Novo mesto, 27. novembra 1953 u mm Stev. 47 Leto IV Lastoiki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj Kočevje In Nov0 mest«. — Izhaja vsak petek. — Ureja ureju. ;:L" -••'oji sredi prekaljene voditelje In zastopnike revolucije ter narodno osvobodilne borbe iz vseh predelov Jugoslavije. Trnova je bila njih pot; prebiti so se morali skozi neštete zapreke in sovražne zasede, da v dotlej malone nepoznanem Jajcu postavijo granitne temelje državni ureditvi bodoče Jugoslavije, za katero so krvaveli naši narodi in v katero so verovali vztrajno in neomajno. Kateri so bili najvažnejši sklepi II. zasedanja AVNOJ v Jajcu? Vrhovni in izvršni or- vse pogodbe, ki jih je v imenu države sklenila begunska vlada! Potrdili so odlok o priključitvi Primorske k matični domovini! S sprejemom in potrditvijo teh zgodovinskih sklepov so delegati v Jajcu že ustanovili novo Jugoslavijo in prevzeli oblast kot edini, zakoniti predstavniki ljudstva, ki je šlo v boj in zmagovalo ne samo z gan v Jugoslaviji je AVNOJ! Bodoča državna ureditev bo federativna demokracija! Odvzeta je pravica zakonitosti begunski vladi! Kralju Petru je prepovedana vrnitev v domovino vse do konca vojrv^kc. bodo narodi Jugoslavije na svobodnih volitvah sami izbrali obliko državne ureditve! AVNOJ ima pravico pregledati Od tedna do tedna Varnostni svet Je 23- m-znova odložil razpravo o Trstu. Odložitev je predlagal ameriški delegat z motivacijo, da se je povečalo upanje, da bo prišlo do konference petih držav, na kateri bi razpravljali o tržaškem vprašanju, kajti za vsako rešitev tega vprašanja je v prvi vrsti potrebna soglasnost med Jugoslavijo in Italijo. Razprava pred Varnostnim svetom je odložena le za dva tedna, do 8. decembra. Optimistični izjavi ameriškega delegata seveda ni pripisovati nobene posebne vrednosti. Rešitev tržaškega vprašanja je namreč še daleč, če bodo v Rimu nadaljevali s svojimi dosedanjimi pretiranimi, nesprejemljivimi zahtevami. Za rešitev tržaškega vprašanja Je pač potrebna obojestranska dobra volja in medsebojno spoštovanje. Peha pa Je danes še vedno na postojankah, ki jih Je zavzel konec septembra. Tedaj je menil, da bo preplašil Jugoslovane z vojaškimi' demonstracijami; uporabil je stare metode pritiska, ki so se še nekako obnesle takoj po prvi svetovni vojni, danes pa so, lahko bi rekli smešne in absurdne. Pella Je skušal prikriti svoj neuspeh z nesramno, lažnivo trditvijo, da Je le odgovoril na podobne vojaške ukrepe Jugoslavije, kmalu zatem pa Je zopet prešel v napad. Začel je z gospodarskim pritiskom. Prepovedal je uvoz italijanskih industrijskih izdelkov v Jugoslavijo in njegova b-rokracija, ki jo je P*> lanskem londonskem mešetarje-nju poslal v Trst, uresničuje tudi tam rimske smernice. Prav tako kot da bi ji bila angloame-Tiška vojna uprava že pustila svobodne roke v tržaškem gospodarstvu. Pella se seveda hudo moti, če misli, da mu bo gospodarski pritisk prinesel več koristi kot voJaSki. Pri tem pač ■udarja samega sebe po zobeh; Italijanski izvoz Je v krizi in razveljavljenje Jugoslovanskih stomilijonskih naročil bo škodilo le italijanskemu gospodarstvu, Pella bo odgovarjal za to pred lastnim ljudstvom. Številni Italijanski industrialci so že ostro napadli to vladino politiko nesmiselnega pofzkusa gospodarske blokade Jugoslavije. Oči- tajo Ji, da je uničila gospodarske zveze, ki so Jih imeli z Jugoslavijo ter da jugoslovanska naročila dobivajo sedaj razni zahodni konkurenti. T0 je točno, kajti Jugoslavija bo brez posebnih težav našla drugje vse tisto, kar Je nameravala kupiti v Italiji. S Trstom pa je položaj precej drugačen. Tam je civilna uprava še vedno pod angloameričkim nadzorstvom in sedanji poizkusi uresničevanja rimskih protijugoslovanskih smernic je protizakonit. Predstavnik Jugoslovanske vlade v Trstu Je zato odločno protestiral za radii diskriminacijskih ukrepov v tržaški zunanji trgovini. Optmistični glasovi glede Trsta so torej vsaj za sedaj neutemeljeni. Peiia hoče reševati tržaško vprašanje s pritiskam na Jugoslavijo; \z te moke pa ne bo kruha. Italijanska vlada Je odgovorila v nedeljo na predlog o sklicanju konference 5 držav. Besedilo italijanske izjave le ni objavljeno. Znano pa je že, da ta izjava ne bo prinesla ničesar novega. Rim poslavlja se vedn0 svoj stari pogoj: Angloamerikanci naj bi še pred začetkom konference začeli uresničevati svoj? obljubo oi 8. oktobra o predajli celotne cone A STO Italiji. Seveda Je ta pogoj za Jugoslavijo nesprejemljiv, konferenca bi bila v takem primeru brezpredmetna. Tudi v Londonu izjavljajo, da osnove za konferenco v Trstu še ni. Očitno Je, da si Italija take konference sploh ne želi ter zahteva od zahodnih zaveznikov, naj bi podprli njen vojaški |n gospodarski pritisk na Jugoslavijo. Med tem se položaj v Trstu naglo slabša. Gospodarska dejavnost pada, tovarne odpuščajo delavstvo, deset in desettiso-či nezaposlenih so v naravnost obupnem položaju. Te dini so nezaposleni uprizorili silovite demonstracije Po tržaških ulicah, zahtevajoč kruha in dela. Podobnih demonstracij pa je vedno več tudi v Italiji in za te ljudi bo moral Pella n*W» kmalu vse kaj drugega kot šovinistično r»n}o za Trst. Pogled na Jajce orožjem, ampak tudi s svojo revolucionarno socialistično idejo. Zbrani delegati so izrekli najglobljo zahvalo in čast Narodno osvobodilni vojski in Partizanskim odredom y:<\ herojsko berbo z desetkrat, močnejšim sovražnikom in domačimi izdajalci. Sprejeli so odlok o naslovu maršala v naši vojski. Na predlog slovenske delegacije je bil ta naslov takoj podeljen prvemu borcu in voditelju oborožene borbe v Jugoslaviji Josipu Brozu-Titu. S posebnim odlokom so odobrili delo AVNOJ od prvega do drugega zasedanja. Sprejeli so sklep o imenovanju Nacionalnega Komiteja osvoboditve Jugoslavije, ko bo dozorel čas. S temi sklepi v Jajcu so odstavili tudi za zunanji svet izdajalsko begunsko vlado v Londonu in Kralja Petra. Naši takratni zavezniki, zlasti Sovjetska zveza, so te sklepe AVNOJ ocenili kot »nož v hrbet zavezniški stvari«. Sele nekaj let po vojni smo zvedeli, da je bila ta »zavezniška stvar« razdelitev Jugoslavije na vplivna področja SZ in zapadnih zaveznikov, prav po geslu: »meni pol, tebi pol«! Ker so Kdaj bodo starši dovolj pazili na svoje otroke? V zadnjem času sta bila v teku dveh dni kar dva požara, oba kot posledica nepremišljenega Igranja otrok z vžigalicami. Na Rožnem vrhu pri Trebnjem je 30. oktobra zgorelo gospodarsko poslopje. Zažgala je 4-letna domača hčerka, ki se je v bližini poslopja igrala z vžigalicami. Takojšnemu nastopu gasilcev, zlasti iz Velike Loke se je zahvaliti, da škoda ni bila večja. Podoben požar, ki so ga prav tako povzročili otroci, je bil tudi v vasi Tlaka pri Sv. Križu, Tudi v tem primeru je zgorelo gosrpodarkko poslopje. Se vedno se dogaja, da posamezniki premalo zavarujejo svoje imetje, ko pa pride do nesreče, morajo vso škodo nositi sami. Tako je v Gabru pri Semiču lz neznanih razlogov nastal 1. oktobra letos požar pri posestniku Alojziju Macele, ki mu je povzročil 200.000 dinarjev škode. Ker je bil zelo mal0 zavarovan, je dobil zavarovalnine le 22.061 dinarjev. Se večja nesreča je zadela posestnika Matijo Urha, iz vasi Otok pri Podzemlju. Vsled strele je 19. oktobra nastal požar v njegovem gospodarskem poslopju, ki je pogorelo do tal. Zgorela mu je pa tudi vsa krma in vso žito. Sikoda je ocenjena na 430.000 dinarjev, zavarovalnine pa bo dobil koimaj do 15 odstotkov te škode, ker je bil pač premalo xav«a*aval. delegati v Jajcu sklenili samo to, kar so narod.1 Jugoslavije sklenili že leta 1941, ko so pričeli oboroženo borbo in revolucijo, da namreč v bodoče nočejo živeti pod nobenim vplivom in komandiranjem, je bilo to zasedanje v Jajcu res nož v hrbet taki razdelitvi. Danes dobro vemo, da smo s tem »sunkom v hrbet", kot so ga imenovali, preprečili, da Jugo- slavija ni podroČj3 za obračunavanje med velesilami kakor je na primer bila in je Še Koreja. Vse sklepe in odloke II. zasedanja v Jajcii so jugoslovanski narodi v. celi'.