3
Si.mobil Ptuj
Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
www.radio-ptuj.si
Ptuj, torek, 27. januarja 2015 letnik LXVIII • št. 7 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Cenjeni bralci in poslušalci!
Politika
Dom upokojencev •
Nova ekipa odpira Pandorino skrinjico
O Strani 4 in 5
Sociala
Slovenija • Bodo naslednje leto otroški dodatki spet za vse? O Strani 4 in 5
Podravje • Iz slovenske strategije razvoja prometa do leta 2030
ni več niti na papirju
Šport
Nogomet • Pridigar, Pavic in Grezda med Zavrčani
O Stran 11
Mali nogomet •
Kjer se prepirata dva, tretji ...
O Stran 14
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
»Dovolj imamo. Za cesto, ki bi morala biti že zgrajena, ne bomo več prosili, ampak jo zahtevamo. Drugače vemo tudi mi postaviti tri traktorje in dva kamiona skupaj, pa bomo zaprli ceste, če drugače ne gre.« Tako ogorčeno in jasno so zveneli predstavniki okoliških občin in občanov od Ptuja do Središča ob Dravi.
Strani 2 in 3
Foto: Črtomir Goznik
Iz sodnih dvoran: Joha in Cvetko na zatožni klopi
3 Stran 24
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK m IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade.
Več v časopisu.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek m 27. januarja 2015
Ormož • V strategiji razvoja prometa ni izgradnje hitre ceste Ptuj-Ormož
Župani in občani enotni: začetek gradnje hitre
»Dovolj imamo. Za cesto, ki bi morala biti že zgrajena, ne bomo več prosili, ampak jo zahtevamo. Drugače vemo tudi mi postaviti tri traktorje od Ptuja do Središča ter poslanca na predstavitvi Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, kjer že večkrat obljubljene in
»Glejte, mi smo to preučevali že 15 let in vi prihajate s strategijo brez nekega operativnega plana in da bomo še naprej nekaj preučevali. To pomeni, da nas od cilja oddaljujete,«je ogorčeno dejal župan Alojz Sok.
noge, da nacionalni program predvideva ponovno pripravo projektov in preureditev sedanje ceste, le v posameznih primerih obvoznice. »Torej tisto, čemur mi nasprotujemo in kar nas zelo čudi, je napisano v strategiji. Za vse ceste enaka
Občina Ormož je minuli petek pripravila predstavitev in razpravo o Strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki se je nanašala predvsem na izgradnjo že dolgo želene hitre ceste med Ptujem in Ormožem. Spomnimo, da so občine za izgradnjo hitrocestne povezave že leta nazaj pripravile vso potrebno dokumentacijo.
Za hitro cesto že odkupljene nepremičnine in porušene hiše...
Država je v ta namen že odkupila zemljišča in porušila hiše ter porabila okrog 10 milijonov evrov. Kot je še poudaril ormoški župan Alojz Sok, bi moral biti podravski krak zgrajen že leta 2013, a se ni zgradil niti meter ceste. Predstavnike občin okoliških občin in občane ter poslanca s tega konca pa je spravilo na
Uvodnik
Milijon za nič
Da so zaposlitveni ukrepi te in prejšnjih vlad oz. ministrstev bolj ali manj mahanje s praznim žakljem, smo sicer že navajeni - tako kot tudi statističnega prikazovanja zniževanja brezposelnosti.
Toda te dni me je posebej presenetil, če je presenečenje sploh možno, novi ukrep, s katerim ministrstvo podeljuje milijon evrov za t. i. delovni preizkus za mlade. Gre za to, da je delodajalcu na voljo 210 evrov, če za najmanj 100 delovnih ur ali pa cel mesec vzame v uk kakšnega mladega brezposelnega človek In s tem milijonom naj bi do te mini delovne izkušnje, če je temu sploh možno tako reči, prišlo okrog 1250 mladih. Argumentiranje tega ukrepa je sicer zelo zanimivo; češ da naj bi s tem delodajalci spoznali kakšnega svojega bodočega zaposlenega, mladi pa naj bi preizkusili svoje znanje.
Ampak z malo razmišljanja je zelo enostavno zaključiti, da v dobrih dveh tednih in še kakšnem dnevu zraven nikakor ni možno ne prvo in ne drugo. Ne predstavljam si namreč človeka, ki bi se v prvih 100 urah na delovnem mestu lahko kaj dosti preizkusil oz. priučil veščin, potrebnih za določeno delo, razen če gre res za zelo enostavna opravila ali pa sezonsko pobiranje sadja in grozdja... Temu pa, sklepam, ta ukrep vseeno ni namenjen.
Po drugi strani pa niso nič na boljšem delodajalci, ki morajo za teh nekaj ur izpolniti cel kup pogojev (med drugim tudi zdravniški pregled za 100-urnega poskusnega zajca) in goro administrativnih obrazcev, za katere ne vem, kdo in kje ima danes, ob norem delovnem tempu in obveznostih, sploh še čas, in ki ničemur ne služijo. In če se bo že našlo dovolj mladih entuziastov, ki bi raje kot sedeli in čakali na službo, poskusili vsaj za nekaj ur spoznavati kakšno delo, znajo takšne zahteve za delodajalce zapreti vrata marsikakšnega podjetja.
Razen morda tam, kjer potrebujejo poceni delovno silo za najenostavnejša opravila. In za takšen zgrešen cilj zgrešenega ukrepa se bo zapravil še en dodaten milijon izpro-računa.
Saj ni veliko, a doslej je bilo (tako zgrešenih milijonov) že preveč.
Simona Meznarič
rešitev, enaka dikcija - da še boste nekaj preučili. Glejte, mi smo to preučevali že 15 let in vi prihajate s strategijo brez nekega operativnega plana in da bomo še naprej nekaj preučevali. To pomeni, da nas od cilja oddaljujete,« je državnemu sekretarju ministrstva za infrastrukturo Matjažu Vrčku, ki je predstavil strategijo razvoja prometa, očital ormoški župan ter še poudaril, da regionalna cesta poteka skozi naselja in da možnosti obvoznic ni. Direktorica SOU Alenka Korpar pa je pri tem Vrčka še
vprašala: »Je kdo pogledal, kjer ta cesta poteka? Celotna trasa poteka skozi sama naselja, kar pomeni, da bi se morali ves čas izogibati. Bolj prav je, da vi - in ne mi - zadevo še enkrat preučite!«
Gabrovec: »A se vi norčujete? Povejte nekaj konkretnega«
Da so občine vso dokumentacijo, za katero so namenile ogromno denarja, pripravile že leta nazaj, so izpostavili tudi predstavniki okoliških
Foto: Črtomir Goznik
V Strategiji prometa RS do leta 2030 je za hitro cesto Ptuj - Ormož zapisano: »Gre predvsem za posege na obstoječi prometni infrastrukturi, le v posameznih primerih oz. lokacijah, kjer ustreznega standarda ni možno zagotoviti na obstoječi infrastrukturi se preuči možnosti priprave projekta izven obstoječe prometne infrastrukture.« Pripravil naj bi se tudi projekt, v katerem bi ugotavljali, ali regija potrebo po izgradnji hitre ceste sploh izkazuje ali ne.
Zgodba o (ne)izgradnji hitre ceste od Ormoža do Ptuja ima zares dolgo brado. Pred 22 leti (1993) so občine Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica podpisale temeljni dokument o nujnosti nove ali obnovljene ceste od Slovenske Bistrice do Lendave. Leta 1998 se je kot del bodoče hitre ceste zgradila ormoška obvoznica, 2007 pa še Puhov most z navezavo na podravsko avtocesto. Leta 1998 je bila hitra cesta umeščena v nacionalni program gradnje avtocest. Zadnjih 15 let je nad načrti za gradnjo ceste bdela temna senca. Sredstva, predvidena za gradnjo, so se vseskozi krčila in na koncu izpuhtela oziroma se preusmerila v druge projekte. Na ormoškem so cesto pričeli graditi, oba izvajalca sta končala v stečaju, posledično je bila gradnja ustavljena. Hitra cesta Ptuj - Ormož sicer ni bila nikoli v celoti umeščena v prostor. Manjkal je odsek Markovci - Ptuj. In takšno je stanje tudi danes. Kot je razvidno iz osnutka OPN za občino Markovci, ki je te dni v javni obravnavi, se trasa hitre ceste konča pri mostu na regionalni cesti med Markovci in Bukovci.
V.
Foto: ML
»Žal mi je, če vidite, da ta strategija pomeni centralizacijo, ker so po mojem mnenju zajeti ukrepi in vse ključne ceste, ki pomenijo regionalni povezanost in regionalen razvoj,« je dejal sekretar Ministrstva za infrastrukturo Matjaž Vrčko, ki pa kaj konkretnega v zvezi z izgradnjo hitre ceste ni povedal.
občin. Spraševali so se, zakaj bi ponovno pripravljali drage študije in zapravljali denar. »A se vi norčujete iz nas?« je ogorčeno dejal markovski župan Milan Gabrovec in še dodal: »Poslušamo se že od leta 1996, 1997. Ko sem vas zdaj poslušal, sem vas že želel prekiniti in reči: povejte nekaj novega, konkretnega.«
A podatkov, ki so jih razočarani predstavniki občin in okoliški prebivalci še tako želeli slišati, niso dobili. Vrčko je v bran dejal le, da v strategiji nikjer ne piše, da ne bodo nič naredili: »Žal mi je, če vidite, da ta strategija pomeni centralizacijo, ker so po mojem mnenju zajeti ukrepi in vse ključne ceste, ki pomenijo regionalno povezanost in regionalni razvoj. Če ste vso to dokumentacijo naredili in to drži, ni tukaj nobenega dvoma. Res pa je, da se mi v strategiji nismo ukvarjali s konkretnimi študijami za konkreten odsek.«
Šumenjak: »Zahtevamo, da Dars takoj pristopi k razpisu za izvajalca!«
A udeležencev to ni prepričalo. Razprava je dosegla vrelišče z napovedjo protestov. »Vedno so prisotni lobiji in te strategije so namen ravno temu, da tisti lobiji dosežejo svoje cilje. Mi smo tukaj zaradi te cestne povezave, ki je za nas in gospodarstvo zelo pomembno. Zato se tukaj nič niti ne more razviti. Zapišite
MZ
Slovenija • Bencinski cent razburj
Z bencinskim ce
Združenje občin Slovenije je v začetku leta na Mi državnih cest. »Naša ocena je, da bi se na ta način povedal Robert Smrdelj, predsednik Združenja
Združenje predlaga uvedbo bencinskega centa v višini 0,09 evra na liter prodanega goriva (motornega bencina in plinskega olja ter primeren ekvivalent na kg utekočinje-
nega naftnega plina za pogonski namen). »Predlagamo postopno uvedbo dajatve, in sicer da se le-ta nemudoma (že za leto 2015) uvede v polovični vrednosti, z začetkom naslednjega leta pa naj se uvede še drugo polovico,« je dejal Smrdelj.
Namen predloga je, tako navaja ZOS, da se z uvedbo bencinskega centa vzpostavi stabilen vir financiranja cestne infrastrukture brez vsakoletnih turbulenc ob sprejemanju državnega proračuna. »Trenutno stanje virov za vzdrževanje in urejanje prometne infrastrukture na državni ravni je alarmantno, stanje na državnih cestah v Sloveniji pa izredno slabo. Z rednim vzdrževanjem in investicijami v državne ceste bi se zagotovila osnovna varnost državljanom na cestah, ki je nujna obve-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: ML
torek • 27. januarja 2015
Aktualno
TEDNIK 3
i ceste še letos, sicer sledi zapora regionalke
in dva kamiona skupaj, pa bomo zaprli ceste, če drugače ne gre.« Tako ogorčeno in jasno so zveneli predstavniki okoliških občin in občanov želene hitre ceste med Ptujem in Ormožem ni.
samo, da je treba začeto cesto nadaljevati takoj. Trikrat sem kot državni svetnik postavil vprašanje prometnemu ministru. Naprej Černaču, ki mi je napisal, da ima Dars v letu 2013 nalogo, da to cesto začne nadaljevati. Ko je prišel minister Omrzel, sem ponovno postavil vprašanje in takrat je rekel, da bomo preučil. To, kar vi govorite sedaj. In zdaj v strategiji te ceste tega sploh ni! Po tem zapisu je ni in dokler se bo govorilo o preučitvah in denarju, je ne bo. Nikoli! Vi zapišite, da je treba takoj začeti in Darsu dati nalogo, da objavi javni razpis za izvajalca in se to začne graditi še letos. Ker denar je. Denar je bil dvakrat zagotovljen, dvakrat se je že začela gradnja. To se pravi, da je bil denar dvakrat razporejen drugam. In zaključek tega posveta bi moral biti, da zahtevamo, ne da prosimo, ampak sedaj po 20 letih zahtevamo, da se to zapiše v strategijo in da se Darsu da naloga, da takoj pristopi k razpisu za izvajalca. Drugače pa glejte, tudi mi znamo spravit skupaj tri traktorje in dva kamiona, pa bomo zaprli avtocesto, pa bomo šli z nepokorščino, če drugače ne
gre. Ker kot vidimo, se edino tako dosegajo cilji,« je ostro nastopil državni svetnik Branko Šumenjak.
Okoliški prebivalci imajo dovolj: »Zaprli bomo cesto«
S Šumenjakom so se strinjali vsi razpravljavci, še posebej Franc Krabonja iz Mihovcev
pri Veliki Nedelji, ki se mu tovornjaki vozijo skoraj čez hišni prag. »Razočaran sem kot krajan, kot tisti, ki živim ob sedanji cesti Ormož-Ptuj in že leta čutim, kaj se godi in da promet narašča. Mislili smo, da bo tega enkrat konec. A ne. In kot je rekel Šumenjak, krajani bomo poskrbeli za to, da se bo enkrat nekdo vprašal, zakaj nismo nadaljevali izgra-
Foto: Črtomir Goznik
Študije in preučevanje umestitve hitre ceste Ptuj-Ormož trajajo že poldrugo desetletje; po novi Strategiji naj bi se to nadaljevalo še do leta 2030 ...
dnje ceste. Ker bomo zaprli cesto in onemogočili promet skozi to cesto. Ni več za vzdržati, ne moreš živeti tu in ne normalno kmetovati,« je povedal Krabonja ter še med vrsticami dejal, da je iniciativa že v nastajanju.
Državni nepokorščini pa je prikimaval tudi Vladimir Pajek: »Država je tam daleč v Ljubljani, v tisti beli Ljubljani, kjer sedijo, oprostite, sedite in delate kozlarije. Lahko naštejem toliko zadev, kjer so strokovnjaki iz vaših področjih naredili zelo velike kozlarije. Mi vsi skupaj ne želimo hitre ceste, mi jo zahtevamo. To si zapišite in povejte v Ljubljani. Če se to ne bo zgodilo, vam povem, da bomo pokazali, kako smo močni, ko vstanemo in vzamemo vile v roke.«
»V naši državi nihče ne odgovarja«
Velja omeniti še, da je bilo na regionalni cesti v Mihovcih pri Veliki Nedelji načrtovano zunajnivojsko križišče, a da so ti načrti padli v vodo ravno zaradi predvidene hitre ceste. Kot je opozoril Sok, bo nivoj-
r
v.
Strategija prometa RS do leta 2030 (spisana na 250 straneh) je v javni obravnavi do 31. januarja. Kot je razbrati iz nje, bodo prioritete v prihodnje Luka Koper, drugi železniški tir Divača - Koper, ureditev cestnega omrežja okrog treh regijskih mestnih središč (Ljubljane, Maribora in Kopra), izgradnja manjkajočega odseka avtoceste Draženci - Gruškovje, druga cev predora Karavanke in gradnja počivališč ob avtocestah. V skladu s predlogom strategije bodo obvoznice zgrajene v Novem mestu, Škofji Loki, Celju, Novi Gorici in na Bledu (južna obvoznica). Brez dodatnih cestnih kapacitet ne ostajata samo Ptuj in Ormož, temveč tudi številna druga mestna središča po Sloveniji. Namesto da bi se zgradila nova cestna infrastruktura, je po potrebi predvidena obnova obstoječih regionalk. Če bo obveljal obstoječi program, bo regionalna cesta od Ptuja do Ormoža v bodoče ostala glavna prometna žila tega območja.
MZ

J
sko križanje ostalo, število vlakov pa se bo povečalo. Promet bo tako v najbolj strnjenem delu naselja dobesedno obstal pred železniškimi zapornicami, seveda če slednje ne bodo zatajile. »Zapornice so že štirikrat zatajile. In bojim se, da bo ta študija, ki jo delate v Ljubljani, pomorila nekaj naših ljudi, potem pa se bo moral nekdo dvigniti. Ampak kot vidimo, v naši državi nihče ne odgovarja. Mislim, da je ta ce-
sta še kako zelo potrebna, kajti v Mihovcih se ob zapornicah zbere od 500 do 700 metrov avtomobilov in tovornjakov,« je povedal predsednik KS Velika Nedelja Marjan Muršič.
Sicer pa sta podporo občinam in občanom obljubila tudi poslanca državnega zbora Suzana Lep Šimenko in Andrej Čuš, ki je tudi obljubil, da bo v zvezi s problematiko hitre ceste zahteval sestanek vlade.
Monika Levanič
a že pred uvedbo
rntom do 220 svežih milijonov evrov za ceste?
nistrstvo za infrastrukturo in na Ministrstvo za finance naslovilo predlog za uvedbo bencinskega centa, ki bi bil namenski vir za vzdrževanje zagotovilo približno 220 milijonov evrov na letni ravni, kar je minimalni znesek za zagotavljanje primernega stanja cestne infrastrukture,« je občin Slovenije (ZOS).
znost države. Zato pa je treba poiskati primerno rešitev za zagotovitev dodatnih sredstev,« je prepričan Smrdelj.
Dodal je, da je državna cestna infrastruktura izjemnega
pomena tudi za lokalne skupnosti, saj se vse lokalne prometne komunikacije naslanjajo na državno cestno omrežje, ki pa je iz leta v leto v slabšem stanju. Smrdelj je še poudaril,
OZS proti uvedbi bencinskega centa
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) nasprotuje uvedbi bencinskega centa, ki se v zadnjem času omenja kot dodaten vir financiranja cestne infrastrukture. »Gre za dodatno obremenitev gospodarstva, ki se že več let spopada z gospodarsko krizo in je vse manj konkurenčno. Večina obrtnikov in malih podjetnikov pri svojem delu vsakodnevno uporablja motorna vozila, zato bi bila dodatna obremenitev v obliki bencinskega centa še en hud udarec zanje. Poleg tega so cene pogonskih goriv v večini sosednjih držav nižje, kar tuje gospodarske subjekte postavlja v konkurenč-nejši položaj,« so razloge proti našteli v OZS.
Da je situacija na področju državne cestne infrastrukture slaba, opozarjajo v sekciji za promet pri OZS že vrsto let. »Vendar pa to nikakor ne sme biti razlog za dodatno obremenitev obrtnikov, podjetnikov in zlasti cestnih prevoznikov, ki z registracijo vozil, s cestninami in z nakupom goriva ogromno prispevajo v državno blagajno!«
V_/
Bencinski tolar prinesel milijardo za avtoceste
Slovenija je v preteklosti tak model financiranja infrastrukture že poznala - z bencinskim tolarjem je zbirala sredstva za gradnjo avtocest, med letoma 1998 in 2008
se je teh sredstev nabralo za dobro milijardo evrov. V J
da je skrb za prometno varnost predvsem v naseljih skupna skrb. »Lokalne skupnosti niso sposobne same zagotavljati sredstev za zagotovitev primerne prometne varnosti
na skupni infrastrukturi v naseljih, saj je tukaj sistemsko predvideno skupno financiranje,« je pojasnil.
Na Ministrstvu za infrastrukturo so poudarili, da je
r
Arriva: To je dodatna finančna obremenitev

»Strošek goriva je eden največjih stroškov, ki jih ima naša skupina. Vsaka nova dajatev ali povišanje stroškov pomeni za nas dodatno finančno obremenitev. Na drugi strani pa se zavedamo, kako pomembno je redno vzdrževanje cest tudi za naš posel,« so odgovorili v skupini Arriva Slovenija, katere vozni park znaša 318 avtobusov.
V_/
bencinski cent zgolj ena izmed možnosti za zagotovitev stabilnega in zadostnega finančnega vira za investicijsko vzdrževanje državne cestne infrastrukture. »
Rebalans 2015 je v pripravi in vlada o njem še ni odločala; usklajevanja še potekajo.« Voz-
Anketa
niki so v okviru letnih dajatev v letu 2012 v državni proračun prispevali 108,2 milijona evrov, lani pa 133,6 milijona evrov. V sprejetem proračunu za leto 2014 je bilo iz navedenega vira načrtovanih približno 138 milijonov evrov.
Mojca Vtič
Tadej Pek: "Se ne strinjam. Ceste so nujno potrebne obnove, ampak vozniki za investicije v cestno infrastrukturo že plačujemo ■ -a»	cestnino, od kupljenega litra bencina ali
nafte se že sedaj več kot polovica odvede v državni proračun. Prav tako država ^ oziroma DARS prejme denar še z naslova vinjet. Naj se znotraj te mase denarja najde tisti cent."
Primož Rebernik: »Cent se res ne sliši i» \ veliko in ceste so v katastrofalnem stanju, vsaj v naši občini so ponekod že na meji voznosti. Vendar se ne strinjam, da bi se ta cent zaračunal voznikom, saj država od davkoplačevalcev in voznikov pobere že dovolj denarja, naj tega prerazporedi.«
4 Štajerski TEDNIK
Klutura, izobraževanje
torek • 27. januarja 2015
Ptuj • ČS Panorama in mestni proračun
Krajanom želijo cim bolj prisluhniti
V Cetrtnih skupnostih MO Ptuj potekajo razprave o predlogu proračuna za leto 2015. Na svetih oblikujejo predloge in pobude za novo proračunsko obdobje glede na razpoložljiva sredstva. Takšno razpravo so na 1. izredni seji 9. januarja opravili tudi v svetu ČS Panorama, kjer so predloge in pobude Clani ČS oblikovali skupaj z mestnimi svetniki s tega območja, Klemnom Rutarjem, Slavkom Kolarjem in Darkom Rojsom. Na postavki za investicijsko vzdrževanje in obnove cest je v letu 2015 za ČS Panoramo sicer predvidenih 54.000 evrov.
Med predloge in pobude, ki so jih dodatno oblikovali na proračun 2015, so uvrstili postavko za projektno dokumentacijo za izgradnjo doma krajanov Panorama na novi lokaciji, ker je obstoječi Dom krajanov Olge Meglič na Vičavi 46 dotrajan in v takšnem stanju, da se vlaganja ne izplačajo. Dom krajanov Bratje Reš, ki ga ČS v celoti oddaja v najem, pa onemogoča uporabo krajanom.
Novogradnja na občinskem zemljišču bi bila najboljša rešitev. Izgradnja novega doma krajanov se ne bo zgodila čez noč, vendar jo je že sedaj treba načrtovati, da jo bodo v štiriletnem mandatu lahko uresničili. Sicer pa so o gradnji novega Doma
krajanov Olge Meglič veliko govorili že v prejšnjem mandatu ČS, ki je tudi zahteval zagotovilo, da bo ta dom vključen v novi proračun. Za novogradnjo doma krajanov bodo odločitev sprejeli skupaj s krajani.
V tem trenutku pa med prednostne naloge uvrščajo zagotovitev sredstev za sanacijo odvodnjavanja na lokaciji Štuki od številke 18 do 22 a. Ob dežju se na njihova dvorišča in v stanovanjske objekte namreč stekajo velike količine vode, kar jim povzroča veliko škodo. V ČS Panorama pričakujejo, da se bo v letošnjem proračunu našel tudi denar za ureditev odseka ceste pri sekvoji, izgradnjo pločnika ter postajališča
za avtobus. Na tem območju predlagajo tudi umiritev prometa. V mestnem proračunu naj bi se zagotovila tudi sredstva za projekt sekundarne kanalizacije ali manjših čistilnih naprav na območju Krčevine pri Ptuju, Štukov in Orešja. V ČS Panorama še pričakujejo, da se bo čim prej tudi uredila Vičavska pot kot ena izmed pomembnih sprehajalnih poti Ptujčanov. Ob tem pa člane ČS zanima, kako daleč so pogovori oz. aktivnosti MO Ptuj in DRSC o izvedbi krožišča na križanju Maistrove in Raičeve ulice ter glede razširitve mostu preko potoka Grajena na Maistrovi ulici 66.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dom krajanov na Vičavi naj bi podrli in zgradili novega na lokaciji v Krčevini pri Ptuju. Odločitev o tem bodo v CS Panorama sprejeli skupaj z občani tega območja.
Sl. Bistrica • Prostovoljci rešujejo stiske ljudi
Rdeči križ lani razdelil 50 ton hrane
»Približno pred enim letom nas je prizadel žled. Če ne bi bilo vas, prostovoljcev, bi bile težave še bistveno večje,« je slovenjebistriški župan Ivan Žagar nagovoril prostovoljce v občini ter se jim zahvalil za vso pomoč v minulem letu.
Ob tem je spomnil tudi na pomen humanitarnih organizacij. »Karitas in Rdeči križ pomembno pomagata premo-ščati krizo, s katero se soočajo
Foto: arhiv OO RK Slovenska Bistrica
Marija Bračko, sekretarka Območne organizacije Rdečega križa Slovenska Bistrica
občani. Glede na zaostren socialni položaj bo pomoč obeh organizacij občanom in občankam še kako pomembna,« je povedal Žagar.
Socialne stiske ljudi najbolje poznajo humanitarne organizacije, med njimi je zagotovo OZ RK Slovenska Bistrica, ki povezuje približno 300 prostovoljcev in prostovoljk. »Opažamo, da se s stisko srečujejo tudi zaposleni. Žal se zgodi, da ne dobijo plačila ali je plača tako mizerna, da ne zadostuje za pokritje mesečnih stroškov. Vsaj to bi morali v naši družbi urediti,« meni sekretarka združenja Marija Bračič. Kot je še povedala, se število prošenj, ki prispejo na naslov združenja povečuje: »Tako prošnje za
pomoč v obliki prehranskih artiklov kot prošnje za plačilo položnic. Lani smo razdelili več kot 50 ton hrane. Če pa finančno ovrednotim pomoč v prehrambnih paketih ter vse druge oblike pomoči s plačili položnic vred, potem smo za socialno pomoč lani namenili približno 50.000 evrov.« Za pomoč v obliki plačila položnic se v območnem združenju odločijo, ko prosilec izčrpa možnosti pomoči, ki jih nudita občina in država. Združenje namreč nima namenskega denarja za plačilo položnic, te poravnajo s prostovoljnimi prispevki, ki jih člani zberejo med letom ali s koledarji v decembru ter drugimi donacijami.
