naj bo pospravljeno in urejeno, da bo tudi v času počitka imelo prijeten videz.
V SADNEM VRTU je meseca novembra najprimernejši čas za sajenje sadnih sadik jablan, hrušk, sliv, orehov in leske: sadnih vrst, katerih korenine potrebujejo nekoliko daljše obdobje za ukoreninjanje, kot je to značilno za koščičarje. Grmovnice, na katerih pridelujemo raznovrstno jagodičevje, je priporočljivo saditi spomladi, ko se zemlja že nekoliko ogreje, razen ameriške borovnice, ki bolje uspeva, če je posajena že v jeseni, v mesecu novembru, če le to dopuščajo vremenske in talne razmere. Ameriške borovnice so posebnost od ostalih sadnih vrst jagodičevja, ker uspevajo le v kislih tleh, kot so šotna zemljišča. S tem pa ni izključeno, da ameriške borovnice ne bi uspevale tudi v drugih tleh, vendar jim moramo izbrati in pripraviti primerno rastišče. Borovnice uspevajo v hladnejših in vlažnejših toda sončnih legah, v globoki humozni, lahko odcedni zemlji, ki kot že rečeno ne sme biti apnenčasta. Najprimernejša je dvo- ali triletna sadika, ki jo sadimo v 50 cm globoko in do
Ameriška žlahtna borovnica
80 cm široko jamo. Ce zemljišče ni kislo, borovnico sadimo v mešanico šote in gozdne humozne zemlje igličevke, ki jo na zalogo pognojimo z rudninskim gnojilom, posebno mešanico za rododendrone. Da se takšna mešanica zemlje ne bi prezgodaj razkisala, obod jame, preden jo zasipljemo, obdamo s plastično folijo. Po sajenju na kolobar položimo plast zastirke iz igličevja, lubja, žaganja ali sekancev, ki jo nato letno obnavljamo. Pozimi posajene sadike prekrijemo s smrekovimi vejami, da jih zavarujemo pred mrazom. Ameriška ali barjanska borovnica je dobro dopolnilo sadnega izbora v vsakem sadnem vrtu.
V	OKRASNEM VRTU je z večine okrasnih listopadnih drevnin in grmovnic listje že odpadlo. Rastline, ki so med letom bolehale za rastlinskimi boleznimi - črno listno pegavostjo, škr-lupom, kodravostjo in podobnimi - poškropimo z enim od kemičnih pripravkov na osnovi bakra, listje pa pograbimo in sežgemo. Enako to opravimo pri sadnem drevju - breskvah, nek-tarinah in hruškah - da bo varstvo prihodnje leto pred temi boleznimi lažje. Škropimo v suhem vremenu in brezvetrju, ko ne zmrzuje, da se škropivo na drevesu posuši. Škropljenje naj bo temeljito izvedeno, da se škropivo zalije za sleherni brst, v primeru dežja škropljenje ponovimo, saj se škropivo izpere z dreves.
V	ZELENJAVNEM VRTU opravljamo še poslednja jesenska opravila pri pospravljanju zelenjave, njenem zavarovanju pred zmrzaljo, pospravljanju z gredic in globoki obdelavi zemlje in gnojenju s hlevskim gnojem. Na gredicah posejanih in zasajenih s prezimno zelenjavo smo pozorni na pojav plevelov, kijih sproti populimo in uničimo ali odstranimo. V vremenskih razmerah letošnje jeseni so za njihovo rast izredno ugodni pogoji, zato kaj kmalu prerastejo posevek, ko pa nekoliko odrastejo, so odporni na mraz in mnogi med njimi neovirano rastejo, cvetijo in semenijo tudi v zimskih vremenskih in talnih razmerah.
Redno pregledujemo pridelke in njihovo stanje v zimski hrambi. Načete po kvaru izločimo in uporabimo, napadene z gnilobo pa odstranimo. Do kvara prihaja nekaj dni po spravilu v shrambo, plodovi, ki vzdrže nastalo spremembo, so nato v shrambi trpežnejši, če ni med njimi poškodovanih.
Miran Glu{ič, ing. agr.
: Žili.-1.12.
25-četrtek #	26-Petek	27-Sobota	28-Nedelja
29-Ponedeljek	30-Torek	1-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skalp, trtar, Vaala, Kamnik, Gorbacov, atestat, ES, motokros, termistor, čuječnost, ale, Si, CG, INA, Aitor, led, klevetnik, nord, ager, Carra, Zilk, VN, NR, Egist, The, eranos, Tampa, teorem, korist, Amiet, kvas, Alekto. Ugankarski slovarček: AKILOV = tadžiški politik, premier od 1999 (Akil, 1944-); ASAHI = japonska znamka piva; ASTALOŠ = jugoslovanski šahist madžarskega rodu (Ljudevit, 1889-1956); POOR = vzdevek ameriškega blues kitarista Boba Woodforka; RERES = finski pisatelj (Ilkka, 1962-); STEROPA = ena od grških plejad, Atlasova hči, tudi Astropa; VAIL = ameriški smučarski center; TRERANO = zgodnja sorta pasje trave.
Ptuj • 200 udeležencev piknika
Pečen krompir in jabolka
V žerjavici pečen krompir in jabolka — se se spominjate? Tako smo se nekoč pogreli in potešili lakoto, nekateri na travniku, ko so pasli domače živali, drugi pa morda kar tako malo za šalo malo za res.
V vrtcu Vijolica pri Roku smo starši in vzgojiteljice priredili prav takšen piknik ob tednu otroka. Pripravili smo ~isto pravi doma~ kozolec, pekli jabolka in krompir, seveda tudi kostanji niso manjkali. Idejna voditeljica projekta je bila vzgojiteljica Danijela Hotko. Bilo nam je lepo, našim otrokom, ki jim je bil piknik namenjen, staršem in starim staršem. Marsikateremu dedku in babici smo obudili spomine na pretekle ~ase, otrokom pa prikazali, kako je življenje potekalo neko~. Starši smo obljubili, da bomo tudi naslednje leto sodelovali v projektu ob tednu otroka, saj je pogled na nasmejane otroške obraze najve~je zadovoljstvo vsakega starša. Ne tecimo za sre~o, ta je z nami — naši otroci.
Jože Škerget
Tako zgleda veselo druženje staršev in otrok.
Lujzek • Dober den vsoki den
še malo pa bomo zakorakali v zodji mesec t o t e g a leta, pre{-teli teleta in nasploh delali inventuro in oskubli tudi koksno kuro. Moja Mica ze zaj {vica, saj se v {talinki buče prasica, obsojena, da se bo v tunko preselila in nam proznike razveselila. TokSna je pač zivljeja usoda in tok{na je tudi moda, ki nas obloči in sloči poleti in pozimi, podnevi in ponoči...
Snoči sma bla z Mico na veselici pri znonci, ki je abrahama slavija. Saj {e neje tak stori, samo 50 let je ze na sveti. Un je bija Abra, vsi drugi pa smo bli Pija in Ham. Saj vena vete tiste zivljenjske resnice povezane z abrahamom, da do 50 leta starosti vmerje keri tu pa tam, po 50 leti starosti pa prej ali slej vsi stegnemo pete in glave. Pa vete, kak {e provijo, da si do 50 leta mo{ki prepevlemo Aleluja, potli pa tak pomalem Lulek — aja ...
Ženska pesmica je malo drgo-čišja: Ko sem bla mloda in lepa, sem mela malo, zaj pa mam velikooo — lubezen do Boga, ki nas gleda z neba.
Provijo pa tudi, da moraš svojo in svojega rad meti, drugih pa tudi ne sme{ sovro-žiti, saj v sili še vrag mušice zoble ... Saj ste vena šteli in čuli, kokšno paniko je povzro-čla smrt mlode Ukrajinke, ki je odovala svojo telo in meso, seks za keks. Z več hujdimi betegi je baje okužla tudi več slovenskih seksalov, ki se zaj bojijo, da so si priseksali ajc in zaj lehko ostonejo tudi brez jajc ...
Še malo pa bo kunec totega pisma. Kaj vam naj še napišem? Aha, že vem, pa vam ne povem! Nekaj nam še more ostati za drugi tjeden in mesec, lehko pa tudi za drugo leto, če bomo še na sveti delali in jeli, bili žalostni ali pa veseli.
Srečno, nega več papira pa tudi Mica me že drgoč sekira, kak vidite pri naši hiši nega provega mira. Vas lepopodav-lja LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 25. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
PETEK, 26. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). SOBOTA, 27. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 PORO-
ČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). NEDELJA, 28. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). PONEDELJEK, 29. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 30. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJAN-ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene
želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj).
SREDA, 1. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	teh dneh boste začutili povečano količino energije, ki jo boste najbolje unovčili v poslovnih dogovorih. V ljubezenski zvezi, ki je sicer
srečna in zadovoljna, boste včasih naredili kakšen kompromis.
BIK
Trenutno imate v službi veliko napetosti in nervoze, zato ste psihično in fizično zelo izčrpani. Kljub težki situaciji ne pozabite na malo oddiha. Samski bikci boste doživeli prijetno ljubezensko romanco.
DVOJČKA
V	kolikor načrtujete kakšne novosti na poslovnem
jp j področju, potem so ti dnevi y zelo ugodni in uspešni, zato le s polno hitrostjo in močjo naprej. Prepir v ljubezenski zvezi se bo razrešil in umiril do konca tedna.
RAK
V	službi vam bodo hoteli podtakniti nepravilno razrešene ali uresničene dogovore. Ne dovolite si tega, takoj ostro in diplomatsko
ukrepajte. V ljubezenski zvezi boste doživeli novo vročo pomlad.
LEV
Glede poslovnih dogovorov se vam obeta zelo uspešna in finančno ugodna realizacija. Novi hobi vas bo čisto prevzel. Bodite pozorni, da ne bo vaš partner zaradi tega prikrajšan, ker lahko nastane negotova situacija.
DEVICA
Sami se zelo dobro zavedate, da ne morete naenkrat opravljati več zelo dinamičnih poslov. Izločite tiste, ki so bolj težavni in jih realizirajte, ostale dokončajte počasi. Nepričakovano boste dobili povabilo na potovanje.
TEHTNICA
V	kratkem se bo vaša bančni račun nepričakovano napolnil, saj boste dobili zelo uspešen posel. Glede trenutnega slabega počutja
- več gibanja in malo več spanja, pa se bo zadeva uredila.
ŠKORPIJON
Na več koncih naenkrat ne morete biti. Kljub temu boste v teh dneh bolj ali manj leteči. Pazite, da se ne poškodujete ali pa da ne boste na koncu razočarani, saj vaš partner tega ne bo enostavno mirno gledal.
STRELEC
Kar se poslovnih zadev tiče, ste v zadnjem času naredili vse, kar ste mogli in znali, sedaj pa boste prijetno presenečeni, saj bo plačilo višje, kot ste pričakovali. Ljubljena oseba vas bo prijetno presenetila.
KOZOROG
Glede poslovnih zadev vam trenutno primanjkuje časa, zato si nikakor ne smete dovoliti, da bi si nakopali še več dodatnega dela. Diplomatsko odreagirajte na zahteve vaših nadrejenih. Privoščite si kaj za svojo dušo.
VODNAR
Vaše veselje, radost in nasmeh, ki vam žarijo z obraza, so tako nalezljivi, da vsi okoli vas, tako poslovni partnerji kot prijatelji, svoje težave in ovire premagujejo na lažji način. Če veste recept za to, jim ga posredujte.
RIBI
S svojo količino energije boste zelo lahko in hitro predvsem pa uspešno realizirali vse poslovne zadeve, ki še čakajo. Vaša ljubezenska zveza bo dobila nov zagon, romantika se bo zopet vrnila.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Kdo lovi v kalnem?
Tekma med Dravo in Ljubljano se ni razpletla po željah navijačev Drave, ki so tokrat zaradi prostega vstopa dodobra napolnili Mestni stadion na Ptuju.
Za dodaten dvig temperature pa so z najavo tekme poskrbeli v osrednjem slovenskem časniku, kjer so zapisali kar nekaj spornih trditev, med drugim to, da je morda zakulisno delovanje zahtevalo preveč novcev in da se sponzor zato umika iz ptujskega nogometnega prvoligaša. To so namigovanja na zadnji »sumljivi« zmagi nogometašev Drave proti Kopru in Beli krajini. Ce bi si pisec teh trditev pogledal omenjeni tekmi, bi videl, da bi Ptujčani na obeh lahko zmagali tudi s tremi zadetki razlike ali več, saj kvalitetno v tem trenutku za toliko pač odstopajo od omenjenih dveh klubov. V prejšnji številki sem zapisal, da so za jesenski del prvenstva lige Simobil Vodafone značilne serije zmag ali porazov različnih klubov; dve zaporedni zmagi Drave sta samo dodatna potrditev tega. Iz tega vidika bi lahko bilO spornih več kot polovica tekem 1. SNL, česar pa ne more dokazati nihče.
Po toči zvoniti je sicer prepozno, a pogled na lestvico nam pove, da bi Drava z zmago na sobotni tekmi verjetno odvrnila vse dvome o uvrstitvi v ligo za prvaka, saj bi bila celo na tretjem mestu. Možnosti sicer kljub porazu še vedno niso izgubljene, saj se bodo zadnje vstopnice delile spomladi, ptujčani pa zaenkrat še vedno držijo priključek z vrhom. Ne glede na raz-
pletpetkove tekme m Bežigradom bo tako ostalo tudi po tem krogu. Igralcem Drave ostaja tako samo še zadnje dejanje: čim dražje prodati kožo proti Olimpiji, ki je na petkovi tekmi ne-spornifavorit. Dovolj je omeniti ime Seba-stjana Cimerotiča, ki je s svojimi uspešnimi igrami v zadnjem obdobju »prisilil« tudi selektorja Oblaka, da ga je vpoklical v reprezentanco. Toda ne pozabimo: Drava bo za Bežigradom močnejša za Ziliča, Šter-bala in Selimoviča, tako da vnaprejšnja predaja ne pride v poštev.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi od igre Aljaža Zajca bo odvisen razplet za Bežigradom.
liga A	J
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 16. KROGA: Drava - Ljubljana 2:4 (2:2), CMC Publikum - Primorje 2:0 (1:0), Zagorje - Mura 0:3 (0:1), KD Olimpija - Bela krajina 2:0 (0:0), Koper - Domžale 0:2 (0:0), HIT Gorica - Maribor Pivovarna Laško 2:1 (1:0)
1. HIT GORICA	16	11	3	2	25:13	36
2. CMC PUBLIKUM	16	9	2	5	24:11	29
3. KD OLIMPIJA	16	7	4	5	18:16	25
4. MARIBOR PIVO. LAŠKO	16	6	5	5	21:21	23
5. DRAVA	16	6	5	5	21:21	23
6. MURA	16	5	7	4	22:17	22
7. LJUBLJANA	16	5	7	4	22:20	22
8. DOMŽALE	16	5	6	5	20:19	21
9. PRIMORJE	15	5	6	4	17:13	20
10. KOPER	16	2	6	8	11:21	12
11. BELA KRAJINA	16	3	3	10	13:30	12
12. ZAGORJE	15	2	5	8	8:21	11
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	SNL: 9 zadetkov: Rodič (HIT Gorica); 8 zadetkov: Zilic (Drava), Bozgo (Maribor); 6 zadetkov: Cimirotič (Olimpija), Dvorančič (Domžale), Rakovič, Ipavec (oba Mura), Rusič (Publikum); 5 zadetkov: Jolič (Primorje), Ranič, Birsa (oba Gorica), Karapetrovič (Ljubljana), Vršič (Publikum).