*..» prejeli, potrdili in oživotvorili. Danes, po desetih letih, lahko ugotovijo, kako pravilni in stvarni so bili. Zato je grb Federativne ljudske republike Jugoslavije povezan s trakom, na katerem je zgodovinski datum — 29. november 1943 —, rojstni dan nove, Titove demokratične Ju- goslavije, zrasle iz krvi in borb, za srečo in svobodo vseh naših narodov, ki so tako v revoluciji uresničili svoj davni, neuničljivi sen. VOLILNI IZIDI ZA ZVEZNO LJUDSKO SKUPŠČINO V LR Srbiji Je volilo 87,5»/» volivcev. V LR Hrvatski Je v okrajih, od koder so prispela poročila, volilo 89,1 «/<►. V LR Sloveniji je glasovalo 90,6«/,. Za to republiko so prispela poročiila iz vseh volilnih okrajev. V Bosni in Hercegovini je v okrajih, od koder so prispeli poročila, glasovalo 91,5 «/B volivcev. V LR Makedoniji je glasovalo 87,8«/» volivcev. V Crni gori j« glasovalo 91,5 odstotka volivcev. Tudi za to republiko so prišli rezultati iz vseh volilnih okrajev. Etbin Kristan med mladino v Dolenjskih Toplicah V Dolenjske Toplice je konec oktobra prišel na zdravljenje kulturni In politični delavec tovariš Etbln Kristan. Sprva ga nismo hoteli vznemirjati. Ko pa je na predvolilnem sestanku v Dolenjskih Toplicah, na katerem sta govorila kandidat za zvezno skupščino tov, Jože Levstik in kandidat za republiško skupščino tov. Viktor Zupančič, javno nastopil tudi tov. Etbln Kristan in s svojimi besedami navdušil Topličane, smo se opogumili In ga prosili, naj pride tudi k nam v šolo. Prišel je. Miladl obrazi dijakov nižje gimnazije so z občudovanjem pozdravili šestln-osemdesetletnega moža, ki je še ves čil. Ravnateljica rov, Fanl-ka Crne ga je iskreno pozdravila In na topel način predstavila dijakom. Nato so ga pozdravili tudi oni ln mu poklon;ll cvetja. Napeto so nato prisluhnili njegovim besedam. Za ved- SPOROČILO NAROČNIKOM IN DOPISNIKOM! Ker nam tiskarna ni mogla ustreči, da bi to številko izdali na šestih straneh, je moralo zaradi oglasov (voščil za Dan republike) izpasti precej člankov in dopisov. Prosimo naročnike, dopisnike in bralce, da to upoštevajo. VREME OD 27. NOV. DO 2. DEC. Proti koncu tekočega tedna nagnjenje k padavinam, v začetku prihodnjega tedna izboljšanje, od srede tedna dalje pa zopet padavine. V splošnem bo hladno ln v jasnih nočeh mrzlo. no so se vtisnile v mlada srca ognjevite besede skromnega, a velkega moža: »Sem najsrečnejši človek na svetu, ker vidim v družbeni ureditvi nove Jugoslavije uresničene moje želje, vidim uresničenje cilja, za katere sem se boril in delal vse življenje!« In še: »Vaši očetje so padali v NOB za svobodo, vi pa ohranite njihove pridobitve. Učite se čimbolj, da boste čimbolj koristili svobodni domovin1 !« Tovariša Kristana je zanimalo naše šolsko delo in življenje. -Z veseljem je sprejel tudi prvo številko našega šolskega Usta »Rot>«. Zahvalili smo se mu za obisk in mu želeli, da bi se v Dolenjskih Toplicah čimbolj okrepil. A. P. Ta dop's je bil že postavljen, ko je Etbin Kristan, književnik, dramatik in kritik, zlasti pa znan kot politični delavec In. naš najstarejši socialist, 22, novembra umrl v Ljubljani, star 86 let. Naj bo ta dopis iz Dolenjskih Toplic skromni šopek našega lista na grob kremenitemu borcu za socializem in vrlemu možu, ki je še posebno znan med našimi ameriškimi Slovenci, Slovo od Etbina Kristana Ljubljana, 25. nov. Oblačno žalostno jesensko nebo je gledalo danes dopoldne na ljubljanske 2;»le, od koder je začel svojo zadnjo pot mož, še do nedavnega poln energij, ki jih je še v visoki starosti uporabljal za blaginjo slovenskega delovnega ljudstva. Pogreba so se udeležili predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko, organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič, j člani izvršnega sveta Boris j Kraigher, dr. Jože Potrč, Boris ; Ziherl, Vladimir Krivic, Tomo I Brejc, Franc KLrnovec-Ziga, dr. Jože Rus, predsednik sindikatov Slovenije Janko Rudolf, kulturni delavci dr. Ferdo Kozak, dr. Anton Melik, predsednik Sveta za kulturo in prosvero LRS, Franc Zwititer, rektor univerze in direktor SNG v Ljubljani Juš Kozak, zastopniki mladine, delovnih kolektivov in stkupina izseljencev. Po odigranju žalostink godbe Ljudske milice |n peroibo4n mu je v imenu Društva slovenskih književnikov poslal zadnji pozdrav predsednik France Bevk. Ljudstvo Dolenjske je na volitvah ponovno izpričalo vso svom politično zrelo t in drža i l/ansko zavest Takih volitev, take edinstvene manifestacije za tisto pot, ki so jo naši narodi ubrali že leta 1941 pod vodstvom KP In OF, po kateri stopajo neomajno in smelo tudi vsa leta po vojni, ne glede na napore, težave in žrtve, ker za trdno vedo, da je to najbolj pravilna pot - take manifestacije po vojni še nI bilo. To je bil odraz odločne enotne volje jugoslovanskih narodov, da nadaljujejo to pot, pot v socializem in da jih od nje ne more odvrniti nihče. Hkrati pa so bile te volitve tudi priznanje našemu državnemu In političnemu vodstvu, s tov Titom na čelu, za dosedanje napore in prizadevanja tako v notranji graditvi kot v zunanji politiki. Velikanska udeležba na teh volitvah je ponoven dokaz, da naše državno Ln politično vodstvo v svojih naporih in prizadevanjih za notranjo gospodarsko Izgradnjo, očuvanje naše neodvisnosti In krepitve miru v svetu, lahko računa na podporo vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Čeprav ne moremo govoriti o slabih pripravah ln slab! udeležbi na teh volitvah v tem all onem okraju, saj so tokrat marsikje volili tudi taki upravičenci, ki se po vojni še niso udeležili nobenih vol itev, moramo vendar poudariti, da so bile tudi tokrat partizanske vasi spet najboljše. Kdo se more v tem pogledu v novomeškem okraju kosati z znano partizansko vasjo Drganja sela pri Straži. Do 7.30 zjutraj so pri njih glasovali vsi volilni upravičenci ln so ob tej url zaključili volitve. V črnomaljskem okraju so prvi zaključili s polno udeležbo že ob osmi url zjutraj v Adlešlčih, takoj nato pa tudi v Lazah ob Kolpi in Kotu pri Semiču, V kočevskem okraju v Polomu, Ranjdolu, Mozlju ln Oneku, pa tudi drugod, se je veČina volivcev udeležila volitev že v zgodnjih jutranjih urah in po 7. tiri so le še posamezniki prihajali na volišča. Sploh je bilo značilno za te volitve, da je pretežna večina volilnih upravičencev prišla na volišča že v dopoldanskih urah. Popoldne so prihajali le še posamezni zamudniki ali taki, ki so bili dopoldan zadržani. Na veliko voliščih so volilni odbori čakali po več ur samo na posameznike, zaradi katerih niso mogli predčasno zaključiti volitev. Dasi v udeležbi med občinami nI bilo velike razlike, so bile vendarle posamezne občine kot celota prve in tudi dosegle večjo udeležbo. V novomeškem okraju je prednjačila občina Mokronog, v udeležbi pa so se ji močno približale mestna občina Novo mesto, Mirna, Straža in Dolenjske Toplice. Do dveh popoldne je v novomeškem okraju zaključilo volitve s polno udeležba že 32 volišč, od teh samo v mokrono-škl obclnl osem. V črnomaljskem okraju je bila najboljša udeležba v občini Adlešiči, mestni občini Metlika ln Črnomelj pa sta tekmovali med seboj. Dopoldne je bila boljša Metlika, popoldne pa so se odrezali Crnomaljcl. V kočevskem okraju so prvi končali volitve v občinah Osllnica, Ko-stel ln Kočevska Reka, pa tudi v Ribnici so do 16. ure dosegli nad 92 odstotkov. Nad vse lepo ln razkošno okrašena volLšča so dala še bolj svečano lice volitvam. V mnogih krajih so tudi tekmovali, kdo bo lepše okrasil volišče. Značilno za te volitve je tudi, da so bile skoraj povsod p»ve na voliščih žene. V Irčnl vasi pri Novem mestu je 61-letna Angela Fink, ki je v vojni izgubila moža In dva sina 2e ob pol šestih zjutraj čakala pred voliščem, da sta komisiji pričeli z delom. V Črnomlju je med prvimi glasovala mati padlega heroja Jankota Starine, Zadka Starlha. Twdi Invalidi, oelo najtežji «o bU| med prvimi na voliščih. 