Mojca Vtič
Ptuj • Pred sejo sveta zavoda Doma upokojencev
Nova ekipa odpira
Za danes popoldan je sklicana 6. redna seja sveta zavoda Doma upokojencev omizjem sveta zavoda kot predstavnik zaposlenih sedi Dejan Dokl, sin pred
Vršilka dolžnosti direktorice Jožica Šemnički bo na današnji seji predstavila poročilo o ugotovitvah poslovanja DU Ptuj. Šemničkijeva v poročilu med drugim navaja, da je DU Ptuj od januarja do novembra 2014 ustvaril skoraj 10,5 milijona evrov prihodkov. Odhodkov je bilo za 8,2 in presežka za 2,2 milijona evrov. »Dom oz. dogajanje v Domu je bilo ves čas deležno tudi velikega medijskega pritiska. Dejstvo, da ima Dom na zakladniškem računu 9,5 in na transakcijskem računu še okrog dva milijona evrov, je sprožilo velika pričakovanja zaposlenih, uporabnikov in javnosti. Trudili smo se umiriti
strasti in sporočiti javnosti le objektivna dejstva. Menim, da bi bilo ta denar smiselno porabiti za izboljšanje materialnih pogojev Doma in lokalne skupnosti, predvsem v smislu zagotavljanja neinstitucionalnih oblik pomoči starejšim (oskrbovana stanovanja - medgene-racijski center ...),« v poročilu navaja Šemničkijeva, ki se je sicer dotaknila tudi področja oblikovanja cen storitev. »Ocenjujemo, da ob izpolnitvi normativov cena oskrbe I, ki znaša 15,88 evra na dan, ne bo povzročala presežkov. Pregledati in ustrezno urediti bo treba cenike dodatnih in nadstandar-dnih storitev ter cenike tržne
dejavnosti, ki jih potrjuje svet Doma. Največje neskladje, to je zaračunavanje 27,55 evra za izvedbo odbitka na plačilni listi, smo takoj odpravili. (Op. a., šlo je za 'oderuško' zaračunavanje tako imenovane provizije za različne odtegljaje pri plačah zaposlenih, npr. obroki kreditov, izvršbe in podobno.)«
O kadrovski politiki in reviziji
Kot smo že poročali, se v Domu pripravlja nova raz-
Nedovoljeno prisvajanje lastnine stanovalcev?
»Na osnovi opozorila sem ugotovila, da je stanovalka Doma 30. aprila 2014 pred sprejemom nakazala na TRR DU Ptuj 19.000 evrov. Mnenje socialne inšpekcije je, da gre za poslovno napako in sum kaznivega dejanja - prisvajanje tuje lastnine (če ne glavnice, pa obresti). Dom je urejal tudi nakazovanje pokojnin na TRR Doma, kar je prav tako neustrezno in bomo v skladu s predpisi vse te uporabnike usmerili na urejanje plačila s trajnikom na njihovem TRR, kamor naj prejemajo svoje dohodke, po potrebi pa urejali skrbništvo,« je zapisala Šemničkijeva.
Zaposleni v Domu bodo morali v pri je bilo ugotovljeno, da jih večina nima Zdravniški pregledi bodo za Dom po
Slovenija • V pričakovanju (statistične) gospodarsk
Pomoč ob rojstvu otrok družino leta 2016 pono'
Konec februarja bo znan podatek o gospodarski rasti za leto 2014. Če je bila dodatki za 7. in 8. dohodkovni razred, višja bo denarna socialna pomoč, spre vplivala na višino letnega dodatka za upokojence.
Fotografija je simbolična.
torek • 27. januarja 2015
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 5
Pandorino skrinjico
(DU) Ptuj. Tudi za današnjo sejo je moč pričakovati razgreto razpravo, saj za časom odstavljene dolgoletne direktorice ptujskega doma Kristine Dokl.
poreditev delovnih mest, v skladu s katero naj bi 155 zaposlenih razvrstili v višje plačne razrede. Na mesečni ravni bo to za Dom pomenilo dobrih 13.000 evrov dodatnih odhodkov; za toliko se bo zaradi povišanja plačnih razredov povišal strošek dela. Šemničkijeva napoveduje še dodatno zaposlovanje. Meni, da bi bilo treba razpisati do 30 novih delovnih mest, s čimer bi uskladili kadrovsko zasedenost z veljavnimi standardi in normativi. V vsaki enoti Doma
se načrtuje tudi ureditev centralne kuhinje.
Na današnji seji bodo člani sveta zavoda razpravljali predvidoma še o pobudi za izvedbo notranje revizije poslovanja med letoma 2008 in 2014. »Revizija se bo opravila z razlogom, da bi v največji možni meri zaznali in odpravili nepravilnosti iz preteklih obdobij ter zagotovili ustrezno zakonito poslovanje za v naprej,«
pojasnjuje predsednik sveta zavoda DU Ptuj Franc Kodela.
Med točkami dnevnega reda tokratne seje so tudi imenovanje namestnika predsednika sveta zavoda DU Ptuj, dopolnitve Poslovnika, podaja smernic za izdelavo letnega poročila 2014 in letnega plana 2015 ter sprejem Pravilnika o uporabi in upravljanju počitniških kapacitet.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
hodnje opraviti zdravniški pregled, saj veljavnega zdravniškega spričevala. menili okrog 20.000 evrov stroška.
V Muretincih sončna elektrarna »na črno«
Začasna direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički pojasnjuje, da je Dom upokojencev Ptuj 30. decembra lani prejel inšpekcijsko odločbo Inšpektorata za promet in energetiko. Ker je sončna elektrarna na strehi doma v Muretincih nameščena brez ustreznega gradbenega dovoljenja, so inšpektorji DU Ptuj kaznovali s 30.000 evri globe ter 3.000 evri za stroške postopka. Nadalje je Inšpekcija za delo DU Ptuj kaznovala zaradi neustreznosti ureditve odbitka v višini 27,55 evra pri plačah zaposlenih. Globa znaša 4.000 evrov. »V sredini decembra smo prejeli odločbo Inšpektorata za delo, s katero je ustanovi naloženo, da mora voditi evidenco o izrabi delovnega časa v skladu s predpisi ter zagotoviti izvajanje 148. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa le-ta ne sme trajati več kot 56 ur na teden,« dodaja Šemničkijeva.
:e rasti
a in dodatek za veliko vno univerzalni pravici?
ta lani višja od 2 % ali od 2,5 %, bodo z letom 2016 ponovno izplačani otroški membe bodo tudi pri drugih socialnih transferjih. Gospodarska rast pa ne bo
Foto: Črtomir Goznik
Pred tremi leti je v socialne transferje zarezal varčevalni zakon oziroma ZUJF s ciljem zagotoviti vzdržne javne finance, vzpostaviti zakonski okvir za učinkovito upravljanje z javnimi financami, zagotoviti makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj. Ob tem pa je zakon omejitev ukrepov določil z gospodarsko rastjo. Tako bodo otroški dodatki, če je lani gospodarska rast presegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, kar se napoveduje, da bosta ponovno uvedena 7. in 8. dohodkovni razred, otroški dodatek v 5. in 6. dohodkovnem razredu pa bo nekoliko višji. Vendar šele leta 2016. Koliko bodo znašali dodatki, na mini-
strstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še ne vedo. »Teh izračunov še nimamo, višina transferjev je vezana na objavljen indeks rasti cen življenjskih potrebščin, ki pa ni znan vnaprej,« so povedali na ministrstvu.
Višja denarna socialna pomoč
Pri denarni socialni pomoči od 1. avgusta 2014 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,2 evra, dokler gospodarska rast ne preseže dveh odstotkov. Potem pa bo osnovni znesek minimalnega dohodka znašal 288,81 evra. Na 2,5-odstotno gospodarsko rast je vezan zadnji razred dr-
Ptuj • ČS Breg-Turnišče tudi o prihodnosti gradu
Investicijsko radodarnejše bo šele leto 2016
S proračunom 2015 so se 12. januarja ukvarjali tudi svetniki ČS Breg-Turnišče (Vladimir Koritnik, Natalija Orešek, Stanko Vegan, Marija Hernja Masten, Janez Rožmarin in Vla-sta Muršec) pod vodstvom predsednika Vilka Pešca.
Samo M. Strelec jim je predstavil zasebni projekt MUS -Muzej uspeha Slovenije, ki ga je oblikoval z namenom oživitve turniškega kompleksa.
Četrtni svetniki so predstavitev pospremili z velikim zanimanjem, projekt je dobil njihovo podporo. Vsi skupaj naj bi si prizadevali, da bi čim prej prišli do projektne dokumentacije oz. idejne zasnove, s katero bi se lahko potegovali tudi za evropska sredstva. Realno bi bilo mogoče, da bi projekt realizirali v obdobju desetih let, saj kot je poudaril Strelec, „delamo za prihodnje generacije."
Za preplastitve in modernizacijo cest je v ČS Breg-Turnišče predvidenih v tem letu 27.000 evrov, za samo delovanje ČS pa okrog 12.600 evrov. V proračunu za leto 2015 je tudi izgradnja povezovalne poti od Term do Mitreja v višini 10.000 evrov. Za izgradnjo parkirišča P & R na Zadružnem trgu je v predlogu proračuna trenutno zapisano sofinanciranje v višini 100.000 evrov, ki ga bo treba povišati, če bo MO Ptuj projekt, za katerega
je že podpisana pogodba o sofinanciranju, v letu 2015 želela uresničiti. „Manjkalo" naj bi 280.000 evrov. V ČS Breg-Tur-nišče predlagajo, da naj bi se sočasno ob tej izgradnji uredilo tudi montažno krožišče pred mostom. Soglasje o tem naj bi v MO Ptuj že bilo, ker pa gre za državno cesto, bo treba pridobiti soglasje DRSC. V proračunu za letos pa ni predvidenega denarja za dokončanje nekaterih kanalizacijskih odsekov, na Jurčičevi, Praprotnikovi, Dra-ženski in Mariborski cesti. Za pripravo projektne kanalizacije Suha veja, kjer bo treba sanirati tudi avtobusni postajališči, pa naj bi bilo zagotovljenih 75.000 evrov. Kot je povedal predsednik sveta Vilko Pešec, v letošnjem letu glede na splošno stanje in obveznosti realno ni pričakovati, da bi se lahko zgodilo kaj velikega. Več je mogoče pričakovati od proračuna za leto 2016: »Vsi smo nezadovoljni, tudi župan Miran Sen-čar. Nekaj upanja, da bi se dalo kaj več narediti še letos, daje izgradnja avtocestnega odseka
Draženci-Gruškovje, ki naj bi se začel graditi še letos. V ČS si želimo tudi za delovanje čim več denarja, populacija se stara, standard pada, občanom bi želeli omogočiti tudi brezplačno koriščenje prostorov domov krajanov, da bi jih lahko koristili za rekreacijo in druženje, ne pa da jim zaračunavamo plin, elektriko ... in druge stroške.«
V svetu ČS Breg-Turnišče se zavzemajo tudi za umiritev prometa na Mariborski cesti, saj kljub temu, da otroci pritisnejo na gumb semaforja, dva do trije avtomobili še vedno zapeljejo v rdečo luč. Poseben problem pa je tudi čiščenje poškodovanega drevja v turni-škem parku. To mora potekati strokovno in z dovoljenjem Zavoda za varstvo narave, dogovor pa bo potreben tudi glede same namembnosti lesnih odpadkov, saj z njimi ni mogoče prosto razpolagati. Najbolje bi bilo, da bi jih lahko namenili socialno ogroženim ljudem, si kurjave sami ne morejo kupiti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Svetniki ČS Breg-Turnišče so se 12. januarja seznanili tudi s projektom Muzeja uspeha Slovenije Sama M. Strelca, ki naj bi predvidoma v desetih letih spisal novo zgodovino gradu Turnišče s parkom in šolo.
žavnih štipendij (pogoj povprečni mesečni dohodek na osebo med 53 in 63 % od neto povprečne plače). To pomeni, da bodo mladoletni dijaki po letu 2016, ki se uvrščajo v peti dohodkovni razred, prejeli 35 evrov, ter polnoletni dijaki ali študenti 70 evrov. Prav tako so na 2,5-odstotno gospodarsko rast vezani družinski prejemki, torej če bo ta višja od 2,5 %, bosta pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino ponovno postali univerzalni pravici. Sedaj velja, da so do teh dveh pravic upravičeni zgolj tisti, ki beležijo do 631,91 evra povprečnega mesečnega
dohodka na osebo. Prav tako ne bo nadomestilo za čas porodniške odsotnosti omejeno na dvakratnik povprečne plače, temveč na 2,5-kratnik.
Na 2,5-odstotno gospodarsko rast je vezan tudi plačan očetovski dopust. V treh letih po letu, ki sledi 2,5-odstotni rasti BDP (torej začenši z 2016), se vsako leto doda pet dni plačanega očetovskega dopusta. To pomeni, so izračunali na ministrstvu, da bo teh pet dni državni proračun obremenilo za pet milijonov evrov letno (podatek glede na število očetov, ki so koristili plačljivi očetovski dopust leta 2012).
Koliko bodo socialni trans-ferji obremenili državni proračun v letu 2016, če bo gospodarska rast višja od dveh odstotkov oziroma 2,5 odstotka, na pristojnem ministrstvu še ne morejo oceniti. Povedal so: »V letu, ko se bodo pravice dodeljevale za več dohodkovnih razredov, bomo prejeli več vlog, zato bo treba zagotoviti dodatna sredstva. Ob tem pa se bodo na drugi strani zaradi večje zaposlenosti in s tem višjih dohodkov gospodinjstev zvišali povprečni dohodki upravičencev, kar pomeni znižanje povprečne višine posamezne pravice.«
Mojca Vtič
6 Štajerski TEDNIK
Klutura, izobraževanje
torek • 27. januarja 2015
Slovenija • Strel v prazno - delovni preizkus za mlade
Milijon evrov za 100 ur uvajanja v delo?!
Delodajalci imajo od januarja dalje možnost, da za največ en mesec na delovni preizkus sprejmejo mlado brezposelno osebo (staro do vključno 29 let). Za ta program je v državnem proračunu namenjenih milijon evrov, Zavod RS za zaposlovanje pa se nadeja, da se bo preko programa v delovni proces za en mesec vključilo 1.250 brezposelnih mladih.
Helena Rous, Boxmark: »Tako ta kot večina razpisov zavoda za zaposlovanje ne prinaša kakšne vrednosti oziroma prednosti za delodajalca. Če ima delodajalec potrebo po novem kadru, se bo potrudil in ga skušal tudi najti. Seveda bo izbral tistega, ki se najbolj približa zahtevam delovnega mesta. Sploh je to pomembno v naši branži, saj moramo večino novozaposlenih sami usposobiti za delo, ker v Sloveniji ne obstajajo šole, ki bi dale vsaj osnove za delo našim zaposlenim (npr. usnjarska srednja šola - poznavanje usnja, šivanje usnja, preoblačenje v usnje ...). V naši družbi vložimo minimalno pol leta v novozaposlenega, preden lahko začne samostojno opravljati delo. Zato se temu vabilu skoraj gotovo ne bomo odzvali, saj predstavlja manj kot pet odstotkov investiranja pri nekvalificirani delovni sili in veliko, veliko manj pri strokovnih delavcih. Poleg tega pa moramo ob tem sami izpolnjevati toliko birokratskih papirjev, kar - če to ovrednotimo - predstavlja dodatni strošek delodajalca, da se nam ne izplača.«
Vlasta Jeza, vodja kadrovske službe v Perutnini Ptuj:
»Po proučitvi javnega povabila za delodajalce za izvedbo delovnega preizkusa za mlade razmišljamo, da bomo seveda kandidirali s svojo ponudbo.«
Program omogoča, da delodajalec z delovnim preizkusom mlado brezposelno osebo pred zaposlitvijo preizkusi in spozna na konkretnem delovnem mestu. Ob tem pa je namen tega programa, tako navaja zavod, da se mladim brezposelnim omogoči, da pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu.
Zavod RS za zaposlovanje delodajalcu povrne upravičene stroške delovnega preizkusa v višini do 201 evra. Ta znesek zajema sofinanciranje stroška mentorja, strošek predhodnega zdravniškega pregleda in strošek zavarovanja za invalidnost in smrt, ki je posledica
poškodbe pri delu. Udeleženec pa prejme dodatek za aktivnost in za prevoz. Dodatek za aktivnost znaša tri evre na uro dejanske prisotnosti v programu. Izjema so tisti, ki že prejemajo denarno nadomestilo na zavodu, tem pripada dodatek za aktivnost v višini 1,50 evra na uro dejanske prisotnosti v programu. Dodatek za prevoz znaša 0,13 evra na kilometer, so pojasnili na zavodu.
Delovni preizkus ne poteka v nedeljo
Program traja od najmanj 100 ur do največ en mesec in na zavodu so prepričani, da en mesec zadostuje, da si delodajalec ustvari mnenje o osebi na preizkusu in oseba na preizkusu o delu. Udeleženec se
namreč na konkretnem delovnem mestu ob zagotovljenem mentorstvu preizkuša praviloma polni delovni čas pod mentorstvom enega izmed zaposlenih. Ob tem pa veljajo omejitve glede poteka delovnega preizkusa, saj se ta sme izvajati med 6. in 22. uro ter ne sme trajati več kot osem ur dnevno. Izvajanje delovnega preizkusa izven tega časovnega okvira je izjemoma dopustno, če to zahteva narava dela, ki ga ni mogoče organizirati drugače. Delovni preizkus se ne sme izvajati ob nedeljah in praznikih. To pomeni, da oseba na preizkusu v medijski hiši ne sme pokrivati dogodkov v nedeljo. »Delovni preizkus ni delovno razmerja, oseba lahko dela od ponedeljka do največ sobote,« so pojasnili na zavodu.
Delodajalec lahko odda ponudbo za izvedbo delovnega
Fotografija je simbolična.
Podravje • Zelenjadarstvo kot razvojna priložnost
»
Povezovanje je tisto, kar zelenjadarji naj
Samooskrba z zelenjavo na Slovenskem je 33-odstotna. »In tukaj so neslutene možnosti razvoja. Trend povpraševanja po zelenjavi raste in dobro organiziramo,« je zbrane na strokovnem posvetu o organiziranem trženju in zelenjadarstvu, ki je januarja potekal pod okriljem Kmetij oceni podravski zelenjadarji pridelajo 12 odstotkov zelenjave na Slovenskem.
Število pridelovalcev zelenjave na prostem na območju KGZ Ptuj
Občina	Število pridelovalcev	Površina v arih
Benedikt	41	123,2134
Cerkvenjak	43	364,5327
Cirkulane	51	267,0543
Destrnik	35	224,9213
Dornava	39	286,1325
Gorišnica	47	5811,72
Hajdina	25	777,4917
Juršinci	66	2080,732
Kidričevo	66	764,1173
Lenart	118	932,8793
Majšperk	38	332,9865
Makole	33	122,111
Markovci	92	2639,639
Muta	35	67,26882
Oplotnica	32	106,7299
Ormož	318	9311,357
Podlehnik	35	226,9269
Podvelka	39	105,5244
Poljčane	27	85,94143
Ptuj	86	3216,035
Radlje ob Dravi	53	182,9049
Slovenska Bistrica	118	492,8225
Sveta Trojica v Slovenskih goricah	32	80,92076
Sveta Ana	41	1235,273
Sveti Andraž v Slovenskih goricah	34	169,5428
Sveti Jurij v Slovenskih goricah	123	1144,294
Sveti Tomaž	87	355,9496
Trnovska vas	28	132,026
Videm	83	732,2509
Vuzenica	35	83,11332
Zavrč	26	123,7074
Zetale	29	72,45953
SKUPAJ	1997	33686,66
Vir: KGZ Ptuj
Tudi direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je opozoril, da ima pridelava zelenjave izjemne možnosti razvoja na območju Podravja. »Vemo, kako pridelati zelenjavo, vendar če ne moremo zelenjave za pravo ceno prodati, nam znanje ne pomaga,« je dodal Rebernišek.
Zelenjadarji premajhni za velike trgovce
Kot eno večjih preprek v sodelovanju s trgovci je Ivan Kelenc, lastnik Zelenjave Forminka, izpostavil majhnost kmetov. J »Vsak zase smo premajhni,
Foto: Mojca Vtič
Ivan Kelenc, lastnik Zelenjave Formnika, je poudaril pomembnost povezovanja.
da bi lahko kontinuirano zalagali slovensko tržišče. Obenem pa konstantno zalaganje z določeno vrsto zelenjave, ki zahteva kolobar, pomeni, da kot posameznik potrebuješ velike površine. Potreba je, da se začnemo kmetje združevati in povezovati,« je povedal. Dodal je, da lahko kmetje le povezani prepričajo velike trgovce, da odkupujejo njihovo zelenjavo, to pomeni tudi nova delovna mesta. »Če bi se več pogovarjali, bi lahko dvignili pridelavo zelenjave v Podravju, da bi imela ta regija minimalno 50-odstotno samooskrbo z zelenjavo. Povezovanje, povezovanje, povezovanje je tisto, kar mi zelenjadarji najbolj potrebujemo,« je poudaril Kelenc. Na Kelenčevi kmetiji zelenjavo pridelujejo na 33 hektarjih in letno pridelajo približno 700 ton zelenjave.
Da imajo kmetje, če so povezani, večjo moč v pogajanju s trgovci oziroma odkupovalci, je priznala tudi Katja Kek s sektorja za korporativno komuniciranje v Mercatorju. Sicer pa Mercator polovico zelenjave in sadja odkupi od zadrug in polovico od kmetov. Bodo pa v slovensko-hrvaškem trgovcu še naprej posvečali pozornost slovenski zelenjavi in sadju. »To je naša konkurenčna prednost,
kupci nas po tem prepoznajo in nam zaupajo,« je povedala Kekova. Kot so še ugotovili v »najboljšem sosedu«, je skoraj polovica kupcev pozorna na poreklo sadja in zelenjave ter je pripravljena za slovenske pridelke odšteti tudi do deset odstotkov več, ob tem je kupcem pomembno, da so pridelki sveži, lepi na pogled, da niso gnili. Postregla je še z nekaj statističnimi podatki, in sicer, da se je lani odkup slovenskega sadja in zelenjave povečal za četrtino, od Kmetijske zadruge Ptuj so odkupili za 22 odstotkov več sadja in zelenjave. Ob tem približno tretjino vse zelenjave in sadja predstavlja slovenska zelenjava, o konkretnih kilo-
k»

Foto: Mojca Vtič
Katja Kek: »Prodaja slovenske zelenjave je naša konkurenčna prednost.«
torek • 27. januarja 2015
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 7
preizkusa za omejeno število brezposelnih oseb, in sicer delodajalci, ki so samozaposleni ali imajo zaposlene od ene do vključno tri osebe, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo delovnega preizkusa za eno brezposelno osebo. Delodajalci, ki imajo zaposlenih od štiri do vključno deset oseb, lahko kandidirajo in pridobijo sredstva za izvedbo delovnega preizkusa za največ tri brezposelne osebe. Delodajalci lahko naenkrat pridobijo denar za naj-
več 30 oseb, pri tem pa morajo imeti najmanj 250 zaposlenih.
Ponudbo lahko podjetja oddajo do porabe denarja oziro-
ma najdlje do 10. septembra, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb.
Mojca Vtič
Delovni preizkus je slepilo za mlade
O novem ukrepu Zavoda RS za zaposlovanje je brezposelno 28-letnica iz Makol Tina Žnider povedala: »Ukrepa, kot sta enomesečni in trimesečni delovni preizkus za mlade, sta bolj kot karierna priložnost slepilo za mlade. Sprijaznila sem se že, da me kot inženirko oblikovanja in tekstilnih materialov v Sloveniji v že obstoječih podjetjih ne čaka prijetna prihodnost. Ker sem človek v nenehnem gibanju in si želim delati in vem, da delam kakovostno, sem se tudi poslužila novih ukrepov in poslala že prenekatero prošnjo za delovne preizkuse. Če imam srečo, celo po enem mesecu dobim obvestilo o neizbranem kandidatu ... Mladi smo trenutno v taki situaciji, da bi sprejeli kakršno koli ponudbo za delo, da bi le bilo plačilo primerno za preživetje. Za preživetje samega sebe, da morebitnih potomcev sploh ne omenjam. Zame sta omenjena ukrepa znanstvena fantastika za cilje, ki si jih je zadala država. S tem se brezposelnost ne bo zmanjšala, ampak mlade še bolj pahnila v brezizhodno stanje. Menim, da ukrepa dajeta mladim kratkoročno zadovoljstvo in s tem podaljšujeta agonijo, v kateri smo se znašli. Nisem pesimist, sploh ne, spustila sem se samo na realna tla. Večji potencial mladih vidim v start-up podjetjih kot v novih ukrepih, ki vse skupaj še bolj vrtijo v začaranem krogu.«
Foto: Črtomir Goznik
bolj potrebujemo
«
slovenski trg je dovolj velik izziv za zelenjadarje, predpogoj pa je, da se sko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj, nagovoril Peter Pribožič. Po njegovi
y'	'Ir i M

■ r-* r ♦.<- .- í - -...
* -5 jjJfcJ '£<> • - ^
gramih oziroma tonah odkupljene zelenjave in sadja pa ni želela govoriti. »To je poslovna skrivnost,« je dejala.
Prihodnost v ekološki ali konvencionalni pridelavi?
Ob tem se je prisotnim na strokovnem posvetu tudi porajalo vprašanje, ali je prihodnost v konvencionalni pridelavi zelenjave ali v ekološki. »Lani sem imel v rokah agrohomeopatski in kemijski preparat. Odločil sem se za prvega in pomagalo je. Kemija ni ena in edina rešitev. Naša strategija je, da na naši kmetiji pridelamo zelenjavo,
prijazno potrošniku. Opustili smo mineralna gnojila in jih zamenjali z agrohomeopatskimi pripravki. Kulture se dajo pridelovati na ekološki način
Kidričevo • Zakaj so se politične sile prepolovile?
Okrepljena opozicija zavrnila sprejem proračuna!
V svetu občine Kidričevo se je zaradi neupoštevanja predlogov SLS opozicija očitno (vsaj za sedaj) okrepila, saj je ob odsotnosti ene od svetnic vladajoče koalicije dosegla, da proračun ni bil sprejet. In ogorčen župan jim je očital, da je to, kar so storili, pobalinsko.