2.	SNL: 10 zadetkov: Hribar (Factor); 9 zadetkov: Perme (Livar), Ibra-himovič (Rudar Velenje), Vidojevič (Dravinja), 5 zadetkov: Panikvar, Ke-lenc, Fridauer; 4 zadetki: Repina; 3 zadetki: Komljenovič (vsi Aluminij).
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil -16. krog
Ljubljančani pokvarili slavje
Foto: Črtomir Goznil<
Aleša Čeha (modri dres) sta v tej akciji zaustavljala kar dva igralca Ljubljane; požrtvovalnost se je gostom bogato obrestovala.
Drava - Ljubljana 2:4 (2:2)
STRELCI: 0:1 Ekpoki (21), 0:2 Tiganj (26), 1:2 Grižonič (34), 2:2 Gorinšek (41), 2:3 Tiganj (50), 2:4 Karapetrovič (88)
DRAVA: Germič, Zajc (od 63. Ljubanič), Grižonič, Lunder, Milja-tovič, Kamberovic (od 75. Korez), Težački, Alibabic (od 61. Prejac), Čeh, Gorinšek, Majcen. Trener: Srečko Lušic
LJUBLJANA: Botonjič, Andel-kovic, Zore, Šarić, Karapetrovič, Zavrl, Krajnc, Ekpoki (od 65. Ma-nojlović), Tiganj, Šudlič, Kreft (v 62. rdeči karton). Trener: Roman Bengez
Zadnje srečanje na domačem igrišču v jesenskem delu prvenstva so igralci Drave odigrali v soboto, ko se je v lepem sončnem popoldnevu na Mestnem stadionu na Ptuju zbralo kar 1.500 ljubiteljev nogometa. Tekma je bila dobro obiskana tudi zaradi poteze vodstva nogometnega kluba Drava, ki se je odločilo, da bo navijače obdarilo z brezplačnim vstopom.
Že pred začetkom tekme je bilo jasno, da je pred Ptujčani zahtevna naloga. Tekmo so namreč pričeli v zdesetkani zasedbi, v kateri je manjkalo kar nekaj igralcev iz prve udarne postave. Tako zaradi kazni kartonov niso imeli pravice nastopa kapetan Šterbal, Vučko-vič, Selimovic in do tega kroga najboljši strelec lige Sead Zilic, zaradi bolezni pa je manjkal tudi Daba-novič. Moštvo Ljubljane je kvalitetno, njihova igra je v vzponu, ob tem pa se še zadnja medsebojna srečanja niso dobro končala za igralce Drave.
Kljub vsem omenjenim okoliščinam so Ptujčani dobro pričeli srečanje, dobro so stali na igrišču, bili so agresivnejši in bolj odločni, kot se tudi spodobi za domače tekme.
Že v 2. minuti je bilo vroče na robu kazenskega prostora, ko je gostujoči igralec grobo zrušil Majc-na, ki je sam prodiral proti vratom Ljubljane, glavni sodnik Matjaž Bohinc, pa je samo odmahnil z roko in pokazal, naj se igra nadaljuje. V 5. minuti smo videli prvo lepo akcijo gostov - dvojna podaja Ekpoki - Karapetrovič, ki jo je slednji zaključil s slabim strelom s 16 metrov. V 7. minuti se je s 30 metrov hitro in nepričakovano za strel odločil Kamberovic, to je bil super strel, prava bomba, ki pa je na srečo Ljubljančanov končala v desni vratnici. Do 21. minute je sledilo še nekaj poizkusov domačega moštva z razdalje na vrata gostov, potem pa hladen tuš za številne privržence Drave; po napaki Miljatovica na sredini igrišča je do žoge prišel Karapetrovič, sledila je lepa podaja v prazen prostor, kjer je bil najhitrejši Nigerijec v Ljubljanski vrsti Ekpoki, ki je zanesljivo premagal Germiča in rezultat je bil 0:1.
V 23. minuti je Čeh poskušal z glavo, a ga je Botonjič z lahkoto ukrotil. V 26. minuti je sledila še ena huda napaka domače ob-
rambe; sam je bil pred Germičem nekdanji slovenski reprezentant Senad Tiganj, ki je rutinirano zatresel mrežo za rezultat 0:2.
Po drugem prejetem zadetku so Ptujčani še naprej napadali, žarek upanja pa je posijal v 33. minuti, ko so igralci Drave dolgo pletli mrežo okrog vrat Ljubljane; sledila je podaja do Grižoniča, ki je s slabih 10 metrov z lepim strelom po tleh premagal Botonjiča - 1:2. V 42. minuti pa je bila najlepša akcija Drave na srečanju, po desni strani je prodiral Majcen in dobesedno zlomil ljubljansko obrambo, nato idealen predložek v kazenski prostor, kjer je Gorinšek z lepim volej udarcem tik pod vratnico rezultat izenačil na 2:2. Tik pred koncem prvega polčasa je torej Ptujčanom uspel še en rezultatski preobrat in pred nadaljevanjem srečanja je bilo znova vse odprto.
Že v uvodnih minutah drugega polčasa pa smo videli še eno neverjetno napako domače obrambne vrste in Tiganj je v 50. minuti še enkrat z natančnim strelom premagal Germiča za 3:2. V nadaljevanju je sledilo še nekaj poskusov dravašev z razdalje, svoj strel so
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Majcen je sodeloval pri zadetku Gorazda Gorinška.
preizkušali Čeh, Lunder in Gorin-šek, a vsi brez uspeha. V 62. minuti je glavni sodnik Bohinc Kreftu upravičeno pokazal drugi rumeni karton zaradi prekrška nad Težačkim in posledično rdeči karton. Kljub številčni prednosti pa Ptujča-ni niso našli prave rešitve za dosego izenačujočega zadetka. Upanja, da bo Dravi uspel še en preobrat, pa je bilo konec v 88. minuti, ko je najboljši posameznik na srečanju Darko Karapetrovič z lepim strelom z roba kazenskega prostora postavil končni izid 2:4.
Če na kratko strnemo sobotno srečanje, lahko ugotovimo, da so Ptujčani igrali, Ljubljančani pa dosegali zadetke. Kljub okrnjeni zasedbi so igralci Drave na trenutke izpadli zelo naivno. Če se bodo želeli uvrstiti v ligo za prvaka, si ne bodo več smeli privoščit podobnih napak. Predvsem bodo morali nekaj postorit v fazi obrambe, saj so na zadnjih tekmah prejemali vse preveč poceni zadetkov.
IZJAVI PO TEKMI:
Sre~ko Lu{i} (trener Drave): "Čestitke Ljubljani za zasluženo zmago, nam se spet ponavljajo iste napake - pomanjkanje koncentracije v zadnji vrsti. Nasprotniku smo marsikaj ponudili. Psihološko nismo dobro pričeli današnjega srečanja. Žal mi je za številno občinstvo, ker jim nismo ponudili boljše predstave in ugodnejšega izida."
Roman Bengez (trener Ljubljane): "Prava lepa prvenstvena tekma, polna priložnosti in zadetkov, upam, da so gledalci zadovoljni. Po našem začetnem vodstvu z 0:2 smo prelahko zapravili prednost po napakah naše ožje obrambe. V drugem polčasu je naša vezna vrsta odigrala dobro, to pa se je poznalo tudi v napadu in tako smo prišli do lepe in pomembne zmage."
Janko Bezjak
Judo • Evropsko prvenstvo za mlajše člane
V Ljubljani tudi Lea Murko
Dvorana Tivoli bo konec tega tedna (26. in 27. novembra) z evropskim prvenstvom v judu za mlaj{e ~lane in ~lanice gostila najve~jo mednarodno {portno prireditev v Sloveniji po majskem vstopu v Evropsko skupnost. Da bo konkurenca v Ljubljani res na visoki ravni, zadostuje že kratek pogled na seznam s prijavljenimi judoisti in judoistkami, med katerimi ne manjka dobitnikov kolajn z največjih tekmovanj, tudi z olimpijskih iger.
Na tivolske blazine bo stopilo okrog 270 judoist in judoistov, z izjemo Nizozemske pa so svoj nastop potrdile skoraj vse evropske velesile v tem japonskem borilnem {portu. Najbolj zveneče ime bo vsekakor Grk Ilias Iliadis, ki si je na poletnih olimpijskih igrah v Atenah izboril zlato medaljo v kategoriji do 81 kilogramov. "Huda konkurenca zagotavlja kakovostne boje, tako da bodo ljubitelji juda, ki jih je po podvigu Ur{ke Žolnir na olimpijskih igrah v Atenah tudi pri nas iz dneva v dan več, zagotovo pri{li na svoj račun," je zatrdil predsednik JZS Bogdan Ga-brovec.
evropsko
-prvenstvo
W lA MLJVJBE liLANÉ
£l_ůrjlCE oo M LCT
■^LA TIVOLI LJUEii .
TEfC, se. !N
SOBOTA, a-^ 'ËMBER
Vlado Cuš in Lea Murko
Slovensko reprezentanco za evropsko prvenstvo do 23 let tvorijo judoistke Nives Perc (do 48 kg), Vesna Đukič (do 57 kg), obe Sankaku iz Celja, Lea Murko (Drava Ptuj do 70 kg) in Tina Kukec (Olimpija Krmelj nad 78 kg) ter ju-doisti Rok Drak{ič (do 60 kg Sankaku Celje), Mark Faflja (do 66 kg), Sa{o Jereb (do 73 kg), Aljaž .Artač (do 100 kg, vsi Olimpija), Boris Greif (do 81 kg), Grega Gre-if (do 90 kg, oba Impol Slovenska
Bistrica) in Matjaž Ceraj (nad 100 kg, Ivo Reya Celje).
Nastop na prvenstvu si je z odličnimi rezultati izborila tudi judoi-stka Judo kluba Drava Lea Murko.
Lea Murko
Osebna izkaznica: Datum rojstva: 30. 4. 1989 Kategorija: do 70 kg 1. Kateri so tvoji najve~ji uspehi?
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Kovačevi varovanci premočni
1. SNTL - MOŠKI
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj -Kema Puconci 6:0, Maxi Olimpija - LM KO Lendava 1:6, Moravske Toplice Sobota - Krka 2:6, Maribor Finea - LISK Križe 6:1, Vegrad Velenje - Vesna 6:0
1.	MARIBOR FINEA
2.	KRKA
3.	LM-KO LENDAVA
4.	KEMA PUCONCI
5.	M. TOPLICE SOBOTA
6.	LISK KRI@E
7.	PTUJ
8.	VEGRAD
9.	MAXI OLIMPIJA
10.	VESNA
6	1
6	1
4	2
5	0 4	1 2	0 2	0 2	0 0	0 0	0
Ptuj - Kema Puconci 1:6
Namiznoteni{ki igralci Ptuja so v dvoboju s Kemo Puconci mogoče pričakovali ugodnej{i izid, vendar so bili gostje enostavno
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Nogomet • 2. SNL
Dravinja pregloboka za Kidričane
REZULTATI 17. KROGA: Dra-vinja - .Aluminij 2:1 (1:0), Factor - Rudar Velenje 1:4 (1:2), Šmartno - Supernova Triglav 1:3 (1:1), Nafta - Izola Argeta 3:0 (1:0), Dravograd - Livar 2:1 (1:0), Kr{ko -Svoboda 1:3 (0:1)
1.	NAFTA	17 11
2.	DRAVINJA 17 11
3.	SVOBODA 17 10
Nogometa{i Aluminija so v Slovenskih Konjicah proti domači Dravinji, ki se bori za prvoliga{ko vstopnico, igrali dobro, vendar so ostali praznih rok. Pogoji za igro so bili zelo težki. Na razmočenem in slabo pripravljenem igri{ču se
4.	RUDAR VELENJE 17
5.	SUPER. TRIGLAV 17
6.	DRAVOGRAD
7.	ALUMINIJ
8.	KR[KO
9.	FACTOR
10.	LIVAR
11.	IZOLA ARGETA 17
12.	[MARTNO 17
17 17 17 17 17
2	30:13	37 5	23:16	34
5	29:22	32
6	28:22	31
3	33:19	30
6	30:23 27
7	32:24 24
8	23:27	21 1 10 26:33 19
19:21	16
16:31	13
16:52	7
1 11 4 10 1 14
Dravinja - Aluminij 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Vidojevič (34. z 11 m), 2:0 Vrenko (90), 2:1 Pekez (90 +)
ALUMINIJ: Strelec, Golob, To-polovec, Sambolec, Bečiri, Pekez, Ozim, Komljenovič (od 71. Emer-{ič), Čeh (od 46. Repina), Panikvar, Fridauer. Trener: Miran Emer{ič.

Vsekakor je moj največji uspeh 2. mesto na letošnjem kadetskem evropskem prvenstvu na Nizozemskem. Izmed evropskih turnirjev so najpomembnejši 5. mesto turnir Paks na Madžarskem, 3. mesto na A-turnirju v Stockerau v Avstriji. Sem pa osvojila tudi naslov letošnje srednješolske prvakinje.
2.	Kdo ti je najbolj pomagal na tvoji poti do teh uspehov?
Dobra sredina, v kateri treniram, predvsem starši, zdaj pa treniram in izpopolnjujem tehniko pod vodstvom trenerja Vlada Čuša.
3.	Kaj ocenjuje{ za svoj naj-ve~ji dosežek v judu do sedaj?
Več jih je! To, da sem v kadetski in mladinski reprezentanci, da sem bila na mladinskem svetovnem prvenstvu in da so mi z svojimi petnajstimi leti dovolili nastop na evropskem prvenstvu mlajših članov in članic - U23.
4.	Kolikokrat na teden treni-ras?
Treniram 5-krat tedensko, med vikendih so tekme ali vikend priprave.
5.	Kakšno uvrstitev pri~aku-jes na EP?
To bo moja prva velika tekma med mlajšimi članicami, zato je težko pričakovati kakšno večjo uvrstitev, vsekakor pa bom dala vse od sebe, da osvojim kakšno zmago.
Sebi Kolednik
premočan nasprotnik. Varovanci legendarnega Pi{te Kovača so tako brez večjih težav pri{li do zmage. Edino zmago za Ptuj je dosegel mladi Piljak, ki je po zahtevni borbi premagal Ni{aviča.