84-letna Jožefa Kos iz Žužemberka je na pol hroma in komaj se premika s pomočjo dveh palic. Na vsak način je hotela na volišče in morali so ji ustreči. Ker zaradi bolnih nog niti na avto ni mogla, sta jo na volišče na Izrecno željo pripeljala dva aktivista pod roko. Takih in podobnih primerov je bilo povsod zelo veliko. Volitve so povsod potekale v najboljšem razpoloženju in brez najmanjšega zapletljaja. Ljudje so prihajali na volišča resno, mirno ln dostojno, kar je potrebno še posebej poudariti, in pri tem ponovno izpričali velikansko državljansko zavest in zrelost. Njih obrazi so kazali veliko samozavest, čut soodgovornosti za svojo usodo Ln usodo celotoe družbe. Kazali so lik socialističnega človeka, ki ve kaj hoče to kaj mora vsak storiti, da bo postavljeni cilj dosežen. Država takih ljudi Ima svojo vel ko bodočnost. Tudi pripadniki JLA so volili V ponedeljek 16. novembra so bile volitve v vseh enotah JLA, na vseh ladjah ln v nailh prestavnlštvlh v tujini. Te volitve so bile toliko časa prej kot za ostale volivce zato, da so prL stojne volilne komisije dobile pravočasno volilni material. Volitve v teh volilnih enotan, zlasti v enotah naše -ljudske ar made so bile ena sama mogočna manifestacije bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. V največ enotah JLA so glasovali 100 odstotno že v zgod- njih jutranjih urah, razen tam, kjer zaradi službe to ni biLo mogoče. 'Volilne komisije v vojaških enotah so imele ogromno dela, da so za vse volilne upravičence preskrbele glasovnice lz njihovih okrajev. Tako je na primer volilna komisija v edlnlcl majorja DtmlČa imela volivce lz 85 okrajev. Navzlic temu so potekale volitve brezhibno ob polni udeležbi. Prvi so volili rezervisti. Vollćce v tej enoti je bilo nadvse lepo okra*eno. Vr bi biio v norma] nih pailikah oudi pravilno i.n priporoči rivo. O/.;mine potrebujejo zu kajltev do 2° toplote, zato se Čeino posreč: tudi zakasnela setev o/.iinin Je v novembru mesecu. Letos je bilo žirom na razpolago dovolj toplote in viaiie in zato so hitro vskai'ila, v/.niknila, ozelenela in se razra-sitla. Strn, ki jo sejemo zgodaj v jeseni, ko je še dovolj toplote, se boljše in močneje razraste, kot pozna setev. Pšenica se razrašča v spomladi, rž in tudi ječmen pa se razraščata predvsem v jeseni, zato ju moramo sejati 10 — 20 h gonimo preko njive v lahnem koraku. Po-pa.šenje žit z ovcama za Dolenjsko ne pride toiiko v pošiev, ker je staJež ovac prenizek, da bi opra-ville to kor;w:no delo. Goveja živina pa ne spada na žitno njivo, od korivsri, ki jo dela, ko nam pre-buno žito popase in preredči, nastane večja škoda z gaženjem posevka in zbijanjem njive Tako nam v jeseni os-tani kot najboljše sredsitvo proti preveliki bujnosti in polegi, pravilen odkos žit. Kmcrovalec pa, ki ima na razpolago še apneni duš k, ga lahko potrese po žitih kar na zeleno. Kakšnih 100 — 120 kg apnenega dušika bo Kar zadoitovaio na 1 ha. S tem bo uosežena dvojna korist. Zttni posevek se bo razredčil, ker bo apneni dušik zamoril marsikatero raseiino, po iakustviih približno 20 — 25 "/o rastlin. Prav zaradi tega praviloma gnojimo posevkom z apiK-nim dušikom ž.e kakšnih 14 dni pred setviijo. V tem primeru bo apneni dušik naš zavezn!k v borbi pro«. preveliki bujnos*: žit. Obenem pa bomo žita pogAO" j:,l'i tudi z duš Ikom, ki ga žita 'tako m tako rabijo v začetku svoje rasti. Spomladi pa čaka kmetovailcri na prebujnem ži>.nem posevku novo deo. Preprečiti je treba spomladansko in poletno poieganje. Poieganje nastane predvsem zaradi pomanjkanja osvetlitve. V gostem posevku svetloba ne prodre do spodnji;h členkov slame in tii osta- nejo slabotni in ne morejo nositi bremena b.ike in klasa. Poieganje ima seveda še druge vzroke, kot so prekomerno gnojenje z dušikom, gljivične bo'iczni, pregwta setev, setev sorte, ki ni odporna na pclego, vremenske neprilike itd. Toda Če je posevek spomiadii ppjgosit, pojdimo na njivo kar s težko brano ali valjarjem. Težka brana mora -.ziruvati čimveč šopov i'i'ta, piri tem je pa paziti, da se zobje brane, odnomo brana pri tem ne maši. Tudi valjar nam stisne marsikatero bilko, ne napravi, pa na njivi posebne side, zato je brana v tem slučaju boljša cd njega. Vmljarju pa mora slcdioi na nj'ivi še .brana, sicer bo posevek žejen vode. Sedaj jeseni, oziroma pred zimo, pa kar s koso nad naša prebujna žita. ing. Linzner Rado STAROST DREVES Jesen je: drevje v gozdu rumeni in odpada. Ostale bodo gole veje, toda drev0 se nam bo spomladi spet pokazalo v novem, svežem zelenju. Marsikatero pa seveda ne bo več ozelenelo; olesenele žile ne bo" do črpale sokov iz sočne prsti, ne bo listja, da bi pilo sonce in zrak. Posušilo se b0 in nekoč padlo na zeleni mah, če ga ne bo že. prej podrla sekira. Kajti kakor človek imajo tudi drevesa svojo otroško, mladostno Irj starčevsko dobo, čeprav precej daljšo od naše. Mnogo dreves niti v najugodnejših razmerah ne učaka visoke starosti, na primer vrba, črni topol, trepetlika Uruga spet rastejo silno počasi (tisa) in dosežejo leta, pred katerimi se leta človekovega življenja kar skrijejo. Naši gozdovi imajo take orjaške, častitljive starce — hrast, brest, jesen in druga, ki imajo za sabo več stoletij. Življenje dreves je seveda odvisno tudi od zunnnjlh pogojev. Tudi drevo ie ves svoj čas podvrženo raz.nlm boleznim In npzgodam, mrazu, viharju, suši. Napadajo ga raznovrstni škodljivci, ki mu uničujejo les, skorjo In Ustje. Človek izkorišča gozd za svo- loško razlago imena Trst takole: • »Ime i-.ia Trst po trstu, kajti morsko ločje se v kranjskem jeziku imenuje torst ali terest; in iz kranjskega izvira tako latinsko ko italijansko in nemško ime •. • Da je Trst nekoć spadal poti Kranjsko, hooem % nc-petoltnimi dokazi očitno dokazan, hajprej izpričuje .o LatlUl, ko imenuje fucinum in Trst »loca Carnioiano p..,» subjeeta — kraje, iti so pod kranjskim lle&el-nim sodstvom«. Se jasneje naj se v oči posvetita neiz-potibitnast iz spodaj natisnjenih prepisov tistih ižvir-nikovt ki so še zdaj v našem kranjskem arhivu. Ti docela potrjujejo, da sta obe mesti, Trst in Kcka, od nekdaj bili inkorporirani vojvodini Kranj bki. Kur pa zadeva čas, ko sta ti dve mesti, Trst in Keka, bili priključeni uezeu Kranjski, se je to zgodno najbrž okoli leta 1371. Ko so tedaj mmini goriški grorje, so gospostva biovciiska marka, ltietlika, Istra in Kras dedno pripadla Leupoidu ni njegovemu bratu Albertu i. ... vojvodoma Avstrijskima, ki sta uhu deželna kneza kranjska. Ko sta v tem leiu oseu- Btanov 8iovensKt; nnnke, rVketlike, Istre in Krasa ter potrdiia, deželne svoboščine, so bile mejna groiija Istra, Slovenska marku, poglavarstvo Metlika, Kras in Pivka vključer-e. Kranjski in ta po-vzUignjcna v Vojvodino. Zategadelj so od tistega časa vedno šteli mesto Trst, ker leži na Krasu in mesto Reko. ker leži na istrski meji, k deželi Kranjski«. Drugačno razlago za krajevno ime Trst prinaša pro! dr. Bedrich ■Hrozny v svojem delu »Dio alteste Geschichte Vorderasiens u. Indicns« v Poglavju »Von Sargon bis Cha-rnurabi« na str. 99, kjer pravi, je vsakovrstne potrebe. Drevje seka takrat, ko najbolj Ustreza namenu, za katerega ga potrebuje. Tako na primer smreke in jelke, katerih les uporabljamo v stavbarstvu, sekamo, ko so stare, kakih 100 let. bukva v starosti 120 do l.r>0 let, hraste stare 150 do 200 let. Med najobičajnejšimi evropskimi drevesi dočaka najvi-jo starost tisa: kar štiri tisoč let, slede ji cipresa in platana s častitljivo starostjo tri tiso*, domači