Ko so se na tretji redni seji kidričevski svetniki lotili programa oskrbe s pitno vodo za obdobje 2015 do 2018, jim je Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj pojasnil, da so program pripravili za vseh 19 občin, v katerih skrbijo za oskrbo s pitno vodo. Lastniški delež občine Kidričevo je 7,32 odstotka, pri čemer opravlja oskrbo s pitno vodo v tej občini poleg ptujske Komunale v manjšem delu tudi Komunala iz Slovenske Bistrice. Težave imajo predvsem zaradi velikih izgub vode, saj so lani izčrpali 4,46 milijona kubičnih metrov, obračunane in prodane vode pa je bilo le za dobrih 3,5 milijona kubičnih metrov vode. Težave so tudi zaradi pojava usedlin železa in mangana v ceveh, kar naj bi bila posledica črpanja vode iz globinskih vodnjakov. Čeprav je bilo na vsebino kar nekaj zanimivih vprašanj in pripomb, so predlagan program oskrbe s pitno vodo soglasno potrdili.
So se politične sile prepolovile?
Kar precej pa so se zadeve obrnile na glavo, ko so se v drugi obravnavi lotili predloga občinskega proračuna za leto 2015, v katerem je načrtovanih za dobrih 6,11 milijona prihodkov in za okoli 5,97 milijona odhodkov. Župan Anton Leskovar je sicer pojasnil, da po prvem branju na decembrski seji na njegovo vsebino niso sprejeli nobenega amandmaja, le ne-
r*

Občinski svet je na četrtkovi seji soglasno potrdil odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode in dopolnitev pravilnika o sofinanciranju športa, prav tako pa tudi člane občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Zapletlo pa se je pri potrjevanju predlogov za člane drugih občinskih odborov in komisij, ki jih je svetnikom predlagal predsednik komisije za volitve in imenovanja Milan Fideršek (SDS). Član te komisije Stanislav Lampič (SD) je namreč svetnike seznanil, da na sestanku komisije niso bili enotni. Tudi pri imenovanju predstavnikov v svet zavodov OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in Cirkovce ni šlo povsem gladko, saj so bili proti predlaganim kandidatom trije svetniki.
v_/
kaj pripomb, ki pa naj bi jih, če se bo med letom pokazala potreba, upoštevali ob sprejemu rebalansa. A del svetnikov s tem očitno ni bil zadovoljen. Po besedah Milana Strmška iz SLS so na predlagano vsebino proračuna že v prvem branju posredovali več pripomb, pa jih niso upoštevali. Tudi v drugem branju so v času javne razprave posredovali štiri predloge; med drugim so zahtevali, da naj občina zagotovi tudi sredstva za pripravo dokumentacije o možnostih izgradnje nujnih namakalnih sistemov. Žal pa v končnem predlogu župan ni upošteval niti enega njihovega predloga. In zato se je zgodilo, da proračuna niso sprejeli. Svojo odsotnost je opravičila svetnica iz vrst SDS, od 16 prisotnih pa je za sprejem proračuna glasovalo le osem svetnikov iz vrst SDS in NSi, medtem ko je bilo proti sprejemu osem svetnikov iz vrst SLS, Desus, SD in SMC.
Zupan: To, kar ste storili, je pobalinsko ...
Zaradi tega je bil župan vidno ogorčen, a se je zadovoljil z ugotovitvijo, da bodo zaradi nesprejetega proračuna do nadaljnjega v občini pač ostali na začasnem financiranju in da zaradi tega ne bodo mogli razdeliti sredstev za delovanje društev in organizacij: »To, kar ste storili, je pobalinsko. Ne vem, zakaj, ampak nasedli ste starim političnim mačkom, ki so na volitvah največ izgubili; pustili ste se prepričati tistim, ki so včasih mastno zaslužili. To bo imelo posledice; ko me bodo klicali iz društev in me spraševali, zakaj jim nismo nakazali denarja, jim bom rekel, naj se obrnejo na vas, saj zaradi vas nismo sprejeli proračuna.«
M. Ozmec
in ekonomski učinki bi morali biti pozitivni, saj pridelki niso nič manjši,« je povedal Kelenc. Tudi Kekova z Mercatorja je pritrdila, da se kažejo težnje po rasti povpraševanja po ekološko pridelani zelenjavi in sadju, dodala pa je, da imajo slovenski kmetje že to prednost, da imajo potrošniki zaupanje v kakovost slovenske zelenjave.
Kupci zahtevajo
kakovostno
zelenjavo
Na posvetu je sodelovala tudi Kmetijska zadruga Ptuj, ki letno odkupi 2600 ton zelenjave od 44 pridelovalcev. »Najpomembnejši je krompir, odkupujemo pa še rdečo peso, čebulo, zelje in druge pridelke. V zimskem času se s pridelovalci dogovorimo za predvideno odkupljeno količino in nato določimo še vrste ter dinamiko odkupa,« je povedala Valerija Kodrič Majcen s ptujske zadruge, ki sode-
luje s trgovci Mercator, Spar, Tuš, s predelovalnima podjetjema Eta Kamnik, Ahac ter z drugimi zadrugami. Kodrič Majcnova je izpostavila nekaj izzivov, s katerimi se srečujejo. Kot prvega je navedla kakovost zelenjave. »Zahteve kupcev so vedno višje, dovoljeno je odstopanje od splošnih tržnih standardov v okviru 10 odstotkov, od tega je lahko največ dva odstotka nagnitega proizvoda. Drugi izziv so majhne količine zelenjave. Ena izmed rešitev je specializacija pridelovalcev,« je poudarila. Na zadrugi tudi
opažajo nihanja v kakovosti in količini ter menijo, da je treba zmanjšati vremenski vpliv na pridelavo zelenjave. »To lahko pridelovalci storijo z namakanjem in rastlinjaki. Potrebna je tudi vzpostavitev skladišč, ki bodo zagotavljala ustrezne pogoje za različne vrste zelenjave, saj se pojavljajo viški ponudbe v obdobju intenzivnega pobiranja zelenjave, zlasti v poletnih mesecih. Tako se pogosto pojavi bistveno večja ponudba, kot je povpraševanje, in ponudniki zelenjave se na trgu izrivajo z nižanjem cene,« je še povedala.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Peter Pribožič: »V zelenjadar-stvu so neslutene možnosti razvoja.«
Pridelava zelenjave na območju zavoda Ptuj v vlogah za neposredna plačila 2014
Pridelava v zaprtih prostorih	Na območju KGZ Ptuj: 87 pridelovalcev in 6,17 ha pokritih površin Slovenija: 519 pridelovalcev in 87,95 ha pokritih površin
Pridelava zelenjave na prostem	Na območju KGZ Ptuj: 1997 pridelovalcev in 336,86 ha površin na prostem Slovenija: 21.496 pridelovalcev 2.625,96 ha površin na prostem
Vir: KGZ Ptuj	
8 Štajerski TEDNIK
Klutura, izobraževanje	t
orek • 27. januarja 2015
Slovenska Bistrica • Zamenjave v vodstvu Impola
Predsednik upravnega odbora Jernej Čokl ost;
Novo leto je v enem največjih slovenskih izvoznikov v Impolu prineslo kadrovske spremembe povsem na vrhu. Izvrševalno funkcijo, ki jo je d izvršni direktor Edvard Slaček, na mesto izvršne direktorice za finance pa je bila imenovana Irena Šela. To pa ne pomeni, da je prvi mož Impi upravnega odbora.
»Jernej Čokl ostaja zaposlen v Impolu 2000, in sicer bo svetoval menedžmentu in aktivno prenašal znanje na njegove naslednike z namenom, da se bodo spremembe pri vodenju uvajale postopoma, brez večjih pretresov,« so pojasnili v Impolu. Petčlanski upravni odbor sestavljajo še Vladimir Leskovar, Janko Žerjav, Milan Cerar ter predstavnik delav-
r
v.
Glavni izvršni direktor Edvard Slaček
Edvard Slaček je po poklicu univ. dipl. inž. metalurgije, ki je svojo kariero začel v skupini Impol kot tehnolog leta 1977. Od leta 2007 je bil na delovnem mestu direktor družbe Impol, d. o. o.
cev, ki naj bi bil imenovan še januarja.
Naloge izvršnih direktorjev so vodenje tekočih poslov, skrb za vodenje poslovnih knjig ter sestavo letnega in konsolidiranega poročila. Pri vseh nalogah izvršna direktorja nastopata samostojno. Za ostale odločitve, na primer za ustanovitev
Raziskovalno podjetje Plimsoll iz Velike Britanije je opravilo analizo 400 največjih družb na svetu s področja aluminija in ugotovilo, da je Impol 72. največja družba s tega področja na svetu, da je 136. najbolj profitabilna družba med 400 družbami in da ima Impol možnosti za napredovanje.
Metalurg, 2014
V_/
/-
Izvršna direktorica za finance Irena Šela
Irena Šela je po poklicu univ. dipl. ekonomistka in specialistka za javne finance in davčno svetovanje. Svojo karierno pot je začela leta 1993 v skupini Impol. Od leta 2008 na prej je bila zaposlena v družbi Impol 2000 na delovnem mestu vodje financiranja.
V j_/
novih družb, najemanje kreditov, dajanje poroštev, dajanje kreditov, notranja organiziranost družb skupine Impol, sklepanje individualnih pogodb z zaposlenimi, povečanje števila zaposlenih, potrebujeta soglasje upravnega
odbora. In čemu bo glavni izvršni direktor posvečal največ pozornosti? »Posebno pozornost bo treba posvečati zagotavljanju skladnosti povezav med posameznimi procesi in odpravljanju prepadov med njimi, seveda s timskim pristo-
Slovenska Bistrica • Zahodna obvoznica leta 2021?
Po petih letih obvoznica za Impol se vedno vprašljiva
Impol, ki je med desetimi največjimi slovenskimi izvozniki, že nekaj let opozarja na nujnost izgradnje zahodne obvoznice, ki bi razbremenila središče mesta ter slovenjebistriškemu predelovalcu aluminija omogočila širitev. In čeprav so si v volilnem letu 2014 kljuko Impola podajale domala vse politične stranke, za zahodno obvoznico v letošnjem državnem proračunu ni niti evra. Predvidoma naj bi bil projekt težek 7,8 milijona evrov.
»Skupino Impol pri rasti in razvoju precej obremenjuje prostorska utesnjenost. Z gradnjo obvoznice bi lahko pridobili dodatne prostorske kapacitete, kar bi nam omogočilo širjenje proizvodnje, ob tem bi lahko bolje optimizirali logistiko znotraj skupine, kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti poslovanja. Prav tako je v idejnem projektu zahodne obvoznice predvidena tudi ureditev energetske infrastrukture, med drugim tudi preskrba industrijske cone Impol z električno energijo,« so osrednje razloge za izgradnjo zahodne obvoznice izpostavili v Impo-lu. Industrijska cona Impol se trenutno preskrbuje z električno energijo preko dveh lastnih daljnovodov, ki sta zastarela in ne omogočata večanja prenosa
električne energije. »V projektu obvoznice je predvidena izgradnja kablovoda, ki pomeni ključen vidik razvoja in nadaljnje rasti industrijske cone Impol. Glede na navedeno je ključnega pomena, da se obvoznica izgradi čim prej,« so povedali v Impolu, ki je srce slovenjebi-striškega gospodarstva.
Z obvoznico 18.000 tovornjakov manj skozi občino
V skupini Impol ugotavljajo, da ima gradnja obvoznice številne pozitivne učinke tudi za občino. »Zmanjšala bi se obremenitev mestnega jedra, konkretno za 18.300 tovornjakov letno ter 6.200 osebnih avtomobilov letno, ki obiščejo industrijsko
r
v
Direkciji RS za infrastrukturo je v trenutno veljavni različici proračuna za leto 2015 za financiranje 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest namenjenih 105,7 milijona evrov, pri čemer bi bilo samo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja glavnih in regionalnih cest ter investicijsko vzdrževanje potrebno zagotoviti 250 milijonov evrov. V trenutno veljavni različici proračuna pa so v teh 105,7 milijona evrov zajeta še sredstva, ki jih je treba zagotoviti kot lastni delež za projekte, ki so sicer 85 % financirani iz Evropskega slada za regionalni razvoj. Kot je širši javnosti znano, se načrtuje rebalans proračuna 2015, kakšno bo morebitno novo finančno stanje po rebalansu proračuna 2015, direkcija še ne ve.

J
cono Impol, v to številko pa niso všteti prevozi na delo. Izboljšala bi se dostopnost, ustvarila bi se nova delovna mesta, dodatno bi vlagali v razvoj. Državna investicijska politika bi
morala biti usmerjena v to, da generira gospodarsko rast. Upamo, da se bo našel širši politični konsenz za umestitev obvoznice v prioritetni program,« so še povedali v Impolu.
Za nujno obvoznico v letu 2016 predvidenih 5000 evrov ...
Čeprav je zahodna obvoznica že pet let umeščena med razvojne programe, še do danes ni bila zasajena lopata v zemljo, kjer naj bi ta potekala. Prvi evri za ta projekt so predvideni v letu 2016, in sicer 5.000 evrov. »Na podlagi sprejetega rebalansa proračuna ob koncu leta 2014 je bila nastavljena nova dinamika projekta, s katero je bilo v letu 2016 predvideno financiranje v višini 5.000 evrov, v letu 2017 v višini 50.000 evrov, v letu 2018 v višini 150.000 evrov, v letu 2019 v višini 300.000 evrov, v letu 2020 v višini 500.000 evrov
in v letu 2021 v višini 6,77 milijona evrov. To je interno zastavljena dinamika projekta, šele ob sprejemu proračuna za posamezno leto pa bo znano, ali bodo ta sredstva v resnici tudi na voljo,« so opozorili na direkciji. Dodali so, da bo natančnejša vrednost investicije znana šele z dokončano investicijsko dokumentacijo ter da je vrednost projekta 7,8 milijona evrov zgolj ocena.
Občina od vlade pričakuje denar za zahodno obvoznico že letos
V zvezi s financiranjem izgradnje Zahodne obvoznice Slovenska Bistrica je slovenje-bistriška občina 7. januarja na-
Impol med največjimi tudi v svetu
Maribor • Snaga kmalu v začetek gradnje sortirnice
Izbrano podjetje Kostak, VGP Drava izpadla
Mariborsko javno podjetje Snaga bo letos začelo graditi objekt za obdelavo odpadkov. Ta bo stal ob Tržaški cesti na Teznem, gradil pa ga bo na razpisu izbrani ponudnik - gradbeno podjetje Kostak iz Krškega. Kot so pojasnili v Snagi, je investicija vredna 12,5 milijona evrov, po izračunih pa naj bi se povrnila v manj kot šestih letih.
Na lani objavljen razpis za izbiro izvajalca se je prijavilo šest podjetij, s tremi pa so se pogajali do zadnje, tretje faze, saj so izpolnjevali določene pogoje. V zadnji fazi konkurenčnega dialoga so sodelovali Drava vodno-
gospodarsko podjetje Ptuj, grški Helector in komunalno stavbno podjetje Kostak iz Krškega.
Kot so pojasnili v Snagi, so pri ocenjevanju ponudb upoštevali ekonomsko najugodnejše ponudbe v obliki poenostavlje-
nega sistema simulacije obratovanja objekta v obdobju 20 let, ob predpostavki, da bo vsa leta deloval z enakimi količinami in vrsto odpadkov ob stalnih cenah. Z izbranim ponudnikom so že pred novim letom podpi-
sali pogodbo, ki ga obvezuje, da jim v roku meseca dni predstavi natančno časovnico celotnega projekta.
Vrednost investicije v objekt je ocenjena na 12,5 milijona evrov. Potrjena je bila v dolgo-
ročnem investicijskem načrtu, zelen luč sta ji prižgala tudi mariborski mestni svet in nadzorni svet Snage. Slednja bo investicijo financirala sama, deloma iz lastnih sredstev, deloma pa z najemom kredita.
V Snagi so prepričani, da bo imela sortirnica pozitiven učinek predvsem za njihove uporabnike, saj bodo z njo lahko ohranjali cene ravnanja z odpadki. Trenutno namreč neposredno na cene ne morejo vplivati, saj odpadke predajajo prevzemnikom in so odvisni od cen njihovih storitev. Snaga bo
hkrati s tem objektom lahko ponudila več različnih in čistejših izhodnih frakcij, zaradi česar bo neposredno vplivala na pozitivni masni tok odpadkov.
Ob tem v javnem podjetju še dodajajo, da bo tehnologija zasnovana tako, da bo omogočala iz mešanih komunalnih odpadkov izločanje tistih materialov, ki gredo lahko v ponovno uporabo. S tem bodo bistveno zmanjšali delež odpadkov, ki bodo ostali za odlaganje, torej skrajno dno evropsko sprejete hierarhije ravnanja z odpadki. (sta)
torek • 27. januarja 2015
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 153
aja zaposlen v Impolu
o sedaj imel predsednik uprave Impola Jernej Čokl, je prevzel generalni Dla podjetje zapustil. Z uvedbo enotirnega sistema je postal predsednik
r
Bojan Gril, peti član upravnega odbora
Peti član upravnega odbora -predstavnik delavcev - je postal Bojan Gril. Tako je soglasno odločilo Predstavniško telo delavcev skupine Im-pol, ki ga sestavlja deset zaposlenih.
Bojan Gril, ki je zaposlen v podjetju Impol PCP, ima v skupini Impol že 17-letni delovni stalež. Zaupanje so mu sodelavci izkazali že pred tremi leti, ko so ga izvolili za predsednika centralnega sveta delavcev skupine Impol.
V_/
pom in z jasno opredeljenimi cilji. Ob tem je pomembno, da v poslovnem okolju pravočasno zaznamo morebitne spremembe in se nanje tudi odzovemo,« je povedal.
Sicer pa je Impol v letu 2014 po za zdaj še grobih ocenah dosegel večino načrtovanih ciljev, kar pomeni, da je ustvaril več kot 470 milijonov evrov prihodkov od
prodaje ter približno 14 milijonov evrov čistega dobička. Leto poprej je skupina ustvarila za 464 milijonov evrov prihodkov in 13,7 milijona evrov dobička. V letu 2015 finančni načrt predvideva nadaljnjo rast in okoli 537 milijonov evrov prihodkov ter okoli 16 milijonov evrov čistega dobička. Do leta 2020 nameravajo proizvodnjo na letni ravni dvigniti s trenutnih 185.000 na okoli 215.000 ton predelanega aluminija, za nadaljnjo rast pa bo treba prestrukturirati tudi obstoječi program, predvsem v smeri višje dodane vrednosti, so zapisali na STA.
Mojca Vtič
slovila dopis na Vlado RS oz. na Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo. »Od Vlade RS pričakujemo, da se poveča obseg sredstev že v letošnjem letu, ob pripravi rebalansa proračuna 2015. Ta sredstva nujno potrebujemo za pripravo dokumentacije, odkupe zemljišč, pripravljalna dela in začetna gradbena dela. Ocenjujemo, da bi za vse navedeno v letu 2015 potrebovali
okrog 500.000 evrov,« je povedala Monika Kirbiš Rojs.
Direkcija RS za infrastrukturo (prej Direkcija RS za ceste) se že več let srečuje s kroničnim pomanjkanjem finančnih sredstev. »Zaradi tega se aktivnosti na projektih prestavljajo v naslednja obdobja. Lansko leto so bila z rebalansom proračuna odvzeta vsa sredstva za projekte s področja investicij. To je v praksi pomenilo tudi
zaustavitev del na že začetih gradbišč,« so še povedali.
Direkcija RS za infrastrukturo ima v načrtu razvojnih programov zabeleženih 698 projektov s področja investicij, na katerih so bile aktivnosti v letu 2014 in 2015 zaustavljene. Te se lahko nadaljujejo, ko bodo za točno določen projekt namenjena sredstva v proračunu RS.
Mojca Vtič
FOTO/PDF občina Slovenska Bistrica
V Impolu opozarjajo, da je zahodna obvoznica nujno potrebna za širitev podjetja. Zahodna obvoznica je že umeščena v prostor. Celotna trasa obvoznice je dolžine 2,1 kilometra. Začne se pri obstoječem krožišču na regionalni cesti Slovenska Bistrica-Slovenske Konjice in se usmeri proti industrijskemu kompleksu Impol. Ob dveh voznih pasovih sta predvidena še pločnik in kolesarska steza.

Slovenija • Podjetje Carglass za obnovo gozdov
Kdor zasadi drevo, misli na jutri
Še nekaj časa se bomo spominjali februarja 2014, ko je žled objemal Slovenijo 10 dni.
Iz gozdov je bilo slišati pokanje dreves, ki so se lomila v ledenem oklepu. Več kot 50 % gozdov je bilo poškodovanih,
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
škoda pa skoraj nepopravljiva. Za obnovo gozdov bo potrebnih 2,5 milijona novih sadik, zato stopimo skupaj, združimo moči, ker samo skupaj nam bo uspelo.
Pri podjetju Carglass smo se odločili postati partner narave. Za vsak izveden servis bo podje-
tje Carglass v letu 2015 zasadilo eno drevo na območjih, ki so bila najbolj prizadeta. Ker nam ni vseeno! Pridružite se neštetim ostalim, v letu 2015 s podjetjem Carglass zasadite svoje drevo in pomagajte obnoviti slovenske gozdove.
Ekipa Carglass
Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec.
Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*.
Prave rešitve vas spomladi čakajo tudi v NLB Centru inovativnega podjetništva, s katerim stopamo na novo pot sooblikovanja podpornega podjetniškega okolja.
Pospešeno naprej!
nlbO
www.nlb.si/poslovni-start
Kontaktni center: 01 477 20 00
*Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa.
10 Štajerski TEDNIK
Klutura, izobraževanje
torek • 27. januarja 2015
Destrnik • Odmevne uvrstitve osnovnošolcev
Učenci žanjejo uspehe na državnih in mednarodnih natečajih
Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas so ime svoje šole ponesli ne samo na državni, ampak tudi na mednarodni zemljevid ustvarjalnosti in uspešnosti. Odlično so se namreč odrezali na najrazličnejših državnih in mednarodnih natečajih, med drugim tudi na natečaju v sklopu mednarodnega projekta Ane Frank.
Anja Kumer Polanec, Teja Žugman, Teja Marot, Nataša Ozvatič, Klara in Nataša Kos, Nika Matjašič ter Simon Fridl in Aljoša Repinc. To so imena učencev, ki so s sodelovanjem in trudom dosegli odlične rezultate na različnih natečajih. Med najodmevnejše zagotovo sodi natečaj v sklopu mednarodnega projekta Ane Frank, kjer je s spisi na temo Dnevnika Ane Frank sodelovalo kar 157
Štirinajst pesmi in 61 minut odlične glasbe. Eden najboljših slovenskih kantavtorjev Tadej Vesenjak, ki prepeva v svoji rodni prleščini, je izdal svoj drugi album. Poimenoval ga je Naša dejanja odmevajo v večnost. »Njegove pesmi rockovske provinience so včasih obarvane z bluzovsko melanholijo, tu pa tam dišečo po panonski depresiji, spet v drugih je vinsko radosten in igriv,
Razstavo je ob 62. obletnici rojstva Antona Fašinga, ki je ustvarjal tako v domačem okolju kot tudi drugod, pripravil Leopold Pola-nec. Antona Fašinga se spominjajo kot enega izmed ustanovnih članov likovnega društva Lajči Pandur iz Lenarta. Sodeloval je na številnih likovnih kolonijah, kjer so nastala zanimiva slikarska dela. Fašing je kot slikarsko tehniko večinoma uporabljal olje na platnu, motivi slikarskih umetnin pa so pokrajinski, figuralni ter portre-tni. Več kot dvajset slikarskih del bo tako na ogled predvidoma do konca marca.
Monika Levanič
tekmovalcev. Več destrniških učencev se je uvrstilo v sam ožji izbor. Aljošu Repincu je za las ušlo tretje mesto, Nataša Ozvatič pa je zasedla odlično drugo mesto. »Konkurenca je bila res zelo velika, zato smo vsi sodelujoči učenci iz naše šole vedeli, da bo kakršna koli uvrstitev med najboljše neverjeten uspeh. In potem se je zgodilo -strokovna komisija mi je za moj spis dodelila drugo mesto. Bila
kot s soncem obsijane ljutomer-sko-ormoške gorice, v tretjih je humoren in družbeno kritičen. Vedno pa glasbeno in besedilno suveren,« so o Vesenjakovih stvaritvah zapisali pri Založbi Pivec, pri kateri je Vesenjak izdal tudi tokratni album. Vesenjakov prvenec je ta založba izdala leta 2012. Poleg avtorskih skladb se je Vesenjak tudi tokrat lotil priredb. Tako so v prleščini oživele: an-
Skupina uspešnih destrniških u Mateja Miklošič
sem vzhičena in tako ponosna. Moj trud je nagrajen,« je ponosno dejala Nataša.
Mladi nadobudneži so se odlično odrezali tudi na likovnem in literarnem natečaju ob obeležitvi dneva človekovih pravic, ki ga je razpisalo Dru-
gleška ljudska pesem Scarborough fair je postala Pohorski grad, ameriška ljudska The house of the rising sun 5. dom, italijanski šlager L'ltaliano (Lasciatemi cantare) pevca Tota Cotugna je preoblikovana v Ne skurte mi kitare, otožnica Boba Dylana One more cup of coffee pa je postala Se še spotiš kej na me. Glasbeni kritiki so ocenili, da je album Naša dejanja odmevajo v večnost, ki ga
mcev in ravnatelj Drago Skurjer
štvo za Združene narode za Slovenijo v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO. Učenke Teja Marot, Teja Žugman in Nataša Kos so bile namreč nagrajenke nagradnega razpisa ob mednarodnem dnevu človekovih pravic.
je Vesenjak posvetil prvaku slovenskega kantavtorstva Tomažu Pengovu, eden najboljših na domači kantavtorski sceni in eden najboljših domače glasbene produkcije v letu 2014.