POSAMIČNI IZZIDI: Grbič -Unger 1:3, Pavič - Ni{avič 1:3, Piljak - Horvat 0:3, Pavič - Unger 1:3, Grbič - Horvat 2:3, Piljak - Ni{a-vič 3:2, Grbič/Pavič - Unger/Horvat 2:3.
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj -Istrabenz 1:6, Merkur - Kajuh Slovan 6:0, Iskra Avtoelektrika - Fu-žinar 6:0, .Arrigoni - Prevent 5:5. Ilirija - Vesna 6:0
1. MERKUR
Foto: Črtomir Goznik
2.	ISKRA AVTOELEKTR.
3.	ILIRIJA
4.	ISTRABENZ
5.	PREVENT
6.	ARRIGONI
7.	PTUJ
8.	FU@INAR
9.	KAJUH SLOVAN
10.	VESNA
6	1
6	1
5	0
5	0
4	1
3	1
3	0
1	0
0	1
0	0
Danilo Klajnsek
{e je lahko nekako igralo do dvajsete minute, nato pa je igri{če dobilo podobo slabo obdelane njive. Zato je bilo prisotne več borbenosti in tekanja kot pa same kvalitetne igre. Vse skupaj se je odvijalo med dvema kazenskima prostoro-
Foto: Danilo Klajnši
Davorin Sluga (Dravinja) in Davorin Fridauer (Aluminij) v boju za žogo.
ma, brez pravih priložnosti. Igralci obeh mo{tev so se odločali za strele iz daljave, vendar so bili ne-uspe{ni. Nekoliko več od igre so imeli Kidričani, kar je bilo presenečenje za pe{čico gledalcev v Slovenskih Konjicah.
34. minuta je pomenila veselje v taboru nogometa{ev Dravinje. Njihova obramba je izbila dolgo žogo na levo stran, kjer je žoga pri{la do izku{enega Ribiča, ki je potegnil v kazenski prostor Aluminija, kjer pa ga je nepravilno zaustavil Beči-ri in sodnik Horvat je pokazal na belo točko. Napadalec Konjičanov Vidojevič pa je to kazen spremenil v zadetek.
Skorajda ves drugi polčas so bili nogometa{i Aluminija bolj{i nasprotnik, lepo so kombinirali, nekajkrat nevarno streljali proti vratom Dravinje, vendar so bili ne-uspe{ni. Ko so bile vse misli gostov usmerjene v napad, pa je bil domači srednji napadalec Vrenko v hitrem nasprotnem napadu hi-trej{i od Bečirija in Sambolca ter je premagal nemočnega vratarja Strelca. V sodnikovem podalj{ku so Kidričani dosegli zadetek, vendar jim je za kaj več zmanjkalo časa.
Danilo Klajnsek
Komentira: D. Klajnšek
RZS in sodelovanje z mediji
Vsi, ki pokrivamo sport z našega področja za lokalne medije, smo močno razočarani nad Rokometno zvezo Slovenije, ki v primeru informiranja javnosti enostavno ni dorasla svojemu namenu. Primer: ko želimo dobiti osnovne podatke v zvezi s tekmovanjem v 1. A SRL (m, ž), 1. B SRL ali 2. SRL (rezultate tekem, postave sodelujočih moštev) vsaj v torek, če že ne dopoldne, pa vsaj popoldne, smo močno razočarani, saj RZ Slovenije enostavno ni tista, ki bi bila kompetentna za te stvari, da bi nam to posredovala. Podobno je tudi glede samih pričetkov srečanj, saj velikokrat ne moremo dobiti natančne (beri: zanesljive) informacije. Ce pa pokličeš na dotično rokometno združenje in opozoriš na napake, potem si že nasprotnik tega močno razvejanega športa na našem področju. Ce je RZS sama sebi namen, potem naj to javno objavijo. Preveč klubov v rokometnih ligah tekmuje iz našega področja, da bi se s to zadevo šalili.
Spoštovanim bralkam in bralcem Štajerskega tednika se tako opravičujemo za nenamerne napake, ki izhajajo iz takšnega ravnanja RZS. Ce nimajo rezultatov napanožni zvezi za svoje lige v torek ob 15.34, potem je nekaj hudo narobe. Naši rokometaši in rokometašice so zaradi dela v klubih in tudi v reprezentanci v svetu spoštovani in cenjeni, kar nedvomno dokazujejo številni odmevni prestopi v tujino. Rokometna zveza Slovenije bi morala vsekakor slediti temu trendu in tudi sama prispevati svoj delež v posredovanju verodostojnih informacij javnosti. Oprostite, ampak rokometaši so nas in vas z doseženimi uspehi zadolžili, da primerno obveščamo javnost. Ce na spletni strani RZS še v torek, 22.11., beremo obvestilo, da bo npr. tekma MT Ptuj - Loka kava 13. 11., v resnici pa bo januarja prihodnje leto, potem to zagotovo ne more biti v ponos informatorju, torej Rokometni zvezi Slovenije.
Rokomet • 2. SRL
Zadnji težko premaga prvega ...
2. SRL MOŠKI - VZHOD
REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Atom Krško 26:33, Maribor Klima Petek - [martno 99 28:33, Črnomelj - .Arcont Radgona 33:27, Pomurje - Radeče 26:26
1.	ATOM KR[KO	8	8	0	0	16
2.	ČRNOMELJ	8	6	0	2	12
3.	[MARTNO 99	8	5	1	2	11
4.	MARIBOR KLI. PETEK	8	3	1	4	7
5.	ARCONT RADGONA	8	3	1	4	7
6.	POMURJE	8	1	2	5	4
7.	RADEČE	8	1	2	5	4
8.	DRAVA PTUJ	8	116	3
Drava - Atom Krško 26:33 (12:14)
DRAVA: Klinc, Bel{ak, Predika-ka, Skaza 1, Majcen 8 (7), M. Bra-čič 7, Štager 1, Kotar 2, G. Bračič, Mlakar 1, Planinc 4, Mikolič 1, Pre-dikaka 1, trener M. Me{l.
Prvo- in zadnjeuvr{čeni ekipi sta prikazali enakovredno igro, kjer je
bil v prvem delu rezultat 8-krat izenačen. Domačini so zamujali priložnosti za izdatnej{o razliko toda v napadu je bilo vse preveč izgubljenih žog, kar je {lo v prid gostom, ki so si nekaj pred koncem pridobili prednost 2 zadetkov. V nadaljevanju se je igra odvijala enakovredno in gostje so prepo-ceni pri{li do večje razlike zadetkov. Predvsem so gostitelji igrali neučinkovito, v obrambi pa jim ni uspevalo onemogočiti bratov Zvonka in Marina Šebalja ter prodornega Šoba, ki so pridobili prednost 11 zadetkov. Proti koncu so gostitelji zaigrali bolj zbrano ter z nekaj zadetki omilili poraz.
Igro domačinov spremlja pre-mala psihična pripravljenost, saj je preveč nihanj v brezglavi igri nekaterih igralcev, ki si s tem zmanj{u-jejo možnosti za bolj{e dosežke.
Anc
Rokometaši Drave ne najdejo načina za pobeg z dna lestvice.
Vse poti vodijo v Gorisnico
Rokometaši Gorišnice bodo v soboto, spričetkom ob 19.30 odigrali v gori{ni{ki {portni dvorani zelo pomembno sre~anje v 1. B SRL. Njihov nasprotnik bo ekipa Ribnice, sicer lanskoletni prvoli-ga{ in trenutnoprvouvr{~ena ekipa lige. Gorisni~ani bodoposku-šali nadaljevati serijo dobrih iger, ki jih trenutno drži na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Želja varovancev trenerja Ivana Hrupi~a je, da bi tudi proti Ribnici gori{ni{ko {portno dvorano zapustili z visoko dvignjeno glavo - kot zmagovalci. Velika Nedelja bo v isti ligi gostovala v Sežani.
Danilo Klajnsek
Foto: SK
Nogomet • Mladinske in kadetke lige NZS
Mladinci Aluminija v slovenskem vrhu
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Olim-pija - Aluminij 0:1, Slovan - Bilje Primorje 1:5, Factor - Mura 0:5, Triglav - Maribor 1:0, HIT Gorica - CMC Publikum, Koper - Domžale 4:1, Dravograd - Rudar Velenje 1:4
1. BILJE PRIMOR. 14		10	1	3	35:16	31
2. ALUMINIJ	14 10		1	3	36:19	31
3. HIT GORICA	14 10		1	3	33:20	31
4. MARIBOR	14	8	3	3	34:19	27
5. KOPER	14	8	2	4	43:20	26
6. DOMŽALE	14	7	2	5	26:24	23
7. RUDAR (V)	14	6	4	4	25:24	22
8. OLIMPIJA	14	6	2	6	14:12	20
9. TRIGLAV	14	6	0	8	18:25	18
10. MURA	14	5	0	9	27:38	15
11. SLOVAN	14	4	1	9	19:36	13
12. FACTOR	14	4	1	9	14:32	13
13. PUBLIKUM	14	3	2	9	21:32	11
14. DRAVOGRAD 14		0	2 12		10:38	2
Kadetska ekipa Aluminija
OLIMPIJA - ALUMINIJ 0:1 (0:1)
Mladinci Aluminija še kar naprej uspešno nastopajo v 1. SML in žanjejo zmage. Tokrat so gostovali pri ljubljanski Olimpiji in jo premagali 1:0, strelec zadetka pa je bil Doris Kelenc.
ALUMINIJ: Rozman, Jus, Mlinaric, Tišma, Fruk, Rok Marinic (od 50. Gorani), Matic Marinic, Dugo-lin, Šimenko, Emeršic, Kelenc (od 60. Ducman). Trener: Bojan Špe-honja.
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
REZULTATI 14. KROGA: Olim-pija - Aluminij 0:0, Factor - Mura 2:1, Slovan - Bilje Primorje 1:1, Triglav - Maribor 2:4, HIT Gorica -
Nogomet
CMC Publikum 1:1, žale 2:2, Dravograd nje 0:1
Koper - Dom- Rudar Vele-
1. MARIBOR	14 12		1	1	50:10	37
2. HIT GORICA	14 10		4	0	35:13	34
3. PUBLIKUM	14	7	3	4	25:15	24
4. FACTOR	14	7	3	4	18:17	24
5. DOMŽALE	14	6	4	4	26:17	22
6. OLIMPIJA	14	7	1	6	15:25	22
7. TRIGLAV	14	7	0	7	28:25	21
8. KOPER	14	6	1	7	19:29	19
9. RUDAR (V)	14	5	2	7	21:26	17
10. MURA	14	4	2	8	21:31	14
11.SLOVAN	14	3	4	7	10:19	13
12. BILJE PRIMO. 14		2	6	6	12:16	12
13. DRAVOGRAD 14		2	4	8	18:33	10
14. ALUMINIJ	14	2	1	11	18:35	7
OLIMPIJA - ALUMINIJ 0:0
Po dolgem casu so tudi kadeti Aluminija osvojili tocko, tokrat pri sovrstnikih Olimpije iz Ljubljane.
ALUMINIJ: Planinc, Miha Lešnik (od 41. Emeršic), Mihi Lešnik, Jevšinek, Kovac, Lah, Ljatifi (od 68. Podhostnik), Tement, Hajšek (od
33. Meznaric), Justinek, Rodman. Trener: Primož Gorše.
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
1.	JARENINA
2.	ZREČE
3.	ŽELEZNIČAR
4.	BISTRICA
5.	ŠMARTNO
6.	KR[KO
7.	PTUJ
8.	NAFTA
9.	KOVINAR
10.	[MARJE
11.	S. GRADEC
12.	POHORJE
13.	KOZJAK
14.	DRAVINJA
2. SKL - VZHOD
1.	ŽELEZNIČAR	13	11	2	0	39:2	35
2.	JARENINA	13	9	2	2	39:14	29
3.	NAFTA	13	9	0	4	49:21	27
4.	ŠMARTNO	13	7	5	1	33:12	26
5.	PTUJ	13	7	0	6	29:18	21
13	10	2	1	43:16	32
13	9	2	2	47:17	29
13	8	3	2	43:17	27
13	9	0	4	35:27	27
13	8	2	3	35:16	26
13	6	4	3	35:22	22
13	6	1	6	36:27	19
13	4	4	5	29:34	16
13	3	5	5	19:18	14
13	4	2	7	22:24	14
13	3	2	8	13:32	11
13	3	2	8	21:44	11
13	3	1	9	29:45	10
13	0	0 13		5:73	0
6. ŠMARJE	13	6	1	6	27:26	19
7. S. GRADEC	13	5	4	4	17:19	19
8. ZREČE	13	6	0	7	22:31	18
9. POHORJE	13	5	1	7	19:31	16
10. KOVINAR	13	4	2	7	16:31	14
11. KRŠKO	13	4	1	8	28:29	13
12. KOZJAK	13	3	4	6	21:33	13
13. DRAVINJA	13	3	1	9	12:33	10
14. BISTRICA	13	0	1	12	7:58	1
LIGA NZ SLOVENIJE						
U-14 VZHOD						
1. MARIBOR	14 13		1	0	115:5	40
2. DRAVOGRAD	14 11		1	2	46:12	34
3. PUBLIKUM	14 11		0	3	51:16	33
4. ABC POMUR.	14 10		1	3	34:19	31
5. ALUMINIJ	13	9	1	3	34:16	28
6. NAFTA	13	7	1	5	31:30	22
7. ŠMARTNO	14	5	4	5	25:33	19
8. ARCONT RAD.	14	5	2	7	22:17	17
9. RUDAR (V)	14	3	4	7	18:23	13
10. KOVINAR	14	4	0	10	12:57	12
11. LE SPORTIF	14	3	1	10	25:53	10
12. ŽELEZNIČAR	14	3	1	10	22:70	10
13. POHORJE	14	2	1	11	10:60	7
14. PTUJ	14	2	0	12	9:43	6
Danilo Klajnsek
»
Spomladi bo še težje
Za klube v tretjih ligah in nižje se je prvi del tekmovanja - jesenski del - kon~al. Seveda vsi niso zadovoljni, ker niso dosegli na~r-tovanega {tevila to~k, toda ~e njih ni, potem tudi uvrstitev ni tak{na, kot so si jo želeli. V 3. SNL - vzhod so nogometaši Zavr~a prepri~ljivo osvojili prvo mesto, z osmimi to-~kami naskoka pred prvim zasledovalcem, kar je ogromen kapital pred pri~etkom spomladanskega dela prvenstva.