kostanj od dva do tri tisoč let. Tudi l'-pi dnevi niso kmalu šteti: osemsto do tisoč Uli lahk0 živ!; še pred njo je hrast s svojimi tisoč petsto leti. Starost brinja se giblje mei petsto In dva tisoč leti, bukev učaka tisoč, javor šest sto, macesen In brest j)a petst0 let Smreka, jelka in bor doživijo dvesto do tristo let, gaber jn jablana sto petdeset, breza sto dvajset let — starost, ki je z.a človeka nekaj Izrednega, Ni čudno, da pray| ljudski pregovor za tistega, ki je s svojnii leti posegel že Čez skrajno mejo: Star ko drpvo. Partizani z j Tudi zimska gospodarska šola Roea In Gorjancev poznajo ! začenja z delom. Doslej se je pri-mnogo takih stoletnih prijate- ' javilo 22 deklet. Pa tudi fantje se, Ljudsko izobraževanje v Šentjerneju* Preteklo nedeljo so v Šentjerneju ob lepi udeležbi pričeli z drugim tečajem za izobraževanje vaške ženske mladine. V svojem govoru je naš domači zdravnik dr. Julče Saje raztolmačil pomen tečaja in vzpodbudil dekleta k vztrajnosti, kar bo njim samim v korist. Seznanil je dekleta tudi s političnim stanjem, zlasti z vprašanjem Trsta. Ijev, ki so jih sprejemali v svojo zaščito In senco. čeprav počasi, vpisujejo, rajžno, ne bo vam žal! Le ko-č da je iz asirsko-babilonske besede tamgaru, kar pomeni »trgovec«, izpeljana aramejska, sirska beseda taggara »trgovec«, današnja arabska tadsehir in verjetno tudi ruska torgus, poljska targ, češka trh, slovenska trg,' litavska turgus etc, kakor tudi najstarejše ime za Trst, Tergeste, kar pomeni nemško »Marktplat;-«, italijansko »piazza« in slovensko »tržišče«. Ta beseda je torej po mišljenju prof. Hrozmvja indo-evropskega izvora. V davni zgodovini so jo po takrat moderni latinščini spakedrali v Tergeste, pozneje pa tja-^prl-seljeni Italijani v Trieste. Tako vidimo, da tudi krajevno ime samo potrjuje, da Trst v resnici ni bil nikdar zgrajen od italijanskih žuljev, kakor je to jasno dokazal maršal Tito v svojem govoru na velikem zborovanju v Beogradu, ker bi sicer prav gotovo že v nazivu nosil pečat svojih ustanoviteljev. Sklicevanje na italijanstvo Trsta spričo neslavne bore 25-letne fašistične okupacije po drugi svetovni vojni, pa stoji pred neizpodbitnimi zgodovinskimi, geografskimi in političnimi dejstvi, na dokaj slabih, lončenih nogah. Še smešnejše je utemeljevanje zahtev italijanske iredento statusa, ki je vladal za imperija starih Rimljanov. S tem antičnim ljudstvom, Id jo pred poldrugim tisočletjem propadlo, so današnji Italijani prav toliko v rodu kot mi Slovenci. Na podlagi take logike ne bi bilo nič čudnega, če bi Italijani nekoč ne zahtevali kot »terram rtostram« vso nekdanjo cis- in trans-alpinsko Galijo, t. j. vso današnjo Francijo, Švico, Belgijo, Luksemburg, kakor tudi samo Veliko Britanijo, ker so bile vse te dežele v časih pokojnega Gaja Juliji Cezarja rimske province. ZAHVALA AMERIŠKIH ROJAKOV Naš naročn'k Jožef Suštarič in njegova soproga Frančiška iz Fontane v Caliiorniji (ZDA) sta bila letos v poletju na obisku v stari domovin'. Prejšnji teden* sta ram poslala pismo s prošnjo, da j,'a objavimo v Do. lehjskem listu. Njuni željj. rade-volje ustrežemo. Takole stoji y njunem pismu; »Prosiva malo prostora v vašem cenjenem listu. Podpisana Jožef in Frančiška Suštarič sporočava vsem sorodnikom in prijateljem v Črnomlju \n okolici, da sva 11. septembra srečno prirajžala nazaj na .najin dom v For.ta.no v Californiji. Za časa najinega petmesečnega bivanja v Jugoslaviji sva večji del stanovala v Črnomlju, kjer je bila domačija mojega moža. Črnomelj je prav čedno podeželsko mestece, rojaki prav prijazni In dobrosrčni ljudje. Povsod sva bila dobrosrčno sprejeta in pogoščena, za kar se vs?m najlepše zahvaljujeva. Prosiva, da nama oprostijo vsi, ki so naju vabili, pa se nisva mogla odzvati njihovemu vabilu. Prav lepa hvala za vašo prijaznost. Posebna * hvala pa Francki Stariha, ki se je toliko trudila in Firipravljala, da nama je pripravila tako lepo odhodnieo. Belo pogrnj?na miza, obložena z razno vrstnimi dobrotami, da je bilo kot na poročni gostiji. Največja čast za naju' je bila, ko se je ob 8, url zvečer pred h!šo pojavila črnomaljska godba na nihala in nama vse do 11. ure kom, kateri so neumorno igrali. V kuhinji se je vse vrtelo, kot za stavo. Res je bil nad vse lep večer, katerega ne bova nikdar pozabila. G. Stariha je rekla, to je vse vama na čast! Res sva se počutila prijetno počaščena. Hvala vsem, ki so se prišlj poslovit od naju in t'stjm, k; so naju spremili zjutraj ob 4. uri ra postajo. Ostanete nama vedno v spominu. Za vse hvaležna Jožćf |n Frančiška SuJtarič Fontana CaliforniJa Nedisciplinirana kolesarja Dogodek, ki ga hočem opisati, v tem članku, je eden izmed mnogih »običajev« na naših cestah, ki jih na kratko imenujemo nediscipliniranost kolesarjev in vozačev drugih cestnih vozil ter pešcev. Gre za kolesarja Bobnar Jožeta In Sluge Franca :z Vrhpeči, ki sta 3. oktobra veselo razpoložena privozlla s kolesoma v Ponikve pri Trebnjem. Da sta bila kolesarja zidane volje, jima seveda nihče ne more za-meritii toda kasnejša analiza krvi je ugotovila, da sta bila tudi precej »nacvičkanu«. To je bilo seveda vzrok, da sta za vožnjo rabila skoraj vso cestišče Zadnjih 100 ur življenja diktatorja Mussolinija 6. nadaljevanje In konec Nato Je četa, v kateri je bilo m kaj Milancev in več domačih borcev, pritisnila na peteline. Avtomatične pištole so ropotale tako dolgo, dokler ni ugasnil v šestajstih fašistih zadnji znak življenja. Bilo je natančno ob 17. uri in 17 minut. Trupla so naložili na kamion in jih odpeljali v Azzano. X njim so priložili še trupli Mussolinija la Clare Petaccl. Se isti večer jih je Valerjo odpeljal v Milano. Nacionalnemu osvobodilnemu odboru je »poročil, da je obsodba izvršena in pravici zadoščeno. Naslednjega dne, 29. aprila, je bila nedelja. Novica, da so bili Mussolini, njegova ljubica Claretta Pet&cci in ostali vodilni fašisti ustreljeni ter da so pripeljali njihova trupla v Milano, se je kot blisk razširila po mestu. Prebivalstva se je polastilo veliko razburjenje in množica ljudi, ki Je od minute do minute naraščala kot strašna reka, je obleqalo hišo, ki je služIla nekdanjemu diktatorju Italije in njegovim lutkam za mrtvašnico. Policija, ki je bila ie slaba in neurejena, ljud«tva ni mogla več krotiti. Prav tako ni mogla preprečiti silnega navala na poslopje. Do skrajnosti razburjena množica se Je polastila trupel in jih vlekla na Piazza Loreto. Ko je policija videla, da hočejo demonstranti trupla obesiti, jih je poskušala pregnati s curki vode iz gasiUkih brizgalk. Toda velika ljudska jeza je bila sil-nejša od vseh ovir. Kmalu ;e viselo v milem pomladnem soncu z glavo navzdol truplo človeka, kj je 25 let vodil Italijo, pognal svet v krvavo klanje, Italijo pa v prepad. Poleg njegči je visela, privezana za noge, njegova ljubica ln šest njegovih nekdanjih paladlnov. Vsa trupla je ljudstvo preklelo, za-sramovalo ln nazadnje oplju-valo. Dva dni kasneje, 30. aprila, ob 16, uri je sledil v smrt svojemu prijatelju in zavezniku, diktatorju Mussoliniju, tudi nemški fllhrer, Adolf Hitler. (Po »Wiener Bildervvoche« -P. Majdič) Truplo Mussolinija je iz groba na milanskem pokopališču r.cznanokam izginilo. Po daljšem iskanju so ga našli skritega v zaboju v nekem samostanu v Paviji. in iskala ravnotežja. Prijela sta drug drugega za rame pa je nekako šlo. Po kateri strani ceste moramo voziti in hoditi, za Bobnarja in Slugo ni bilo važno, saj so cestno prometni predpisi veljavni samo tedaj, ko se pojavi na cestj miličnik. Gotovo tudi nista pomislila, da so na cesti še druga vozila in pešci, ki jih bosta srečala ali prehitela. To sta pozneje šele, ko je Iz neposredne strani privozil inozemski motorist. Kolesar Sluga Franc je v kritičnem trenutku pred srečanjem imel še toliko »prisotnosti duha«, da je zavo-zil iz. sredine na levo stran ceste, dočim se je Bobnar pravilno izognil v desno. V trenutku, ko naj bi se srečala z motoristom, je Sluga Franc zaradi zaužitega alkohola korajžno »za-vozil« v motor. Sledil je udar, ki pa nt bil brez'posledic. Motorist in kolesar sta obležala na cesti nezavestna s težjimi telesnimi poškodbami. Odpeljali so ju v bolnico. Poleg tega sta bila poškodovana tudi motor in kolo. Kakšen vtis je dobil inozemski motorist o discipliniranosti naših kolesarjev, ni treba posebej pojasnjevati. Ker so taki in slični primeri pri nas na dnevnem redu, je nujno, da se osebam, ki vozijo s kolesi ir- rirug'ml cestnimi vozili po glavnih, oziroma bolj prometnih cestah v vinjenem stanju, prepreči nadaljnja vožnja in uvede kazenski postopek. Opisani dogodek kolesarja Slug« Franca, ki ga bo ta nediscipliniranost drago stala, pa naj bo v resen opomir. kolesarjem, da se mora voziti po javr.h cestah v skladu s i.