Vesenjak, ki prihaja iz Mihov-cev v ormoški občini, je danes prebivalec štajerske prestolnice. »V Mihovcih je zrak bolj čist, v Mariboru pa čisto vsak ne ve vsega o tebi. Vendar tudi v Mariboru na vsakih sto metrov koga poznaš. Sicer pa mi življenje v štajerski prestolnici paše, saj je mesto ravno dovolj veliko, da se lahko včasih potuhnem, in dovolj malo, da je kolo prav primerno prevozno sredstvo z enega na drugo stran mesta,« pove Vesenjak, ki sicer ne živi od glasbenega ustvarjanja. Izbral si je zanimiv poklic. Postal je vzgojitelj, ki danes bdi nad otro-
Ob stoletnici slovenske kinematografije leta 2005 se je v prleški prestolnici začel izvajati Grossmannov festival filma in vina, ki vsako leto pridobiva na mednarodni veljavi, saj so njegovi obiskovalci znana in legendarna
:er mentorici Barbara Bezjak in
Niki Matjašič srebrno odlikovanje fotografske zveze
Sicer pa so se destrniški učenci izkazali tudi na področju fotografije. Med kar 900
Foto: Miha Soštarič
Tadej Vesenjak se tudi na drugi zgoščenki s svojo zvesto spremljevalko kitaro loteva pesmi v prleščini.
ki v mariborskem vrtcu Ivana Glinška. In poleg rednega dela v vrtcu si vzame čas še za glasbeno ustvarjanje. In to v prleščini. Zakaj? »Kaj hitro mi je postalo jasno, da nekaj na glasbeni sceni manjka. Do takrat je veljal rek, da imamo Prleki zgolj nekaj veseljaških in lahkotnih besedil, ki so nam dajala etiketo neresnih pijančkov, ki radi tudi kaj dobrega pojejo.
filmska imena. Ob letošnjem visokem jubileju, 110-letnici prvega slovenskega filma, je programski direktor Grossmannovega festivala Tomaž Horvat na minuli seji občinskega sveta občine Ljutomer predlagal, da se sprejme sklep o
sodelujočimi na vseslovenskem fotografskem natečaju je Nika Matjašič osvojila drugo mesto, za katerega je bila nagrajena s srebrnim odlikovanjem Fotografske zveze Slovenije. »Naslov fotografskega natečaja je bil Bistvo očem skrito, srcu odkrito. Poklicala sem prijateljico in jo zaprosila za pomoč. Odločila sem se, da jo postavim v vlogo brezdomke, kajti danes vse temelji samo še na materialnih stvareh. S fotografijo sem želela, da bi se ob pogledu nanjo ljudje zamislili, da ni pomembna zunanjost človeka, temveč notranjost,« je pojasnila dobitnica srebrnega odlikovanja Nika.
Osnovnošolci, ki so na dosežke nadvse ponosni, pa so svoje znanje dokazali tudi na drugih natečajih, kot je natečaj Zgani se v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije in literarni natečaj na temo Kralj Matjaž. Mladi nado-budneži so sicer še prepričani, da jim brez veliko truda, pomoči mentoric Barbare Bezjak in Mateje Miklošič ter tudi nekaj sreče zagotovo ne bi uspelo.
Monika Levanič
Takrat je iz mene pričela dreti poezija, ki sem jo prej samoumevno zapisoval v knjižnem jeziku, po tem pa kar nisem mogel nehati pisati v prleščini, ki je mimogrede mešanica govorice moje matere in očeta, s primesmi izrazov, ki sem jih pobral med druženjem s Prleki od vsepovsod. Prleščina je moja materinščina in je najbolj spontana govorica, ki jo obvladam. Posledično tako tudi razmišljam. Zato je petje v prleščini dokaj logična izbira. Smo pa vsi Slovenci malo deformirani, ker smo hodili v šolo. Tam pa je narečje skoraj prepovedano. Mogoče lahko tudi tu najdem razlog. Zdaj sem samostojen in lahko delam, kot meni paše,« pripoveduje Tadej, ki se trudi, da si prleščina pridobi status resnega jezika, v katerem je možno izraziti vsa čustva in predvsem postati ponosen na svoje poreklo. »In nisem sam. Eden takih soborcev je tudi Marko Kočar.« In kot je dejal, ta album ni njegovo zadnje dejanje na glasbeni sceni. Še naprej bo ustvarjal in še naprej bodo iz njegovih ust donela prikupna besedila v pristni prleščini.
Miha Šoštarič
razglasitvi leta filma v Ljutomeru. Občinski svetniki so sklep soglasno sprejeli, v ta namen pa bo v ljutomerskem mestnem središču postavljen doprsni kip dr. Karola Grossmanna.
NŠ
Sveta Ana • Razstava v avli občine
Slikarski opus Antona Fašinga
Minuli konec tedna je bilo v avli Občine Sveta Ana v Slov. goricah odprtje razstave slikarskih del preminulega Antona Fašinga, po katerem se občinska avla tudi imenuje.
I
Foto: Arhiv občine
Prlekija • Spomin na Grossmana
V Ljutomeru leto filma
Pionir slovenskega filma, prleški rojak dr. Karol Grossmann je leta 1905 posnel prve filme Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu.
»Naši učenci so primerljivi z učenci iz večjih urbanih mest«
Za komentar smo zaprosili tudi ravnatelja OŠ De-strnik-Tmovska vas, ki je nad uspehi učencev nadvse ponosen. Drago Skurjeni je povedal: »Prejšnja leta smo bili uspešni predvsem na športnem in raziskovalnem področju ter na področju turizma, sedaj pa naši učenci žanjejo uspehe tudi na fotografskih in literarnih natečajih. Naše upanje je, da ti uspehi niso pomembni samo zaradi samih nagrad, ampak tudi dejansko vplivajo na boljše znanje učencev. Nagrade dokazujejo, da so naši učenci sposobni in primerljivi z učenci tudi v večjih urbanih mestih. Uspehov smo zelo veseli, čestitam učencem in mentorjem.«
v J
Foto: Črtomir Goznik
Glasba • Pogovor s Tadejem Vesenjakom
Naša dejanja odmevajo v večnost
Po izjemno dobro sprejetem prvencu Samo mrtve ribe plavajo s tokom! je sedaj na prodajnih policah drugi album pr-leškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka.
Tenis
Kolumbijski izkupiček: dva finala, ena zmaga Stran 12
Rokomet
Makedonci domov, Slovenci med osem
Stran 12
Sah
Zmagal Jušič, najboljši domačin Polajžer
Stran 13
Strelstvo
Hodžič in Kuharičeva odlično na domačih tleh Stran 13
Mali nogomet
Kjer se prepirata dva, tretji...
Stran 14
Atletika
Domjanova in Bedrače-va zmagali v Zagrebu Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Ranilovic med »bilimi«, Pridigar, Pavič in Grezda med Zavrčani
Prav gotovo ga ni slovenskega prvoligaša, kjer bi se v teh dneh dogajalo toliko stvari, kot se jih v tem trenutku pri Zavrču. Prestopni rok v Halozah poteka v pravem pomenu besede, igralci odhajajo in prihajajo, jedro moštva pa se počasi vendarle kristalizira. Prav burni so bili zadnji dnevi, ko je bil Zavrč v središču zanimanja slovenske nogometne javnosti.
Marko v Split, Marko v Zavrč
V četrtek je najprej odjeknila vest, da je haloškega prvoligaša zapustil odlični mariborski vratar Marko Ranilovic in okrepil hrvaškega velikana Hajduk, kjer bo skušal z mesta prvega vratarja izriniti Lovra Kalinica. Zavrč je odličnega vratarja, ki je bil jeseni eden najboljših posameznikov ekipe, seveda želel zadržati, toda odločila je močna želja Raniloviča, tako da mu klub ni delal težav. Vodilni možje so takoj reagirali in zamenjavo zanj poiskali z Markom Pridigarjem, ki je skupaj z Ranilovicem v
Mariboru branil kar pet let. Pridigar je bil nazadnje brez kluba, potem ko je lani poleti prekinil z Mariborom.
Po tej »bombi« je sledilo nekaj mirnejših ur, v tem času pa se je treningom belih priključil Rok Roj, nekdanji igralec Zavrča, ki pa s Halo-žani zaenkrat le trenira. Išče si klub v tujini, toda opcija za obstanek med haloškimi griči ostaja. So pa iz kluba sporočili, da v Zavrču svoje poti ne bodo nadaljevali Pape N'Diaye (odigral je le tekmo z Aluminijem), Va-lenta (igral proti Zagrebu), Špišič in najverjetneje tudi Rožman.
Mlada
reprezentanta Hrvaške in Albanije
Spet je bilo zanimivo v petek, ko sta se Zavrčanom pridružila obetavni Hrvat Antonio Pavič in Albanec Eros Grezda. Prvi je bil nazadnje član Osijeka, sicer pa je standardni član mlajših hrvaških reprezentančnih selekcij, lani pa je debitiral tudi v nacionalni vrsti U-21. 20-letnik
Nogomet • Prijateljska tekma
Tekma, dolga 140 minut
ZAGREB - ZAVRC 5:5
(4:3;1:2)
STRELCI ZA ZAVRČ: Kiš (2
krat), Petanjek, Dobaj, Valenta
ZAVRČ: prvih 70 minut: Ču-
bic, Baric, Petanjek, Datkovic, Roj, Polic, Cvek, Mitrovic, Ma-tjašič, Kelenc, Kiš. Drugih 70 minut: Pridigar, Muminovic, Rožman, Brzoja, Novoselec, Korošec, Balic, Zorko, Dobaj, Valenta, Monjac. Igrali so še: Špišic, Magdic, Kolarek. Trener: Ivica Solomun.
Nogometaši Zavrča so tretjo prijateljsko tekmo odigrali v Zagrebellu, sodobnem vadbenem centru v hrvaški prestolnici. Tam so se na igrišču z naravno travo pomerili z domačim hrvaškim prvoli-gašem Zagrebom. Tekma je po dogovoru trajala kar 140 minut, obe moštvi pa sta sestavili dve enajsterici, vsaki je nato pripadlo 70 minut igre (2 x 35 minut). Gostje so pričeli okrepljeni z nek-
se najbolje znajde na položaju levega bočnega igralca. Drugi novinec se prav tako sklada z klubsko filozofijo o mladih igralcih, saj je v klub pristopil dosedanji igralec Aluminija Eros Grezda, krilni igralec, sicer pa član albanske nacionalne selekcije do 21. leta starosti.
V igri je bil tudi prihod Gorana Jozinoviča, enega boljših igralcev Hajduka v sedanji ekipi, ki pa je bil v zadnjem času odstranjen iz prve ekipe »bilih«. A glede na to, da je Zavrč pripeljal Pa-vica, ki igra na istem položaju kot Jozinovic, to najverjetneje pomeni, da levega bočnega 24-letnika ne bo v Zavrč. Sicer pa prestopni rok v Za-vrču še ni končan ...
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji vratar Maribora Marko Pridigar je novi član prvoligaša iz Zavrča.
Nogomet • Prijateljska tekma
Celjani pokazali več od Maribora in Zavrča
danjim članom Rokom Rojem, ki trenira z Zavrčem in čaka na primerno ponudbo iz tujine, obstaja pa opcija, da ostane med belimi. »Prva« završka ekipa je klonila s 3:4, ekipa, ki je nastopila v nadaljevanju, pa je slavila z 2:1, kar je na koncu pomenilo remi.
Tekma je bila borbena, igrišče je bilo v uvodu v solidnem stanju, nato pa je postajalo vse slabše. Zavrčani so se prikazali v dobri luči, sploh v fazi napada, kjer je bila igra zelo kombinatorna, beli pa so imeli kar nekaj lepih priložnost. Bolj skrbi igra v obrambi, saj so varovanci Ivice Solomuna prejeli kar pet zadetkov, večina jih je bila plod individualnih napak. V vsakem primeru je tekma proti močnemu tekmecu dosegla namen, saj ima strokovni štab nove informacije o igralcih.
tp
ALUMINIJ - CELJE 1:5
(1:2)
STRELCI: 0:1 Sunny, 0:2 Pun-garšek, 1:2 Vrbanec, 1:3 Verbič 1:4 Ahmedi, 1:5 Ahmedi
ALUMINIJ: Janžekovič, Medved, Topolovec, Lonzarič, Zdovc, Pečovnik, Kozar, Vrbanec, Petek, Ploj, Podbrežnik. Igrali so še: Lipovac, Cesar, Leuštek, Ahec, Škoflek, Čeh, Vindiš, Bizjak, Sagadin, Rogina, Nunič, Pucko. Trener: Damijan Romih.
CELJE: Kotnik, Jakolic, Bore-novic, Žitko, Zbičajnik, Miškic, Jugovic, Kubo, Pungaršek, Baj-de, Sunny. Igrali so še: Mujči-novic, M. Klemenčič, Krajcer, Frelih, Gobec, Pišek, Vrhovec, Marcius (od 77. Bašic), Ahmedi, Verbič, Žurej. Trener: Simon Ro-žman.
Kidričani so v osmih dneh odigrali še tretjo pripravljalno tekmo z ekipo iz vrha prvoligaške lestvice: po Mariboru in Zavrču še s Celjem. Tekma je tokrat potekala na igrišču z umetno travo, Celjani pa so bili doslej najbolj razpoložen tekmec Kidriča-nov.
Pod taktirko Simona Rož-mana gojijo hitro in tehnično dovršeno igro, s katero dosegajo veliko zadetkov. Varovanci Damijana Romiha so na drugi strani v zgodnejši fazi priprav, zato so napake v igri zaenkrat kar pogoste.
* J
^gT	- - —
_
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Celja (v rumenih dresih) so bili še tretji zaporedni težki tekmec Aluminija v uvodu pripravljalnega obdobja.
V domači ekipi so znova veliko želje in znanja pokazali mladinci, ki resno trkajo na vrata prve ekipe in zaostrujejo konkurenco za mesto v začetni enajsterici.
V sredo, 28. 1., bodo nogometaši Aluminija na igrišču z umetno travo v Kidričevem ob 16.00 gostili prvoligaša Rudar iz Velenja, v soboto pa ob 14.00 sosede iz Ptuja, ekipo Drava Ptuj.
JM
Eros Grezda v Zavrč
Za 19-letnega Erosa Grezda je bilo v tem prestopnem roku kar nekaj zanimanja, na koncu je prestopil v Zavrč. »Eros je imel z nami pogodbo veljavno samo še pol leta, po koncu sezone 2014/15 bi bil prost igralec. Iz tega vidika je bilo logično, da sprejmemo ponudbo Zavrča, s katero smo lahko zadovoljne vse vpletene strani, Aluminij, Zavrč in tudi sam Eros,« so sporočili iz Aluminija.
Po zadnjih informacijah pa bi naj v Kidričevem ostal obrambni igralec Žiga Zdovc, ki je doslej nastopal za Mons Claudius iz Rogatca.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 23. januarja 2015
Tenis • Mladinski ITF-turnir
Kolumbijski izkupiček: dva finala, ena zmaga
17-letna Tamara Zidan-
šek (TK Terme Ptuj) je v lanski sezoni pokazala izjemen napredek v svoji teniški igri, kar jo je pripeljalo na mesto najboljše slovenske mladinke (35. na ITF-mladinski lestvici in 723. na članski WTA-lestvi-ci). Na začetku nove sezone je ta nivo očitno še dvignila ...
Po napornih pripravah se s trenerjem Zoranom Krajn-cem nista odločila za potovanje v Avstralijo, ampak sta za začetek sezone izbrala mini južnoameriško turnejo. Očitno je bil to zadetek v polno, saj je Tamara blestela že na prvem turnirju. Ta je bil 1. ranga in je potekal na skrajnem SZ Kolumbije, v mestu Barranquilla (več kot 1 milijon prebivalcev, z okolico več kot 2 milijona). Tamara je bila med posameznicami 2. nosilka, kar je z igrami povsem upravičila. Po vrsti je izločila dve 16-letnici, Argentinko Agostino Zamprognio (270.) in Britanko Georgio Lawson (300.). V četrtfinalu jo je ča-
Mundial Juvenil de Tenis Barranquilla, Kolumbija:
posameznice:
2.	krog: Zidanšek (2.) - Ago-stina Zamprognio (Argentina) 6:0, 6:4;
3.	krog: Zidanšek (2.) - Georgia Lawson (VB) 6:1, 6:0;
četrtfinale: Zidanšek (2.) - Fernanda Estete (Čile, 6.) 6:4, 6:1;
polfinale: Zidanšek (2.) - Ornel-la Garavani (Argentina) 6:3, 6:2;
finale: Zidanšek (2.) - Maria Fernanda Herazo Gonzales (Kolumbija, 3.) 2:6, 6:3, 6:7(6).
dvojice:
četrtfinale: Zidanšek/Levasho-va (1.) - Arango/Escauriza (Kolumbija/Paragvaj, 5.) 6:0, 6:2;
polfinale: Zidanšek/Levasho-va (1.) - Dollar/Schaefer (ZDA/ Peru) 6:2, 6:3;
finale: Zidanšek/Levashova (1.) - Valero/ Zamprognio (Kolumbija/Argentina) 6:1, 6:0.
Foto: Z. Krajnc
Tamara (druga z desne) je na turnirju v Kolumbiji slavila v igri dvojic skupaj z Evgenyjo Levashovo.
kala 18-letna Fernanda Estete (94.) iz Čila. Tudi 6. nosilka ni bila kos razpoloženi Slovenki in je morala položiti orožje v dveh nizih. V polfinalu je na drugi strani mreže stala Argentinka Ornella Garavani. 16-letnica je bila na turnirju najprijetnejše presenečenje, saj je po vrsti izločila tri nosilke - 8., 11. in 14. Varovanka Zorana Krajnca presenečenja ni dovolila in se je zanesljivo uvrstila v veliki finale.
Po zgodnjem izpadu 1. nosilke Evgenyje Levashove se je Tamara v finalu pričakovano pomerila z domačo favo-ritinjo, 17-letno Mario Fernando Herazo Gonzales (70.). Dvoboj pred polnimi tribunami osrednjega igrišča je bil pravi zaključek turnirja, postregel pa je s spektaku-larnim zaključkom. Po dveh nizih je bil rezultat 2:6, 6:3 in o končni zmagovalki je odločal tretji niz. Ta je postregel z odličnimi točkami, z neverjetnimi preobrati (Tamara je imela pri izidu 6:5, 40:30 na servis Kolumbijke zaključno žogo), na koncu pa se je končal v tie-breaku. V njem si je Zidanškova proti izjemno
motivirani in razpoloženi domačinki priigrala novi dve zaključni žogi (6:4), a se Gon-zalesova ni dala. Ob glasni vzpodbudi s tribun je zmogla preobrat in se je neizmerno veselila končne zmage.
Še boljši startni položaj je imela Tamara med dvojicami, kjer je bila skupaj z Rusinjo, 15-letno Evgenyjo Levashovo 1. nosilka. Rusko-slovenska nave-
za je delovala odlično, najboljšo predstavo pa je prihranila za konec, za finalni dvoboj. V tem sta dobesedno pometli s 16-letnicama iz Kolumbije in Argentine, Juliano Valero in Agostino Zamprognio, ter se veselili prestižne zmage.
V tem tednu bo Tamara nastopila na podobnem turnirju 1. ranga v Ekvadorju.
Jože Mohorič
Nina Potočnik v Avstraliji
Nina Potočnik (Galtena) je zadnja dva tedna preživela v Avstraliji, kjer je skupaj z Manco Pislak nastopila na dveh mladinskih ITF-turnirjih.
Najprej sta se udeležili turnirja visokega 1. ranga v mestu Tra-largon na JV Avstralije, obe sta klonili v 1. krogu. Nino je ugnala Katie Poluta (Južna Afrika). Ta turnir je služil za aklimatizacijo na avstralsko podnebje in kot priprava za mladinski grand slam turnir v Melbournu. To je v tem delu leta glavni dogodek za vse igralke in igralce, tako v članski kot v mladinski konkurenci.
Nina Potočnik (62. na ITF-mladinski lestvici), ki je v sredini januarja dopolnila 18 let, na jugu Avstralije ni imela sreče z žrebom, saj je že v 1. krogu igrala z Miriam Kolodziejovo. Čehinja je 15. nosilka, na ITF-mladinski lestvici pa zaseda 33. mesto. V tem dvoboju je bila premočna in je slavila 1:6, 3:6. V tem nastopu je Nina sploh prvič okusila igranje na mladinskem grand slam turnirju, kar je nedvomno dragocena izkušnja za nadaljnjo teniško kariero. Skupaj z Manco sta nastopili tudi v igri dvojic: v 1. krogu sta 1:6, 4:6 izgubili proti belorusko-slovaški dvojici Vera Lapko-Tereza Mihalikova.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Domača poraza proti favoritoma
1. SNTL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Cir-kovce Šternmatik - Kema I 0:5, Letrika - Ilirija 5:1, Olimpija -Maribor 1:5, Kema II - Krka I 0:5, Mengeš - Arrigoni 5:0.
1.	KRKA I	13 13 0 65:21 26
2.	KEMA I	13 12 1 63:13 24
3.	MARIBOR 13 10 3 54:25 20
4.	ILIRIJA	13 9 4 48:31 18
5.	LETRIKA 13 9 4 55:24 18
6.	CIRKOVCE ŠTERN. 13 5 8 32:50 10
7.	MENGEŠ 13 4 9 28:51 8
8.	KEMA II	13 2 11 25:60 4
9.	ARRIGONI 13 1 12 17:63 2
10.	OLIMPIJA 13 0 13 16:65 0
CIRKOVCE ŠTERNMATIK -KEMA 1 0:5
Kocuvan - Ropoša 0:3 (-7, -8, -8), Piljak - Sukič 1:3 (8, -9, -17, -4), Koban - Škraban 1:3 (-8, -5, 9, -7), Piljak - Ropoša 0:3 (-5, -7, -7), Kocuvan - Škraban 0:3 (-10, -10, -11).
Igralci NTK Cirkovce so v četrtek predčasno odigrali dvoboj 13. kroga, gostili so
ekipo Kema 1. Pucončani so eni izmed glavnih favoritov za naslov državnih prvakov, zato domačini niso imeli realnih možnosti za uspeh. Patrik Sukič je v tej sezoni npr. nanizal 21 zmag in izgubil le dva posamična dvoboja, Bojan Ropoša ima razmerje 25:5, Dominik Škraban pa 17:6.
Konec tedna bodo Cirkov-čani gostovali pri drugem kandidatu za vrh lestvice, novomeški Krki.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Ptuj -Inter Diskont 0:5, Vesna - Muta 5:4, Kajuh-Slovan - Arrigoni 4:5. Prosta je bila ekipa Logatec I.
PTUJ - INTER DISKONT 0:5
Krajnc - Fajmut 0:3, Bezjak - N. Veronik 1:3, Tomanič Butko-vska - Z. Veronik 0:3, Bezjak - Faj-mut 0:3, Gojkovič - Z. Veronik 0:3.
Dekleta v 1. ligi so odigrala srečanja 9. kroga, Ptujčan-
ke pa so gostile najboljšo slovensko vrsto zadnjih let, Inter Diskont iz Raven. To sestavljajo Manca Fajmut ter dvojčici Nika in Zala Veronik, ki v Sloveniji nimajo resne konkurence. V mladi ptujski vrsti so priložnost dobile štiri igralke, 17-letna Anja Bezjak, 14-letni Katja Krajnc in Eva Gojkovič ter 12-letna Daniela Tomanič Butkovska.
JM
1.	INTER DISKONT
2.	VESNA
3.	MUTA
4.	ARRIGONI
5.	PTUJ
6.	LOGATEC I
7.	KAJUH-SLOVAN
35:4 36:17 34:27
33
2
15:35 13:30 9:40
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa NTK Ptuj: Katja Krajnc, Anja Bezjak, Eva Gojkovič, Daniela Tomanič Butkovska
Rokomet • SP v Katarju
Makedonci domov, Slovenci med osem
Slovenska moška rokometna reprezentanca je v nedeljski tekmi osmine finala svetovnega prvenstva v Dohi premagala Makedonijo s 30:28 (16:15) in se uvrstila v četrtfinale. Tam jo v sredo čaka dvoboj z zmagovalcem srečanja Francija - Argentina.
Slovenski rokometaši so na letošnjem sklepnem turnirju prikazali dokaj blede predstave, v najbolj pomembni tekmi pa so vendarle naredili kakovostni premik in se prebili do četrtfinala, kar je bil tudi njihov primaren cilj v Dohi. Po pomembnem zmagoslavju so si že zagotovili nastop v dodatnih kvalifikacijah za olimpijske igre prihodnje leto v Rio de Janeiru.
Slovenski selektor Boris Denic je tokrat posegel po zadnjem »jockerju«, povratniku po poškodbi, Klemnu Cehtetu. V prvem polčasu se je odvijala »šahovska partija«, izid je bil kar 12-krat izenačen. Slovenija se je v tridesetih minutah predstavila v zelo resni podobi, obraz zmagovalca je zadržala tudi v nadaljevanju. Postopno je lomila hrbtenico tekmeca in si v 38. minuti prvič na dvoboju priigrala tri gole prednosti (21:18), Makedonci so
Slovenija - Makedonija 30:28 (16:15)
Avstrija - Katar 27:29 (14:13)
Španija - Tunizija 28:20 (18:9)
Hrvaška - Brazilija 26:25 (13:15)
Tekme Nemčija - Egipt, Poljska - Švedska, Islandija - Danska in Francija - Argentina so bile odigrane v ponedeljek, po sklepu redakcije.
Pari četrtfinala (sreda, 28. 1.): Slovenija - Francija/Argentina, Katar - Nemčija/Egipt, Hrvaška - Švedska/Poljska, Španija - Islandija/Danska.
še znižali na 21:20, od tega trenutka dalje pa se do konca niso več približali na manj kot dva zadetka prednosti. V slovenski reprezentanci je bil najbolj učinkovit Dragan Ga-jic z devetimi goli, Jure Dole-nec in Sebastian Skube sta jih dosegla po pet. Pomembno vlogo je odigral vratar Gora-zd Škof, ki je v končnici zaustavil nekaj ključnih strelov Makedoncev. Marko Bezjak je za Slovenijo dosegel en zadetek, na drugi strani pa se Renato Vugrinec v dresu Makedonije tokrat ni vpisal med strelce.
sta
Rokomet • 1. B SRL (ž)
Z Litijo rutinirano
ŽRKTenzor DP-Logik Ptuj - ŽRD Litija 30:23 (16:10)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Pušnik, Kac 1, Majcen, Kolednik 4, Ivančič 2, Grabrovec 1, Pož-gan, Šrajner 3, M. Selinšek 7, B. Selinšek 11, Ambrož 1, Lah, Lazar. Trener: Sašo Petek.
V uvodnem krogu zadnje tretjine prvenstva je bila poleg rutinske zmage najpomembnejša vest, da se je po daljši odsotnosti v ekipo vrnila glavna igralka v igri v obrambi Manja Grabrovec. Trener Sašo Petek se je seveda njene vrnitve nadvse razveselil, Ptujčanke pa so nato slavile v tekmi, čeprav niso blestele. Kljub vsemu sta novi točki vknjiženi, kar pomeni borbo za naslov prvaka, saj Ptujčankam »play offa« praktično ni več moč odvzeti.
Mlada domača dekleta so se morala za zmago kar potruditi. Uvod je bil izjemen,
1. B SRL (ž)
REZULTATI 15. KROGA: Nazarje - Adria Transport Logatec 32:21, Brežice - Škofja Loka 41:27, Tenzor Dp-Logik Ptuj - Litija 30:23.
