Leto II. Tedenska priloga »Slovenca** z dne 31. januarja 1926, štev. 25. Štev. 5. Zanimivosti naSe slovenslce SEemlJe: Grad Snežnik pri Starem trgu« ki pa leži že na auemlju, zasedenem po Lahih. (Fotografiral Fr. Kune, Ljubljana.) ; Grof Bethlen sedanji madjarski ministrski predsednik, ki ga bo pa znana ponarejevilska trfera bržčas pokopala. Madjarski parlament y Budimpešti, kjer se bi jejo zadnje čase hudi boji med dosedanjimi, s ponarejevalsko afero tako ikom>pramitiTaniinl oblastniki in opozicijo. Navi irski kardinal dr. 0'Donnell se pelje v svojo stolno katedralo med vojaškim Sipalirjem, burno poodiaTljan od moofioft. General Pángalos düitator Grške, k! je odpravil ustavo, razgnal parlament in iBto-liiil vojaško vlado. — Kakor na vsem Balkanu, vlada tudi na Grškem danes največja reakcija, le s to razliko, da si slede na Grškem absolutistični režimi hitro drug drugemu, podobni so si pa vsi. novi bolgarski zunanji minister. — Po večmesečnih prizadevanjih je bil lirvavi Cankovov režim vendarle zrušen in nadomestil ga je kabinet Ljapčeva. Velika carska krona s 2800 karati najbolj izr branih diamantov. Te dni se vrši v New Yorku ena najzanimivejših razprodaj zgodovine. Razprodajald bodo namreč kronske zaklade ruskih carjev, med katerimi bo tudi krona carja in carice, znameniti diamant >Orlov<, žezlo itd. Stavljena je bila že najnižja ponudba v znesku 250 milijonov dolarjev (14 milijard Din), a doseči nameravajo še mnogo večjo vsoto. Najbolj se poteguje za ie zaklade znani Rockefeller, ki bi jih rad nakupil za neke ameriške muzeje. Konz. svetnik Blaž Grfia eden najodlidnejših prvoborMeJjev goriških Slovencev in bivši dolgoletni goriSki del poslanec, ki je obhajal 29. jan. 1. 1. svoao osemdesetletnico. Na Lisci nad Zidanim mostom (947 m) pozimi. Lisca je znana v zgodovinskem, rastlinskem ter rudninskem oziru, lahko doetopina in raz nje je krasen razgled po našem Posavju in Dolenjskem gričevju. Iz otroške bolnice za kimifično taberknlozo t KraljeTid. Slika nam kaže otroke v šoli med poidiom; na hrbtenici bolni otroci leže na trebuhu, ker ne smejo sedeti Dimitrije PopoTic znani poslanec NBS in Mvši tajnik narodne skupščine. Slike k ^^Slovenskemu bloprafskemu leksikonu". Benkovié Ivo (• 1875), politik. Benkovič Josip (• 1869—1901), pisatelj, zgodovinar. BenkoviS Alojzij (• 1867), prevajadec. PaberRi iz našejoliticne zgodov^ine. Hmetijfke in rokodélfke novize. Na fvetlobo (Iane od z. k. kmetijfke drushbe. JV? 1. 1' frédo 5. Maliga ^erpana. Glava prve številke dr. Bleiweisovili >Novio«, ki so bile. Se izvzamemo Vodnikove >Ljubljanske Novice<, prvi slovenski časnik in 90 skoro 30 let vodile vse slovensko javno življenje. Izhajjde so od 1. 1843—1908. Stojan M. Proti6 (1), prvi srbski politik, Id je uvidel nevjsdrinost centralizma ter se zaičel boriti proti nesrečni vidovdansfci ustavi in za resničen sporazum Slovencev, Hrvatov itn Srbov. Slika nam kaže njega in njegovo hčerko (2) dne 1. junija 1920 v krogu rodbine tedanjega predsednika slovenske deželne vlade dr. Brejca (3) in njegove soproge (4) v ljubljanski vladni palači. Poslopje nekdanjega goriškega dejtel. zbora v Gorici (PiaaBa Ihiomo), v katerem so se bili hudi boji med Slovenci in Italijani. Zadnji kranjski deSelnl odbor. Od leve na desno sedijo okrog mize deželni odborniki: dr. K. TriBer, dr. Iv. Zaje, dr. VI. Pegan, del glavar dr. Iv. SuaterSi«, gPO# Baibo ta dr. E. Lampe, poslednji je pa zapisnikar. Delo deželnega odbora zadnja let« pred vojno, ko je priSel v roke SliS, najjasneje dokazuje 'qgrcwmi pomen avtonomije, saj je vprav prerodi! Kranjsko, zlasti v gospodarskem pogledu. Danes pa centralisti ne privo56ijo slovensikemu ljudstvu mti toliiko samouprave, kot jo je uživalo že pred vee kot pol stoletjem, radi česar tudi vse tako propad*. Slovenski poslanci kranjskega deželnega zbora 1. 