-estno prometnimi predpisi in v 1rozn»m. stanju. m 989058 A2^B 51 Stev. 47 DOLENJSKI LIST Stran 8 iz nAS m jc^ajsv Predgrad ob Kolpi Napeljava elektrike od transformatorja v dolino Kolpe do vasi Blaževcl na hrvaški strani je končana. Stefanci in Blaževcl imajo že tok, dočim to" stran Kolpe te ugodnosti še ni-, majo, čeprav gre tok rnimo njihovih vasi. Za dokončno elektrifikacijo na naši strani je baje zmanjkalo kredita, na hrvaški strani pa je okraj izdatneje podprl omenjene vasi pri elektrifikaciji. Električni drogovi so sedaj postavljeni tudi do Jelenje vasi. prebivalci te vasi. ki so z delom pri elektrifikaciji že veliko prispevali, pa žele čimprej tudi ži''o, oziroma tok. Pripravljeni so še pomagati, samo da čim* preje pridpjo do zaželjene električne luči. * Čebelarji v naši dolini so letos kar se tiče pridelka medu tudi zelo kratk0 potegnili. Niti toliko Ea ni, da bi b:l0 dovolj «a prehrano čebel. Nekateri čebelarji že sedaj kupujejo sladkor za zimsko prehrano čebel. Letošnja čebelna pala V naši dolini je bila izredno slaba. IZ Dolenjskih Toplic Dijaki nižje gimnazije v Do" lerrskih Toplicah izdajaj., svoj literarni list, Rog. Prečitajmo iz nagovopra sodelavcev v prvi š'eviiki, zakaj s0 se odločili za to Ime: Rog: Čutili smo, da je to ime najbolj primerno, saj živimo tik pod Rogom, ki se je fapisal v naš0 zgodovino s črkami, k1 se ne bodo nikdar zbrisale. Rog — žarišče parti-zamste bonbe! Rog — sVrivn'^t no gorovje, kj je vlivalo faši- stičnim osvajalcem toliko strahu v kosti, da so si upali v njegove gozdove le takrat, ko jih je bilo na tisoče skupaj. Ponosni sm0 na naš Rog in na borbo naših očetov in bratov. Prva šlevllka tega lepo urejenega literarnega glasila kaže, da študira v tophški nižji g m-nazfji nekaj nadarjenih In literarno razgledanih dijakov. Vsi prispevki s0 ali odraz krivičnega sklepa Anelo-merikancev r> predaji Trsta Italijanom v zavesti mladih ljudi, ki je dobro spominjajo fašističnih grozodejstev, ali pa razmišljanja ob grobovih ljudi, ki-so dali svoja življenja za svobodo. Vmes so tudi lepi opisi narave. Največ daru kaže v svojih dveh kratkih prispevkih dijak t>elj"ga razreda topliške gimnazije. Drago Kolenc. Le tako naprej, top-liškl dijaki, pa bo kakšno izmpd vaših najboljših črtle v prihodnjih številkah vašega glasila objavil tudi Dolenjski list. Šentiernei H Na povabilo tovariša sekretarja OK ZKS Novo mesto Franca Pirkoviča se je pretekli teden zbralo učitelj'stvo šentjernejske občine. Tovariš Pirkovič je povedal svoje misli o delu in vlogi pro-svetjiega delavca v današnjem času. Tudi učiteljstvo je povedalo svoje mnenje, zlasti o ovirah, ki jih ima pri prosvetnem delu in sklenilo, da bo še bolj zastavilo vse sile za dvig kulturne ravni našega ljudstva. Iz Ambrusa V nedeljo 15. novembra je govorila na predvolilnem zborovanju v Ambrusu tov. Ada 'Krivičeva, naš republiški kandidat. Poudarila je pomen volitev, pojasnila gospodarski na- Popravek V 45. številki Dolenjskega lista J" bilo po-d naslovom »Kratice iz Š njega vrh«« objavljeno, da Je leto« v tem oikoližu poginilo za-o-adi rdečic.' 10 do 15 % prašičev. Poi>ravl.;«pmo dopis v toliko, da Je t« odstotek nerealen in da Je že pred cepljenjem pogin 1 o zaradi nagle vročine 5 praStčuv. Imunost COPJV« traja približno pol leta. P'i-'Sifti v t'cn okolišu pa so biLi cepljen že maja. torej Je minilo cd t"ilaj že kod mi mesecev. Razen tOJj« pa občani niso n'kdar Javili okraju nobenega pogina. Dokle,- kmetje ne bodo poskrbeli za bo'.jso hMjieno tudi cen» vo ne bo moglo delati čudežev Pra* če v tem koncu je cepil veterinarski tehnik ne r>a veterinar kot Je pomotoma navedeno v dop su. KRONIKA NESREČ Dolnja Težka Voda. Na pot) proti domu je padel jn s pobil prani koš posestnik Franc Bele. Bučka. Od vboda na steljo' je dobila za.struipljenje desne roke gosp.:dnnja Roz.alija Kirar. , Zavrh pri Zbk. Posestnikov« žen:t Alojzija Zuipanćič je dobila zsstruip'jenjr od vboda na steljo na levi roki. Kot pri Semiču. Ivan Bukovec s? je pred tednom zabodel 8 trnom v prst desne roke- Tudi on ima za'vtruip'jenje. Mokronog. Pletarski delovodja pr invalidskem podjptju Ivmn Gradiršnik je med delom pade! v koitel in »i ranil desno nogo. Metlika. Delavec pri »Ogradu« Mihael Baš;i se je med delom zbodel na žebelj. Ranil s; je levo nogo. Novo mesto. Na krožni žagi si je odrezal dva prs!a leve ro ke delavec v Tovarni lesnh iz-de'.kov nk") Reloi.iavlovič. ZALISEC. Triletno posestnl-kov0 hčerko Marijo Mahorčič je konj brcnil v glavo. RADOVICA Pri paši si je zlomil levo roko posestnikov sin Jože Rajuk. MOKRONOG. Doma je padla In si zlomila l^vo '-oko hči rudarskega upokojenca Slavka Slnp^k. ZAGRAD pri Trški gori. Šestletni Albin in triletni Alojzij Mirtek s'a se izgrala z vžl-galn'kom. Ta se je rnzpočll in Albin ima poškodbe na trebuhu, bratec Lojzek pa po vsem životu. STARI l.OG. Pri splašenju konj je padel z voza In si razbil koleno delavec državnega , posestva Martin Petek. MALI OGt.ASl VINOGRAD, 2(1. arov na Trški gor: pri Novem mestu, je naprodaj. Nas'ov v upravi Dolenjskega lista. UGODNO PRODAM hišo, zgrajeno po osvobod'itvii v Velikih selih pri Adieščih. — Brine Peter, KDZ Griblje, p. Gradac. 2000 DINARJEV nagrade dam za prazno sobo v Novem mestu ali bližnji okralioi. V SOBOTO, 21. novembra dopoldne sem na Glavnem trgo v Novem mestu izgubila de- , narnico z osebno izkaznico. — Poštenega najdit j rl prosm, da proti nagrada vrne na upravi lista. ZAE'RAVLJIVCEK in pol težki voz skoraj nov proda Hadil, Novo mesto. ZAHVALA Celokupnemu zdravniškemu zboru internega oddelka novomeške splošne bolnišnice se podpisani iskreno zahvaljujem za vso skrb, pozornost in uspešno zdravljenje rnoje tež-ce bolezni. Prav posebno zahvalo pa ,em dolžan primari j u dr. Feliksu Koscu za njegovo posebno pozornost jn skrb, ki ju ie pokazal v najbolj kritičnih trenutkih moje bolezni. Cigler Polde, Novo mesto predeik ria-,e države in prešla na vprašanje Trsta. Z njenimi izvajanji so bili volilcl zelo zadovoljni. 