1.	JADRAN HRPELJE 12 11 1 0 23
2.	NAZARJE 13 11 0 2 22
3.	BREŽICE 13 8 1 4 17
4.	TENZOR DP LOGIK 13 6 2 4 16
5.	LITIJA	13 3 0 9 6
6.	ŠKOFJA LOKA 13 2 0 11 4
7.	A. T. LOGATEC 13 1 0 12 2
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Selinšek (ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj) je na srečanju proti ekipi Litije dosegla 7 zadetkov.
domačinke so takoj ušle na varnih šest zadetkov prednosti, kolikor je znašala prednost tudi ob polčasu. Tudi uvod nadaljevanja je bil spodoben, nato pa so se mlade »tenzorke« preveč sprostile, prisotno je bilo tudi podcenjevanje in v 45. minuti je bilo le še +2 (21:19). To je bil alarm za stratega Saša Petka, ki je vzel minuto odmora, dodobra povzdignil svoj glas, kar je očitno zaleglo, saj je sledil delni izid 5:0 in tekma je bila odločena.
V nedeljo, 1. februarja, ptujsko četo čaka zahtevno gostovanje v Poljanski dolini, kjer se bodo pomerile s Ško-fjo Loko.
tp
torek • 27. januarja 2015
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Kegljanje • 2. SKL vzhod
V Celju do nove zmage, najboljša Nada Fridl
REZULTATI 12. KROGA:
Komcel - Drava 2:6, Korotan - Remoplast 2:6, Ruše - Nafta 8:0, Brežice - Šoštanj 6:2, Slovenj Gradec - Fužinar PE 6:2.
1.	SLOV. GRADEC 12 10 1 1 71:25 21
2.	DRAVA	12 9 0 3 61:35 18
3.	FUŽINAR PE 12 9 0 3 60:36 18
4.	ŠOŠTANJ 12 7 0 5 58:38 14
5.	REMOPLAST 12 6 0 6 52:44 12
6.	RUŠE	12 5 1 6 45:51 11
7.	NAFTA	12 4 1 7 43:53 9
8.	KOROTAN 12 4 1 7 41:55 9
9.	KOMCEL 12 2 0 12 27:69 4
10.	BREŽICE 12 2 0 10 22:74 4
KOMCEL - DRAVA 2:6 (2764:2928)
DRAVA: Fridl 530, Pavlič (90) 345, Planine (30) 107, Kozo-derc 472, Plajnšek 495, Bom-bek 491, Kramberger 488.
Ženska kegljaška vrsta Drave je bila v Celju na obračunu s Komcelom v vlogi favorita. Ptujčanke sicer niso blestele in edina, ki je s svojim posameznim rezultatom zares izstopala, je bila Nada Fridl (z rezultatom 530 se je uvrstila v gostujočo ekipo kroga). Ob njej so posamezne točke dodale še Plajnškova, Bom-bekova in Krambergerjeva. Ekipno so tokrat podrle 2928 kegljev, kar je bilo več kot 150 več od tekmic. To je Ptujčan-kam prineslo dodatni dve točki in ob štirih posamičnih je bil končni rezultat 6:2. Ptujski kegljačice na novo zmago upajo tudi v prihodnjem krogu, ko bodo gostile ekipo Remoplasta.
David Breznik
Futsal • 1. SFL
Remi Benedikta
REZULTATI 12. KROGA. Litija - Sevnica 3:3 (2:1), Velike Lašče - RE/MAX Maribor 4:9 (1:4), Oplast Kobarid - Puntar 4:1 (0:0), Dobovec Pivovarna Kozel - ŠD Extrem 4:1 (1:1), Benedikt - Bronx Škofije 2:2 (0:2)
1.	DOBOVEC KOZEL 12 11 0 1 59:24 33
2.	LITIJA	12 8 2 2 53:28 26
3.	OPLAST KOBARID 12 7 2 3 35:23 23
4.	RE/MAX MB 12 7 1 4 51:43 22
5.	PUNTAR 12 5 3 4 38:36 18
6.	EXTREM 12 5 2 5 31:24 17
7.	SEVNICA 12 5 1 6 41:37 16
8.	BRONX ŠKOFIJE 12 1 3 8 28:62 6
9.	VELIKE LAŠČE 12 1 2 9 38:63 5
10.	BENEDIKT 12 1 2 9 22:56 5
BENEDIKT - BRONX ŠKOFIJE 2:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Peroša (5.), 0:2 Peroša (15.), 1:2 Senekovič (33.), 2:2 Klemenčič (38.)
Igralci Benedikta so v soboto igrali izjemno pomembno tekmo za obstanek v 1. ligi, gostili so ekipo iz Škofij. V primeru poraza bi bili korak dalje k 2. ligi, a so se kljub zaostanku ob polčasu uspeli izvleči iz težkega položaja in remizirati. V polno sta zadela Urban Senekovič in Bojan Klemenčič.
JM
Šah • Fide Open turnir
Zmagal Jušič, najboljši domačin Polajžer
Konec tedna je v hotelu Roškar v Hajdošah bilo odigranih pet kol prvega FIDE Open turnirja v organizaciji Šahovske akademije BMP (Beljavski-Mihalčišin-Pola-jžer) in Šahovskega društva Ptuj. Zbralo se je 27 šahistov in ena šahistka iz desetih slovenskih klubov in društev, največ (14) iz ŠD Ptuj. To je lep začetek in dobra popotnica za nadaljnjih pet turnirjev, ki se bodo zvrstili do konca leta v različnih slovenskih mestih, od Veržeja, Šentjurja, Celja, Domžal in Maribora.
S temi turnirji želi Šahovska akademija BMP dati priložnost čim širšemu krogu mladih šahistov, da pridobivajo prepotrebne izkušnje v počasnem tempu v srečanjih z močnejšimi in izkušenej-šimi. Tokrat je bil najmlajši udeleženec 12-letni Jaka Brilej iz Celjskega šahovskega kluba, najstarejši pa ptujska legenda Janko Bohak, ki bo v letošnjem letu dočakal osem križev tako kot ŠD Ptuj. Pet kol v treh dneh je zahtevalo precej kondicije in koncentracije, saj sta bili dvakrat na sporedu dve koli. Že majhna napaka zaradi nezbranosti ali utrujenosti lahko bistveno vpliva na potek igre in končno razvrstitev.
Prvi nosilec turnirja, MM Danilo Polajžer, gotovo ni v celoti upravičil pričakovanj. Po dveh uvodnih zmagah je v tretjem kolu remiziral, v četrtem pa bi moral celo priznati poraz proti 2. nosilcu in kasnejšemu zmagovalcu. Gotovo so temu delno botrovale

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek iz tekmovanja v hotelu Roškar v Hajdošah
Končni vrstni red:
1. Zdenko Jušič (ŠK Zagorje) 4 točke, 2. Jakob Bratkovič (ŽŠK Maribor) 4, 3. Bernard Pe-rič (ŠK Zagorje) 4, 4. Fjodor Žugaj (ŠK Kovinar Maribor) 3,5, 5. Dušan Brinovec (ŠK Žalec) 3, 6. Danilo Polajžer 3, 7. David Za-goršek (oba ŠD Ptuj) 3, 8. Lea Števanec (ŠS T. Zupan Kranj) 3, 9. Andraž Šuta 3, 10. Janko Bohak (oba ŠD Ptuj) 3 ...
tudi njegove obveznosti z organizacijo in usklajevanjem določenih aktivnosti, saj je istočasno potekal še kadetski turnir. Najboljši mladinec domačega društva je bil na 7. mestu David Zagoršek, ki je začetni zmagi dodal štiri remije in prejel tudi nagra-
do za najboljšega igralca z ratingom od 1701 do 2000 točk. Solidno se je znašla edina ženska predstavnica Lea Števanec iz ŠS Tomo Zupan Kranj, ki je osvojila 8. mesto, na katerem je bila tudi po začetni poziciji. Najboljših pet
je prejelo skromne finančne nagrade, uvrščeni do osmega mesta pa so zbrali prve točke v posebni razvrstitvi za končnega zmagovalca, za kar bo upoštevanih pet najboljših uvrstitev na šestih turnirjih.
Silva Razlag
Okvirni načrt dogodkov v okviru ŠD Ptuj in Šahovske akademije BMP (Beljavski, Mihalčišin, Polajžer) v februarju
-	6. 2.: mesečni hitropotezni turnir v prostorih ŠD Ptuj
-	12. 2.: 2. kolo ekipno SVŠ liga
-	13. 2.: mesečni turnir v pospešenem šahu v prostorih ŠD Ptuj
-	19. 2.: 3. kolo ekipno SVŠ liga
-	21. 2. do 27. 2.: mladinsko posamezno državno prvenstvo za kategorije od 8 do 18 let na Bledu
-	28. 2.: mladinsko DP v pospešenem šahu za kategorije od 8 do 18 let
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS - Ormož
Hodžic in Kuharičeva odlično na domači tekmi
Strelsko društvo Kovinar Ormož je minuli konec tedna v športni dvorani na Hardeku organiziralo 4. turnir prvo-ligaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Slovenije. Čeprav so domači strelci Kovinarja prvič v sezoni ostali brez ekipnega odličja, pa sta za veliko veselje domačih navijačev s posamičnima odličjema v razburljivih finalnih obračunih 1. A D L s puško in pištolo poskrbela domača strelca Urška Kuharič in Emerik Hodžic. Odlično so se odrezali tudi miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, ki so zmagali še drugič zapored.
V finalu štirje domačini
Slednji so znova ujeli zmagovito formo, ki jih je krasila v letu 2011 in imajo pred najbližjimi zasledovalci že 7 točk prednosti. Miklavžani so s 1137 krogi za pet krogov ugnali ekipo Železnikov, Ptujčani pa so z dobrim rezultatom s 1120 krogi zasedli 4. mesto. Najvišjo uvrstitev v sezoni je dosegla ormoška ekipa Kovinarja, ki je poskrbela za presenečenje dneva, ko je s 1115 krogi osvojila visoko 6. mesto,
11. Juršinci 1094 krogov.
Najboljši kvalifikacijski rezultat v 1. A D L s pištolo je s 384 krogi postavil Kevin Venta, ki sta mu s 381 krogi sledila Boštjan Simonič in Emerik Hodžic. S 379 krogi se je kot zadnji v finale uvrstil Aleksander Ciglarič (Sašo Stojak je z enakim rezultatom izpadel). Po slabem uvodu v finale je bil kot prvi izločen domači up Kevin Venta. Ci-glarič se je povzpel do petega mesta, B. Simonič pa je zaostal za odličjem na nehvaležnem 4. mestu. V boju za zlato odličje je bil Blaž Kun-šek uspešnejši od Emerika Hodžica. Dva turnirja pred koncem je vodstvo v skupnem seštevku posameznikov prevzela Petra Dobravec z 98 točkami pred Blažem Kunškom (92) in Kevinom Vento (90). Sašo Stojak je peti s 76 točkami.
Kovinar Ormož s prednostjo pred Olimpijo, vodi Grosuplje
V 1. A DL s puško je trenutno najboljša ekipa iz Grosupljega zmagala še tretjič
Foto: Simeon Gonc
Ormoška strelca Kovinarja Emerik Hodžic in Urška Kuharič sta se na domačem strelišču na Hardeku veselila prvega posamičnega odličja (srebro in bron) v sezoni v 1. A DL s pištolo oziroma puško.
zapored in se zavihtela na vrh skupnega seštevka, sledi ji ekipa Kovinarja, ki je na domačem turnirju za ekipnim odličjem zaostala za 1,3 kroga. Med posamezniki se je znova odlično odrezala domača favoritka Urška Ku-harič in se s 412,9 kroga še četrtič letos uvrstila v finale. Drugi ormoški strelec Jan Šumak je dosegel 409,7 kroga in končal na 10. mestu. Domača ljubljenka Kuharičeva je v finalu svoje konkurente
izločala drugega za drugim, vse do osemnajstega strela, ko je morala premoč priznati le Markoji in Moičevicu in se veselila bronastega odličja, prvega v sezoni.
V 1. B DL s pištolo so se ki-dričevski strelci s svojim najboljšim rezultatom v sezoni, s 1092 krogi, uvrstili na visoko 2. mesto (1. Domžale 1093). Kidričani po štirih turnirjih zasedajo šesto mesto v skupnem seštevku. Med posamezniki je zelo dobro streljanje
prikazal najmlajši član Kidri-čanov Uroš Mohorko in se s 370 krogi uvrstil na visoko 4. mesto z vsega enim krogom zaostanka za najboljšimi tremi. Z najboljšima rezultatoma sezone pa se lahko pohvalita tudi Matevž Mohorko in Jurček Lamot.
Ormoška ekipa Tovarne sladkorja je s 1163,9 kroga v 1. B dL s puško osvojila 12. mesto, zmagali so Postojnča-ni s 1223,4 kroga.
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati: krogi	točke
1.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1137	49
2.	ŽELEZNIKI 1132	42
3.	GROSUPLJE 1126	39
4.	PTUJ 1120	35
5.	MAROK SEVNICA 1117	40
6.	KOVINAR ORMOŽ 1115	21
7.	DUŠANA POŽENELA REČICA 1115	38
8.	KOPAČEVINA Š.LOKA 1114	14
9.	BREŽICE 1106	15
10.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1104	7
11.	JURŠINCI 1094	11
12.	KAMNIK 1049	17 Posamični rezultati:
1.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica (380)	92 (2.)
2.	Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (381)	64 (8.)
3.	Petra Dobravec, Železniki, (380)	98 (1.)
4.	Boštjan Simonič, J. Kerenčiča (381)	61 (10.)
5.	A. Ciglarič, J. Kerenčiča M. (379)	69 (7.)
8.	Kevin Venta, Kovinar Ormož (384)	90 (3.)
9.	Sašo Stojak, Ptuj (379)	76 (5.) 11. Simon Simonič, J. Kerenčiča (377)	58 (11.) 15. Majda Raušl, Ptuj (363)	21 (23.)
27.	Ludvik Pšajd, Juršinci (368)	6 (31.)
28.	Matija Potočnik, Ptuj (368)	14 (26.)
30.	Rok Pučko, Juršinci (364)	4 (34.)
31.	Mirko Moleh, Juršinci (362)	4 (35.) 35. Žan Tomažič, Kovinar Ormož (350)	0 (42.)
1. A-liga puška
Ekipni rezultati: krogi	točke
1.	GROSUPLJE 1238,5	49
2.	I. POHORSKI BAT. RUŠE 1223,5	34
3.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1223,2	35
4.	KOVINAR ORMOŽ 1221,9	44
5.	GANČANI 1221,9	22
6.	KOLOMANA FLISARJA TIŠINA1218,3	33
7.	OLIMPIJA 1217,8	42
8.	KAMNIK 1212,3	15
9.	JANKA JURKOVIČA VIDEM 1211,1	17
10.	D. POŽENELA REČICA 1200,3	21
11.	F. LEŠNIKA VUKA H.VAS 1199,8	8
12.	ČRENŠOVCI 1159,9	8 Posamični rezultati strelcev:
1.	Robert Markoja, Š. Kovača ( 414,7)	101 (2.)
2.	Željko Moičevic, Grosuplje (417,9)	110 (1.)
3.	Urška Kuharič, Kov. Ormož (412,9)	80 (5.) 6. Mitja Černi, Gančani (414,7)	85 (3.) 10. Jan Šumak, Kovinar Ormož (409,7)	65 (7.) 30. Tadej Horvat, Kov. Ormož (399,3)	29 (19.)
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati:
1.	DOMŽALE
2.	KIDRIČEVO
3.	TRZIN
4.	ŠKOFJA LOKA
5.	MROŽ VELENJE
6.	VREMŠČICA
7.	OLIMPIJA
8.	SLOVENSKE KONJICE
9.	POSTOJNA
10.	ELEKTRO MARIBOR
11.	GORENJA VAS
12.	MORIS K.REKA KOČEVJE Posamični rezultati strelcev:
1.	Miha Grohar, Domžale (379) 92 (2.)
2.	Cvetko Ljubič, Slov. Konjice (377) 112 (1.)
3.	Renato Šterman, Mrož Velenje (371) 81 (5.)
4.	Uroš Mohorko, Kidričevo (370) 47 (11.)
13.	Jurček Lamot, Kidričevo (362) 23 (23.)
14.	Matevž Mohorko, Kidričevo (360) 28 (19.)
Simeon Gonc
krogi	točke
1093	39
1092	31
1082	40
1080	36
1079	36
1075	23
1071	51
1069	25
1043	13
1042	9
1040	19
1012	4
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 27. januarja 2015
Mali nogomet • Končnica lige MNZ Ptuj
Kjer se prepirata dva, tretji ...
Redni del tekmovanja v Ligi malega nogometa je bil le »ogrevanje« pred zares razburljivim zaključnim turnirjem, na katerem so nastopile tri najboljše ekipe: ŠD Rim (3), Poetovio Plindom 080 73 00 (1) in KMN Draženci (0 - v oklepajih so točke, ki so jih ekipe prinesle iz rednega dela). Vse tri ekipe so že osvojile naslov prvaka, daleč največ naslovov si je doslej priboril Poetovio, ki je bil zaradi tradicije in kakovosti posameznih nogometašev tudi tokrat v vlogi favoritov.
V vlogi ekipe, ki lahko preseneti, je bila KMN Draženci. Ta je v prvi tekmi proti ŠD Rim v 2. polčasu naredila velik preobrat in zaostanek 1:3 preobrnila v zmago 4:3. Zmagoviti zadetek je po podaji Murata 36 sekund pred koncem dosegel Jazbec. Po tej izredno napeti tekmi je sledila še ena podobna, med Poetovio Plindomom 080 73 00 in KMN Draženci. Slednji so hitro povedli (Murat po podaji Zagorška), sledil pa je silovit odgovor »Ptujčanov« in njihovo vodstvo 3:1 v 25. minuti. Izenačujoči zadetek je dosegel Šnofl, v 2. delu pa
Zmagovalna ekipa KMN Draženci
je na sceno stopil Nastja Čeh, ki je prvič mojstrsko zadel iz obrata in drugič iz prostega strela. A Draženčani se niso dali, za preobrat je poskrbel Matej Murat, ki je v zadnjih dveh minutah dosegel dva zadetka iz velike razdalje za rezultat 3:3.
O končnem zmagovalcu
Lige malega nogometa je odločala zadnja tekma ŠD Rim - Poetovio; če bi slavila katera od teh ekip, bi osvojila naslov, v primeru remija bi slavili Draženčani. Zaključni derbi ter celotno končnico si je v športni dvorani Center ogledalo kakšnih 300 gledalcev, ki so še enkrat več
Zaključni turnir lige MNZ Ptuj:
KMN Draženci - ŠD Rim 4:3 (1:3)
Strelci: 0:1 Tominc (1.), 1:1 Jazbec (2.), 1:2 M. Gajser (9.), 1:3 Tominc (13.), 2:3 Jazbec (16.), 3:3 Zilič (17.), 4:3 Jazbec (30.)
Poetovio Plindom 080 73 00 - KMN Dražen-ci 3:3 (1:1)
Strelci: 0:1 Murat (4.), 1:1 Šnofl (11.), 2:1 N. Čeh (20.), 3:1 N. Čeh (25.), 3:2 Murat (29.), 3:3 Murat (30.)
ŠD Rim - Poetovio Plindom 080 73 00 2:2 (0:1)
Strelci: 0:1 N. Čeh (12.), 1:1 M. Gajser (17.), 2:1 Šnofl (24.), 2:2 T. Gajser (28.)
Končni vrstni red:
1.	KMN Draženci	4 (0) točke
2.	ŠD Rim	4 (3) točke
3.	Poetovio Plindom 080 73 00 3 (1) točke
Postave:
KMN Draženci: Krajnc, Jazbec, Kurež, Leben, Zagoršek, Rumež, Zilič, Jus, Murat
ŠD Rim: Zupanič, Vogrinc, B. Železnik, M. Gajser, R. Železnik, Tominc, T. Gajser, Škrabl, Poljanec, Širec
Poetovio Plindom 080 73 00: Kornik, Ve-senjak, Emeršič, Fridl, N. Čeh, A. Čeh, Horvat, Krajnc, Klinger, Perkovič, Šnofl, Kurež
Izbrani športniki leta 2014 v Ljutomeru
Sara Rojnik, Jože Sagaj in KK Ljutomer
Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je v ljutomerskem hotelu Stela pripravila tradicionalno, že 45. slavnostno razglasitev športnika leta. Podeljena so bila priznanja za najuspešnejše dosežke posameznikov, društev in šolskih športnih društev v lanskem letu. Izbor najboljših je bil izveden na osnovi Pravilnika o dodeljevanju priznanj v športu, pravico glasovanja pa so imeli člani in predsedstvo ŠZ, poslušalci lokalne radijske postaje radio Maxi in športni novinarji.
Med športnicami je tokrat največ glasov prejela igralka skvoša Sara Rojnik, članica squash kluba Point Veržej. Rojnikova je lani osvojila naslov državne prvakinje, nanizala je številne zmage na turnirjih v Sloveniji, odlična tretja pa je bila tudi na balkanskem prvenstvu. Je stalna članica državne reprezentance, na jakostni lestvici Slovenije pa je v letu 2014 osvojila 1. mesto. Za športnika leta 2014 je bil izbran član Kasaškega kluba (KK) Ljutomer Jože Sagaj mlajši. V lanski
Jože Slavič ml. - športnik ŠZ Ljutomer za leto 2014, v družbi županje občine Ljutomer Olge Karba in predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca
tekmovalni sezoni je v 108 startih dosegel 36 prvih, 16 drugih in 11 tretjih mest, izkazal pa se je z vrhunskimi rezultati tudi na nastopih v tujini, še zlasti na Madžarskem. Za Sagajem sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Žiga Šendlinger (judo) in Aleš Pokrivač (karate). Pri športnicah je drugo mesto pripadlo Tanji Vrbnjak (karate), tretje pa Moniki
Jerebic (pikado). Na prvo mesto med športnimi društvi se je uvrstil KK Ljutomer, ki v slovenskem prostoru še zmeraj velja za najuspešnejši klub na področju konjeniškega športa in kasaške reje. V klubu so v lanski sezoni pripravili osem tekmovalnih dni, v 583 startih (100 več kot leto poprej) pa so ljutomerski kasači osvojili 81 prvih mest. Za KK Ljutomer sta se uvrsti-
la Judo sekcija TVD Partizan Ljutomer in ŠD NK Farmtech Veržej.
Med šolskimi športnimi društvi so na prvih treh mestih ŠŠD OŠ Stročja vas (1), ŠŠD OŠ Cezanjevci (2) in ŠŠD OŠ Veržej (3). Za najperspektivnejša športnika sta bila izbrana Anamarija Horvat (namizni tenis) in Jure Šter-man (atletika). Podeljena so bila tudi posebna priznanja ŠZ Ljutomer, ki so jih prejeli: Karate sekcija TVD Partizan Ljutomer, Rikardo Žibrat (karate), Ženski odbojkarski klub Ljutomer in ŠIM Ljutomer, plaketo OKS-ZŠZ pa je dobil KK Ljutomer.
Podelitve priznanj najboljšim športnikom za minulo leto so se ob predstavnikih ŠZ Ljutomer udeležili še Bogdan Gabrovec, predsednik OKS-ZŠZ, Tomaž Barada, podpredsednik OKS-ZŠZ, častni občan Ljutomera, legendarni kegljač Miroslav Steržaj ter župana občin Ljutomer in Veržej, Olga Karba in Slavko Petovar.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
spremljali razburljivo tekmo vse do konca. Obe ekipi sta igrali previdneje, za prvi gol je znova poskrbel Nastja Čeh. Izenačujoči zadetek je takoj v nadaljevanju dosegel Matej Gajser, kar je napovedalo dramatično končnico. V njej so najprej povedli igralci Poeto-via, saj je po podaji Fridla zadel Šnofl, medtem ko je v 28. minuti z natančnim strelom izenačil Tomaž Gajser. Sledila je napeta minuta in pol, v kateri sta imeli obe moštvi priložnost za zmago, a je ostalo pri remiju 2:2. Tega izida so se ob strani najbolj veselili igralci KMN Draženci, saj so postali zmagovalci Lige malega nogometa MNZ Ptuj za sezono 2014/15!
Predsednik zveze Stanko Glažar in podpredsednik Fre-di Kmetec sta vsem ekipam
Vsa srečanja končnice so bila izjemno razburljiva in negotova do zadnjih trenutkov.
predala pokale, prvaki so dobili tudi vrednostni bon za 300 evrov za nakup športne opreme v trgovini Golgeter. Nagrado za najboljšega strelca lige je dobil Blaž Jazbec (KMN Draženci), ki je dosegel 14 zadetkov.
Finalni turnir je ponudil vse, kar lahko mali nogomet sploh da: tesne obračune z mnogimi preobrati, lepe zadetke in za konec neverjeten razplet. V revijalnem delu so lahko gledalci spremljali tekmi otrok iz NŠ Poli Drava Ptuj, NK Aluminij, NŠ Golge-ter Hajdina in NŠ Korant.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljšemu strelcu letošnje lige Blažu Jazbecu je priznanje podelil Boris Grabar.
Blaž Jazbec (KMN Draženci): »Zmaga v ligi je za naše društvo zelo velik uspeh. KMN Draženci obstajajo štiri leta in v tem času smo drugič osvojili ligo, enkrat smo bili še tretji. Mislim, da smo ta zaključni turnir odigrali zelo korektno in smo glede na prikazano tudi zasluženo postali prvaki lige.«
Tomaž Gajser (ŠD Rim): »Za ŠD Rim je glavno, da smo vsako leto nekje pri vrhu, da se fantje med seboj skozi ligo družimo. Vsi smo doma iz približno istega konca in nogomet nas združuje. Na zaključnem turnirju smo slabo odigrali drugi polčas tekme proti Dražencem, medtem ko je bila tekma proti Poetovii zares dobra z obeh strani. V zaključku nam je zmanjkalo nekaj malega sreče, da bi lahko na koncu zmagali.«
Boris Klinger (Poetovio Plindom 080 73 00): »Po pravici lahko povem, da smo po končanem zaključnem turnirju z razpletom malo razočarani. Ne glede na to, da je naša ekipa že malo 'v letih' imamo toliko izkušenj, da bi lahko na koncu to ligo ponovno dobili, a smo v končnicah obeh tekem malo popustili, kar je bilo na tem zaključnem turnirju odločilno.«
Mali nogomet • ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 9. KROGA: PGD
Videm - Ehm Team 2 4:3, Kro-vstvo Petrovič ŠD Selan - Bar Dolence 3:4, ŠD Zg. Pristava
-	ŠD Pobrežje člani 7:6, KMN Majolka člani - ŠD As 3:3, NK Tržec R21 - ŠD Lancova vas člani 5:2, Joe Copy Sitar člani
-	ŠD Leskovec 2:8
1.	BAR DOLENCE
2.	KMN MAJOLKA
3.	ŠD ZG. PRISTAVA
4.	PETROVIČ SELAN
5.	ŠD AS
6.	NK TRŽEC R21
7.	ŠD POBREŽJE ČL.