O nogometaših Zavr~a je bilo že veliko povedano, saj si zmagovalci to tudi zaslužijo. O vsem, kar se je dogajalo v letu 2004, pa nam je predsednik NK Zavrč Roman Vuk dejal naslednje: "Za nami je naporno in predvsem uspešno leto, saj smo dosegli dobre rezultate. Postali smo prvaki MNZ Ptuj ter se skozi kvalifikacije uvrstili v 3. SNL - vzhod, kot novinci v ligi pa smo tudi postali prvaki po
Roman Vuk (Zavrč)
Foto: DK
prvem delu prvenstva. Dobro smo igrali tudi v pokalnem tekmovanju, kjer smo postali prvaki MNZ Ptuj in kasneje izpadli iz nadaljnjega tekmovanja proti državnim prvakom iz Nove Gorice. Prvo mesto je velika obveza, tu pa mislimo tudi po končanem prvenstvu kon-cati. Prednost osmih tock je velika, vendar ce ekipa ni sposobna odbraniti te prednosti, potem si tudi ne zasluži napredovanja. Če se bo odvijalo vse normalno, potem bomo tudi tukaj koncali. Sicer pa je NK Zavrc dosegel veliko, saj smo dobri v rezultatskem delu kakor tudi v tem, da smo naredili infrastrukturne pogoje. Za nami stoji veliko ljubiteljev nogometa iz obcine Zavrc in bližnje in daljne okolice. Tudi z obiskom smo zadovoljni, saj naša srecanja obiskuje veliko gledalcev. O okrepitvah sedaj še ne razmišljamo, saj imamo tudi v sedanji sestavi dobro in kvalitetno moštvo. Kako pa bo naprej, pa bomo seveda še videli. Upam, skorajda preprican sem, da se bo vse izšlo po naših željah."
Bistrica iz Slovenske Bistrice pa se ukvarja z drugimi težavami. Po prvem delu jim primanjkuje tock in se nahajajo v nevarnih vodah, ki pomenijo selitev v nižji rang tekmovanja. Po slabem startu v prvenstvu so se potem z dvema zmagama proti koncu jesenskega dela njihove »delnice« nekoliko izboljšale. Še vedno pa so v nevarnih vodah. Trener Bistrice Dušan Dimič nam je povedal naslednje: "Pred pricetkom prvenstva smo ra-cunali, da bomo imeli vec tock kot do sedaj in naš cilj je bil do-
Dušan Dimič (Bistrica)
seci okrog petnajst tock. Že v pripravljalnem obdobju sem postajal skepticen. Ko pa se je prvenstvo pricelo, ko so se pokazale dejanske težave, pa enostavno nisem vec vedel kaj in kako. Delal sem normalno naprej in upal, da se bodo stvari glede obiskov treninga izboljšale. Če bi imel vkljucene mladince, bi lahko nastavil vse skupaj drugace. Vse skupaj je odsev razmer. Na koncu so dve zmagi in osvojenih šest tock popravili vtis. Še sreca, da nam ekipe pred nami niso pobegnile z vecjo razliko tock. Vse to pa se da popraviti, vendar z drugacnim pristopom. Pricakovanja so eno, realnost pa nekaj drugega. Če želimo obstati, potem bo potrebno tudi kaj spremeniti, pa tudi okrepiti igralsko zasedbo. Če tega ne bo, se nam ne piše dobro."
Nogometaši Stojncev so že dolga leta stalnica v tretjeligaški kon-
kurenci. Tudi to tekmovalno leto je potekalo nekako v skladu pri-cakovanj kluba, ceprav trener NK Stojnci Miran Klajderic meni drugace: »Z ekipo, ki jo imam na razpolago, sem racunal, da bi lahko osvojili 24 ali 25 tock, kar bi bilo v idealnih razmerah dovolj celo za drugo mesto. Nekatere stvari se nam niso poklopile. Poškodoval se je Damjan Bezjak, nekateri igralci obiskujejo šolo, drugi so zaposleni, tretji imajo družine. Enostavno povedano je bil obisk treningov preslab. Tega vsekakor pred pricetkom tekmovalne sezone nisem pricakoval. Igralci so manjkali predvsem na takticnih treningih tako domaci igralci, kot igralci Aluminija, ki so bili posojeni Stojncem. Sicer ne vem, s kakšno sestavo bomo igrali v drugem delu prvenstva 3. SNL - vzhod, dejstvo pa je, da smo dobili prevec zadetkov in tu bo treba nekaj postoriti. S to ekipo bi morali na koncu prvenstva doseci uvrstitev do petega mesta. V drugem delu prvenstva bo težje igrati, saj pricaku-jem prebuditev ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice.«
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - PETEK 17.00: KD Olimpija - Drava; SOBOTA -14.00: Domžale - Ljubljana, Bela krajina - Zagorje, Mura - HIT Gorica; OB 16.00: Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum; NEDELJA - 14.00: Primorje - Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA - 14.00: Aluminij - Dravograd, Supernova Triglav -Dravinja, Izola Argeta - Šmartno, Svoboda - Nafta, Rudar (V) - Krško, Livar - Factor 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA KIDRIČEVO - 13.30: Aluminij - Factor 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA KIDRIČEVO - 11.30: Aluminij - Factor
ROKOMET
1. A SRL MOiKI
PARI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje (sobota ob 19.00), Termo -Gold club, Cimos Koper - Sviš, Prule 67 - Celje Pivovarna Laško, Gorenje - Adria Krka, Trimo Trebnje - Prevent
1.	B SRL - MOÏKI
PARI 9. KROGA: Gorišnica - Ribnica (sobota ob 19.30), Mitol Sežana - Velika Nedelja, Pekarna Grosuplje - Dobova, Slovan - MIP Gorica Leasing, Sevnica - Cerklje, Chio Kranj - Dol TKI Hrastnik
2.	SRL VZHOD - MOÏKI
PARI 9. KROGA: Pomurje - Drava Ptuj, Radeče - Črnomelj, Arcont Radgona -Maribor Klima Petek, Šmartno 99 - Atom Krško.
ODBOJKA
1. DOL MOÏKI
PARI 9. KROGA: Krka - Šoštanj Topolšica, Termo Lubnik - Calcit Kamnik, Autocommerce - Salonit Anhovo, Marchiol Prvačina - Prevent gradnje IGM, Svit - Olimpija
1.	DOL ŽENSKE
PARI 9. KROGA: TPV Novo mesto - Sloving Venus Vital, Sladki greh Ljubljana -Formis Bell, Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica, Zavarovalnica Maribor Ljutomer -Luka Koper, Prevalje - Benedikt
2.	DOL ŽENSKE
PARI 8. KROGA: Ecom Tabor_- Dravograd, Solkan - Ptuj, Comet Zreče - Šentvid, Ljubljana II. - Hitachi, Savinjska Šempeter - Kočevje, Mladi Jesenice - Mislinja.
KOŠARKA
2.	SKL VZHOD - MO[KI
PARI 6. KROGA: ŽKK Maribor - Ptuj, Nazarje - Pivovarna Laško mladi, Grosuplje - Prebold, Celjski KK - Jurij Ježica, Superga Slovenj Gradec - Ruše
Mladinska ekipa v soboto gostuje pri ekipi ŽKK Maribor, kadeti pa prav tako v Mariboru v soboto igrajo proti ekipi KK Branik.
KEGLJANJE
3.	SKL - VZHOD MOÏKI:
PARI 10. KROGA: Drava - Lokomotiva (ob 17.30 v ptujskem hotelu), Fužinar -Konjice, Krško - Interokno, Piramida - Impol, Agroruše - Marles hiše.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
1.	slovenska strelska liga s pištolo:
V	soboto, 27. 11., se bodo na strelišču v Lendavi pomerili strelci v 2. krogu 1. lige. V tekmovanju s pištolo bodo nastopili: SD Kidričevo, SK Ptuj I, SD Juršinci I ŠSK COAL, SD Olimpija, SD Dušan Poženel I, SD Kamnik, SD Brežice, SD Trzin I, SD Domžale, SD Železniki ter SD Predoslje.
2.	slovenska strelska liga s pištolo:
Na istem strelišču se bodo pomerili tudi strelci v 2. ligi s pištolo. Nastopile pa bodo naslednje ekipe: SK Ptuj Petlja, SD Juršinci II, SD Mrož, SD Štefan Kovač, SD Dušan Poženel II, SD Trzin II, SD I. pohorski bataljon, SD Kopačevina, SD Grosuplje, SD Moris, SD Celje ter SD Vremščica. Državna liga za mlajše mladince/ke ter mladince/ke
V	nedeljo, 28. 11., pa bodo na strelišču v Lendavi svoje strelsko znanje pokazale še vse mlajše kategorije. Tekmovanje bo zanimivo, saj so strelci precej izenačeni.
Simeon Gonc
Mali nogomet
2. SLMN VZHOD
Rezultati 7.kroga: Cerkvenjak - Branik MB 3:3, Bioterme MN -Napoli IP 10:5, Mak Benedikt -Urban MB 9:10, Panda MB - Ma-rinci Vešcica 3:5, Tomaž - Sl. Gorice 6:1.
1.	TOMAŽ 7 6 1 0 48:17 19
2.	BRANIK MB 6 5 1 0 49:13 16
3.	CERKVENJAK 7 4 1 2 35:28 13
4.	NAPOLI IP 7 4 0 3 32:30 12
5.	BIOTERME MN 7 4 0 3 35:41 12
6.	SL.GORICE 6 3 0 3 38:36 9
7.	MAK B. 7 3 0 4 46:51 9
8.	URBAN MB 7 2 0 5 32:51 6
9.	MARINCI V. 7 1 1 5 25:39 4
10.	PANDA MB 7 0 0 7 12:46 0
TomaŽ - Slovenske gorice 6:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Bohinec (8), 2:0 Gašparic (18), 3:0 Kamenšek (25), 4:0 Bohinec (32), 5:0 Magdic (33 s 6 m), 6:0 Gašparic (38), 6:1 Čucek (40)
TOMAŽ: Bedrac, Magdic, Školi-ber, Bohinec, Gašparic, Kamenšek, Janžekovic, Lah, Horvat, Vidovic. Trener: Bojan Cunk.
Malonogometaši Tomaža nadaljujejo z dobrimi rezultati v 2. SLMN - vzhod, kjer bodo bili boj za prvo mesto proti favoritu iz Maribora, Braniku. Slednji so nasledniki lanskoletne tretje malono-gometne ekipe v Sloveniji, ekipe Vitomarcev. Na tekmi proti Slo-
venskim goricam so domacini pod vodstvom starega novega trenerja Bojana Cunka, ki se je vrnil za krmilo Tomaža, takoj prevzeli igro v svoje roke. Gostje so se odlocili za igro s plitvo obrambo in hitre protinapade. V prvem polcasu sta številne priložnosti Tomaža v zadetke spremenila Bohinec in Gašparic. V drugem polcasu so gostje izpustili nekaj izjemnih priložnosti, svoj dan je imel vratar Bedrac, zato so bili kaznovani s strani spretnih do-macinov, ki so visoko povedli s 6:0. Edini gol na tekmi za goste je iz razdalje dosegel Čucek. Tomaž caka sedaj težko gostovanje proti Cerkvenjaku in nato še derbi prvenstva v Športni dvorani na Har-deku proti Braniku.
ZLMN Ormož
1.	LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Trsnica Žiher - Pušenci 5:4, Kog - Belcont 1:5, Nova Slovenija - LDS 3:3, Prednost - Mladost M. 5:4.
2.	LIGA
REZULTATI 1. KROGA: PGD
Ormož - Mladost M. II 0:8, Mihov-ci - Pušenci 3:4, Ivanjkovci - Mestna graba 3:2.
VETERANSKA LIGA
REZULTATA 1. KROGA: TSO -Carrera Optyl 1:6, Pušenci - Borec 6:3.
Foto: DK
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Uspešen debi Možica
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 8. KROGA: Šoštanj Topolšica - Svit 3:0, Salonit Anhovo - Termo Lubnik 3:0, Olimpija - Marchiol Prva~ina 3:2, Calcit Kamnik - Krka 3:0, Prevent gradnje IGM - Autocommerce 3:1
7
1.	AUTOCOMMERCE 8
2.	PREVENT GRAD. IGM 8
3.	CALCIT KAMNIK
4.	KRKA
5.	ÏOÏTANJ TOPOLÍ. 7 4
6.	OLIMPIJA	8 4
7.	MARC. PRVAČINA 8 3
8.	TERMO LUBNIK 8 2
9.	SALONIT ANHOVO
10.	SVIT
7	5
8	5
8 2 8 0
20 20 16 13 13 12 10 6 6 1
Tenis
Šoštanj Topolšica -Svit 3:0 (21, 16, 23)
SVIT SLOVENSKA BISTRICA:
Bra~ko, Šket, Jakopin, Gomivnik, Brezovšek, Jurak, Lampret, Jesenko, Zemlji~, Koro{ec, Berdon. Trener: Aleks Berdon.
Bistriški odbojkarji so po pri-~akovanjih izgubili sre~anje v Šoštanju proti doma~i ekipi Šoštanj Topolšica, sicer lanskoletnimi državnimi prvaki. Razlika v kvaliteti je bila ve~ kot o~itna, v korist do-ma~ih, ki so tudi prišli do na~rto-vane gladke zmage. Bistri~ani so v prvem in tretjem nizu na za~etku še vodili, žal pa niso nikoli vzdržali do konca. Še najdlje je trajal tretji niz, kjer je bil rezultat najbolj izena~en. Pri neizkušeni gostujo~i ekipi je bil najbolj razpoložen za igro mladi in visoki Šket.
Danilo Klajnsek
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Benedikt - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0, Formis Bell - TPV Novo mesto 0:3, Luka Koper - Nova KBM Branik 0:3, HIT Nova Gorica - Sladki Greh Ljubljana 0:3, Slo-ving Venus Vital - Prevalje 3:0
1.	SLADKI GREH LJ. 8 8 0 24
2.	NOVA KBM BRANIK 8 7 1 21
3.	HIT NOVA GORICA 8 5 3 16
4.	TPV NOVO MESTO 8 5 3 16
5.	SLOVING V. VITAL 8 4 4 13
6.	LUKA KOPER 8 4 4 11
7.	ZM LJUTOMER 8 3 5 8
8.	BENEDIKT	8 3 5 8
9.	PREVALJE	8 1 7 3
10.	FORMIS BELL 8 0 8 0
Benedikt - ZM Ljutomer 3:0 (22, 19, 17)
Športna dvorana Lenart, 350 gledalcev, sodnika: Kamnik (Kot-lje) in Borko (Mežica).
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, Bernjak, J. Borko, T. Borko, Fe-konja, Novosel, Milanovi~, Jontes,
Foto: ZS
Benediške odbojkarice so dosegle tretjo zmago v letošnjem prvenstvu.
Bogendorfer, Lorbek.
ZM LJUTOMER: Kodila, Treti-njak, Kucaj, Ficko, Vrban~i~, Ole-ti~, Pirher, Drvari~, Jureš, Moerec, Kadiš.
V soboto so odbojkarice Benedikta prvi~ zaigrale pod vodstvom novega trenerja Petra Moži~a, ki ni hotel komentirati zamenjave trenerja in nas je za informacije obrnil na predsednika kluba Stanka Bernjaka. Ta nam je povedal, da so se z dosedanjim trenerjem Zoranom Kolednikom razšli sporazumno in dodal: "Dejstvo je, da je naš klub finan~no iz~rpan, zato bomo morali ve~ji poudarek dati doma~im igralkam, tudi za ceno igranja v drugi ligi. Vsak trener si želi biti najboljši, kljub temu pa moramo delati ve~ na mladih do-ma~ih igralkah, zato je prišlo tudi do menjave trenerja." Dosedanji trener Zoran Kolednik nam je povedal, da je v sredo po treningu dobil pisno odpoved in da je nad odlo~itvijo vodstva kluba presene-~en.