1. novembra je šel v pokoj tov. Biščak Štefan, ki se je leta 1947 vrnil v domovino iz Francije. ✓V Franciji je vodil 17 let pevski zbor slovenskih rudarjev V domovini hoče svoj pokoj posvetiti kulturno-prosvet-nemu delu. Vodi moški in me- šani pevski zbor. Nedvomn0 bo žel tu mnogo uspehov, ker je zaradi svoje vedrosti med mladino zelo priljubljen. Ustanovili sm0 kulturno umetniško društvo. Imenuje se Po narodnem heroju Tonetu Tomšiču, ker je bil prvi udarni bataljon Tomšičeve brigade ustanovljen v gozdu nad Kalom. Predspdnik KUD je tov Biščak Štefan. ZPRED SODIŠČA Ha Kočevskem so bale spolzka Novo mesto Na eni najlepših točk Novega mesla sq bili v zadnjem polletju odkriti štirje spomeniki in spominska plošča z imeni žrtev faš!stičnega terorja. Ves prostor tam okoli je prelepo urejen in zasajen, da je res lep0 videti, vendar . • . Ali je potrebno, da je tam okoli spomenikov toliko smeti, papirja, sadnih In druaih odpadkov? AH bi ne bilo mogoče, da bi mestni delavci sproti počistili ta prostor? Ali bi se Novome-ščani res ne mogli vzdržati, da bi vsaj tam okoli ne odmetavali ramah i dpadkov In vsakovrstnih smeti? In končno: bi bilo tako teŽio, če bi lastniki tam stoječih hiš kar sami od časa do časa očistili prostor okoli spomenikov, čp nI ravno na razpolago mestnih delavcev? Morda oa bi ne bilo napačno, če bi mestna občina, ki jp spo-men'ke prevzela v varstvo, določila za tiste, ki ma!omarn0 odmetavajo na tem prostoru, kakor ludi na drug'h kraj'h natega mesta razne odpadke. pribPžno kazen, ki naj bi j0 na licu mesta izterjal miličnik, podobno kazni za nepravilno vožnjo s kolesom? Morda Pa bi dotičnega grešnika kar nagnal, da bi moral po'eg denarne globe še sim odstranti odmetfine smeti? Kaj pravite? Spet se približuje naš največji državni praznik, 29. november, dan rojstva naše nove Jugoslavije. Kot pri vseh proslavim, bomo tudi ob tem praznovanju izobes'li zastave. Kaj . prav'te. ali bi ne bil0 vsi:j ob tem našem največjem prazniku mogoče pravilno izobesiti zastav? Ali se vam ne zdi. da teče že osmo leto po osvoboditvi, pa še vedno ne pozmmo nnših narodnih zastav. {n da jp t0 zelo nemarno? Za par dinarjev je mogoče dobiti v vsaki papirnici in knjkolržnlcl barvast odtis zastav vseh združenih republik In še cel6 grbi vs^h republik so zraven natisnjeni. Ali bi bilo lastnikom hiš tako težk0 kupiti en tak barvast odtis, v-.\ dobro pregledati in potem pravilno izobesiti zastave? Ali se vam ne zdf. da zatajujemo samega sebe in da se dodo- PORAVNANA NAROČNINA — POGOJ ZA SODELOVANJE V NOVOLETNEM NAGRADNEM ŽREBANJU! .«..c. ■•■■«- tils zdruga ČESTITA k PRAZNIKU j<> novembra vsem ZADRUŽNIKOM in DE-lovnimi i LJUDSTVU BELE KRAJINE! trnomel1 ČESTITA DELOVNIM LJUDEM K DNEVU X Mao E! ČESTITAMO k prazniki' 2<). NOVEMBRA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU I Različna cena Človeka v ameriških državah Ce se v Ameriki smrtno ponesrečiš pri vožnji z železnico, letalom ali izgubiš življenje pri avtomobilski nesreči, ni odškodnina, ki jo dobe dediči, povsod enaka. Ce se ubiješ v državi Coloradu, r>o odškodnina 10.000 dolarjev. V državah Kansas, VVlseonsin, New Hamp-shire, Misouri in Indijani plačajo 15 000 dolarjev, v Mlnesoti pa 17.i)l)0 dolarjev. V Južni Da" kotl, Ilinoisu m Massaehusetts je cena 20.000 dolarjev, v državi Virginia pa celo 25.000 dolarjev. Torej v Ameriki, kjer govore o enakopravnosti, ni vseeno, v kateiji državi fce ubljeS. bra smešimo, ko naše narodne barve na zastavah narobe izo" bešamo? Ali se vam ne zdi, da je dolžnost vsakega pravega Slovenca in Jugoslovana, da pozna svoje narodne barve? Kaj pravite? -r- S predavanji je začela mestna ljudska univerza. Prvi je predaval Franček Saje (O vlogi Novega mesta v Osvobodilni borbi), drugi pj Novomeščanom že dobro znani in priljubljeni predavate!i Ciril Vidmar, ki je dal zgoščen pregled kritičnih žarišč v današnji svetovni situaciji. Ljudska univerza v Novem mes u gre v svoje četrto leto in lahko pokaže lepe uspehe, ki jih je dosegla« tak38(i d n in še tega ni knjižil. Bratu je ,pr'-skrbel še pohištvo, vredno 25 tisoč 794 dinarjev. Tudi te prodaje ni knjižil, bratu pa je izstavil neknjižen račun za 22.89ti dinarjev, prejel od brata 14.000 dinarjev in jih obdržal zase. Poleg tega da je porabil še zneske 3000 din in 1350 din, Plešnarju pa prodal 8 avtomobilskih gum po 13.500 to je za skrbno ceno 100.000 dinarjev, čeprav so bile vredne približno (109.856 dinarjev. Za to »prodajo« je prejel od Plešo ar j a 10 tisoč dinarjev nagrade. Tončki Zupane je obtožnica očitala, da si je protipravno pridržala razne manjše zneske, skupno 12,820 dinarjev. V svojih šefih je Imela ]>ač lep vzgled! Njim je sledil tudi Dušan Kavčič, ki s| je pridržal znesek 6000 dinarjev, skurmo z soobtožcnlm Slavkom Graškom pa sta kot uslužbenca gradcenega podjetja »Rog« prodala mizarju Francu Artacu dva soda bencina po 200 litrov za 2400 dinarjev, denar pa sj raizdel'1«. Gia.šek je prodal še Plešnarju 80 litrov bencina istega podjetja, in dobil za nagrado liter žganja. Jože Lesar jp kot šofer LIPA zamenjal s Plešnarjem dva dobra avtomobilska plašča za dva slaba. Edvard Plešnar je bil obtožen, da je prejel od Stnrvja v dar elektromotor in kup'1 druge predmete, čeprav je vedel, da so poneverjeni. Vsi obtoženi so karniva dejanja več ali manj priznali, bila pa «o jim tudi dokazana na podlagi pričevanja številnih prič in predloženih dokumentov. Najbolj zanimiv je bil vsekakor zagovor obtoženega Antona Ruglja, ki je trdi, da je bil že v neštetih še bolj odgovornih službah in vendar je lahko ostal pošten, ko pa je prišel v omenjeno podjetje v Kočevje, je to okolje tako vplivalo nanj, da še sam ne ve, kako je zdrknil v kriminal. Obsojeni so bili: Anton Rugelj na eno leto in šest mc#i Sov zapora, Bogdan Stafy n3 14 mesecev, Dušan Kavčjč na 4 mesece, Edvard Plešnar na 4 mesece zapora, Ant'on;ja Zupane na 3 mes. pogojne kazni, Jože l:ešar na 3 mesece pogn.jn? knznl, S'av-ko Grašek in Frane Artač pa vsak na 2 meseca pogojne kazni. Predelava domačega platna na Preloki ».Medmašnik« imenuiejo čas kmečkih počitnic. Toda če v tem Času pride tujec v našo vas, vidi d« to ne velja za preločko ženo, kajti z vseh strani ga pozdravijo krepki udarci »tukačic« in škre-bet'ajoča pesem terie, ki predelujejo lan in konopljo v predivo, da v zimskem času lahko začno presti. Predemo v zimskih dneh in večerih. Zlasti zvečer je prijetno aa prelu. Dekleta iz vse vasi se zbero v eno hišo, tja pri-clcio fantie s tamburicami, ki pre-dicam krajšajo čas, ker v delu, pesmi in plesu čas hitreje mine. Upamo pa, da ne bomo več dolgo predle na roke. V načrtu imajo ureditev moderne strojne predilnice v Beli krajini, ki bo belokranjskim ženim prihranila mnogu truda in časa. Želimo, da bi ta načrt kmalu uresničili, saj bi nam tako omogo&Ii večji in lažji pridelek domačega platna. Ko lan izpredemo, prejo izbeli-mo in potem stkemo plaino. Potrebujemo >;a za domače potrebe in za prodajo, saj to je .gUvm dohodek naših žena. 7. izdelovanjem domaČega platna so se ukvarjale že riale prababice, samo da so one vedno nosile platnene ob!e!.c. me pa kaj rade Oblečemo svilo in podobno le včasih nas je še videti v narodnih nošah, katere smo podedovale od naših baoic, zlasti na odru. Pri tkanju pogrešamo bombaža in prejice. Mešano z laneno prc,o je platno lepo tanko in ga lahko uporabimo za pražnje obleke. Zadnje čase dobivamo prcjiai s pomočjo tovariša Boža RaČiča od ljubljanskega podjetja »ftbm« in sicer pod pogojem: tkalka dobi 10 k j; prcjiee, to osnuje (to so niti po dolgem) povoči z domačo prejo (to so niti počez). Ko ;c platno stkano gi prereže na pol. Polovico ga da podjetju »Dom«, druga polovica Ostane njej. Za deh) dobi šc 20 dinarjev od metra. Na ta način nals ženske dobijo lepše in močneilo'.platno. Ravno v največjem delu so se podvizale in stkale nad 1C0 kg prejice. Tkalke so 7 zamenjavo zadovoljne in se Še naprej priporočajo kumeku B.aČiču, da se jih kaj kmalu spomni z večjo količino prejice. Naj živi naš kumek vrli, on je vedrih besedi, prav rad vse želje izpolni, kar Rclokranjc si zaželi. Vabimo vas kumek dragi, večkrat čez Gorjance v vas, prejco prinesite s sabo, da lepše platno bo* pri nas. Angelci StJr s;:iič Pretoka 58 VABIMO VAS NA CL.vhTA VSEMU PREBIVALSTVU SVOJE OBC ini. K DNEVU REPUBLIKE Dolen ske ( lstita VSEM SVO- • hm O h c a n o M k i DNEVU REPUBLIK BI j 9 0 \ 4 +0 Vsem našim odjemalcem letimo mnoga uspehov OB PRAZNIKU J U GOS lov A NSKIII NARODOV - 29. NOVEMBRA Državno trgovsko podjetje NAJ 21VI socialistična /vi- z a delovnih LJUDI SLOVli.mje! 0 KI JO PRIREDI GOSTINSKA ZBORNICA ZA 5 OKRAJ NOVO MESTO V OKVIRU PROSLAV 0 NARODNEGA PHAZ\"\ A 2). NOVEMBRA. 