8.	LANCOVA VAS ČL.
9.	ŠD LESKOVEC
9 8 9 B 9 B 9 4 9 4 9 4 9 4 9 4 9 3
1	G	48:2B 25
2	1	45:19	2G G	3	3B:34	18 2	3	32:24	14 2	3	3G:23	14 2	3	33:31 14 1	4	37:2B 13
1	4	32:35	13
2	4	31:28 11
10.	PGD VIDEM 9 3 0 6 21:38 9
11.	EHM TEAM 2 9 1 1 7 23:43 4
12.	JOE C. SITAR ČL. 9 0 0 9 17:58 -1
VETERANI
REZULTATI 8. KROGA: KMN
Majolka veterani - ŠD Lancova vas veterani 5:0, Joe Copy Sitar veterani - NK Videm veterani 1:4, Gostišče Kozel ŠD Selan - ŠD Pobrežje veterani 6:2.
1.	MAJOLKA VET. 8 7 0 1 51:18 21
2.	KOZEL ŠD SELAN 8 7 0 1 42:22 21
3.	LANCOVA VAS VET. 8 5 0 3 42:34 15
4.	ŠD POBREŽJE VET. 8 3 0 5 27:35 9
5.	NK VIDEM VET. 8 2 0 6 27:54 6
6.	JOE C. SITAR VET. 8 0 0 8 18:44 0
Darko Lah
Športni napovednik
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
11. KROG: ŽOK Sobota - ŽOK GM mobil Ptuj (SREDA ob 19.30)
Športnik leta 2014 MO Ptuj
Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj pripravljata tradicionalno športno-zabavno prireditev Športnik leta 2014 mestne občine Ptuj. Prireditev bo v četrtek ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
DB
torek m 27. januarja 2015
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Smučanje prostega sloga
Atletika • Odprto prvenstvo Zagreba
>Za (televizijo m k* pohištva« Domjanova in Bedračeva zmagali v Zagrebu
Eilin Clicor ia nr>\/i c\/atr>\/ni nailonči 7a tn cam rlalal nrl	^^	^^
Filip Flisar je novi svetovni prvak v smučarskem krosu. Mariborčanu se je na prvenstvu v Kreischbergu končno nasmehnila sreča, z odličnimi vožnjami, trikrat je zmagal in bil drugi le v polfinalu, je premagal vse tekmece in Sloveniji priboril največji uspeh v tem športu.
»V vseh vožnjah sem veliko delal, zaradi slabših startov sem bil ves čas v stresu, nato pa z gangsterskimi prehitevanji vendarle prišel do cilja,« je po tekmi povedal nekdanji zmagovalec svetovnega pokala, ki je po tekmi potreboval kar nekaj časa, da je dojel, kaj je storil. »To je eden od treh najlepših dogodkov v mojem življenju, v športnem smislu pa zagotovo
najlepši, za to sem delal od petega leta. Ta uspeh enačim z mojim kristalnim globusom, ki ga je težje osvojiti. Za naslov svetovnega prvaka pa je treba zmagati le eno tekmo. Ob tem moram pohvaliti moje navijače. Res so bili pravi, z njimi je bilo vse lažje, zmagal pa sem tudi za njih,« je povedal Flisar, ki še ne ve, koliko nagrade bo prejel za zmago: »Nekaj bo. Najbrž dovolj za kakšno televizijo in nekaj kosov pohištva.«
Za Slovenijo je to četrta kolajna na SP deskarjev in smučarjev prostega sloga. Tri so osvojili deskarji Žan Košir (srebro), Rok Marguč (bron) in Tim Kevin Ravnjak (bron).
sta
Filip Flisar
NEZNANO O ZNANIH
Filip Flisar: »Naredil bi svet brez denarja«
V današnji rubriki Neznano o znanih vam ponujamo sveže in tople žemljice. V nedeljo še na najvišji stopnički na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu, danes že na straneh vašega priljubljenega časopisa. Naš tokratni sogovornik je novi svetovni prvak v smučarskem krosu ...; brkati in vedno nasmejani Filip Flisar.
1.	Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Ptujske terme, Ptujska noč in Puhov most.
2.	Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne?
Način razmišljanja.
3.	Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite?
Dobrosrčnost, vztrajnost in odkritost.
4.	Kaj najraje počnete v prostem času?
S prijatelji grem na kolo ali na skate ..., v glavnem smo še vedno veliki otroci.
5.	Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku?
Domača hrana, kakšni zrezki in podobno.
6.	Kam najraje hodite na dopust?
Na Hrvaško v lastni režiji, rad grem tudi sam, da lahko nemoteno raziskujem.
7.	Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj geografija in fizika, najmanj pa gospodinjstvo.
8.	Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa?
Cenim jih veliko .... Body Miller, Tina Maze, Peter Prevc, Petra Majdič.
9.	Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci?
Več zvrsti, rad imam kakovostno glasbo, v zadnjem času poslušam rock - Quensofthestone age.
10.	Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke?
Filmov ne gledam pogosto, rad imam komedije ... Chris Road, Ben Stiller.
11.	Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga?
Eno knjigo o budizmu, točnega naslova ne vem, Alkimist.
12.	Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica?
Težko izpostavim enega, imam skupino prijateljev, s katerimi se največ družim.
13.	Kakšne so vaše sanje?
Karkoli že počnem, želim, da bi bil v življenju srečen ... Temu sledim tudi sedaj.
14.	Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico?
Naredil bi svet brez denarja.
15.	Kaj boste počeli po zaključku kariere?
Tega pa še ne vem, nikoli ne delam tako dolgoročnih planov, vedno imam plan b, zato tudi študiram ... Ko bom pa tako daleč, se bom odločil za najboljšo varianto.
Janko Bezjak
V dvorani Zrinjevac je v soboto bilo Odprto prvenstvo Zagreba v atletiki, na katerem so nastopili tekmovalci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Svojo trenutno pripravljenost in formo so v hrvaški prestolnici preverjali tudi člani Atletskega kluba Ptuj, ki je imel tokrat na startni listi osem svojih predstavnikov.
Najbolj se je izkazala najmlajša, Maja Bedrač, saj je zmagala med članicami v skoku v daljino. 15-letnica je nanizala štiri odlične skoke, ki so merili 576, 600, 595 in 616 cm. Najboljši dosežek, 616 cm, dosežen v zadnji, šesti seriji, predstavlja Majin osebni rekord, s tem rezultatom pa si je priskakala tudi normo za svetovno prvenstvo za mlajše mladinke in normo za EYOF (European Youth Olympic Festival). V skoku v daljino je po dolgem času nastopila tudi Nina Kolarič, ki se je v zadnjem obdobju zelo zavzeto pripravljala, a je na tekmovanju v Zagrebu žal trikrat prestopila. Tretja predstavnica AK Ptuj je bila Veronika Domjan, ki je tekmovala v suvanju krogle. Z rezultatom 14,13
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač (AK Ptuj) je s 616 cm v Zagrebu dosegla osebni rekord v skoku v daljino.
m je zmagala in le za 17 cm zaostala za osebnim rekordom. Kljub temu je pokazala, da je v dobri formi in da lahko v nadaljevanju sezone še več pokaže v njeni paradni disciplini, metanju diska.
Ob ženski trojki je v Zagrebu nastopilo tudi pet nadarjenih mladih ptujskih atletov, med katerimi je najboljši re-
Šolski šport • Odbojka
Zmaga za domačine, OŠ Videm-Leskovec druga
zultat dosegel Grega Pavlo-vič. V teku na 60 m je v kvalifikacijah tekel 7,08 sekunde, s čimer se je prebil v B-finale, kjer je s časom 7,16 sekunde na koncu osvojil 10. mesto. Pri tem je treba izpostaviti tudi to, da v finalnem nastopu ni tekel na polno, saj ga je ovirala rahla poškodba. V teku na 60 m je tekmoval tudi Miha Kovač, ki je dosegel čas 7,49 sekunde. Trije Ptujčani so nastopili v skoku v daljino, med njimi je bil najboljši, deseti,
Žan Viher (6,29 m), Jaka Kostanjevec je skočil 5,95 in Boštjan Nahberger 5,91 metra.
Večina članov ekipe AK Ptuj se je s svojimi rezultati izkazala, njihova trenerja Gora-zd Rajher in Aleš Bezjak pa sta dobila vpogled na trenutno stanje njunih varovancev. Med njimi je tokrat zablestela Maja Bedrač, ki je še enkrat več pokazala svoj velik atletski potencial.
David Breznik
Ekipa OŠ Videm-Leskovec
V telovadnici v Crešnjevcu je 8. 1. potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učence letnika 2000 in mlajše. Poleg ekipe domače osnovne šole so nastopili še učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, OŠ Videm-Leskovec in OŠ Markovci. Brez težav je slavila domača zasedba, ki ni oddala niti niza, s tem pa se je uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
OŠ Crešnjevec - OŠ Markovci 2:0, OŠ Videm-Leskovec - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:1;
tekma za 3. mesto: OŠ Markovci - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 0:2;
tekma za 1. mesto: OŠ Crešnjevec - OŠ Videm-Leskovec 2:0.
Končni vrstni red:
1. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
2.	OS Videm-Leskovec
3.	OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	OS Markovci
tp
Planinski kotiček
Makolski pohod
Sobota, 7. februar
Planinsko društvo Makole organizira tradicionalni pohod, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Pot nas bo vodila v zahodne Haloze, med prijazne ljudi in zanimive kraje. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam.
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 7. februarja, ob 7.15 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo popeljali do Makol. Pot nas bo najprej vodila skozi Varoš in Dežno do cerkve sv. Ane, kjer si bomo privoščili počitek. Nato bomo pot nadaljevali mimo forme vive nazaj v Makole. Med potjo se bomo ustavili na prijaznih kmetijah, kjer bo poskrbljeno za prigrizek in pijačo. V Ptuj se bomo vrnili do 16.30.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Cena izleta vključuje stroške prevoza ter znaša 6 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do petka, 6. februarja 2015. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
16 Štajerski TEDNIK
Klutura, izobraževanje
torek • 27. januarja 2015
Grajenščak • Vincekova rez in odkritje napisne plošče
Letos je priporočljivo narezati kakšno oko več
Na posestvu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku so v soboto prikazali vincekovo rez vinske trte, dogodek pa povezali s petim 10-kilometrskim vincekovim pohodom med slovenjegoriškimi griči in odkritjem napisne plošče konzulata viteškega omizja Ptuj-Ormož.
Praktični prikaz vincekove rezi je udeležencem predstavil Andrej Rebernišek, sicer predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, direktor KGZS Zavoda Ptuj in mestni viničar.
„Les je sicer dobro dozorel, sami brsti pa ne izkazujejo neke kakovosti in lepega nastavka, zato je letos priporočljivo kakšno oko več narezati ki ga bomo nato odstranili pri zelenili delili," svetuje Andrej Rebernišek.
Vabili so Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Biotehniška šola Ptuj, KGZS Zavod Ptuj ter viteško ptujsko-ormoško omizje Združenja slovenskega reda
vitezov vina s 16 člani.
»Letina 2015 naj bo obilna, dobra in kakovostna. Veliko poguma vinogradnikom in vinarjem na tej naporni poti,« je ob prikazu rezi vsem zaže-
lel konzul ptujsko-ormoškega viteškega omizja Vladimir Korošec, ki je prepričan, da bodo tudi za vinogradništvo in vinarstvo prišli boljši časi.
Ob tej priložnosti so na
zgradbi šolskega posestva na Grajenščaku odkrili tudi napisno ploščo, ki označuje sedež tega viteškega omizja, enega izmed osmih v Sloveniji. Zbranim so predstavili še nove kmetijsko-okoljske ukrepe za vinogradnike, s katerimi se odpravlja klasična integrirana pridelava in uvajajo nadstan-dardi pridelave s ciljem višje kakovosti pridelave.
Za prijetno vzdušje na Grajenščaku so poskrbeli člani moškega pevskega zbora KD Grajena pod vodstvom Tomaža Mohorka.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Konzulu ptujsko-ormoškega viteškega omizja Vladimirju Korošcu je pri odkritju napisne plošče sedeža konzulata na šolskem posestvu na Grajenščaku pomagal prvi ptujski mestni viničar in vitez vina Ivan Skočir, ki bo prihodnje leto star 100 let.
Foto: Črtomir Goznik
Pred vincekovo rezjo, ki jo je izvedel Andrej Rebernišek, je blagoslov opravil župnik Jože.
Na vincencevo, 22. januarja, si vinogradniki voščijo srečno vinogradniško novo leto. Po stari navadi pa pred sončnim vzhodom od-režejo rodno šibo trte, jo dajo v vodo in postavijo na toplo. Ozelenela trta kaže, kako je pre-zimila in kakšno letino lahko vinogradniki pričakujejo.
Cirkulane • Prva rez vinske trte
Veselo na vincekovi rezi
Člani društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze so 25. januarja, v mrzlem nedeljskem popoldnevu, ko sta naletavala sneg in dež, opravili tradicionalno vincekovo rez vinske trte.
Vincekovo rez so letos izvedli pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu, prikaz rezi pa opravili na potomki mariborske žametne črnine, najstarejše trte na svetu. Dogodek ni samo družabnega, temveč tudi poučnega značaja, saj vinogradniki medsebojno izmenjajo izkušnje ter nasvete o delu v vinogradu ter pri kletarjenju. Rez trte je za vinogradnike po jesenski trgatvi
prvo opravilo v vinogradu. V zimskem času se vinogradniki ukvarjajo predvsem s kletar-jenjem, na prehodu iz zime v pomlad pa jih znova čakajo opravila v vinogradu. Rez trte mora biti opravljena skrbno in pravilno, da je potem jeseni pridelek toliko boljši. Kot je na nedeljski prireditvi povedal dolgoletni predsednik DVS Haloze in skrbnik trte žametne
Ptuj • Petrol obdaril enoto Mačice
200 evrov za igrače
V enoti Mačice Vrtca Ptuj je bilo 23. januarja nadvse slovesno.
Malčki so se skupaj z vzgojiteljicami in vodstvom Vrtca Ptuj oz. pomočnico ravnateljice Ksenijo Zorec zahvalili za donacijo Petro-lu v višini 200 evrov, ki so jih porabili za nakup igrač. Že vrsto let Petrol oz. njegovi bencinski servisi namesto novoletnih daril in voščilnic donirajo za dober namen. Bencinski servis na Ormoški cesti 28 na Ptuju je tako novoletno darilo ponovno namenil enoti Mačice. Tako so namreč storili že lani. Prinesel ga je poslovodja Zlatko Muhič.	MG


•tuj L __ _	_
povtmt
Foto: Črtomir Goznik
znana cirkulanska komedijanta Miro Lesjak in Ana Črnivec v vlogi Hanzeka in Micike. Han-zek in Micika sta županu Jurge-cu ter skrbniku trte Arnečiču pomagala tudi pri rezi in s svojimi šaljivimi komentarji poskrbela za veselo vzdušje.
Mojca Zemljarič
črnine pri sv. Ani Zvonko Arne-čič, je treba pri rezi uporabiti ostre škarje in ostro žagico, toplo se je treba obuti in obleči ter vzeti s seboj v vinograd tudi malico. Zbrane na prireditvi sta pozdravila še predsednik DVS Haloze Edi Hojnik in župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Slednji je skupaj z Ar-nečičem opravil rez, v svojem nagovoru pa izrazil upanje, da bi bilo letos vreme vinogradnikom bolj naklonjeno, kot jim je bilo lani, ko grozdje zaradi obilice dežja in oblačnih dni ni niti prav dozorelo. Blagoslov s
Prejeli smo
V letu dni zbrali 8780 kilogramov plastičnih zamaškov
Ob zaključku leta se delajo zaključni računi in bilance o uspešnosti nekega dela ali opravila. Z veseljem lahko naznanim, da smo DOBRI in SRČNI ljudje (kot je v enem od svojih sestavkov v Štajerskem tedniku zapisala Majda Goznik) v letu, ki se je izteklo, zbrali 8.780 kg plastičnih zamaškov -pokrovčkov za tako ali drugače prizadete otroke. Vseh zama-škov od začetka akcije pa je že več kot 15.000 kg.
Iz skladišča Slovenskih železnic oziroma njihove tovorne postaje na Ptuju se vojaki Slovenske vojske opravili tri odvoze zbranih zamaškov za reciklažo v Žerjavu (Črna na Koroškem).
priprošnjo za dobro letino je opravil domači župnik pater Emil Drev.
Vincekova prireditev pri Sv. Ani v Halozah je bila tudi v znamenju ubrane pesmi. Zapeli so Mladi veseljaki, za instrumente je poprijela skupina štirih muzikantov (Janko, Stanko in Primož Kelenc ter Alojz Ličen). S priložnostnim skečem sta za smeh in dobro voljo poskrbela
Pri rezi je treba uporabiti ostre škarje in ostro žagico ... da se je treba toplo obleči in poskrbeti še za »malico«, pa sta pokazala in povedala nepogrešljiva Hanzek in Micika.
Pohvaliti in zahvaliti se je treba vsakemu posamezniku, ki je kakorkoli vpleten v to humanitarno akcijo zbiranja in posledično pomaga pomoči potrebnim.
Kot zelo vzpodbudno lahko navedem, da so največjo količino zbranih zamaškov prispevali ob pomoči svojih staršev in vzgojiteljic ravno najmlajši občani, in sicer so otroci ptujskih vrtcev zbrali ogromnih 957 kg. Potem so tu zelo aktivne vse OŠ občine Ptuj in vse OŠ bivše občine Ptuj. Z angažiranjem ge. Albine Lukner in Ormoža so se akciji pridružili tudi OŠ širšega ormoškega območja.
Po zatrdilu g. Zlatka so zama-ški prišli tudi z mirovne misije na Kosovu, prijazna humanitar-ka Andreja mi zamaške pripelje ob obisku domovine celo iz Nemčije, gospod Marjan oziroma njegova žena mi zamaške vsak teden pripeljeta iz Mari-
bora. Tu so omenjeni primeri, ki nekako izstopajo po svojem načinu zbiranja in dostavo za-maškov.
Za aktivno in uspešno zbiranje je treba pohvaliti tudi ustanove, društva, gostinske lokale, pa tudi kar nekaj trgovin je dovolilo postavitev kartonskih škatel v svojih prostorih, v katere lahko kupci prinesejo in odložijo zamaške, pa tudi množico ljudi, ki zbirajo zamaške doma ali jih odlagajo v posode, ki so nameščene na vseh keso-nih za odpadno embalažo so veliko pripomogli, da je akcija tako uspešna.
Veliko vlogo so v smislu osveščanja, ozaveščanja in obveščanja odigrali mediji, kot so Štajerski tednik, Večer, Radio Ptuj, produkcija Tinček, Pe TV, Sip TV ...
Za osvežitev spomina bi omenil, da se zbirajo plastični zamaški od vseh vrst osvežil-
nih pijač, mineralne vode, sokov, mleka, mlečnih izdelkov, tekočih pralnih sredstev, šam-ponov, deodorantov in zdravil, nikakor pa ne kovinski zamaški - pokrovčki.
Majhen prispevek lahko naredi ogromno za nekoga, ki to res potrebuje in mu to olajša vsakdan. Z zbiranjem zama-škov pa prispevamo tudi k čistejšemu okolju in lepši prihodnosti za vse nas.
Vsako gospodinjstvo ima slej ko prej zamašek, ki je za njega odpadek, ne zavrzite ga, kajti nekomu lahko pomaga, vas pa materialno popolnoma nič ne obremeni.
Zbirajmo - pomagajmo, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč.
Za vse dodatne informacije in dogovor o odvozu zamaškov lahko pokličete 040 246 664, Ignac Habjanič.
Foto: MZ
torek • 27. januarja 2015
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 17
Piše: Uroš Žajdela • Škotska (13. del)
Okrožje Torridon
Severni del Škotskega višavja je skupek številnih do tisoč metrov visokih hribov, mogočnih dolin in nepozabih jezer, kjer v primežu naravne surovosti preživijo le najtrdnejši prebivalci. Zadnjih nekaj dni namenjam pohajkovanju po hribovju Beinn Allign in Teallach v širšem področju prikupne vasice Torridon, pogosto imenovan tudi t. i. Great Wilderness oziroma Veličastne divjine. Medtem ko je bil polotok Skye pohodniški raj, pa je naravno lepoto okrožja Torridon skorajda nemogoče opredeliti z besedami in pridevniki. Nepozabno. Hkrati pa se končno tudi vreme povsem prilagodi mojim željam. Škotska, o kateri sem tako dolgo sanjaril, je dokončno odprla vrata v odkrivanje svoje edinstvenosti. Golobradi hribi še naprej v soju sončnih žarkov zagotavljajo nepozabne poglede na to mogočno divjino, koder se redko sreča druge pohodnike. Temen in gladek granit, pogosto v obliki najrazličenjših pravljičnih likov in figur, krasi vrhove. Meglice se nagajivo podijo med vrtoglavimi ledeniškimi dolinami, dno katerih krasijo ledeniška jezera. Dasiravno pohodniške poti niso markirane, pa sama konfiguracija omogoča nepozabne avanture na brezpotjih. Le zemljevid, kompas, spalno vrečo in kaj za pod zob, nakar se odpre celotna divjina. Kmalu ostaneš sam s seboj in mislimi, ki so že davno pobegnile daleč izza naslednjega hriba. Kljub precej naporni hoji po škotskih brezpotjih pa gre za neopisljiv balzam za
dušo. Kako priviligiran se počutim tukaj in sedaj, ob posedanju na prijetno ohlajenem granitu in s piškotom v roki. Naivno razmišljanje (pre)mnogih, da tako nepomemben element vesolja, kot je človek, sploh tekmuje z mogočnostjo narave. Občutek človeške majhnosti raste. Visokogorje je Škotska v pravem pomenu besede, kjer so vendarle angleški priseljenci tudi le gostje, presenetljivo pogosto poistoveteni s hribovskim tradicionalizmom. Tukaj ni bilo vprašanje o Škotski samostojnosti, temveč vsak odmev iznad dolin, vasic in mestec kliče po uresničitvi te stoletja trajajoče želje. Preseneti me relativno malo kmečkih (obdelovalnih) površin, ovac in koz le za odtenek, posledično tudi škotskih ovčarjev ne zasledim. Na tisoče odtenkov zelene barve travnikov in pašnikov se v daljavi zlije
s sinjo modrino Atlantika. Medtem ko na Skye obstaja temačen občutek britanski pripadnosti, pa tukaj vse britansko nemudoma izgine, izpuhti. V vasicah in mestih, ki s svojo majhnostjo opozarjajo na precejšnjo odmaknjenost, je domačin v kiltu in mogočno brado, po kateri se »popraska« s svojo zavidanja vredno hribovsko roko, precej običajen prizor. Pročelja hiš krasijo škotske zastave, avtomobili imajo škotsko registrsko tablico. Vse je bilo pripravljeno na samostojnost, ki pa se jim je angleško splazila iz rok.
Po nekaj dneh samote in pohajkovanja si zaželim pravo domačo pečenko, zatorej v smeri pristaniškega meteca Ullapool, od koder se mnogi turisti odpravijo na hi-brisko otočje. Otožno ugotovim, da sem preprosto preveč časa porabil v hribih. Hibridi bodo
Vratolomne ledeniške stene in številna jezera
morali počakati. Na ulicah Ulla-poola zastavi z modro podlago in poševnim križem družbo delajo predhodno redko videne zastave z rumeno podlago in motivom leva, obdanim z baročnim okvirjem. Ustavim se ob eni izmed številnih stojnic, ki z reklamnimi letaki prepričuje že prepričano lokalno prebivalstvo za samostojnost. Mlad študent z zgodovinsko mogočnim imenom Arthur v vsej
Področje Torridon je posejano s številnimi hribi, ki ponujajo nepozabne pohode.
Foto: Uroš Zajdela
vnemi hiti razlagati razliko: »Na škotskem imamo sicer uradno priznano modro zastavo, imenovano Saltire, kar pomeni križ z vodoravnimi črtami enakih dolžin in predstavlja križ svetega Andreja. Izvira iz davnega leta 1388. Sveti Andrej je danes zaščitnik Škotske. Legenda uči, da je bil Andrej, sicer mlajši brat apostola Petra Pavla, križan leta 60 našega štetja. V svoji skromnosti je izvršitelje križanja prosil za drugačen križ svojega poslednjega izdihljaja, saj ni vreden križa Jezusa Kristusa. Tako je bil Andrej križan na križu enakih stranic. To je zastava, ki Škote opominja na svoj obstoj znotraj britanske krone. Neuradna zastava z levom in rumenim ozadjem izvira iz obdobja obstoja mogočnega škotskega kraljestva, ki je pripadalo škotskim kraljem in kraljicam. Prvič naj bi zastavo z levom upodobili v času vladanja kralja Aleksandra II. med letoma 1214 in 1249. Lev na zastavi je v bojnem položaju s privzdignjenimi nogami in je edinstven simbol škotske samostojnosti. Škotsko kraljestvo je izpuhtelo v 17. stole-
Foto: Uroš Zajdela
tju in odtedaj se ta zastava tudi več ne uporablja,« ponosno zaključi. Kljub razlagi še zmeraj ne dobim pojasnila, zakaj sem neuradno zastavo tako redko zasledil. »Veste, v tem času so na Škotskem potekale igre Commonwealtha in tako je bila britanska kraljeva družina prisotna na naših tleh. Zakon veleva, da v času uradnih obiskov kraljeve družine na Škotskem ne sme biti izobešena zastava z levom, saj kaže na razdvojenost znotraj 'enotnega' kraljestva. Vendar naših krajev kraljeva družina ne obišče, zato si drznemo imeti zatavo izobešeno.« Zanimiva razlaga še enkrat več poudari podrejenost škotske angleškim kraljem in kraljicam, dasiravno v dananšnjih časih le v simbolnem smislu. »Po samostojnosti bodo levi ponovno rjoveli nad Škotsko,« ponosno pripomni. Moj želodec že tudi pošteno rjo-ve nad lakoto, zatorej v prvi bar po zasluženo pečenko. Nekaj dni zatem sem se udeležil nogometne tekme v Invernessu, kjer se je na tribunah kljubovalno vihralo z levom.
Radio Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih
Laminat, ki ga mesec dni ni treba čistiti ...