Ne glede na zaplete pri menjavi trenerja so benediške odbojkarice dobro zaigrale. Najbolj izena~ena igra je bila v prvem nizu, ki se je kon~al z rezultatom 25:22 v prid doma~ih odbojkaric. V drugem nizu je gostujo~a ekipa uspela izena~it pri 14:14, nato pa so povedle doma~e igralke in niz se je kon~al z rezultatom 25:19. V zadnjem, tretjem nizu pa so od-
bojkarice Zavarovalnice Ljutomer dokon~no popustile in tudi tretji niz izgubile z rezultatom 25:17 in tekma se je kon~ala z rezultatom 3:0. Odbojkarice so tako osvojile tri to~ke in prehitele gostujo~o ekipo na lestvici. Novi trener od-bojkaric Benedikta Peter Možic je bil s tekmo zadovoljen in je ekipo ocenil: "Ekipa je zelo dobro pokrita za slovenske razmere, lahko igramo z vsemi ekipami, mogo-~e malo težje z Ljubljano. Imamo tudi malo krajšo klop, ampak sem zadovoljen, te mlade igralke pa bomo poskušali ~imbolj vklju~iti v igro, saj so zelo prizadevne, želijo si znoja, kar jim bom tudi dal."
Zmago Šalamun
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj -Dravograd 0:3, Mladi Jesenice -Ecom Tabor 3:1, Mislinja - Savinjska Šempeter 3:0, Ko~evje - Ljubljana II. 3:0, Hitachi - Comet Zre~e 3:0, Šentvid - Solkan 3:1
1.	MLADI JESENICE 7 6 1 18
2.	MISLINJA	7 6 1 17
3.	[ENTVID	7 6 1 17
4.	HITACHI	7 5 2 17
5.	KOČEVJE	7 5 2 15
6.	COMET ZREČE 7 4 3 14
7.	ECOM TABOR 7 4 3 11
8.	SOLKAN	7 2 5 6
9.	SAV. [EMPETER 7 2 5 5
10.	DRAVOGRAD 7 16 4
11.	LJUBLJANA II. 7 16 2
12.	PTUJ	7 0 7 0
Karlo do polfinala
Karlo Pintari~ igralec TK Ptuj se je udeležil teniškega turnirja pod okriljem ETA - evropske teniške zveze. Turnir se je odvijal v mestu Biel in je imel jakost 2. Igralo pa se je na trdi - hitrejši podlagi imenovani Rebount Ace.
Karlo, trenutno 139. igralec na mednarodni lestvici ETA, se je na turnir pripravljal na podobno hitri podlagi v teniškem centru Mima v Mariboru, saj v Ptuju podobne igralne podlage nimamo. Glede na igre se je nanjo hitro privadil in dosegel svoj najboljši mednarodni rezultat v kategoriji do 16 let.
V prvem kolu je gladko premagal 4. nosilca turnirja, trenutno 85. igralca v Evropi Hrvata Borka Mu-
dronjo s 6/2, 6/2. V drugem kolu je premagal Nemca Marcela Thiela s 6/3, 7/6. V ~etrtfinalu je premagal [vicarja Bojana Bakovi~a s 6/3, 3/6, 6/3. V polfinalu pa se je Karlo pomeril z najbolj{im doma~inom Dylanom Sessagesimim in po zelo slabi dnevni formi izgubil z 1/6, 0/6. Karlu v polfinalu ni uspevalo prav ni~. Kot nam je povedal, je slabo serviral, igra z osnovne ~rte pa je bila polna neizsiljenih napak.
V nadaljevanju turnirja je Sas-sagesimim v finalu prav tako gladko premagal Belorusa Vladimirja Ignatica z rezultatom 6/0, 6/1 in opozoril na svoj velik potencial.
Karlo je s svojim uspehom v
Karlo Pintaric
[vici zelo zadovoljen in se že po-sve~a treningu in pripravam za serijo turnirjev, ki ga ~akajo februarja na Slovaškem in Češkem.
ZK
Košarka • 2. SKL - vzhod
"Prekratka" klop Ptuj~anov
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Ptuj -Superga Slovenj Gradec 77:79, Nazarje - Grosuplje 88:81, Pivovarna Laško mladi - ŽKK Maribor 83:66, Ruše - Celjski KK 83:77, Jurij Ježi-ca - Prebold 108:88
1.	GROSUPLJE 5 4 19
2.	PIVO. LA[KO MLADI 5 4 1 9
3.	CELJSKI KK	5 3 2 8
4.	NAZARJE	5 3 2 8
5.	JURIJ JEŽICA 5 3 2 8
6.	ŽKK MARIBOR 5 3 2 8
7.	PTUJ	5 2 3 7
8.	PREBOLD	5 1 4 6
9.	RU[E	5 1 4 6
10.	SLOVENJ GRADEC 5 14 6
KK Ptuj - KK Superga Slov. Gradec 77:79
23:16,17:24,19:28,18:11
KK Ptuj: Kneževi~, Ferme M. 10, Rojko 19 (6:6), Mar~i~ 10 (6:2), Kanli~ 13(6:3), Holc 2, Sajko 12 (3:3), Indji~ 4 (4:2), Petrena, Bili~, Sira~evski 7 (2:1), Majal.
V 6.(?) krogu 2. SKL - vzhod je na Ptuju gostovala ekipa iz Slovenj Gradca, ki jo odlikuje velika borbenost. Rezultat požrtvovalne igre sta prvi dve to~ki v sezoni, Ptuj~a-ni pa so prvi~ v sezoni klonili na doma~em parketu v tekmi, ki bi jo sode~ po kvalitetni razliki med ekipama morali zmagati. Za name-~ek se je v kon~nici poškodoval še slovenski mladinski reprezentant Ervin Kanli~ in bo po vesteh iz kluba odsoten vsaj en mesec.
Ptuj~ani so proti izredno motiviranim gostom dobro za~eli in v prvem pol~asu vodili že z enajstimi to~kami razlike. Prednost so držali vse do 27. minute tekme, ko so gostje prvi~ povedli. Po pol~a-su, ki se je kon~al z neodlo~enim rezultatom, so po seriji zgrešenih metov in izgubljenih žog doma~i popustili in dovolili Korošcem, da pridejo do prednosti 9 to~k. Kljub temu se niso predali, saj so se z dvema trojkama Mar~i~a in zadetima prostima metoma Rojka minuto pred koncem tekme približali le na to~ko zaostanka. Žal pa Mar~i~ z zgrešenim metom za dve to~ki ni izkoristil priložnosti za podaljšek
in zmaga je nepri~akovano odšla v Slovenj Gradec.
Trener Ptuj~anov Zlatko Mar~i~ ni bil zadovoljen predvsem z igro rezervnih igralcev: "Pet osebnih napak Fermeta in Rojka ter poškodba Kanli~a v zaklju~ku je odlo~ilo tekmo v korist gostov. Žal igralci, ki prihajajo v igro s klopi, ne znajo obdržati ritma igre v obrambi in napadu, da bi lahko bila ekipa uspešna. Upati je, da bodo v bodo~e ob resnem delu na treningih ve~ prispevali k dobremu rezultatu." MLADINCI - 2. SKL VZHOD KK BANEX - KK PTUJ 59:78 (9:23, 13:13, 16:20, 21:22) KK Ptuj: Forštnari~, Stropnik, Nedeljko 2, Mar~i~ 11, Horvat 7,
Bili~ 4, Rus, Sajko 19, Kotnik 8, Holc 27, Avguštin, Metli~ar.
Ptuj~ani po šestih odigranih krogih brez poraza zasedajo prvo mesto na lestvici. KADETI - 1. SKL VZHOD KK PTUJ - KK ALPOS [EN-TJUR 72:68
(20:11, 7:19, 18:16, 13:12, 14:10)
KK Ptuj: Rus 8, Bili~ 20, Fajt, Mar~i~ 19, Traper, Kramberger, Avguštin 2, Sajko 19, Kotnik 4, Ferme, Kokot, Krajnc.
Ptuj~ani so premagali vodilno moštvo in trenutno zasedajo 3. mesto na prvenstveni lestvici.
UG
Peter Marcic (KK Ptuj)
Košarka • Liga PARKL
Orači ponovno razočarali
REZULTATI 2. KROGA: Skupina A: KK Ora~i : KK Ra~e 64:73, [d Majšperk : Bar Holliday Neman 61:47, [D Destrnik : [D Kidri~evo 52:57
1.	KK RAČE	2 2 0 +33 4
2.	ÍD MAJŠPERK 2 2 0 +22 4
3.	ÍD KIDRIČEVO 2 11 0 3
4.	GOOD GUYS 110+ 7 2
5.	KK ORAČI	2 0 2 - 17 2
6.	ÍD DESTRNIK 2 0 2 - 31 2
7.	BAR HOLLIDAY 1 0 1 - 14 1
Skupina B: KK Starše : [D Ptuj-
ska Gora 97:57, KK Pragersko veterani : Veterani Ptuj 68:73, Tiskarna Ekart design : [D Dornava 81:53
1.	KK STARŠE 2 2 0 +58 4
2.	TISKARNA EKART 2 2 0 +38 4
3.	LJUDSKI VRT 1 1 0 +20 2
4.	VETERANI	110+ 5 2
5.	PRAGERSKO VET 2 0 2 - 23 2
6.	[D DORNAVA 2 0 2 - 48 2
7.	[D PTUJ. GORA 2 0 2 - 50 2 V derbiju kroga skupine A sta se
pomerili ekipi Oračev in Rac. V zelo izenačeni tekmi je v finišu tekme
KK Pragersko veterani - novinci v ligi PARKL
domačim "pošla" sapa, kar so gostje izkoristili in razlike vse do konca niso izpustili iz rok. Ekipa Rač tako ostaja na vrhu lestvice, Orači pa so prvič pričeli sezono z dvema zaporednima porazoma. V skupini B sta se pomerili ekipi veteranov; novinec iz Pragerskega je gostil ptujske veterane. V športni in fair tekmi so v končnici srečno zmagali gostje iz Ptuja, domačim pa ostaja tolažba, da bo drugič bolje.
Lestvica najbolj{ih strelcev po 2. krogu: 1. Davor Bauman (Rače) 51, 2. Milko Vidovič (Starše) 46, 3. Boris [ešerko (Pragersko) 39, 4. Matjaž Leopold (Rače) 38, 5. Matjaž Frangež (Cirkovce) in Peter Pesek (Starše) 37 košev.
Pari 3. kroga: [d Destrnik : KK Orači, Good guys : [D Majšperk, Bar Holliday Neman: KK Rače, Tiskarna Ekart design : KK Starše, KK Ljudski vrt : KK Pragersko veterani, Veterani : [D Ptujska Gora.
Radko Hojak
Foto: DK
Kickboks • Pred evropskim prvenstvom v Mariboru
Največ pričakujemo od Nadje in Sandija
Od srede do nedelje ta teden bo v dvorani Tabor v Mariboru potekalo Evropsko prvenstvo WAKO organizacije v kikboksu v disciplinah semi in light kontakt, aerokik-boksu ter v glasbenih formah.
Reprezentanca Slovenije v kikboksu je prej{nji teden imela zaklju~-ne priprave na Rogli. Priprave sta zraven selektorja Vladimirja Sitarja vodila Tomaž Barada in Bojan Korošec. Po pripravah je na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance selektor reprezentance Slovenije dolo~il ~lanice in ~lane reprezentance v kikboksu, ki bo nastopala na leto{njem Evropskem prvenstvu WAKO organizacije od 24.-28. novembra v Mariboru. Reprezentanco sestavlja 16 ~lanov in 13 ~lanic.
Za reprezentanco bodo nastopali tudi ~lani ptujskega Kluba borilnih ve{čin, in sicer Nadja [ibila ter Sabina in Sandi Kolednik. Iz ormo{kega Kluba borilnih ve{čin pa bo v reprezentanci debitirala Sonja Vuleti~.
Selektor Vladimir Sitar: "Leto{-nje evropsko prvenstvo v Mariboru pričakujemo z velikimi pričakovanji, kajti v reprezentanci je kar nekaj
Strelstvo

T»
y
7
r
Vladimir Sitar, Sonja Vuletič, Sabina Kolednik in Sandi Kolednik
Foto: Franc Slodnjak
novih imen, ekipo smo pomladili, saj je nekaj dobitnikov iz prej{njih evropskih in svetovnih prvenstev nehalo tekmovati ali pa smo jih zamenjali z mlaj{imi. Glede na napovedano konkurenco okrog 40 držav lahko pričakujemo težke borbe za vsako vidnej{o uvrstitev. Vemo, da se od nas pričakujejo uspehi, vendar pa bi bili zadovoljni že z dvema
do trema kolajnama, kar pa bi bilo več, pa je samo vzpodbuda za nadaljnje delo.
Največ pričakujemo od na{ih nosilcev medalj s prej{njih prvenstev. Od Ptujčanov največ pričakujem od Nadje Šibila ter Sandija Kolednika. Ognjeni krst na uradnih evropskih prvenstvih pa ima Ormožanka Sonja Vuletič. Imamo
pa seveda {e druge kvalitetne tekmovalce."
Tekmovanje se je pričelo v sredo, 24. 11., z uradnim tehtanjem in žrebom, v četrtek pa se že začnejo prve borbe.
Na prvenstvu bo sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Marjan [ibila.
Franc Slodnjak
"Pištolaši" Podravja najboljši!
V soboto se je v Leskovcu pri Kr{kem odvijalo tekmovanje za Pokal Strelske zveze Slovenije.
Tekmovanja se je udeležilo 6 regij, med njimi tudi regija Podravja (Pomurje je tekmovanje žal bojkotiralo) . Strelci so se pomerili med seboj tako s pi{tolami kot s pu{ka-mi, tekmovali pa so samo najbolj{i strelci regij v svojih kategorijah. V disciplini s pi{tolo je pozlatelo kar pet od {estih strelcev Podravja, kar
je svojevrsten rekord! Pa poglejmo dosežene rezultate: med člani je slavil Bo{tjan Simoni~ (SD Kidričevo), ki je dosegel fantastičnih 578 krogov, med članicami je bila najbolj{a Majda Rau{l (SK Ptuj), ki je dosegla prav tako odličnih 371 krogov, med mladinci ostaja {e vedno neporažen Simon Simo-ni~ (SD Jur{inci), ki je dosegel 558 krogov, med mladinkami je bila tretja Mojca Lazar (SK Ptuj), ki
Foto: Simeon Gonc
Regijska reprezentanca Podravja
Kegljanje
Konjičani tik za Dravo
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
REZULTATI 6. KROGA: Miro-teks III. - Drava 7:1, Radenska -Šoštanj 6:2, Fužinar - Komcel 8:0, Impol - Nafta 8:0
1.RADENSKA
2.	MIROTEKS III
3.	IMPOL
4.	NAFTA
5.	ŠOŠTANJ
6.	KOMCEL
7.	FUŽINAR
8.	DRAVA
Šesti krog je bil ponovno neus-pe{en za kegljavke ptujske Drave. Na gostovanju v Celju so doživele {e peti poraz v prvenstvu.