1SS3—ISSO. (Slika Iz 1. 1SSQ.) v spodnji vrst) sede (od leve na desno): V. Pfeifer, K. Kiun, L. Svetec, P. Grasselli, J. Poklukar (deželni glavar), Mumik, dr. J. VoÄniak in Robi.'; v srednji vrst. stoje: Stegner, Bleiweis. Mosche, Kusar, Šuiklje, Višnikar, dr. Papež, Hren in Kraigher; zadaj pa stoje: Mohar, Lavrenčič, dr. Strbenc, Pakiž, Kersnik, Kaueir Detela dr Same.' m Dev. — To je bil zadnji kranjski dezelm zbor, v katerem so bili vsi slovenski poslanci združeni Se v enotnem klubu; za tem so bili porazdeljeni že po političnih strankah Deželni zbori so inieli relo v nekdanji Avstriji, ki je bila sicer močno centraMstiCna, zakonodajno moč. Bili so najmočnejša opora ljudstvu in njih delo je imelo nedogledne vpuve na kulturni in gospodarski napredek dežel. Danes nam pa ne dajo niti tega, kar smo že imeli. (Glej članek g. dvornega svetnika in bivšega deželnega glavaria Frana Šukljeta na zadnji strani.) v globinatimorja. Skica ekspedidjske ladje: Na levi priprava aa potapljanje in dviganje potapljača, na desni spremljevalni motorni čoln z opaaovaliSčem. Potapljaš na morskem dnu. (SMka je posneta iz opazovališia.) Osvojitev morskih globin. Prirodopisna ekspedilcija vodilnih znanstvenikov Ameriškega muzeja se j* napotila predi nekaj meseci raziskovat >ko-ralne gozdove« ob obrežju Bahamskih otokov (Sred. Amerika). Opremljena je bila z najmodernejšimi pripravami, zato so tudi njeni uspehi jako lepi. Najvažnejša priprava je bil velik spremljevalni; čoln. Iz nj^ovega dna gre navzdol dolga cev, ki se končuje v obliki velike krogle, kjer imata prostora dve osebi. Iz posebnega okna v tej krčili so s pomočjo žarkometov lahko opazovali in raziskovali morsko dno, obenem pa lahko opazovali tudi delo potapljača. Radi velikih težav, ki so se pojavljale doslej pril raziskovanju morskih globin, je ostala znanstvu zakrita še večina najrazličnejših vprašanj podmorskega rastlinskega in živalskega življenja. Zato je obujala ta ekspedicija v vsem znanstvenem svetu veliko pozornost. Njeni uspehi so bili tudi jako lepi. Dvignila je iz globia velike nmožine mogoatiih koralnih >skal«, različni specialisti so pa prišli na svoj račun vsak na svojem polju. Ekspedicijo bi pa kmalu zadela velika nesreča, ker jim je neki mimo plavajoči morski volk pokvaril propeler, ki so ga le težko popravili. Udeleženci eksipe-Pragozd t globo^nah morja.« (Slika je posneta in i^&urr^^ia.) Križem Slovenije: Logatec. (Vse slike je posnel g. fotograf Tišler z Vrhnike.) Pogled na del Dolenjega Logatca. Novi občinski dom v Dol. Logatcu. Združeni pevski zbori in orkester v Dolenjem Logatcn ob priliki cerkvenih slovesnosti pri otvoritvi novega občinskega doma Glavna ulica v Dol. Logatcu. Sedanji občinski odbor 9b|ine Dolenji Logatec z agilnim županom g. Gabrijelom Oblakom v sredini. Logatec Ježi tik ob novi jugoslovansko-italijanski meji. Deljen je pa v dve fari, dve občini in dva šolska okoliša: Gorenji in Dolenji Logatec. Pretežno gospodarsko življenje vsebuje Dolenji Logatec, ki šteje sam malo manj nego 2000 prebivalcev. Kraj se zadnji čas močno razvija, ker je nekako stočišče