Voditeljica Štajerske budilke Simona Pušnik se je minuli petek v ateljeju Tapetedecor na Ormoški cesti na Ptuju preizkusila kot prodajalka notranjih senčil. Njena mentorica je bila lastnica podjetja Branislava Vukajlovič.
Simono so najprej seznanili z izdelki, ki jih prodajajo, in ji pojasnili, na kaj vse mora biti pozorna pri prodaji senčil. Ker je stranki prodala rolo senčilo, je morala vedeti preračunati širino in višino, stranko je povprašala, na kateri strani mora biti mehanizem in kakšne barve naj bo le-ta ter se z njo pogovorila o tem, ali se naj rolo odpira verižno, na vrvico ali na motor. Vse to so podrobnosti, ki jih prodajalec mora poznati, preden stranki sploh začne svetovati pri nakupu.
Kot je pojasnila Simona, se je ob prihodu v atelje marsikaj naučila: "Seznanili so me s ponudbo, mi pojasnili, kaj vse moram vedeti ob prodaji rolojev, pokazali pa so mi tudi ponudbo preprog in laminatov," je pojasnila in dodala, da je pri prodaji tovrstnih izdelkov najtežji del svetovanje stranki. "Lahko bi komu svetovala o tapetah, ki sem jih sama že polagala, o rolojih pa ne vem
kaj dosti, zato sem stranki samo podala svoje mnenje,'' je povedala.
Kot je pojasnila lastnica ateljeja, je ne glede na to, kakšno senčilo kupi stranka, najpomembnejša točna izmera. Ta mora biti zares natančna, saj je v primeru slabe izmere celotno naročilo izvedeno narobe in na ta način je lahko izgubljenega veliko materiala, ki pa tudi ni poceni. Zato lastnica
podjetja izmere opravlja sama, pomaga ji še en sodelavec.
Tudi Simona se zaveda, da je prodaja senčil zahtevno delo, saj mora prodajalec poleg natančne izmer ugotoviti e tudi, kaj kateri stranki ustreza in imeti občutek za izgled notranjih prostorov.
Nad Simono je bila lastnica ateljeja navdušena: ''Simona ima ogromno pozitivne energije. Pri prodaji izdelka je
Foto: Črtomir Goznik
najbolj pomemben kontakt s stranko, da na neki način stranki 'prodaš sebe' in Simona to obvlada, tako da se je pri delu odlično odrezala,'' je povedala.
Tudi Simoni je bilo delo všeč, saj je bila stranka, s katero je delala, zelo prijetna in komunikativna: ''Sproščeno sva poklepetali in pogovor nadaljevali tako daleč, da je na koncu poleg roloja kupila še preprogo,'' je pojasnila.
Nad ponudbo v ateljeju je bila navdušena: ''Najbolj me je navdušil laminat, ki ga en mesec ni treba čistiti,'' je v smehu dejala. Dela, v katerem se je preizkusila tokrat, ne bi mogla opravljati vedno: „To je delo, ki poteka v zaprtem prostoru, jaz pa sem terenski človek,'' je pojasnila in dodala, da se je v ateljeju dobro počutila, saj je v prostoru zaradi prijetnih barv vladala toplina.
Naslednji petek se bo na teren znova odpravil Dalibor Be-denik - tokrat se bo preizkusil kot slikopleskar.
Natalija Škrlec
Slovenija • S kupci za dober namen
Qlandia - dežela dobrodelnosti
Kljub številnim prednostim sodobnega načina življenja se mnogi srečujejo s perečimi težavami, ki so brez družbene solidarnosti pogosto nepremostljive. S tem razlogom si v centrih Qlandia vseskozi prizadevajo s svojimi aktivnostmi prispevati k izboljšanju stanja v lokalnih skupnostih inobiskovalce v deželi nakupov spodbuditi tudi k dobrodelnim aktivnostim.
Decembra so zato prav vsi centri Qlandia v Sloveniji sodelovali v nagradni igri 'Žakelj želja' in svoje obiskovalce pozvali, da izpolnijo nagradni kupon, v katerem so navedli svoj želeni izdelek ali storitev in obenem sodelovali v dobrodelnem projektu. Cilj je bil v vsakemu izmed sedmih žakljev zbrati 1000 ali več kupončkov, v primeru dosega tega pa so se posamezni Qlandia centri zavezali nameniti finančna sredstva za brezplačni obrok učencev v osnov-
Foto: arhiv Qulandia
nih šolah. Barbara Zacirkovnik sporoča, da je bil zastavljeni cilj dosežen, »saj je bilo na posamezno lokacijo zbranih povprečno 1285 kupončkov«. Dodaja še: »Žal je v Sloveniji precej socialno šibkih družin s šoloobveznimi otroki, ki so posebej ranljiva in občutljiva skupina. Z izbrano obliko dobrodelnosti jim je Qlandia poskušala vsaj delno olajšati finančno stisko, jih razveseliti na poseben način in šolarjem obenem pomagati napolniti lačne želodčke.« S prispevkom vsakega centra Qlandia bo tako v naslednjem mesecu brez skrbi malicalo približno sedem učencev.
Za uspešno izpeljane akcije se želijo v Qlandia centrih zahvaliti izjemnemu odzivu svojih obiskovalcev, ki so uspeli prepoznati situacije in stiske, ki kličejo k solidarnosti in so tudi z veseljem priskočili na pomoč. Barbara Matijašič
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 27. januarja 2015
Moje cvetje • Miša Pušenjak specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pred sezono setve pospravimo še predale s starim semenom
Čeprav ste mnogi že zelo pridni in imate že marsikaj posejano, prava sezona nabave semena seveda še pride. Težave s slabim vznikom semena se pojavljajo redno vsako leto, ne glede na to, ali imamo opravka s hladno ali toplo pomladjo. Mnogi se sprašujejo, kaj je narobe. Da seme slabo vzkali, je lahko več razlogov.
Pogledali si bomo, kaj lahko naredimo sami, da bo težav manj.
Semena ne tlačimo v vrečice, kjer imamo kakšne težke, ostre predmete, ki ga lahko poškodujejo. Ranice so sicer majhne, s prostim očesom niso vidne, a dovolj velike, da povzročajo izgubo energije semena, izgubo hrane, lahko tudi izsušitev in s tem propad male rastlinice v semenu.
Velik pomen ima starost semena
Če želite sejati nekoliko bolj zgodaj, potem za prve setve uporabite res sveže, novo, čim mlajše seme. Starejše, morda celo iz odprtih vrečic, pa porabite takrat, ko so razmere za vznik najugodnejše, ko ni ne prevroče, ne prehladno. Govorim seveda o semenu, ki ga kupujete, če delamo vse pravilno, morda nekoč tudi nekaj besed o tem, potem je doma pridelano seme veliko bolje kaljivo.
Veliko vlogo ima starost semena ravno pri kobulnicah, ker vsebuje tudi veliko eteričnih olj, mednje pa sodita tudi korenček in peteršilj. Tudi staro solatno seme pogosto kali nenormalno, zato sicer vznik opazimo, kasneje pa rastline kar poniknejo. Tega ni kriva sorta solate, kakor mnogi zmotno menijo, ampak setev starega semena.
Porabimo seme i z vrečic do konca
Prvi nasvet je, da vsako leto nabavite samo toliko semena, kot ga potrebujete. Tako se vam po predalih ne bo valjalo toliko starega semena. Vse seme, starejše od treh let, najprej preizkusite, če še kali, sama pa bi ga raje zavrgla.
Drugi nasvet je, da kupite tako velike vrečice, kolikor semena posejete sproti. V današnjih semenskih vrečicah je namreč seme zelo dobro zavarovano ravno pred tem, da prehitro prične dihati in živeti. Kakor hitro mi vrečico odpremo, je tega varstva konec. Zato ne kupujte večjih vrečic, češ, da je ugodneje.
Če pa ne gre drugače, nekaterih vrtnin pač ne sejemo veliko vsako leto, pa je zelo pomembno, da po setvi vrečice ne odložimo na vlažno zemljo, kakor nekateri radi delate. Takoj po setvi vrečico tesno zapremo, po možnosti uporabimo kljukice za perilo. Čim prej tudi vrečice pospravimo na suho in hladno. Seme iz odprtih vrečic uporabimo v ugodnih vremenskih razmerah, ne zgodaj spomladi ali v vročem delu poletja.
V trgovino spomladi zavijte vedno s seznamom semena, koliko ga potrebujete. Najlažje je sestaviti tak seznam tako, da vse vrečice zlagamo v posebno škatlo, ko jih posejemo. To ima še eno dobro stran. Tako boste videli tudi, katere sorte ste posejali. Če vam katera ni bila všeč, si to zapišite kar na vrečico. Spomladi se vrečice samo preštejejo, zapišejo in že imamo dokaj natančen seznam.
Kdaj je seme staro
Tako kot je seme različno po barvi, obliki in velikosti, se razlikuje tudi po tem, kdaj lahko rečemo, da je seme staro. Staro seme namreč počasneje in težje kali, to pa se lahko pozna tudi rastlinam kasneje. Pridelek je nižji, predvsem pa so lahko rastline tudi bolj občutljive na bolezni.
Najbolj občutljivo je seme cvetlic - enoletnic. To pogosto
Januar Prosinec			2015
i I <*trt«fc		11 MfcaU	S
2 pCTOk		13 rwd«ija	
3 robota		19 DDntdtlkk	J <*
4 MAH		20	. af
5 ponedeljek	' o'	21 if«t>	
6 ta rek	d	22 četrtek	48?-
7 sndi		23 nttti	* m
S teCrlefc	-«e	24 robot«	i
9 ptuk		2 5 mdi^t	
1 O UfifiM		26 pgrw(MMIl	£
11		27 torek	J> «
12 ponedeljek		28 ved«	
13 torek		2 9 ieiriM	*
14	'-V	30 petek	
IS ¿»truk	-m	31 uiboid	
1 6 i»t<i*	*		
			
			(•t
CVSTJS ■ CKJHKi w ssssr	. POOTALMI PLODOVI	PL0DOVKE SMUf	LtSTNATS HASTUNS ^DjV icttH. mMnM. titrotl. Vir: internet
		nM*#MO»*M|*	
Zdaj poskrbimo še za predale s semenom.
Foto: Miša Pušenjak
Starejše seme preizkusimo, kako dobro še kali.
slabo kali že v prvem letu. Zato sama ne sejem starega semena, ampak kupim vsako leto novo seme cvetlic. Semena zelišč, med katere pa bi morali šteti tudi korenček, peteršilj, zeleno in pastinak, pogosto vsebujejo veliko eteričnega olja. Zaradi tega ima seme dobro kaljivost le krajši čas. Dve leti staro seme že veliko slabše kali, starejšega pa raje ne sejemo več. Med zelenjadnicami najkrajši čas, le eno leto, uspešno kali seme pastinaka, peteršilja in črnega korena. To seme torej porabimo takoj, staro seme pa raje kar zavrzite. Le nekoliko dalje, dve leti, lahko v originalno zaprtih vrečicah hranimo seme kolerabice, korenčka, sladkega komarčka, radiča, čebule, pora in drugih čebulnic. Torej, če najdete v predalu zaprte vrečice s semenom teh vrtnin od letošnjega (kmalu lanskega) leta, pote ga še lahko uporabite letos.
Do tri leta uspešno kali seme zelene, paprike, bučk, solate, stročnic (fižol, grah in druge), koruze in motovilca. Vse ostalo seme kali 4-5 let. Da ne bo pomote in veliko vprašanj, te številke veljajo za semena, ki jih hranimo v odprtih vrečicah, doma pridelana kakovostna semena.
Domač kalilni test
Domač kalilni test je zelo enostaven. Nekajkrat preganje-no papirnato brisačo zmočite in položite na krožnik. Po njej razporedite izbrano seme. Nato vse skupaj zavijte v folijo za živila, da se ne bo izsuševalo. Seme postavite na toplo, seveda pa ne nekam, kjer bi po njem pripeka-
Foto: Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Dobro kaleče seme ima lepo razvito koreničico, klične liste brez madežev in predvsem moramo videti tudi prvi pravi list.
lo sonce. Po nekaj dnevih že lahko vidite, ali seme kali. Po večini že po tednu do desetih dnevih lahko na vsaki semenki ločite majhno koreničico, stebelce in klične liste. Samo to seme dobro kali. Če se na semenu pojavijo še kakšne roza, zelene, sive, črne obloge, je to seme okuženo z glivicami in ga raje zavrzite. Tudi če kali pravilno manj kot polovica semena, se ni smiselno z njim ukvarjati in ga je bolje zavreči.
Zdaj torej preglejte svoje predale, testirajte starejše seme, potem pa si naredite seznam semena, ki ga za letošnjo sezono potrebujete. Če imate lani posejane vrečice v škatli, jih samo preštejete, odštejete seme, ki je še na zalogi. Seznam je hitro narejen. Kupite samo toliko semena, kot ga potrebujete, saj se še vedno najde tudi kakšna nova rastlina, ki jo želite preizkusiti. Veliko manj se boste potem spomladi jezili, saj bo vse bolje kalilo.
Miša Pušenjak
KGZ Ptuj svetuje
Ukrep »dobrobit živali« pri reji prašičev v letu 2015
šk
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Z ukrepom »dobrobit živali« (v nadaljevanju: ukrep DŽ) iz programa razvoja podeželja 2014-2020 (v nadaljevanju: PRP 14-20) ste nekateri praši-čerejci že dobro seznanjeni, saj se je ta kot prvi izmed ukrepov PRP 14-20 začel izvajati že v letu 2014, še pred potrditvijo
PRP. Ker so se med usklajevanjem z Evropsko komisijo v postopku sprejemanja PRP 14-20 zgodile nekatere spremembe tudi pri ukrepu DŽ, vas želimo seznaniti z obveznostmi pri izvajanju ukrepa DŽ v letu 2015.
Vstopni pogoji za ukrep DŽ so za leto 2015 v primerjavi z letom 2014 praktično nespremenjeni. Nosilec kmetijskega gospodarstva bo moral ravno tako imeti za kmetijsko gospodarstvo (v nadaljevanju: KMG) oziroma, če je znotraj KMG več gospodarstev (več lokacij, kjer se redijo prašiči), za posamezno gospodarstvo, na katerem uveljavlja ukrep DŽ, izdelan in v centralni register prašičev vnešen program DŽ. Poleg tega bo moral na dan izdelave programa DŽ na KMG oziroma na posameznem gospodarstvu, za katera bo uveljavljal ukrep DŽ, rediti 20 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če bo uveljavljal zahteve, ki se nanašajo na plemenske svinje, plemenske mladice ali tekače, oziroma 100 ali več prašičev pitancev, če bo uveljavljal zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance. Razlika glede na leto 2014 je, da mora biti program DŽ izdelan in vnešen v register en dan pred začetkom obveznosti, to je do 1. marca 2015.
Nosilci KMG morate skupaj z izbranim zootehnikom in veterinarjem - izvajalcem svetovanj izdelati program DŽ. Izvajalci morajo najprej popisati stanje na KMG in skupaj z rejcem pripraviti program, nato pa morajo zahtevane podatke še elektronsko vnesti v register. Priprava tega programa je za nosilce KMG v celoti brezplačna. Podatki o izvajalcih svetovanj bodo objavljeni na spletnih straneh MKGP, o čemer pa boste še naknadno obveščeni.
Ne glede na navedeno pa vam ni treba v celoti izdelati novega programa DŽ za gospodarstvo, za katerega je bil program DŽ izdelan že v letu 2014, če pri izvajanju zahtev ukrepa DŽ za leto 2015 ni nobenih sprememb glede na prejšnje leto.
Poleg navedenih vstopnih pogojev boste morali nosilci KMG, vsaj en član vaše kmetije ali oseba, ki je na zadevnem kmetijskem gospodarstvu zaposlena, predvidoma od začetka septembra pa do 15. decembra 2015 opraviti štiriurno usposabljanje iz vsebin dobrobiti živali.
Poleg tega boste morali nosilci KMG za pridobitev plačil za ukrep DŽ izbrati in izpolnjevati vsaj še eno zahtevo iz spodnjega nabora zahtev, ki je v primerjavi z letom 2014 nekoliko zožen:
1.	za plemenske svinje in mladice:
-	zahteva za skupinsko rejo z izpustom,
-	zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino od predpisane,
-	zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine,
2.	za plemenske svinje:
-	zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in pujskov,
3.	za tekače:
-	zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino od predpisane,
4.	za pitance:
-	zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino od predpisane,
-	zahteva za skupinsko rejo z izpustom.
Če izpolnjujete vstopni pogoj glede najmanjšega števila prašičev in se nameravate v ukrep DŽ vključiti v letu 2015, vas želimo opozoriti, da boste morali prvič sporočiti stalež prašičev po predpisanih kategorijah v register že v januarju 2015, vlaganje zahtevkov za ukrep DŽ pa bo enako kot v letu 2014 potekalo hkrati z vlaganjem zbirne vloge.
Nosilci KMG boste morali v koledarskem letu trajanja obveznosti (trajanje obveznosti v letu 2015 je od 1. marca do 31. decembra) stalež prašičev v centralni register sporočati za vsak prvi dan v mesecu najpozneje do sedmega dne v tekočem mesecu. Prvič torej sporočimo stalež do 7. 1. 2015. Če ima KMG več lokacij, kjer redi prašiče, in ima vsaka od teh lokacij svojo G-MID številko, potem morajo biti podatki o številu prašičev sporočeni za vsak G-MID.
Sporočanje staleža prašičev mora biti redno, saj so sporočeni podatki o številu prašičev kasneje podlaga za izračun izplačila za ukrep DŽ. Tudi v primeru, ko se zgodi, da imate na prvi dan v mesecu prazen hlev, morate v register sporočiti stanje nič (0). Če sta-leža prašičev ne boste sporočili enkrat, se vam bo plačilo za celoten ukrep znižalo za 15 odstotkov; če se to ponovi drugič, se plačilo za celoten ukrep zniža za 30 odstotkov, če pa staleža ne sporočite trikrat ali več, se plačilo za celoten ukrep zavrne.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
torek • 27. januarja 2015
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Priljubljena ameriška pevka Ma-riah Carey je pred dnevi v oddaji The Ellen DeGeneres Show razkrila, da je podpisala pogodbo za serijo nastopov v sloviti Cezarjevi palači v Las Vegasu. Glasbenica je ob tem še dejala, da bo kmalu izdala tudi novi studijski izdelek, na katerem bomo lahko ob nekaterih novih skladbah slišali tudi tiste njene uspešnice, ki so se uspele uvrstiti na prvo mesto glasbenih lestvic. V bistvu gre za nekoliko izboljšano verzijo albuma No Is iz leta 1998. Mariah Carey je seveda tudi po tem obdobju še osvajala prva mesta s skladbami, kot so Heartbreaker (1999), We belong together (2005) in Touch my body (2008). Kljub temu pa največ pozornosti privlači najava potencialnih novih skladb, o katerih za zdaj niso znani še nobeni detajli.
Produkcijska hiša Focus Features je najavila snemanje biografskega filma o zasedbi Motley Criie pod naslovom The Dirt. Po pisanju časopisa The Hollywood reporter bodo režijo filma zaupali Jeffu Tre-mainu, ki se je proslavil kot režiser serije Jackass. Scenarij filma temelji na knjigi The dirt: Confessions of the worlds most notorious rock band, ki so jo napisali Neil Strauss in člani benda Motley Criie in izdali leta 2011.
Slavna britanska sopranistka Sarah Brightman je osma turistka in prva profesionalna pevka, ki bo
Mariah Carey
z rusko vesoljsko ladjo Soyuz poletela v vesolje. Novico je potrdilo tudi podjetje Space adventures, ki organizira potovanje, za katero naj bi pevka po njihovih besedah plačala kar 50 milijonov dolarjev. Bri-ghtmanova se lahko pohvali, da je kar dvakrat nastopila na svečanosti ob odprtju olimpijskih iger, prvič leta 1992 v Barceloni, ko je skupaj z legendarnim Joseom Carrerasom zapela skladbo Amigos para siempre, 16 let zatem pa je v Pekingu s kitajsko pevko Liu Huan zapela še skladbo You and me.
Znani kitarist in pevec legendarne zasedbe Dire Straits Mark Knopfler bo 16. marca izdal svoj novi, že osmi samostojni studijski album z naslovom Tracker. Na albumu bo enajst novih skladb, v katerih kot po navadi ponuja svoj pogled na svet. Novi izdelek je nastal v studiih Groove v Londonu. Pri nastajanju
Foto: splet
plošče so sodelovali Guy Fletcher na klaviaturah, John McCusker na violini, Mike McGoldrick na flavti, lan Thomas na bobnih in Glenn Wolf na bas kitari. Kot gostje pa so se na plošči znašli še Ruth Moody na vo-kalu, Nigel Hitchcock na saksofonu in Phil Cunningham na harmoniki. Plošča ima tipičen Knopflerjevski dotik in velja za ploščo, ki mu je v zadnjih letih med ustvarjanjem prinesla največ zadovoljstva. "Naslov albuma Tracker je izšel iz mene, saj se že desetletja lovim in iščem pravo pot. Ko beležim čas, gledam ljudi, kraje in stvari iz moje preteklosti. Zabavni del, de začneš razmišljati o novi turneji. Zame je to po svoje prav vznemirljiva avantura, da zbereš ekipo in z njimi potuješ naokoli in je prava avantura,"
je povedal 65-letni Knopfler.
®@®
V eni izmed naših zadnjih izdaj smo pisali, da bo slavna islandska glasbenica Björk v marcu izdala
svoj novi studijski album z naslovom Vulnicura Zaradi tega, ker so se na spletu pojavili piratski posnetki njenih novih skladb, je bila pevka prisiljena novi album izdati prej. Album Vulnicura je tako uradno izšel 21. januarja. 49-letna Bjork pa ob albumu napoveduje tudi niz nastopov v New Yorku. Pevka se v svojih pesmih rada posveča naravi, in kot nakazujejo naslovi skladb na novem albumu, tudi tokrat ne bo drugače. Njeni nastopi v New Yorku bodo med 7. in 14. marcem, najprej bo nastopila v sloviti dvorani Carnegie Hall, potem pa še v dvorani New York city center. V sklopu njenih koncertov pa bodo v muzeju ne-wyorske moderne umetnosti odprli retrospektivno razstavo, kjer bo na ogled pevkino ustvarjanje v zadnjih 20 letih. Zadnji album (Biophilia) je pevka izdala pred štirimi leti. Na novem albumu, pri katerem ji je pomagal tudi venezuelski DJ Area (producent Kanyeja Westa), najdemo skladbe z naslovi Black lace, Ouicksand in stonemilker. Bjork pa ni uspešna samo v glasbenih vodah, saj je uspešna tudi kot filmska igralka. Leta 2000 ji je Lars von Trier namenil glavno vlogo v muzikalu Plesalka v temi (ki je bil nagrajen z zlato palmo), zanj je dobitnica nagrade za najboljšo igralko v Can-nesu napisala tudi izvirni in odlično sprejeti soundtrack Selmasongs. Pesem z albuma I've seen it all, ki jo Bjork izvaja s Thomom Yorkom, je bila nominirana za oskarja.
Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROCIH 100 (ZDA)
1.	UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS
2.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
3.	BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS
2.	WISH YOU WERE MINE - PHILIP GEORGE
3.	TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER
NEMCIJA
1.	WALK - KWABS
2.	REAL LOVE - CLEAN BANDIT & JESS GLYNNE
3.	DANGEROUS - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN
l_e s t v j
NAJ
1.	UPTOWN FUNK! - MARC RONSON BRUNO MARS
2.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
3.	BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT
4.	TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER
5.	THE HANGING TREE - JAMES NEWTON FT. JENNIFER LAWRENCE
6.	WALK - KWABS
7.	DO I WANNA KNOW - ARCTIC MONKEYS
8.	EVERY BREAKING WAVE - U2
9.	UP - OLLY MURS FT DEMI LOVAT<
10.	27 - PASSENGER
11.	BLAME IT ON ME - GEORGE EZRJ
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	^ .
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da	¿lujevSRl
boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	|(t RADIOPTUJ
Vj^ 89,8-98,2-I04;3
Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015.
NAROČILNICA ZA Stmerski
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama:
1.
ötai er s m
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
Želena nagrada: [T] Moški
(ustrezno označil	Ženska
Bela Modra
MÖ]
Velikost:
[I] Moški @ Siva Bela
Ženska [7] Rdeča Bela
Velikost [Š][m]|T][xl]|^
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL
JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku. Katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL
RADIO TEDNIK Ptuj, d...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov
•	ogled brezplačne gledališke predstave
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
20 Štajerski TEDNIK
Klutura, izobraževanje	
Kaj bomo danes jedli
torek • 27. januarja 2015
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—»	NEDELJA	PONEDELJEK
ričet s prekajenim	korenčkovajuha,	čufti v paradižnikovi	špageti s tuno v	juha, piščančji	juha, pečena svinjska	zabeljen fižol, dušena
mesom, jabolčni	mesni zavitek,	omaki, pire krompir,	paradižnikovi omaki,	mafini**, dušena	rebra s kožo, pražen	kisla repa, haloška
biskvit*	endivija, kompot	puding	solata, sadje s čokolado	zelenjava, solata	krompir, solata, krofi	gibanica
*Jabolčni biskvit
Sestavine: 1 kg naribanih jabolk; beljakov preliv: 4 beljaki, 4 žlice sladkorja, 1 dl mleka, 2 žlici mehke moke; rumenjakov preliv: 4 rumenjaki, 8 žlic sladkorja, žlica marelične marmelade.
Naribana jabolka dušimo, dokler ne izpari vsa tekočina. Nato jih podevamo v pekač, obložen s papirjem za peko, in poravnamo. Stepemo beljak in sladkor, dodamo mleko in moko ter narahlo premešamo. Beljakovo maso prelijemo po jabolkih in pečemo 20 minut pri 210 stopinjah. Med tem časom stepemo rumenjake in sladkor ter na koncu dodamo žlico marmelade. Pecivo vzamemo iz pečice ter po njem prelijemo rumenjakovo zmes. Vrnemo v pečico in pečemo 10 minut (ne dlje; tudi če imate občutek, da še ni povsem pečeno, vzemite pecivo iz pečice). Ko se pecivo ohladi, ga narežemo na kocke.
**Piscancji mafim
Sestavine: 500 g piščančjih prsi (lahko tudi puranje prsi), 400 g gob, 200 ml kisle smetane, 2 jajci, 1 čebula, sol, poper, timijan, peteršilj, 50 g sira, listnato testo.