MIROTEKS III. - DRAVA 7:1 (2996:2759)
DRAVA: Zorman 463, Plajn{ek 467, Kozoderc 462, Kru{ič 434, Fridl 228, Bombek 217, Kramber-ger 488.
IMPOL - NAFTA 8:0 (2913:2672)
IMPOL: Adamič 488, Koren 499, Lampret 501, Veler 446, Kun-čič 485, Pečovnik 494.
3. SKL VZHOD - MOŠKI
REZULTATI 9. KROGA: Drava
-	Konjice 2:6, Kr{ko - Lokomotiva 4:4, Piramida - Interokno 6:2, Agroru{e - Impol 7:1, Marles hi{e
-	Fužinar 3:5
1.	DRAVA
2.	KONJICE
3.	AGRORUŠE
4.	LOKOMOTIVA
5.	FUŽINAR
6.	INTEROKNO
7.	IMPOL
8.	PIRAMIDA
9.	KRŠKO
10.	MARLES HIŠE
5 2 2 5 1 3
5 0 4 10
4	2	3
4	2	3
5	0	4 4	0	5 3	2	4 3 2
1 5
0 7
Kegljači ptujske Drave tudi v devetem krogu niso zaigrali najbolje
je dosegla 365 krogov, med mlaj{i-mi mladinci je zmagal Rok Pu~ko (SD Jur{inci), ki je dosegel odličnih 371 krogov ter Mateja Leva-ni~ (SK Ptuj), ki je postala s 361 krogi, najbolj{a med mlaj{imi mladinkami.
Omenjeni strelci so tako prepričljivo slavili v tekmovanju s pi{tolami, vendar pa zaradi slab-{ega nastopa strelcev, ki streljajo s pu{kami, vendarle niso ubranili Pokala SZS, ki je pripadel koro{ko-{tajersko-zasavski regiji. Razlika je bila minimalna (79:78), saj je regijska reprezentanca Pod-ravja zaostala za pičlo točko. (Naj-bolj{i dobi 7 točk, drugi 6 itd.)
3. liga - pištola
V 2. krogu 3. lige s pi{tolo sta se pomerili ekipi SD Juršinci III in SD Kidri~evo II. Bolj{i so bili novinci v ligi, ekipa SD Kidričevo, ki je zmagala z rezultatom 1506:1444 krogov.Za ekipo SD Kidričevo so streljali: Jur~ek Lamot 538 krogov, Igor Premuži~ 510 krogov ter mladinec Martin Sagadin 458
in so izgubili dvoboj z ekipo iz Slovenskih Konjic. Poraz v točkah je bil visok, čeprav v podrtih kegljih ni bila velika razlika. Po uspe{nem startu so Ptujčani prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici in ga z malo sreče držijo {e tudi po devetem krogu. Je pa dejstvo, da so se jim zasledovalci močno približali, recimo Konjičani na samo točko zaostanka, sledi pa četverica klubov, ki ima samo po dve točki manj.
DRAVA - KONJICE 2:6 (3086:3130)
DRAVA: J. Podgor{ek 508, Kirbi{ 511, Čeh 483, Dremelj 509, Ivan-čič 505, M. Podgor{ek 570.
AGRORUÏE - IMPOL 7:1 (3156:2941)
IMPOL: M. Dobnikar 492, Kusič 114, Ko{tomaj 369, Pečovnik 235, Šmanjak 215, I. Kunčič 522, S. Kunčič 510, S. Dobnikar 484
Danilo Klajnšek
krogov. Za ekipo iz Jur{incev so streljali mladinec Simon Druzo-vi~ 511 krogov, Dušan Kranjc 487 krogov ter mladinec Denis Graši~ 446 krogov. V 3. krogu 3. lige je ekipa SD Jur{inci prosta, ekipa SD Kidričevo pa bo gostovala pri ekipi SD Jezero Dobrovnik.
Strelci ekipe SD Dornava so prosti v 2. krogu 3. lige.
Simeon Gonc
TURNIR V MALEM NOGOMETU
V soboto in nedeljo, 4. in 5. decembra 2004, bo v Šolskem centru Velenje, v Športni dvorani, turnir v malem nogometu.
Prireditev organizira športno rekreativno društvo Doiič pri Mislinji. Nagradni sklad je 250.000,00 SIT in pokal za najboijše. Vsaka ekipa bo odigrala najmanj 3 tekme. Igra se po pravilih NZS (4+1). Prijave s prispevkom 15.000,00 SIT pošljite na naslov: Športno rekreativno društvo Dolič pri Mislinji, transakcijski račun - Koroška banka: 20470-0017874626, do petka, 3. decembra 2004, do 17.00, ko bo žrebanje v prostorih šolskega centra Velenje, Trg mladosti 3. Pojasnila na telefon 041 877 836, g. Ivan Naveršnik. Poskrbljeno bo za prehrano in naptike po zmernih cenah!
Ljubitelji dvoranskega nogometa prisrčno vabljeni!
Planinski koti~ek
IZŠEL JE ZBORNIK OB 50-LETNICI PD PTUJ
Vse planince in ljubitelje narave obveščamo, da je izšel Zbornik ob 50-letnici Planinskega društva Ptuj. Svečana predstavitev bo danes, v četrtek, 25. novembra, ob 18. uri na ptujskem gradu. V zborniku je predstavljeno gradivo iz društvenega arhiva, veliko spominov in fotografskega materiala, ki ga v društvu skrbno hranimo. Vsakdo, ki ima rad naravo, bo našel kaj zase. Morda bo izid zbornika spodbuda za tiste, ki bi radi kaj povedali o svojih doživetjih v gorah, da nam bodo pomagali zastaviti načrte za nadaljnja razmišljanja. Zbornik bo na voljo po ceni 2100 SIT tudi v društveni pisarni ob uradnih urah. Lepo vabljeni!
Upravni odbor dru{tva
SAM D. O. O. Rajspova 16 2250 Ptuj
Dejavnost podjetja je opravljanje računovodskih storitev za pravne osebe in samostojne podjetnike.
Objavljamo prosto delovno mesto
RAČUNOVODJA
Pogoji:
-	izobrazba ekonomske smeri,
-	poznavanje dela z računalnikom,
-	3-letne izkušnje s področja dela,
-	4-mesečno poskusno delo.
Pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj pa je uspešno opravljeno 4-mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili pošljite na naš naslov v 10 dneh po objavi. Informacije na tel. št. 748-0910, Lolita Levstik.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
32 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, lesžsiol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Ptuj, Jadranska ul. 9, tel. 031 371-187.
BETONSKI ZIDAKI 12, 20, 25 in 30 v novembrski prodajni akciji. Cement-ninarstvo Bruno Šurbek, s. p., Bistri-{ka c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02 80 25 -303.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elek-tri~nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~-avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in dru{tva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Ore{je 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
KMETIJSTVO
ORMOŠKI PESNI REZANCI po ugodni ceni, 1.398,00 SIT/vre~a. Ponovno menjava bu~nic za belo olje. Prodajalne Polje-dom, d. o. o., Kidri~evo, Turni{~e in Podlehnik, tel. 799-00-80.
KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo in neplodno kravo. Tel. 041 263-537.
V NAJEM vzamem obdelovalna kmetijska zemlji{~a - njive. Tel. 041 561-893._
PRODAM SVINJE doma~e reje 220 in 150 kg. Tel. 769-28-71._
ODKUPUJEMO hlodovino bukev, javor, ~e{nja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Pla~ilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, žetale.
KATERA POŠTENA DRUŽINA bi si hotela obdelovati manj{i dober vinograd. Pogoji odli~ni, lega odli~na. Telefon in naslov v upravi.
PRODAM pujske, stare 8 tednov, ter kolerabo in svinjsko peso. Marija Kukec, Muretinci 5, tel. 740-86-02.
SADNA DREVESCA: jablane, stare in nove sorte, hru{ke, breskve, marelice, ~e{nje, vi{nje, oreh vam nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jur{-inci, tel. 02 758 08 91, 041 391 893.
PRODAM me{ana drva. Tel. 040 717 297._
PRODAM ~rno-belo teli~ko za nadaljnjo rejo. Tel. 769 35 41.
KUPIM kravo za zakol in teleta za nadaljnjo rejo. Tel. 041 544 270.
PRODAM traktor Ursus 355, generalno obnovljen, ter velike krožne brane. Kli~ite zve~er na tel. 740 81 25.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Roga{ka Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
r.Bji
NOVO na PTUJU. Prodaja svetovno znanih traktorjev FARMER po EURO standardih. Intercessio, d. o. o. Inf. na tel. 02 7408536. Mobi: 031 37 66 67. Miran Obran, Mo-{kanjci 65 a, Gori{nica.
NEPREMIČNINE

INSA^
nepremičnine
info: EUROPARK iVIaribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo razllina stanovanja od 25,1 m2 do 87,66 m2, dvigalo, možen naku| iraže.CK-plln,vseljlvomarea 20051
gan :ENA:
304.500,00 SIT/m2 (1270,00 EUR/m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169
A/W^	_ ■ n S ^ - S ■
INSAd.o.o.. Mariborska cesU 40, Šentilj v SI. Goricah
KUPIM cimpra~o z zemljo - Haloze. Tel. 031 838 069.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM vzamem garsonjero na Ptuju. Tel. 041 358-996._
ODDAM V NAJEM enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, opremljeno, za 200 EUR/mesec. Tel. 031 558-875.
DELO
ALI STE ZADOVOLJNI Z VAŠIM FINANČNIM POLOŽAJEM! Pridružite se uspe{nemu timu in va{ih skrbi bo konec. Za dodatne informacije pokli~ite na tel. 041 743-585 - MKZ, Slovenska 29, Ljubljana.
(okvir) V PRODAJALNI Z BELO TEHNIKO, akustiko in ostalim tehni~-nim blagom na Ptuju zaposlimo ve~ trgovcev in poslovodjo. Pisne pro-{nje po{ljite na naslov: SEGRA, d. o. o, Ljubljanska 69, 2310 Slovenska Bistrica.
IŠČEMO DEKLETA za pomo~ v strežbi v Sestržah in Framu. Stu-den~ek, d. o. o, Fram 48, tel. 040 671-579.
BELA TEHNIKA
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni, su{ilni stroj, {tedilnik prodam. GSM 051 221 026.
*AKCIJA* AKCIJA* AKCIJA* AKCIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČIČ s.p., CANKARJEVA UL. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »RIBIČ« proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUS-SI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONCAR, NARDI, LI-EBHERR.........) in akustike (MATRIX, SONY, PRESTIGIO) na 3, 6,12 in 18 obrokov (na trajnik) preko GA d.d., Ljubljana. AKCIJA OD 05.11. DO 05.12.2004 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. Vse formalnosti uredite samo pri nas na Cankarjevi 5! Nudimo tudi kvalitno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 Sit obojestransko A 4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT OBIŠCITE NAS!
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
t 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hiše v Ptuju: ID 161, 128 m2 (L 1980), cena 25 mio; ID164, 89 m2 (l 1970), cena 32,4 mio; ID230, 101 m2 (L 1977), cena 13,2 mio; Pohorje ID292, 83+50+43 m2 (L n.p.), zemljiš~e 12.952 m2, cena 2 mio; Gorca, ID261, 62 m2 (L n.p.), cena 6 mio. Stanovanja: v Ptuju, ID180, 117 m2 (L n.p.) 11,5 mio; ID 293 81,87 m2 (L 1980), cena 15,5 mio; v Ormožu, ID259, 29,55 m2, 4,6 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
PRODAM GRADBENO parcelo na mirnem kraju, Šikole, 1000 m2, voda, elektrika ob parceli. Tel. 02 792-02-41
PRODAM POSESTVO v izmeri 1,6 ha zemlje v Jur{incih. Inf. na tel. 02 608-67-91.
GARAŽO NA PTUJU oddam ali prodam. Tel. 031 723-149._
ODDAM garažo v CMD v najem. Tel. 780-69-50 ali 782-52-31.
RAZPISUJEMO kadrovski {tipen-diji za smer strojni tehnik in {tu-dent pedago{ke fakultete. Rok za prijavo 8 dni od objave. "Mon-ting", Anton Milo{i~, s. p., Ob železnici 9, 2250 Ptuj.

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
Ivan AmuS s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
MOTORNA VOZILA
TRAKTOR NHTD 70 D, Newhollad, nov, s 50 urami prodam. Tel. 041 368-579.
AVTOPLAŠČI znižani do 45 %, zimski in letni do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Miklavž. Tel. 02 629-62-77._
PRODAM PASSAT 1,9 TDI, odli~no ohranjen, letnik 95. Tel. 031 318-328.