cest, ki vežejo zaledje z železnico. Vse to pa ugodno vpliva na razmah trgovine in obrti in le škoda, da se je z rapalsko pogodbo prekinila važna zveza z Idrijo. Za časa svetovne vojne se je gradila železnična proga Logatec-Čmi vrh, ki je do Godoviča pretežno izdelana, a sedaj opuščena. Morda postane še kdaj aktualna za kakih 70 km bližjo zvezo z Italijo. Glavni vir življenja dajejo gozdovi. Poljedelstvo je malo plodonosno, ponajveč radi visoke lege. Ta neugodnost pa se krije z zaslužkom pri gozdarstvu. Kmetje ponajveč vozarijo, delavski sloji pa se ukvarjajo s tesanjem, nakladanjem ali pa predelavanjem lesa, kajti v kraju je razen sedmih vodnih žag še dvoje večjih parnih in tri električne. Trd les predelava, razen drugih obrtnikov, mizarska tvornica >Javor«, ponajveč za pohištvo. Tovarna >Veha< izdeluje lesene čepe in plutovinaste zamaške vseh vrst. Med drugimi obrtnimi napravami je tovarna cemen ne robe, mehanična iiielovalnica sekir itd. in zadnji čas se gradi strojna izdelovalnica kemikalij ali lekarniških potrebščin, ki l)ode vpeljala samosvoje gojenje lečilnih rastlin. Tudi zadruge so močno razvite; med njimi naj omenimo »Mlekarsko za- Logatec (nadaljevanje). drugo«; » lepo strojno napravo in pa >Konsunmp gospodarsko društvo«. Skoro vse te obrate zaklada z električno pogonsko silo kalorična elektrarna. Logatec ima tudi svoj vodovod z dobro pitno vodo. V Logatcu je sedež skoro vseh važnejših uradov: okrajno glavarstvo, okrajno sodišče, davčna oblast, davčni urad, finança, orožniško poveljstvo in orožniška ^postaja, pcšta itd. Kar se tiče izobrazbe, delujejo tu razna kulturna društva, izmed katerih imata v Dol. Logatcu lepe lastne domove katoliško prosvetno društvo in društvo Sokol. Dolenjelogaška osnovna šola je šestrazrednica, zadnji pa se je otvorila tudi obrtnonadaljevalna šola. Glede znamenitosti kraja l>odi omenjeno, da ima Logatec obširno zgodovino, segajo&> v rimsko »Longatica Mausio«. lurški vpadi so pustili precej sledov. V vseh časih je bil Logatec važno vojaško torišče. Tako so se tu mudile v 18. stoletju razne vladarske osebnosti. Za časa Francozov je imel general Bemadotte tu svoj glavni stan, kjer je izdal zgodovinsko znani razglas na zasedeno ozemlje v slovenskem jeziku, upoštevajoč narodnost in vero. L. 1797. se je mudil tu tudi Napo-leiMi. Istotako je bil Logatec ob času laških homa-tij nekako prehajališče armad, kar se je zopet ponovilo ob svetovni vojni. Malokateri kraj je videl toliko vojaškega življenja. L. 1918. so zasedli kraj Italijani, ki pa so se povsem drugačne izkazali ,kakor kakih 100 let prej FrancozL Vsakršnp kulturno narodno življenje je moralo zamreti ter se je oživilo šele z rapalsko pogodbo, ko se je Logatec združil z Jugoslavijo. Vsa ta zgodovina kaže, da je Logatec po naravi sami važna toiSca, ki jo mora Jug«»lavija trajno čuvati. Lice Logîrtca, kakršnega ima danes, je nastalo šele ipo splošnem požaru 1. 1876. Poleg drugih znamenitosti moramo omenjati najgloblje brezno na Krasu GradiEnica. To je 270 m globoko žrelo v premeru enega lučaja. To prirodno brezno namerava izkoristiti novi Kresov načrt. Prebivalstvo je kljub pestrosti nazdranj med seboj precej tolerantno, kar se je posebno lepo izkazalo letos, ko se je prenoviu tama cerkev in dogradil novi občinski dom, ki je eden najlepšdh v _Logatžait. . Kranjski de2e)ni xbor 1. 