1 * I RAZSTAVA BO PRIPRAVLJENA V KAVARNI i HOTELA »METROPOL « V NOVEM MESTU 0 V DNEH 29. IN 30. NOVEMBRA 1*53. 0 VABLJENI! 4 ^> ^ ^ «2>o k prazniku ustanovitve nose Jugoslavije DELOVNI KOLEKTIV žekzoii varne Črnomelj 4 Ob velikem prazniku - DNEVU REPUBLIKE A čestitamo svojim zavarovancem in vsemu delov« 0 neiiiu ljudstvu Dolenjske! j Državni zavarovalni j Z3V00 1 poslovalnica Novo mesto I J ZA NOVO JUGOSLAVIJO SO PADALE NASE T ^ fcfl IVE. Z VIO RpKEPUOĆOD NASE ZEMLJE! Moderno urejena kavarna Metropol*, v Novem mestu kjer bo 29. In 30. novembra velika kuharska ratatava VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI ČESTITA ŠPORTNIM, FIZKULTURNIM IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM, KAKOR TUDI OSTALIM ODJEMALCEM K DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRA. ★ ZDRAV DUH - V ZDRAVEM TEJ ,U! KREPKI LJUDJE BODO LAHKO BRA-NIL1 PRIDOBITVE NAŠE REVOLUCIJE! 75 Stran 4 DOLENJSKI LISI Stev. 47 ^PađuzoM ^TEL ES NA 4| VZGOJA Po zmagi novomešlrih odbojharic Pregled dela društva ))Partizanc( v Črnomlju Ko smo ob zaključku športne sezone pregledali uspehe športne dejavnosti v Beli krajini, smO prišli do zaključka, da je Partizan opravil svojo nalogo dokaj uspešno. Priznati mora- Novorrteškth Športnikov nobena vest ne bi mogla bolj razveseliti, kot ta, da Imajo v svoji aredinl državnega prvaka; mladinke Partizana Iz Novega mesta so si priborile naslov državnih prvakinj v odbojki za leto 1953. V borbi za prestiž slovenske odbojke so se ob strani Članic OK Branika Iz Maribora In članov AOK lz Ljubljane Izšle Iz borbe kot zmagovalke In prvič v zgodovini osvojile ta visoki naslov. Predsednik tov. Colarič je s člani uprave ob povratku pričakal zmagovalke na domaČem kolodvoru In jim v Imenu vsega članstva prisrčno čestital. Med prvimi je svoje čestitke po-»lal tudi mariborski Branik. Uspeh mladih novomeških od-bojkaric nI slučajen. Znano je, da je prav odbojka našla v Novem mestu zelo ugodna tla. Največ zaslug za to ima nekdanji reprezentant Pučko, kl si vsa leta po osvoboditvi vztrajno prizadeva, bodisi kot stalni aktivni Igralec prvega moštva, bodisi kot trener ostalih ekip, za rast in krepitev oobojke v Novem mestu In na Dolenjskem sploh. Vzgojil Je že lepo vrsto odboj- karjev, med njimi tudi znanega Luko Dolenca, ki je že precej bremen, prevzel na svoje rame. Nedvomno gre nemalo zaslog tudi Luki, ki lz svojega obširnega rezervoarja odbojkarskega znanja nenehno posreduje mladi. nI poznav. igre od osnovnih prijemov do vrhunskih flnes. Zato je razumljivo, da je v letošnjem letu prvo člansko moštvo novomeškega Partizana zavzelo v slovensko-hrvatskl odbojkarski ligi nadvse častno četrto mesto pred nekaterimi renomiranim! predstavniki te Igre lz Ljubljane, Zagreba In Varaždina. Tudi članice so v republiški ligi premočno zmagale. Vendar so doslej največji uspeh dosegle mladin« fee, ki so po osvojenem republiškem prvenstvu odločilno posegle v borbo za najvišji naslov. Pot do prvaka nI nikoli lahka. Novomeške mladinke so se na to kar najbolj vestno pripravljale. Redni In oblini treningi pod preizkušenim vodstvom so končno obrodili najlepše sadove. Zelo dober partner je bila na treningih ekipa članic, s katero so prizadevno Igrale, zavedajoč se, da Novomeškim šahistom v premislek Nedavno se je v Novem mestu zaključil turnir tretjekate-gornlkov, na katerem so nekateri igralci dosegli drugo kategorijo Sodelovalo je tudi nekaj študentov, ki so se zelo pridno udeleževali turnirja. Takoj p0 turnirju je bil napovedan turnir četrtokategornikov, da pridejo v tretjo kategorijo. V Novem mestu je precej dobrih šahistov, ki bi gotovo zaslužili višjo kategorijo, več je pa tudi takih, ki sploh še niso v nobeni kategoriji. Na žalost pa se napovedani turnir ne more pričeti, ker šahisti, kl bi sodelovali, sploh nis0 prišli k žrebanju (razen nekaterih). Celo nekateri odborniki društva so Izostali. Kaže, da s turnirjem ne bo nič, čeprav je bil že po- novno objavljen v Dolenjskem listu. Po tem turnirju bi bil mestni turnir, kjer bi novomeški šahisti prvič igrali z urami (posodila bi jih Šahovska zveza Slovenije), najboljši igralci bi pa dobili tudi praktične nagrade. Ker pa na mestnem turnirju ne morejo igrati šahisti brez katergorije (za kar je potreben predhodni turnir četrtokategornikov), še misliti ne moremo na turnir za prvenstvo Novega mesta. Vsi prizadeti šahisti naj se takoj prijavijo mestnemu šahovskemu društvu, kajti ta turnir moramo vendar pričeti. Sprejemamo tudi nove šahiste; tudi zanje bi pripravili turnir za dosego kategorije. Šahisti na plan! se pripravljajo za najtežjo tekmo. Sama dveunna borba z zagrebško Mladostjo na prvenstvu v Ljubljani je pokazala, kako potrebno je biti fizično vzdržljiv In psihično pripravljen za najvišje podvige. Velik plus za novomeške mladinke je še v tem, da se ne bavijo samo z odbojko, temveč tudi z ostalimi panogami, predvsem pa s telovadbo In so vse tekmovalke mladinskega razreda. Ce pomislimo še, da se morajo boiitl novomeški odbojkarjl z najrazličnejšimi, težavami, kot n. pr. pomanjkanje Igrišč, slabo stanje rekvizitov, skopo odmerjene finance za tekmovanja, prezasedene telovadnice Itd., potem moramo biti s tem uspehom še toliko bolj zadovoljni. Novomeške mladinke so pustile za seboj društva, ki trenirajo pod vse boljšimi pogoji In Imajo zagotovljena vsa materialna sredstva, obenem pa pokazale, da se je za vrhunske uspehe potrebno vestno pripravljati ln se za zmago boriti. Novomeški Partizan zaradi svojih uspehov uživa velik ugled doma In po vsej domovini, žal pa njegova stremljenja ne najdejo vselej polnega razumevanja. Prizadevanju društva, ki kljub vsem oviram in težkočam dosega uspehe, je treba dali polno priznanje in vsestransko pomoč. Društvo še danes nima lastne strehe, nima lastne telovadnice, nima letnih telovadi.šč, ima pa samo eno — neuklonljivo voljo do dela. Ker se globoko zaveda svojega poslanstva, se je lotilo gradnje športnih naprav fn že popolnoma preobrazilo lice zapuščene Loke. Prav sedaj pa obstoji nevaraost, da bo potrebno vsa dela ustaviti, ker so pošla vsa finančna sredstva. Uverjenl smo, da takemu društvu podpore ni mogoče odreči, nasprotno, novomeškemu Partizanu je potrebno nuditi toliko finančne pomoči, da si uredi ves športni park tako, kakor je predviden. Le na ta način bo šla pot telesne vzgoje v Novem mestu In na Dolenjskem stalno navzgor. Lmdski odbor mestne občine Cmomeli čestita ob NARODNEM PRAZNIKU vsemu delovnemu ljudstvu in mu želi pri nadaljnji graditvi socializma mnogo uspehov! ŽIVELO BRATSTVO IN ENOTNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV, SKOVANO V NOB! OB ZGODOVINSKEM PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE POZDRAVLJAMO VSE DELOVNO LJUDSTVO DOLENJSKE IN MU OB 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITAMO ZA NJEGOVO NAPORNO DELO IN DOSEŽENE USPEHE PRI GRADITVI SOCIALIZMA! Okrami hudski odbor, Okrajni komite ZKS m Okrami odbor SZDL Novo mesto NIKDAR NE BOMO DOPUSTILI, DA BI NA NASO, S KRVJO NAJBOLJŠIH SINOV IN HČERA PREPOJENO ZEMLJO STOPILA NOG A POHLEPNEGA TUJCA I KOT SMO SE V ČASU NOB BORJU ZA OSVOBODITEV IN IZGON OKUPATORJA, TAKO SMO DANES PRIPRAVLJENI BORITI SE ZA OHRANITEV PRIDOBITEV NASE REVOLUCIJE! - KJER SO NASE ŽRTVE - TAM SO NASE MEJE! OB PRAZNIKU OBLETNICE NASE ZDRUŽITVE IN USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU BELE KRAJINE IN MU ŽELE PRI NADALJNJI GRADITVI SOCIALIZMA MNOGO USPEHOV Okrami ljudski odbor, Okrami komite ZKS in Okrajni odbor SZDL Črnomelj ŽIVELA SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA ~ KREPEK STEBER MIRU V SVETUI Novak Peter, vaditelj in najboljši modelar modelarskega krožka v Novem mestu Smučarji pripravljajo V Novem mestu