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 25. november
18.00 MIhellčeva galerija na Ptuju, odprtje razstave slik slikarja Andreja Božiča
19.00 glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, Pahorjev večer, spominski koncert ob 30-letnici skladateljeve smrti
19.00 SNG MB, Trnuljčica, VelDvo, za izven
20.00 Kolnkišta Ptuj, Jam Session
20.00 SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najboljše od Arsena, MalOd, za izven
-	v malem muzeju gledaliških iger v Gorišnici je na ogled razstava Delo in življenje Danijela Dančeka Sugmana, razstava je posvečena njegovi 40-letnici smrti, ogled je od ponedeljka do sobote
-	tradicionalni Katarinin sejem po ulicah mesta Ptuj
Petek, 26. november
11.00 18.00
18.00
19.00
20.00
dom vaščanov Draženci, srečanje starejših občanov občine Hajdina galerija Tenzor, otvoritev fotografske razstave Stojana Kerblerja ob njegovi 66-letnici
{portna dvorana [olskega centra Ptuj, vabljeni na Dan {ole, O[ Olge Megli~ Ptuj
cerkev minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, dobrodelni koncert za pomo~ ljudem v stiski
SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najbolj{e od Arsena, MalOd, za izven
Sobota, 27. november
10.00
11.00
16.30
17.00 17.00
18.00
18.00
19.00 19.00
19.30 20.00
22.00
pedago{ka soba na ptujskem gradu, ustvarjalna delavnica Adventni ven~ki, prijave na telefon 780 55 40
Dom Svobode Slovenska Bistrica, Rože male Ide, otro{ki lutkovni abonma
dom krajanov Skorba, predstavitev pesni{ke zbirke Rezike Filipaja
Življenje - Pesem moja
dvorana v Cirkulanah, prireditev Veseli ve~er
dvorana gasilskega doma Zavr~, literarni ve~er z Borutom Gomba~-
em, Zdenkom Koderi~em in Bojanom Schwentnerjem
kulturna dvorana Gori{nica, ponovitev veseloigre Klop~i~, gledali{ke
skupine PD Ruda Sever Gori{nica
kulturno-{portna dvorana Bukovci, predstavitev 1. kasete Smo iz
lepega kraja, va{kih pevcev in godcev KD Bukovci
dom kulture Ormož, letni koncert KD Dobrava
SNG MB, Trnulj~ica, VelDvo, za abonmaja Opera in balet 1, 2 in
izven
Mestno gledali{~e Ptuj, komedija Svatba
SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najbolj{e od Arsena,
MalOd, za izven
Kolnki{ta Ptuj, Jugo žur
Nedelja, 28. november
15.00 Narodni dom Ptuj, družabni ve~er s pevkami DU DPD Svoboda Ptuj
in Me{anim pevskim zborom DU DPD Svoboda Ptuj ter gosti 19.30 SNG MB, Jamski ~lovek, StaDvo, za izven 21.00 Kolnki{ta Ptuj, projekcija filma Kriki in {epetanja
Torek, 30. november
18.00 hotel Ormož, okrogla miza Iz sveta droge v svet svobode
Sreda, 1. december
19.00 Mestno gledali{~e Ptuj, predstavitev knjige etnologa dr. Ale{a Ga~-
nika Dedi{~ina kurenta v kulturni Evropi 19.00 Kolnkišta Ptuj, filmski večer, Forresterjevo razkritje 20.00 SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najboljše od Arsena, MalOd, za izven
KINO Ptuj
26., 27. in 28. novembra, ob 18.00, Kravja farma, risanka 25., 26., 27. in 28. november, ob 20.00, Alien proti predatorju
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja - Žametne vrtnice 1.
del, nastopajo Boris Kopitar, Ansambel Štrk, Vitezi polk in valčkov, pater Janez Ferlež, Zamejski kvintet, Ptujskih 5, Alfi Nipič, ansambel Špik, Brendi. Poljudna oddaja - Kako biti zdrav in zmagovati.
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
IMELI BI mladega kužka, male rasti. Tel. 041 556-466._
KRAŠKE OVČARJE, mladiče, prodam dobrim skrbnikom, cena ugodna. Tel. 768-20-11._
PODARIMO PSIČKO z dvema mladičema in prodamo zelje za ribanje. Tel. 763-26-31._
PURANE, domače, in gosi za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. GSM 041 674-891.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POiKOČMIHr
7
\/6UČjiTmsi&
iN
7. ZAPEUlVKE - Odklenkalo 11 Je
6. VESELE ŠTAJERKE - Ljubezen je igra
5. ZASAVCI - Zdaj je naš
4. Ans. PLAZNIK - Polka vedno In povsod
3. KRESNIČKE - Skrivnost
2. Ans. ŠIBOVNIKI - Za vsakega naj sonce sije
1. Ans. LIPOVŠEK - Sosedje
1.	VILI RESNIK - Delaj ml to
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Kavboj Joe
3.	LIDIJA KODRIČ - Tvoje orglice
4.	NINA PRIGL - lUioja beseda
5.	ZLATKO DOBRIČ - Malo tu malo tam
6.	SWAM - Ne sprašuj
7.	STRMINA - Bodi moj
WWW.TEDNIK.SI
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek:
Glasujem za: _ Naslov:_
B nulov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: Slavko Krajne Lovrenc na Dr. polju 2324 Lovrenc na Dr. polju

Orfejčlcove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
IZDePLSI
lzberi.si - Vseslovenski portal malili oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po mailii oglasili še nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
KURILNEGA OUA		
Telefon:	02 7S4 00 66 j	
GSM: M imd «fc Mrtá MM Dmw ^^ ^^		0415S7 5S3 1
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
SUBARL
4x4
—- !	Dan testnih voženj:
' ' ^ - z vsemi modeli ' - -vsoboto, 27.11.2004 od 10. do 16. ure - na Rogli pred _ restavracijo Jurgovo
Avto Šerbinek d.o.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-54
Poraba: 8,51/100 km. Emisije C02:204 g/km.
PONUDBA
KABUEXIII
VOZIL
Znamko
BMW 318 Avtomatik Renault Kangoo 1.4 E RT Citroen Xsara 2.0 HDIKAR Škoda Fabla Comb11.9 TDI Fiat Stllo 1.9 JTD Opel Astra 1.7 DTI Volvo V 40 1.9 TDI Citroen Xsara Picasso Renault Laguna Kar. 1.6 Opel Corsa 1.7 DTI Opel Vectra 2.0 DTI KAR VW Passat 1.9 Flat Multipla 1.6 VW Passat 1.9 TDI Variant Seat Iblza 1.0
Ě/Prstec
Avio Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj TbI.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
modificiran servo klima klima 1. lastnik klima klima klima klima klima klima klima klima klima klima
2001 1998 2001 2001 2002 2001 2001
2001 2001 2001 2000
3.890.000 1.040.000 2.390.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 2.290.000 2.290.000 1.190.000
NA ZALOGI VSI MIODCLI FIAT! Sloro zo novo - sloro zo slorol
KAASS Avto
Ponudba rabljenih vozil
Model	Letnik	Cena
Škoda Octavia 1.9 TDI	1998	1.780.000 SIT
Škoda Felicia Combi	1998	680.000 SIT
Škoda Felicia 1.9 D	1998	770.000 SIT
Renault 5 Campus	1992	190.000 SIT
Peugeot 406 2.0 HDI	1999	1.950.000 SIT
Škoda Superb 2.5 TDI	2002	4.300.000 SIT
Škoda Fabia 1.9 SDI	2003	2.060.000 SIT
Škodo Fabial.9SDI	2003	2.060.000 SIT
VW Golf 1.8	1994	750.000 SIT
Na zalogi nova Fabia In Octavla
KAASS Avto, Puhova ul. 12, tel.: 02 749 22 50
Rabljena vozila
TIP 1	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
CITROEN C3 1,4 5V	2003	2.250.000	- Brezplaien
CLIO 1,5 DCI 65	2002	1.870.000	preizkus
CLIO AIR 1,2/16V	2002	1.890.000	- 105 točk
CLIO BILA BONG 1,2/16V	2003	1.890.000	kontrole
CLIO DINAMIOUE 1,2/16V	2002	1.850.000	na vozilu
CLIO EXPRESSION 1,2/16V	2001	1.550.000	- Tehnična
FIAT UNO 1,0	2000	640.000	kontrola
R LAGUNA 1,8 DEDI.	1998	1.560.000	po 2000
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	3.580.000	prevoženih
R SAFRANE 2,5 RXT	1998	1.600.000	kilometrih
RENAULT THALIA 1,4RT	2001	1.200.000	- Pomoč na cesti,
R KANGOO 1,2 RL	1999	1.050.000	vleka ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			tehnična
LAGUNA 2,0T PRIVILEGE	2003	4.600.000	garancija
R ESPACE INIT. AVT. 3,0 DCI	2004	9.280.000	(za določena vozila)
CLIO DINAMIOUE CONF. 1,2	2004	2.220.000	
REIVAULT
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
voiyos4oi,8	1997	1.450.000	BELA
RENAIIILAGUNA2,0RXE	1998	1.490.000	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 1,6 BREAK	2002	2.890.000	KOV SREBRNA
FIAI MAREA 1,8 ELX	1997	950.000	KOVZUIA
PORDMONDE01,8ICLX	1994	580.000	RDEČA
HYUNDAI LANTRA1,8 WAGON TOP K	1997	880.000	KOV ZELENA
OPEL CORSA 1,2 CHAMPION	2000	1,170.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 1061,1	1998	790.000	KOVVĚNJA
RENAUIILAGUNA1,016V	2000	1.850.000	KOV MODRA
HYUNDAI ACCENT 1,3 IS	1996	520.000	KOV ZELENA
DAEWOO LANGS 1,5 SX	1998	760.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN POLO 1,0 COMFORT	2000	1.420.000	KOV MODRA
HA PRIDE 1,31	1998	440.000	KOV SREBRNA
RENAUII SAFRANE 2,5	1998	1.420.000	KOV SIVI
SEAT CORDOBA 1,9 SDI	2002	1.9ÍO.OOO	KOV SREBRNA
SUZUKI SWIFT 1,0	2000	790.000	ZELENA
MERCEDES BENZ C180 CLASSIC	1996	1.620.000	KOV ČRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
ŠK0DA0CIMASH1,8T	1999	1.750.000	KOV ČRNA
SEAT AROSA 1,0	1997	730.000	KOV ZELENA
BMW 5231 TOURING	1999	2.780.000	MODRA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.460.000	KOV SREBRNA
CTTROENSAXOni.liX	2001	1.090.000	VÉNJA
PROTON 415 GLSI	1996	440.000	KOV MODRA
ŠK0DAFELICIAl,6Ln	2000	720.000	BELA
KIASEPHIA1,5	2000	1.120.000	KOV PEŠČENA
ROVER 416 SI	1996	990.000	KOVVĚNJA
OPEL ASTRA 1,4EC0	1997	780.000	RDEČA
FORD FIESIA 1,3	1997	690.000	BELA
FIAI STILO 2,4 ABARTH	2002	3.270.000	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAI 1,6	1997	1.490.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2002	1.270.000	KOV SREBRNA
RADIOPTUJ
ttd úfoUttt
www.radio-ptuj.si
IZDELAVAšTROPUTl l M i(lil()\
KJKMDestrU^
IZBERITE KAKOVOST! 031/349-343
mil iiirni air ii'
Ga)eYcl6/a,2272
POHI
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET
Q
vwvw.alinea-clz.si 021 743 02 10; 041 553 307
cena minute: 336,00 srr
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
l\/ložnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
KURILNO OUE
astrologija, regresija, bioterapija, odprava bioiod 041 404 935
FRANC JERENKO s.p.
AVTO JERENKO PTOJ
ÏÏL:788!iS08
410.000 SIT popusta
NA VEČ OBROKOV
Dovolite, do Vos prijetno ogrejemo
041 643 890
Razpored dežurstev zobozdravnikov
27. 11. 2004 Lejla Kusanovič, dr. dent. med.
JZ ZD Ptuj
www.radio-tednik.si
Družba OPTE PTUJ d.o.o., Žabjak 1, 2250 PTUJ
objavlja
Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
1.	Prodajalec: OPTE PTUJ d.o.o., Žabjak 1, 2250 PTUJ
Predmet zbiranja ponudb so zemljiš~a in športno rekreacijski center
2.	a.) Predmet prodaje št. 1
-	asfaltirano odprto skladiš~e (4.157 m2) z gosp. Poslopjem (27 m2) in odprto utrjeno skladiš~e (15.488 m2), parc. št. 98/1 in 98/4, k.o. Nova vas pri Ptuju
Zemljiš~a se po prostorskem planu nahajajo v industrijski coni na obrobju mesta Ptuj.
Izhodiš~na cena zemljiš~ je 5.785 SIT/m2. b.) Predmet prodaje št. 2
-	športno rekreacijski center, ki zajema:
•	dve peš~eni teniški igriš~i
•	dva teniška igriš~a z umetno travo
•	asfaltno dvoriš~e (igriš~e za košarko in igrala)
•	poslovna stavba (v kateri je trenutno bife in sanitarije ter garderobe)
•	zelenica in pot
Skupna kvadratura rekreacijskega centra je 14.967 m2. Nahaja se v rekreacijski coni v k.o. Nova vas pri Ptuju, na obrobju mesta Ptuj, parc. št. 105/1-105/6.
Izhodiš~na cena zemljiš~ je 4.580 SIT/m2, izhodiš~na cena športnih objektov in zgradbe je 11.000.000 SIT. V ceni je zajeto: zemljiš~a, športni objekti, vodovod, telefon, elektrika, razsvetljava.
Predmet prodaje št. 2 je dan v najem za ~as do 31. 10. 2007 s 6 mese~nim oz. zakonskim odpovednim rokom. Najemnik ima predkupno pravico. Vsa zemljiš~a in objekti se prodajajo po na~elu videno-kupljeno. V izhodiš~no ceno zemljiš~ in objektov pod 1 in 2 davek ni vklju~en. Davek in vsi stroški v zvezi s prodajo in prenosom lastništva bremenijo kupca. Kupnino je potrebno pla~ati v enkratnem znesku, v roku 30 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe.
Varš~ino v višini 10 % od izhodiš~ne cene mora ponudnik poravnati na transakcijski ra~un OPTE PTUJ d.o.o. pri NKBM, št. 04202-0000618215. Varš~ina bo uspelim ponudnikom vra~unana v kupnino, neuspelim pa brez obresti vrnjena v 15. dneh po odlo~itvi komisije. 1. Ponudbe morajo vsebovati naslednje podatke:
•	naziv kupca in njegov naslov
•	ponujeno ceno za m2 zemljiš~a
•	navedbo, ali daje ponudbo za predmet prodaje pod 1 ali 2, ali za celoto
•	dokazilo o pla~ilu varš~ine
•	pisno izjavo, da ponudnik sprejema vse razpisne pogoje Nepopolnih in nepravo~asnih ponudb in ponudb brez dokazila o pla~ilu varš~ine komisija ne bo obravnavala.
Ponudba se bo štela za pravo~asno, ~e bo prispela najkasneje do 10. 12. 2004 do 12.00 ure na naslov: OPTE PTUJ d.o.o., Žabjak 1, 2250 PTUJ. Prodajalec se bo o izbiri ponudnika odlo~il v roku 15 dni po poteku roka za zbiranje ponudb. Prodajalec lahko brez obrazložitve zavrne vse ponudbe.
Izbrani ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v roku 8 dni po prejemu sklepa o izbiri in pla~ati kupnino v pogodbenem roku, sicer lahko prodajalec pogodbo razveljavi, varš~ina pa zapade v korist OPTE PTUJ d.o.o. Nepremi~nine, ki so predmet prodaje so zemljiškoknjižno urejene. Prenos lastninske pravice na kupca bo dovoljen z dnem, ko bo kupnina za predmetne nepremi~nine v celoti pla~ana.
Podrobnejše informacije o predmetu prodaje lahko zainteresirani dobijo na sedežu družbe, Žabjak 1, Ptuj, ali tel. št. 02 745 90 10 (g. Pišek Marjan), ali na e-mail naslovu: opte@siol.net
OPTE PTUJ d.o.o.
Popravek
Pri objavi v prej{nji {tevilki Tednika za pokojnega Marka Strelca iz Spuhlje 36, Ptuj je bil objavljen napa~en datum smrti, pravilno je: 15. novembra so minila tri leta ... Prizadetim se za nastalo napako vljudno opravi~-ujemo.
Bolečine si prestal, zdaj boš mirno v grobu spal.
SPOMIN
žalosten je spomin na 25. november 2003, ko nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Franc Toplak
IZ PLACARJA 70
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in obiskujete njegov grob.
Tvoji najdražji
Bil si in si na{ vzor, živeti s tabo je bil naš ponos in sreča.