1883—1880. Zadnja slika enotnega kluba narodnih poslancev iz I. 1889.! Koliko spominov, koliko pa tudi razloga resnemu premišljevanju! Na podobi nas je 26 poslancev, tedaj ves deželni zbor, izvzemši viriiista knezoškofa in nemških veleposestnikov. Celó mesto Kočevje je bilo zastopano takrat po narodnjaku ViSnikarju, ker je v volivnem boju le-ta prodrl z glasovi Ribniianov in s pomočjo slovenskih glasov iz Kočevja. Izmed vseh večinoma krepkih mož, ki jih nam kaže slika, je dandanes živa le Še trojica: dr. Fran Papež (v 88.letu), Peter Grasselli (84 let) in jaz (v 77. letu). Vsi drugi počivajo že v hladni gomili. Menda prvi med nami je umrl Hin-ko Kavčič, znan pod imenom >Nanos<, (mi orjak v središču tretje vrste, najmočnejši med nami. Pravi tip je bil moške sUe, truplo njegovo vitko, brez nepotrebne maščobe, same mišice na mogočnem ogrodju, in vendar je tehtal celih 117 kilogramov! Med seboj smo se Šalili poslanci, he&, da edina rokavica v Ljubljani, ki bi mu bila prav, je ona, ki je bingljala nad prodajalno rokavičarja Schftferja v >Matični< hiši na Kongresnem trgu. A vsa telesna moč njegova mu ni mogla pomagati! Enkrat v hudi burji na Nanosu se je silno prehladi!, lotila se ga je pljučnica in po treh dneh bolezni je izdihnil svojo junaško dušo, star žele 45 let! Kmalu za njim je umrl prezaslužni kamniški župan dr. Maks Samec, potem od kapi zadet kanonik KI un, zelo upliven politik (t 1895) in predsednik trgovske zbornice Fr. K u š a r, končno Janko Kersnik, odličen kot pisatelj in poslanec, pravi >genüeman< kot človek! Izmed ostalih pa sta dva dosegla izredno visoko starost 93 let, nestor slovenskih politikov Luka S vetee in pa Jaka Hren. Takrat, ko smo se fotografirali, bil je že v 60. letu, toda poglejte njegovo skrbno negovano lice in bistri njegov pogled in takoj boste pogodili, da mož navzlic svojim šestim križem še nikakor ne misli odpovedati se svetu in njegovim zabavam in skušnjavam. Čuden slučaj je nanesel, da smo na sliki kar trije deželni glavarji skoraj eden za drugim: Po-klukar, jaz in za menoj tik Kavíiía moj prednik v glavarstvu Oton Détela. Po stanu razvrščeni smo takole: duhovna sta (Ivo, kanonik K1 un in dr. jur. Strebene, dekan v Leskovcu. >äolm{^trija< je tudi zastopana po dveh, po meni, tačas gimn. prof. in po učitelju z ljub. kaznilnice Feliksu Stegnarju. Zdravniki so trije: dr. Karel Bleiweis, dr. Samec in dr. Jos. Vošnjak. Notarja sta dva: S vetee in Kersnik, istotako dva trgovca: Kušar in Kraigher. Odvetnikov je tudi le dvoje, dr. Alfonz M o s C h é in dr. Papež. Državni uradniki so Štirje: dež. sodna svetnika Hren in Dev, V i š n i k a r, takrat še okrajni sodnik, in Luka R o b i č, vpokojen finančni uradnik, poleg njih še tajnik trgovske zbornice Janez M u r n i k, zelo zaposleni »cesarski svetnik«. Koliko pa je bilo posestnikov? Tu pride v poštev ljubljanski župan Peter Grasselli, hišni posestnik v Ljubljani, potem zemljiški posestniki Blaž M oh ar (vedno v gorenjski narodni noši), župan mesta Škof ja Loka, zraven njega vipavski kmet Lavrenčič in dalje proti Kersniku ŠPgavi Ribničan Primož P a k i ž, dalje Kavčič in končno Viljem Pfeifer ki tako otožno predse štrli, kakor da bi baš premišljeval o opustošenju domačih vinogradov po trtni uši. Kakor se vidi, je bil kmetski stan razmemo slabo zastopan po številu, popolnoma pa pogrešamo na sliki in v deželnem zboru zastopnike prevažnega stanu: nobenega tehnika ni bilo med nami! Ali radovedni čitatelj utegne vprašati: Kako pa s strankami? saj vendar takrat niste več bili enega mnenja in enega naziranja kakor v dobi >očeta Bleiweisa