se smučarji že sedaj pripravljajo. Eni zahajajo v telovadnico, drugi pa vadijo v gozdnem teku, da ai naberejo čim več moči za tekmovanja na smučeh. Letošnja zima, seveda fie bo ugodna, jih bo našla pripravljene. Na povabilo telesno vzgojne zvezo »Partizan« v Ljubljani so se trije naši zastopniki udeležili posveta smučarjev. Sprejeta navodila in naloge bodo gotovo uspešno porabili za dvig smučarskega športa v Novem mestu in vsej Dolenjski. Okrožni telovadni odbor bo tudi letošnjo zimo izvedel smučarski tečaj. To bo že tretji tečaj po osvoboditvi, ki ga prireja okrožni odbor. Dva uspešna tečaja 6ta že bila pri Gospodični na Gorjancih. Društva naj že sedaj mislijo na to, koga bodo poslali na tečaj, ki bo v drugi polovici meseca januarja. Novomeški smučarji morajo še urediti skakalnico pri Roku. Uresničiti pa bo potrebno tudi načrt ing. Bloudka, ki je predvidel skakalnico pri Vršnih selih in katero bi lahko uspešno uporabljali skakalci iz Novega mesta in Črnomlja Letošnjo zimo bo zopet organiziran tradicionalni Gor-janski smuk z udeležbo najboljših smučarjev Dolenjske in drugih krajev- Slovenije. S smučarji iz Kočevja in Črnomlja pa se bo treba pogovoriti za izvedbo smučarskega prvenstva Dolenjske ter ostalih tiekmovanjj in tečajev. . J. G. .«..•.. * Za 20.000 din \ i za slučaj trajne invalid- • ; nosti, povzročene po ne. • ; zgodi, je zavarovan vsak • i naročnik DOLENJSKEGA • i USTA, ki ima v redu • ; poravnano naročnin0 za ; ; tekoče tromesečje. i Okrajno gradbeno podjetje ČRNOMELJ čestita vsem delovnim ljudem k DNEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRA! ŽIVELA ZKJ —r POBUDNIK NASE REVOLUCIJE! „^. ■-■ K DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem zadružnikom in delovnemu ljudstvu BELE KRAJINE Zadružno trgovsko podjetje ČRNOMELJ živela svobodna flrj! VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKE ČESTITAMO K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE IN ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI GOSPODARSKEM DVIGUI DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE LESNIH IZDELKOV Novo mesto NAJ 21VI 29. NOVEMBER - ROJSTNI DAN NOVE JUGOSLAVIJE! mo, da delo v tem društvu res ni tako živo, kakor bi moralo biti, posebno še zato, ker je Črnomelj središče Bele krajine. Ker je društvo še mlado, najdemo tu pa tam še napake, ki pa se bodo z dobro voljo odpravile. S tem pa ni rečeno, da dela napake društveni odbor. Zelo pereče vprašanje je pomanjkanje prostorov. Sedaj gradijo za gimnazijskim poslopjem igrišče, ki pa ne bo zadoščalo mladim iizkulturnikom. Nerazumljivo je tudi, zakaj poseća tako malo izvanšolske mladine športna igrišča. Partizamovo čast rešuje v Črnomlju v pretežni meri le gimnazijska mladina. Nekateri meščani se posrnehuje-jo tov, Kolariču, ki je duša fiz-kultarne dejavnosti, češ da lahko zbere mladino k fizkulturi, ker jo ima takorekoč na vrvici. Resnica pa je, da profesor Ko-larič ne bi imel uspeha, če bi se dijakj sami ne zanimali za šport. Mnogi očitajo prof. Kolariču, da gleda le na »rekorde«, za množičnost' športa pa ne skrbi. Toda če pogledamo v gimnazijsko telovadnico, vidimo, da je polna vse popoldneve. Redno telovadbo v okviru društva Partizan Imajo pionirji, mladinci in učenci obrtne šole. Po mestni konferenci mladine se je število obiskovalcev telovadnice spet povečalo. Lepe uspehe ima Partizan v Semiču. Kljub slabim pogojem je tam športno življenje zelo živo. Zanimajo se za odbojko, nogomet, atletiko ln za vaje na orodj u. Najbolj je razširjena atletika. Člani te panoge v kateri so izključno gimnazijci, so tekmovali že v več krajih. Taiko na primer so tekmovali v Karlovcu, Novem mestu, Kočevju, Ljubljani in Kamniku. Nekaj članov pa je tekmovalo tudi v Subotici ln Beogradu. Iz te sekcije sta izšla metalec kopja Plut Marko in tekač Brine. Na atletskem prvenstvu je ekipa dosegla 2. mesto. Odbojkarji so zabeležili pet zmag in pet porazov. Na okrožnem prvenstvu v Novem mestu so zasedli drugo mesto za No-vomesčani. V Črnomlju pa so premagali ekipo ljubljanskega Krima s 3:2. Tudi nogomet bi se še bolj razširil, če bi imeli primerno igrišče. Bodočnost imata tudi rokometni klub in namiznote-niška sekcija, ki je tekmovala na prvenstvu Dolenjske v Kočevju. Zadovoljivi so uspehi v smučanju. Opisal sem le uspehe črno-meljskega Partizana. Treba pa bo obravnavati in odpraviti tudi napake, da bo imelo društvo še večje uspehe pri svojem delu. —č. Prvi fizkultumi dan v Metliki Z odlokom prosvetne oblasti je bil z mesecem novembrom uveden na šolah redni mesečni fizkultumi dan. Tako so imeli pretekli ponedeljek tak fizkultumi dan tudi na nižji gimnaziji v Metliki. Ker dijaki v Metliki nimajo lastne telovadnice in je telovadnica v Fizkulturnem domu za sedaj neuporabna, ker jo prav te tedne dokončno urejajo, so prvi fizkultumi dan izpolnili z lahkoatletskiml tekmovanji ln raznimi Igrami. Tako so prvošolci med drugim tekmovali v tekih, kjer je v štafeti na 800 m med fanti zmagal 1. b razred s časom 2'44", medtem k0 so dekleta I. a razreda pretekla Isto progo v času 3'23". Zadovoljivi rezultati so bili doseženi tudi v metu kopja, kjer je četrtošolec Rajk Jože dosegel dolžino 36.90 m, tretje-šolec Ilenlč Alojz pa je pognal kopje na 33 m. Ista dva sta dosegla dober rezultat v metu krogle, kjer je bil prvi Ilenlč z metom 11.05 m, drugi pa Rajk z metom 10.46 m. V obeh disciplinah je zasedel tretje mesto tretješolec Klobčar Ivan. Mf^i drugimi Isrnml In tekmovanji so mlade gledalce pritegnila zlasti tekmovanja v odbojki, kjer je med ostalimi eki- pami tekmovala tudi ekipa učiteljskega zbora. Tako so metliški gimnazijski predavatelji premagali moštv0 četrtošolcev, zat0 pa so prestiž dijakov rešili tretješolci, ki so premr.gall predavatelje z rezultatom 15:10 in 16:14 in si tako kot zmagovalci za nagrado priborili divjega zajca, ki so ga nato za vesel zaključek dneva spekli v prosti naravi. Vsekakor je prvi gimnazijski fizkultumi dan v Metliki lepo uspel In tudi dosegel svoj ffz-kulturnl ln vzgojni pomen. V prihodnje bodo tekmovanja v preurejenem Fizkulturnem domu razširjena tudi na proste vaje In orodno telovadbo, dijaki pa že zdaj sami izdelujejo smučke za nastope ln tekmovanja v zimskem športu. Tako se zdi, da mesečnf fizkultumi dnevi ne bodo za dijake Izgubljeni dnevi, kot se je marsikdo bal. Prav n-i niih se bo poglabljalo pravo tovariši vo, hkrati p^a bo plemenito tekmovanje večalo v mladih ljudeh moči, da bodo lahko uspešn0 premagovali tudi vsakdanje težave v učenju. K uspelemu fizkuturnemu rtnevu v TVT«»«likt Jr- orlnomnuel ves gimnazijski učiteljski kolektiv, zlasti pa učitelj telovadbe tov. Slav0 Rajmer. -r Gradbeno in obnovitveno podjetje G op, Novo mesto čestita k DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRA vsem svojim požrtvovalnim delavcem in vsemu delovnemu ljudstvu! ★ BORIMO SE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE DELOVNEGA LJUDSTVA! r Pozdravljamo 29. NOVEMBER — DAN ZEDI-NJENJA JUGOSLOVANSKIH NARODOV in čestitamo vsem delovnim ljudem Trgovsko podjetje „PREHRANA" Novo mesto NE DOVOLIMO BARANTANJA 2 NASO ZEMLJO! Splošno trgovsko podjetje čestita vsem svojim odjemalcem in ostalemu prebivalstvu Bele krajine k PRAZNIKU OBLETNICE USTANOVITVE FLRJ — 29. NOV. ★ ŽIVELA NOVA JUGOSLAVIJA! *2S 2S2525ZS*25252525*25252525*25252525*25252525* 25252525*25252525+25252525*25252525*25252525* K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU KOČEVSKE Okrajni ljudski odbor Kočevje BORIMO SE ZA POLITIČNI, GOSPODARSKI IN KULTURNI NAPREDEK NAŠEGA OKRAJA. — VSE SILE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA! ★ NAJ 2IVE VODITELJI IN UČITELJI NAŠEGA NARODA S TOVARIŠEM TITOM NA ČELU! * S s ★5H51515E*S2SZSitSra* 5B5H5a5c*SZ5S5BSB*SraSH52SZ *525ZS25?.+52::^S25Z+K1525252*52525252^* 52*