ZAHVALA
Ob boleči iz nenadomestljivi izgubi našega najdražjega moža, očeta, dedka in pradedka
Otmara Simoniča
IZ VINTAROVCEV 43 B
se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč Francu M., Ireni Z., Angeli M., Mariji S., Dragu M., Marjanu Z., LD Destrnik, PGD Destrnik, TD Destrnik, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Jančič, godbenikom Neu-virt, rogistom, molecu, g. Kosu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna HVALA.
Žalujoči: tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
V SPOMIN
29. novembra mineva 10 let žalosti, odkar si me zapustila, draga sestra
Angelca Kramberger
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 101
27. novembra mineva 4 leta žalosti, odkar te ni več med nami, draga mama, sestra ter omica
Ivanka Kolaric
IZ GRAJENE 21
Hvala vsem, ki se ju spominjate ter se ustavite ob njunih grobovih.
Vajini najdražji
Utihnil je tvoj glas, bolečine in samota sta pri nas. Zato pot vodi nas tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših Ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, sestre, svakinje in botre
Elizabete Alt
IZ MIHOVEC 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala patru Tonetu Košarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku, g. Antonu žumbarju za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Aura ter kolektivu OS Velika Nedelja in 8. a-razredu devetletke. Posebna zahvala Nadi in ostalim sorodnikom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: vsi njeni
V	žalost dom je naš ovit, ne izbriše bolečin z obraza svit. Zakaj ostal je le spomin? Vedi, bil si vsem nam drag, brez koraka Tvojega sameva domači prag. Brez nasmeha in žalosten je naš obraz. Brez besede, v bolečini noč mineva ...!
(M. Potrč)
V	SPOMIN
Tako boleč, še vedno živ je spomin na 17. novembra 2003, ko si nas za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
Vladimir Toplak
IZ TRNOVSKE VASI 43 B
(17. 11. 2003 - 17. 11. 2004)
Preteklo je leto bolečih spominov na Tebe, ki bil si del nas, naše ljubezni. Odšel si brez vrnitve. Ostajaš v naših srcih kot spomin, ki nikdar ne bo zbledel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se spomnite nanj! "Nikdar ne boš pozabljen."
S teboj v spominu: žena Ivanka, hčerka Vesna z Danilom in vnukinjo Vaneso, ki te najbolj pogreša
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je in čaka te ...
V SPOMIN Janezu Bezjaku
IZ BUKOVCEV 126
Tiha žalost spremlja spomin na 25. november 2003, ko smo z bolečino v srcu onemeli in spoznali, da smo za zmeraj izgubili moža, očeta, tasta, dedka in pradedka.
Žalujoči: žena, sin z ženo, vnuka Robi in Marjan z ženo ter pravnuka Alen in Nina
Kako je prazen dom, dvorišče naše, oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
Stanislava Topolovca
IZ DE@NEGA 15 PRI PODLEHNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in kolektivom Cimos Koper,_podružnica Maribor, Perutnina Ptuj, sošolkam in sošolcem SSC Ptuj, LD Podlehnik, NK Podlehnik, SD Jablovec, KTD Podlehnik, govornikoma za poslovilne besede, pevcem Feguš, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: njegova Nada, sin Goran, hčerka Petra
in vsi njegovi
www.radio-tednik.si
Skromno in tiho si živel, mnogo bolečin pretrpel. Nisi zbogom rekel, niti roke nam podal, le tiho si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Janeza Krajnca
IZ ZAGORCEV 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospodu Zvonku za molitev in poslovilne besede ter cerkvenim pevcem. Hvala PGD Grabšinski breg in PGD Spodnji Velovlek, sodelavcem podjetja Certus DE Ptuj, Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, Boxmark Kidričevo in Tahografi Ptuj ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala za vso pomoč tudi družinam Erhatič, Matjašič, Roškar in Holc.
Vsi njegovi
SPOMIN
CAFUTA
Elizabeta
(19. 10. 1925 - 26. 11. 1994)
Franc
(23. 09. 1921 - 18. 11. 1999)
VELIKA VARNICA 4 - PRI SV. ANDRA@U V HALOZAH
Poštenost, vera, delo bilo je vajino življenje. Odšla sta v kraj, kjer ni bolečin in muk, kjer vse hudo pojenja in se sveti raj začenja.
Nečakinja Ivanka z družino
Kako kruto je življenje na tem svetu, ker vzelo mi je drag zaklad, srce moje zdaj trpi, zelo boli, ker tebe ljubi mož, oče, dedek več med nami ni. Nikoli več te sonce ne zbudi, nikoli več, dragi, te ob meni ni. Solza bolečine mi po licu polzi, kjer koli si, srce si te nazaj želi. Ce bi lahko, bi obrnila čas nazaj, v najina prelepa skupna leta.
SPOMIN Martinu Novaku
28. novembra mineva šest let žalosti, kar je prenehalo biti tvoje srce, ljubi mož, oče in dedek.
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, podarite cvet, iskrena hvala!
Žalujoči žena Antonija, hčerka Lizika, vnuk Jani in hčerka Tončka z družino
Nikoli Te ne bomo pozabili, v naših srcih bomo Te nosili, dokler nas smrt, kot Tebe, v večno spanje ne prisili.
V SPOMIN
Anici [uen
PR[ETINCI 47

Eno leto je minilo, prav grenko je bilo, odkar od nas odšla si in vzela si slovo. Vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ste za trenutek z njo, pa se prav prisrčno zahvaljujemo.
Vsi njeni
ZAHVALA
Tiho je živela in v trpljenju se je v 89. letu poslovila naša draga mama, stara mama in prababica
Marija Florjančič
Z MEJNE CESTE 27 NA PTUJU
Zadnje mesece je preživela v Domu upokojencev na Ptuju. Zahvaljujemo se osebju Doma za vso skrb, požrtvovalnost in nego naše hudo bolne mame. Zahvaljujemo se tudi osebju ptujske bolnišnice, ki so jo mesece dolgo zdravili in ji lajšali bolečine. Toda prišlo je neizprosno slovo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ustno ali pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se spoštovanemu hajdinskemu župniku Marijanu Feslu za opravljen pogrebni obred, odličnemu govorniku Lojzku Seguli, pevskemu zboru za odpete pesmi, trobentaču za odigrano melodijo, upokojencem s Turnišča za spuščeni prapor. Predvsem pa smo hvaležni delavcem pogrebnega podjetja Mir za dobro organiziran pogreb, ki so ga kljub močnemu vetru brezhibno izvedli.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala.
Sinova Tone in Franko z družinama
Ptuj • Vandalizmu ni konca
"Pijansko gnezdo" sredi mesta
že pred kratkim smo poročali o vandalizmu, ki prihaja do izraza predvsem ob koncih tedna, ko je mladina prosta in se lažje ter z večjim veseljem predaja alkoholu in drogi. Tokrat so se lotili vrtca na Potrčevi, ob katerem so našli pravcato "pijansko gnezdo."
Kar nekajkrat se je očitno preveč razgreta in ne trezna mladina spravila nad cvetlična korita sredi Ptuja, v veliko veselje jim je lomljenje in požiganje plastičnih košev za smeti, nič manj jim ne gredo v slast svetila in žarnice, da o igralih pri otroških vrtcih in okenskih steklih, še posebej na šolskem centru, ne govorimo.
V ponedeljek zjutraj pa nas je poklical ekonom Vzgojno varstvenega zavoda Ptuj Marjan Ja-vsovec in nas povabil na ogled nove igre mladih zasvojencev in blaznežev, ki so se v noči iz nedelje na ponedeljek, ob vrtcu Spominčica na Potrčevi cesti 9, spet spravili na nič kriva otroška igrala in jih polomili.
Sledovi na travi so kazali na to, da so jih nekaj odvlekli za bližnje smreke, ki stojijo ob zidu okrog Ožboltove cerkve. Vmes je očem javnosti dobro prikrit prostor, v katerem so si uredili kar prijeten nočni bivalni prostor ali, kot je dejal eden od zgroženih občanov, "pijansko gnezdo."
Med cerkvenim zidom in košatimi vejami smrek so namreč poleg polomljenih debelnih klopi iz vrtca našli kavč s foteljem in star avtosedež, kurišče, nekaj zoglenelih predmetov ter kar pre-
Foto: M. Ozmec
Med košatimi vejami smrek in cerkvenim zidom so si nepridipravi uredili udobno in očem skrito "pijansko gnezdo".
cej pivskih pločevink, steklenic, odpadnega papirja in vrečk.
Očitno so bili potencialni vandali tu že nekajkrat in očitno jih je ob zadnji ohladitvi zazeblo, zato so si zakurili. In ker sredi mesta ni drv na pretek, so za šalo polomili nekaj igral in klopi ter jih pokurili.
Zagotovo so morali biti precej glasni, zato se v vrtcu sprašujejo, le kako jih nihče ni slišal ali vsaj videl ognja? Le kako se je lahko zgodilo, da je nekdo sredi noči lomil klopi in kuril nekaj metrov stran od ceste in bližnjih blo-
kov, pa tega nihče ni videl ali slišal? Dokler bo tako, se bo van-dalizem dogajal še naprej, zaskrbljeno ugotavljajo v vrtcu, zato pozivajo občane, da tega ne dovolijo več.
Vse, ki bodo v nočnih urah v bližini vrtcev opazili zbirajočo se mladino ali druge občane, pozivajo, naj o tem obvestijo policijo, saj napisi ob vseh vrtcih opozarjajo, da zadrževanje na njihovih igriščih v mraku in ponoči ni dovoljeno!
-OM
^YRAIKQf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Foto: M. Ozmec
Vrteški ekonom Marjan Javšovec postavlja polomljena igrala spet na svoje mesto.
ROLETARSTVOABA
f Smer Gr^/ena ^ BoiQanAniiii»^.
Stuki26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax:02787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
	Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas ^ Véčja varnost vašega premoženja, več rizikov, Id jih zavarovanja ioljejo, in več variant zavarovanj, med katerimi laliko izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
1._tJM'		
Katarine dan (25.) ne laže, če po sebi prosincu vreme
kronika
Rodile so: Andreja Pihler, Gra-jenščak 40, Ptuj - Mischela; Milena Krajnc, Apa~e 276 - Nio; Ksenja Rebernak, Devina 14/a, Slovenska Bistrica - Miha; Tatjana Kralj, Irje 30/b, Roga{ka Slatina - Tjušo; Natalija Krajnc, Kicar 12/b - Tio; Biserka Ovčar, Ložina 37, Pod lehni k - Jano; Aleksandra Mesarič, Hrastovec 5/a, Zavrč - Melani; Katja Tušek, Dravinjski Vrh 7/a, Videm - Saro; Vlasta Cafuta, Rimska pl. 12, Ptuj - Taro; Brigita Zorec, Maistrova 12, Ptuj - Zaro; Mojca Ki-ker Šućur, Gabernik 77/a, Zg. Polskava - deklico; Lea Krajnc Lešnik, Aškerčeva 6, Zg. Pol-skava - Sama; Stanislava Ke-kec, Rotman 56, Juršinci - Aljo; Barbara Meško, Mihovci 48/a, Velika Nedelja - Niko; Erna Sto-jnšek, Kupčinji Vrh 36, Stoperce - Sebastijana; Natalija Mohorič, Drbetinci 7, Vitomarci - Timoteja.
Poroke - Ptuj: Rade Trailović, Debeli lug 23 in Romana Zorko, Ul. Borisa Kraigherja 3, Kidričevo; Sašo Simonič, Vintarovci 43/b in Mihaela Kuzma, Slovenska ulica 7, Murska Sobota; Davorin Žnidarič, Zamušani 78 in Lea Kelenc, Formin 32/c. Umrli so: Stanislav Topolovec, Jablovec 39, umrl 15. novembra 2004; Franc Godec, Cesta na Hajdino 2, Njiverce, umrl 11. novembra 2004; Franc Kozoderc, Lovrenc na Dravskem polju 26, umrl 16. novembra 2004; Amalija Klinc, Spuhlja 25, umrla 17. novembra 2004; Janez Ceh, Za-bovci 59, umrl 18. novembra 2004; Anton Zavec, Kraigherjeva ul. 18, Ptuj, umrl 12. novembra 2004; Marija Vidovič, Paradiž 43, umrla 11. novembra 2004; Anton Horvat, Destr-nik 38, umrl 11. novembra 2004; Otmar Simonič, Vintarovci 43/b, umrl 14. novembra 2004; Marija Florjanič, Mejna cesta 27, Ptuj, umrla 16. novembra 2004; Franc Lovšin, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, umrl 16. novembra 2004.
Črna kronika
Nevarno prehitevanje
Minuli četrtek ob 13.05 se je na glavni cesti izven naselja Kidričevo zgodila prometna nesreča, ko je 61-letni voznik osebnega avtomobila Škoda Felicia med vožnjo iz smeri Šikol v smeri Zg. Hajdine prehiteval vozilo pred seboj. V tem času mu je z nasprotne smeri pravilno pripeljal 29-letni voznik osebnega avtomobila znamke Alfa. Vozili sta trčili s sprednjimi deli. V nesreči je bil voznik vozila Škoda Felicia hudo telesno poškodovan, drugi voznik in potnik v njegovem vozilu pa sta zadobila lažje telesne poškodbe. Vsi so bili z reševalnim vozilom prepeljani v Splošno bolnišnico Ptuj. Na vozilih je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 1.000.000,00 SIT.
Čelno v neregistrirano vozilo
V	petek ob 20.40 se je na regionalni cesti izven naselja Ptujska Gora zgodila prometna nesreča, ko je 24-letna voznica osebnega avtomobila v levem preglednem ovinku zapeljala na levo na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je z nasprotne smeri pripeljal 46-letni voznik neregistriranega osebnega avtomobila. Vozili sta čelno trčili. Oba voznika in sopotnik v neregistriranem vozilu so bili telesno poškodovani in odpeljani v Splošno bolnišnico Ptuj.
Z avtom v smrt
V	soboto ob 12.20 se je na lokalni cesti Miklavž na Dravskem polju — Kidričevo, izven naselja Marjeta na Dravskem polju, zgodila prometna nesreča, ko je 24-letni voznik osebnega avtomobila renault 5 vozil iz smeri Dobrovc proti Trničam. Ko je pripeljal do gozda, je v levem nepreglednem ovinku zapeljal desno na bankino in izgubil nadzor nad vozilom. Vozilo je spet zaneslo na cesto, da je bočno drselo, dokler se ni znova znašlo zunaj vozišča in trčilo v dve drevesi. Po trčenju je zadnji del vozila obstal v jarku, prednji del pa na vozišču. V nesreči sta umrla 24-letni sopotnik in 20-letna sopotnica. Voznik je vozil pod vplivom alkohola in brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. i
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, popoldne se bo na Primorskem pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, v alpskih dolinah okoli -10, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo v zahodni in deloma osrednji Sloveniji že več oblačnosti. Drugod pa bo še povečini jasno.