Piščančje prsi narežemo na majhne kocke in jih popražimo na olju. Stresemojih na krožnik in na preostanku olja zlato prepražimo čebulo. Dodamo ji gobice in vse skupaj še nekaj minut pražimo, nato pa dodamo piščančje prsi ter začinimo po okusu. Kislo smetano zmešamo z jajcema. Sir naribamo. Listnato testo razvaljamo in narežemo na kocke, ki so malo večje kot posodice za mafine, da bo testo gledalo malo preko roba vdolbine v modelčkih. Kose testa damo v vdolbinice in do vrha nadevamo mešanico mesa in gob, prelijemo z 1-2 žlicama mešanice kisle smetane in jajca ter potresemo s sirom. Testo zavihamo prek nadeva, ampak naj ne pokrije nadeva v celoti. Pečemo v pečici, dokler testo ne porjavi.
Pod lupo ZPS • Keksi za zajtrk
Za zajtrk vsakega po malo in pestro
Ponudba žit za zajtrk se je v preteklih letih povečala, proizvajalci pa so naredili še korak naprej in zdaj ponujajo še kekse, ki so jih poimenovali »keksi za zajtrk«. Promovirajo jih torej kot živilo, ki je primerno za naš prvi dnevni obrok. Pa so keksi za zajtrk res dobra izbira?
Le polovica Slovencev redno zajtrkuje
Slovenci se večinoma nezdravo prehranjujemo, saj pojemo premalo sestavljenih ogljikovih hidratov (kruha, testenin, žitaric, kaš, riža ali krompirja), premalo sadja in zelenjave in premalo balastnih snovi (vlaknin, ki so v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi). Značilnost nezdravega prehranjevanja večine Slovencev je, da pojemo preveč skupnih maščob in škodljivih nasičenih maščob, preveč enostavnih ogljikovih hidratov (sladkarij, sladkorja, sladkanih pijač) in preveč soli, da jemo preveč kalorično hrano, da le polovica Slovencev redno zajtrkuje, da le tretjina Slovencev dopoldne malica, da večina užije kosilo pozno popoldne (med 15. in 16. uro popoldne) in da je število obrokov hrane prek dneva premajhno, ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
»Zajtrk je torej eden od treh glavnih obrokov in naj bi vseboval ogljikohidra-tna živila (žita, kaše, polento in podobno), sadje in zelenjavo (vitamini in minerali), mlečne izdelke (jogurt, skuta ali sir) ter tudi malo mesnih izdelkov (beljakovinski del obroka). Napitki naj ne bodo presladki. Torej vsakega po malo in pestro,« svetuje Marjana Peterman, prehranska strokovnjakinja iz Zveze potrošnikov Slovenije.
A zajtrk slovenskega potrošnika se pogosto razlikuje od zajtrkov, ki so kot tradicionalno slovenski opisani v Slovenski kuharici Felicite Kalinšek, kjer je pod navadnim (vsakdanjim) zajtrkom zapisano, da ga postrežemo s kavo ali čajem, mlekom ali kakavom, poleg ponudimo še kruh, presno maslo in marmelado ali med. Drugemu,
12 korakov do zdravega prehranjevanja
1.	V jedi uživajte!
2.	Jejte pestro hrano, ki naj bo pretežno rastlinskega izvora!
3.	Bodite vsak dan telesno dejavni in jejte toliko, da bo vaša telesna teža normalna!
4.	Večkrat na dan jejte kruh, žita, testenine, riž in krompir, najbolje pri vsakem obroku! Izbirajte polnozrnate izdelke!
5.	Večkrat na dan (pri vsakem obroku) jejte veliko zelenjave in sadja!
6.	Jejte čim manj maščob in izdelkov, ki vsebujejo maščobe (na primer mesne izdelke, namaze ...)! Omejite količino zaužitega mesa in mesnih izdelkov! Izbirajte puste vrste mesa! Enkrat do dvakrat na teden uvedite brezmesni dan.
7.	Dnevno uživajte zmerne količine posnetega mleka in manj mastne mlečne izdelke!
8.	Čim redkeje uživajte slaščice in sladke pijače (sladkane sokove, gazirane pijače ...)!
9.	Hrano solite čim manj in ne jejte že pripravljenih slanih jedi!
10.	Hrano pripravljajte na zdrav način in higiensko neoporečno! Hrano dušite, kuhajte ali pecite, vendar je ne cvrite. Dodajajte ji čim manj maščob, soli in sladkorja!
11.	Če pijete alkohol, ga pijte malo in ne vsak dan!
12.	Zavedajte se, da je dojenje najustreznejši in zadosten vir prehrane dojenčkov do šestega meseca starosti!
Vir: ZZZS
				"j ' ^ ... * M-
	elVita Breakfast, keksi za zajtrk (žita in mleko)		Polnozrnati kruh/ polnozrnata žemljica	Koruzni kosmiči
Cena/kg (Mercator)	7,16 €		1,79 €/5,27 €	2,24 € - 6,36 €
Maščoba v g/100g	14		0,9	1
Sladkor v g/100g	20		0	6
Energija v kJ/kcal	1.840/440		860/205	1.570/370
slovesnemu zajtrku pa poleg živil, ki sodijo k navadnemu zajtrku, dodamo še mesne jedi (šunko, hladno svinjsko ali telečjo pečenko), zrezek z jajcem, ocvrto meso, pražena jetra, možgane, pečenico, kranjsko klobaso, hrenovko, obaro, sir, žolco ter dodatke: gorčico, majonezo, nariban hren, rdečo redkvico in papriko, kisle kumare, gobice ipd. Slovenski zajtrk se konča s pecivom, sadjem ali kompotom.
»Sodobni zajtrk se seveda razlikuje od tradicionalnega. Hiter način življenja in pomanjkanje časa zjutraj, ko hitimo v službo ali šolo, je tudi industriji dal priložnost za pripravo živil, ki so namenjena hitri pripravi zajtrka,« izpostavlja Marjana Peterman in dodaja: »Tako se med različnimi žiti za zajtrk
že nekaj mesecev ponujajo tudi keksi za zajtrk, pogosto v majhni priročni embalaži, kar nakazuje, da si jih lahko privoščimo kot hiter zajtrk, jih morda pohrustamo kar na poti v službo. Piškoti so sicer v oglasnem sporočilu postreženi na krožniku, poleg pa so na pogrinjku še sadje, kozarec mleka ali jogurta ter skodelica za kavo ali čaj. V oglasu nam torej predlagajo, da si zjutraj postrežemo kar s keksi, ne pa s kosmiči, mlečnim zdrobom ali s kosom kruha. In kaj bi s tem pridobili? Skorajda nič, če zraven res pripravimo vse naštete sestavine, bomo pa zaužili bistveno več sladkorja in maščob, kot če bi si privoščili polnozrnati kruh ali koruzne kosmiče.«
ZPS
Vir: ZPS
torek • 27. januarja 2015
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se...
... da si poetovionski gostinci že manejo roke, saj naj bi se pustno rajanje letos preselilo v njihove lokale. Vsekakor bo bolje pusto vati na toplem kot v prireditvenem šotoru.
... da bo za mlade pusto-valce šotor brez strehe prava stvar, saj bodo imeli odprt pogled v prihodnost in neskončno vesolje.
... da novi poetovionski župan sledi predhodniku, saj bo božično-novoletnim lam-piončkom dodal le nekaj pisanih trakov, nekaj duhov in najstarejše mesto bo nama-skirano; prihranjenega pa bo tudi kar nekaj denarja,
... da je še bolj varčen župan pri sv. Martinu. Saj bo s tem, da ne bo profesionalni župan, svoji občini kar nekaj prihranil, kljub župan-
ski nagradi najmanj 20 tisoč evrov letno; zagotovo pa tudi kakšen telefonski pogovor in morda še kaj.
... da taisti poetovionski župan, ki dela v mestni občinski upravi profesionalno in strokovno, dokazuje svojo sposobnost; s plačo iz delovnega razmerja in honorarjem neprofesionalnega župan naj bi se bojda precej približal ministrskim plačam.
... da je prvi mož šterntal-ske občine (ne)hote poskrbel za to, da so se politične sile v občinskem svetu razdelile pravičneje.
Foto: Tajno društvo PGC
... da se zaključnega razpleta malonogometašev lige MNZPtuj ne bi sramoval niti sloviti Alfred Hitchcock - kvečjemu bi kaj naredil bolj preprosto ..
Vidi se
... da mestni proračun občasno bogati tudi prvi med medobčinskimi redarji, saj smo ga zasačili med vplačevanjem parkirnega listka za svoje osebno vozilo.
Vroča linija Radia Ptuj
O pravici do bolniškega dopusta ter medicinskih in tehničnih pripomočkov
V četrtek ob 16. uri, z novinarko Marijo Slodnjak.
V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi!
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Aleksander Krojsl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik® radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo prababice Julijane skupaj s svojo vnukinjo Mašo, posnel pa ju je Mašin oče Aleksander Krojsl iz Hajdine. Posneta je bila lani, ko je bila Maša stara mesec dni,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala Suzana Matjašič.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5						6	3	
								
		6	2	5	7		1	
				8	1		7	6
4				2	6			3
			7		5			
	5				9		8	1
			8				4	7
		8		3	4	9		2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€	GG
Bik	vvv	©©	€	GGG
Dvojčka	v	©	€€€	GG
Rak	vv	©©	€	GGG
Lev	vvv	©©©	€€	G
Devica	v	©©	€€€	GGG
Tehtnica	vvv	©	€€	G
Škorpijon	vv	©©©	€	GG
Strelec	vvv	©©	€	GG
Kozorog	vv	©	€€€	GGG
Vodnar	v	©©	€€€	G
Ribi	vvv	©©	€	GG
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. januarja do 02. februarja 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik		
Torek, 27. januar		
9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: rokodelska delavnica z učenci OŠ Minke Namestnik Sonje
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Veliki Pok, za šole in izven, ob 9.30 in ob 11.00
17:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 7. revija katoliških glasbenih šol Sreda, 28. januar
9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: družabno plesne igre z Vladom Ostruhom
13:00 Ptuj, Mestni kino: Z dojenčkom v kino, projekcija filma Medena koža
18:00 Hajdina, razstavišče PSC: odprtje samostojne razstave likovnih del Cecilije Bernjak, likovno fotografska sekcija, KPD Staneta Petroviča Hajdina
19:00 Kidričevo, OŠ: predstava Tadeja Toša
19:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin, Milan Jesih in Uroš Valcl
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: dobrodelna predstava Tadeja Toša, za Varno hišo na Ptuju Četrtek, 29. januar
17:00 Ormož, MCO: razglasitev rezultatov natečaja Najizvir-nejša konstruktivistična pesem
18:00 Lenart, Center Slovenskih goric: literarni večer,
predstavitev pesniške zbirke in odptje likovne razstave Jesenske trave, avtorja Danila Muršca Petek, 30. januar
12:00 Ptuj, Radio-Tednik, Osojnikova 3: dan odprtih vrat, do 17.00
18:00 Lenart, Dom kulture: županov sprejem za gospodarstvenike, direktorje javnih zavodov, predstavnike društev in drugih organizacij, nastop MPZ 1. gimnazije Maribor
19:00 Maribor, UGM Studio, Trg Leona Štuklja 2: odprtje razstave Marka Batista Začasni objekti in hibridni prostori
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, Od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven
20:00 Ptuj, CID: lutkovna predstava za odrasle Afera Propolis Mestni kino Ptuj
Četrtek, 29. januar: 19:00 Neuklonjiv, novi film Angeline Jolie.
Petek, 30., sobota, 31. januar, in nedelja, 1. februar: 16:00 Amazonija; 18:00 Višja sila; 20:00 Neuklonljiv.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)
•k**
»Z vso skrbjo varuj svoje srce, kajti iz njega izvira življenje. Odpravi od sebe izkrivljenost ust, oddalji od sebepopačenost ustnic.« Sveto Pismo
»Ropar svobodne volje ne obstaja.« Epiktet
»Dokler se ne bomo pomirili sami s seboj, ne bomo mogli doseči miru na svetu.« Dalajlama
»Največja oblast je oblast nad samim seboj.« Seneka
»Najboljše zdravilo za jezo je odlašanje.« Seneka
»Človeku se zavrti v glavi po enem ali dveh kozarcih, puhloglavemu že po prvem laskanju.«
Knjiga sprememb
»Če se ti tvoji dnevi zdijo revni, ne obtožuj svojih dni. Obtoži samega sebe, ker nisi dovolj močan, da bi priklical njihovo bogastvo.« Rainer Maria Rilke
»Vedno obstaja košček vesolja, ki ga lahko popravite: to ste vi sami.« Gabriel Honore Marcel
»Če živimo samo zase našo osebnost načenja rja.«
Victor Hugo
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 27. januarja 2015
Vsak dan prihajata k vam beseda in glasba Radia Ptuj, dvakrat na teden vas obišče Štajerski tednik.
RADIO)!)
Tako prijateljujemo ze desetletja ...
www.radio-tednik.si
¿vivAv
V petek, 30. januarja, bodite vi naši gostje!	^tednik
Vabimo vas na košček torte velikanke, na spoznavni klepet in ogled prostorov, kjer nastajata vsebini Radia Ptuj in Štajerskega tednika.
Pridite na Osojnikovo cesto 3, v tretje nadstropje!
Pričakujemo vas od 12. do 17. ure.
TIKiOVIH* .-
rÂMSum:
Uprava, uredništvi, studio, marketing
m -lu
torek • 27. januarja 2015
Doma in po svetu
Štajerski FEDNIK 23
REFERENT TEHNIČNE PRODAJE
Prodaja tehničnega blaga, iskanje novih kupcev in dobaviteljev.
Višješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri. Vsaj 10 let delovnih izkušenj oziroma najmanj 3 leta s tehničnega področja. Vozniški izpit B-kategorije. Aktivno obvladovanje angleškega in nemškega jezika govorno in pisno. Obvladovanje računalniških programov (tekstovnih urejevalnikov, interneta, elektronske pošte in računalniško oblikovanje) ter operacijskih sistemov.
STROJTRG, d. o. o., Rogaška cesta 1, Ptuj
Tel. (02) 788 93 30 Mobitel 041 624 904 e-mail:strojtrg@siol.net

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 27.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 9:50 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (tuja), 41. oddaja, pon. 11:35 Modro. pon. 12:05 Regj IVOrmož, pon. 13:00 Ptujska kronika; pon. 13:20143 let Gimnazije Ptuj, pon. 14:00 Info kanal
16:15 Glas iz zamejstva.:.
Pogled na 16:35 Kuninjica
. Poded, na Slovenijo, 3. oddaja
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:20 Povabilo na kavo 19:00 Glas iz zamejstva:
Pogled na Slovenijo. 3. oddaja, pon. 19:20 Film Camous: Revolucija, pon. 19:25 Glasbena? (tuja), 41. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Dobrodelni koncert
Leo kluba Murska Sobota, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Regi TV Gorišnica 23:20 Info kanal
17:00 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2014
17:20 Glasba za vse, pon.
17:50 Info kanal
18:00 Ptujska kronika
18:20 Sekvenca, 6. oddaja, pon.
19:00 Pregled tedna, pon.
19:20 Film Campus:
Sladic ne maram preveč, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Moč glasbe nas združuje, 1. del, pon. 21:10140 let Splošne bolnišnice Ptuj, pon. 21:30 Info kanal 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
Sreda 28.1. :00 Dnevnik TV Maribor, pon. .25 Kuhinjica, pon.
10:00 Pogovor z Markom Drobničem, pon. 10:35 Infii kanal
11:00 Glasbena 8 (slo), 41. oddaja, pon. 11:35 Modro, pon. *""""—¡ki f~J
12:00 Pomurski tednik, pon. 12:30 Pregled tedna, pon. 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Info kanal
14:00 Gostilna >Pr Francet«, 114. oddaja, pon. 15:05 Info kanal 16:35 Kuhinjica 17:00 Knjižnica Ivana PotrCa Ptuj v letu 2014, oon. 17:30 To bo moj poklic: Tehnik in inženir mehatronike, pon. 18:00 Ptujska kronika
Četrtek 29.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica. pon. 9:50 Info kanal
1:00 Glasbena 8 (tuja), 41. oddaja, pon.
1:35 Modro. pon.
2:00 Regj TV Gorišnica, pon.
3:00 Ptujska kronika, pon.
3:20 Info kanal
6:35 Kuhinjica
17:00 Ptuj pred pustom.
1. predpustna oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:20 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2014, pon. 18:40 Pravična trgovina, pon. 19:00 Preded tedna, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 42. oddaja 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Moč glasbe nas združuje, 2. del, pon. 21:25 Zlata rokavica, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Spiemljite nas lahko tuli na T2 in SI0LIV
£täj&qfa% btujilkou
VñMIINfílDELU
Ob petkih vam v Štajerski budilki predstavljamo različne poklice, v katerih se preizkušajo tudi naši Budilkarji!
Ta petek bo med 8. in 9. uro v gasilskem domu v Bukovcih pleskal naš Dalibor Bedenik.
Vsa podjetja, ki bi želela, da predstavimo tudi poklic iz njihovih vrst, vabimo, da nam pišejo na narocila@radio-tednik.si!
www.radio-tednik.si
V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj
JÍ
Orfejcek
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._
PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,70 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM bikca simentalca, težkega 200 kg, ali menjam za teličke simen-
talke. Tel. 031 788 502._
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 180 kg. Tel. 031 827 586. PRODAM seno in slamo. Za večjo količino možna dostava. Tel. 031 451
540._
KUPIM traktor, lahko tudi s priključki, in multikultivator ali traktor Tomo Vinkovič. Informacije 041 680 684.
AKCMKA [P@[N(UDBA V (MESNOCAH JOŽETA F0(N@U:
MESO
IZDELKI >
> KMEČKA SUHA SALAMA
- G8£> _ <
[nmév
tfEIŠtŽ	I
~ T
• PEČENA MESNA SLAN[NA SAMO 3,99 C/KG
SV. POLOVICA Z KOŽO, BREZ GLAVE SAMO 2,99 C/KG
• SV. MESNATE KOST[ 0,95C/KG
• SV. KARE IN VRAT SK 40% CENEJE SAMO 2,99C/KG
V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ...
TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG v_PREKAJENE SV. MESNATE KOSTI SAMO0,98€/KG_
OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE.
KUPUJTE DOBRO [N POCEN[, KUPUJTE V MESN[CAH F[NGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d.
Tel. 051 667 170._
SVEŽA bukova drva prodamo po ugodni ceni z našo dostavo. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, j. d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci.
DOM STANOVANJE
IŠČEVA začasno stanovanje na Ptuju ali v bližnji okolici. Tel. 041 227 934.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Antona Zajka
NJIVERCE VAS 38
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, dar za cerkev in svete maše ter nesebično pomoč.
Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Kidričevega za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za čutno odpete pesmi, govornici za besede slovesa in podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot na vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nenadomestljive mame, babice, prababice, tašče, sestre, svakinje, tete, sestrične, botre, prijateljice in dobre sosede
Marije Mlakar
IZ DRAZENCEV 27
se želimo iskreno zahvaliti vsem vam, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskreno besedo v tolažbo. Hvala vsem znancem, sorodnikom, prijateljem in sosedom, sodelavcem Železniških delavnic Ptuj. Iskrena hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem Feguš za odpete žalostinke, govornici ge. Hedviki Rojko za zadnje besede slovesa, gospodu župniku za opravljen pogreb in hvala zastavonošem. Hvala vsem za sveče, cvetje in darovane maše, hvala, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
C St^MBERGER^i
•	www.stamberger.si
\PKS Štamberger Marko s.p., Slovenska cesta 41,2277 Središče ob Dravi ¡¿¿»SS^ Delavni čas: pon.-pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00
08:00 Koncert - Mi za gasilce 1 .del 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL
11:00 Gostilna pr. Francet 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Pozdrav sosedu 1. del 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulturi
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP IV
08:00 Večer vinskih ljudskih pesmi 09:30 Starše-Tamburaški koncerl 2015 12:00 ŠKL
18:00 Starše-Turistično kulturni koncert 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani
08:00 Koncert-Mi za gasilce 2.del 10:00 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Seja sveta Dornava - V ŽIVO 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Zimska opravila na Polenšaku 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Ptuj • Iz sodnih dvoran ptujskega okrožnega sodisca
Prvi domnevno oškodoval podjetje, drugi sindikat
Na ptujskem okrožnem sodišču sta minuli teden na zatožno klop sedla dva znana ptujska gospodarstvenika: nekdanji direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Jože Cvetko in direktor ter solastnik družbe Agis Plastificirnica Branko Joha. Tožilstvo obema očita zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. O obeh primerih bo odločala okrožna sodnica Katja Kolarič.
f /
Cvetko je obdolžen domnevnega premoženjskega in finančnega oškodovanja KP. Kaznivo dejanje na škodo Komunale naj bi bilo storjeno leta 2010. Obtoženi krivde ne priznava, saj naj očitanega kaznivega dejanja ne bi storil. Tožilstvo v zadevi ostaja neomajno in vztraja pri obtožnici ter predloženih dokazih. Odvetnik obtoženega Stanislav Klemenčič je sodnici predlagal, naj sodišče v nadaljevanju pregleda akte KP Ptuj, ki urejajo poslovodsko področje. V spis je odvetnik Klemenčič vložil tudi pisno odstopno izjavo nekdanjega člana nadzornega sveta KP Draga Klobučarja. Ta je v odstopni izjavi leta 2012 opisal razmere v podjetju in odnose z lastniki. Nekdanji prvi mož ptujske Komunale Jože Cvetko meni, da je primerno, da se sodišče seznani s poslovnimi in poli-
tičnimi odnosi na relaciji KP - MO Ptuj. Prav posledice teh relacij naj bi ga stale direktorskega mesta. »Ustanovitelji, zlasti MO Ptuj, so uporabljali vse možne legalne in nelegalne pritiske na direktorja. Zoper njega so bile vložene kazenske ovadbe, posledica pritiskov je tudi pričujoči kazenski postopek,« je povedal zagovornik obtoženega ter sodnici predlagal zaslišanje kriminalista, ki je v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem zbiral obvestila. Za razjasnitev okoliščin se predlaga tudi imenovanje izvedenca raču-novodsko-finančne stroke ter zaslišanje prič.
Joha pred sodiščem zaradi sindikata
O težavah v podjetju Agis Plastificirnica smo v članku
z naslovom »Dolgujejo državi, bankam, zaposlenim in sindikatu« podrobno poročali lani spomladi. Zaradi neplačanih davščin se je premoženje podjetja takrat znašlo na javni dražbi. Ker interesentov za nakup opreme ni bilo, se je dražba končala neuspešno. V članku smo med drugim navedli, da podjetje Agis Pla-stificirnica zaposlenim članarino za sindikat odteguje, a da je sindikatu ne nakazuje. Kot izhaja iz obtožnice, minuli teden prebrane na sodišču, naj bi si podjetje s tem protipravno pridobilo premoženjsko korist v znesku dobrih 3.500 evrov. Domnevno kaznivo dejanje naj bi se izvajalo od septembra 2012 do septembra 2013. Joha kaznivega dejanja ne priznava, njegov zagovornik pa je predlagal, da sodišče zasliši zaposlene
in da se v spis vložijo njihove plačilne liste. Tožilka je zaslišanju delavcev nasprotovala, saj da bi se s tem oddaljili od bistva problema. »Sindikat je tisti, ki je bil v dotični zadevi oškodovan,« je bila jasna tožilka, zagovornik obtoženega pa vztraja na prepričanju, da sindikat ni oškodovanec.
Od prijave do sodišča dve leti in pol
V zvezi s tem primerom bi morda bilo zanimivo dodati še podatke o trajanju predka-zenskega postopka in pričet-ku sodne obravnave. Vodstvo regijske organizacije sindikata SKEI je poleti 2013 na Policijsko postajo Ptuj zoper vodstvo podjetja Agis Plasti-ficirnica v zvezi s primerom,
ki je danes na sodišču, podalo sum storitve kaznivega dejanja. Kot so nam lani spomladi pojasnili na policiji, so 25. julija 2013 na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja, po 209. členu Kazenskega zakonika. Vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Diana Šeruga Sagadin nam je takrat povedala, da so primer obravnavali in ga skupaj z zahtevo za izvedbo preiskave predali ptujskemu okrožnemu sodišču. 22. januarja 2015 je bil v zvezi z zadevo na sodišču izpeljan predobravnavni narok. Zoper Joha je tožilstvo sicer vložilo obtožnico po 240. členu Kazenskega zakonika.
Mojca Zemljane
Osebna kronika
Rojstva: Janja Caf, Rimska ploščad 16, Ptuj - deček; Tanja Krajnc, Dornava 13 a, Dornava - deček Leo; Anja Auer, Kovača vas 127, Slovenska Bistrica -deček Lovro; Violeta Vučkovic, Ul. 25. maja 6., Ptuj - deklica Helena; Zvezdana Zelenik, Vin-tarovci 50 a, Destrnik - deklica Urška; Katya Fajfar, Cvetlična ul. 9, Šentilj v Slov. goricah -deklica Adriana; Maja Sluga, Kicar 43 a, Ptuj - deklica Sofia; Urška Vek, Ul. Avgusta Hlupiča 7, Ptuj - deklica Maruša; Tanja Kociper, Nova vas pri Ptuju 90, Ptuj - deček Gal; Barbara Po-cak, Šinkova ul. 16 a, Središče ob Dravi - deček Miha; Janja Gregorec, Žabjak 34, Ptuj - deklica Stella; Elizabeta Somer, Šinkova ul. 16, Središče ob Dravi - deklica Julija.
Umrli so: Ivana Xv@g Lukman, Frankovci "' 15, roj. 1925 - umrla 13. januarja 2015; Marija Mlakar, roj. Selinšek, Draženci 27, roj. 1938 - umrla 10. januar 2015; Vita Furman, Ptuj, Rogaška c. 11, roj. 1994 - umrla 14. januarja 2015; Štefanija Potočnik, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1917 - umrla 16. januarja 2015; Janez Vidovič, Velika Varnica 105, roj. 1934 - umrl 17. januarja 2015; Terezija Brumec, roj. Klaneček, Skor-ba 54A, roj. 1931 - umrla 18. januarja 2015; Janez Steblo-vnik, Markovci 68, roj. 1940
-	umrl 19. januarja 2015; Ana Habjanič, Maribor, Jezdar-ska ul. 4, roj. 1955 - umrla
16.	januarja 2015; Marijan Berlič, Ptuj, Čufarjeva ul. 23, roj. 1921 - umrl 14. januarja 2015; Franc Erlih, Ptuj, Kraigherjeva ul. 9, roj. 1948 -umrl 9. januarja 2015; Marija Krajnčič, roj. Pešec, Bukovci 108, roj. 1922 - umrla 17. januarja 2015; Jožefa Potočnik, roj. Gajšek, Ptujska Gora 113, roj. 1936 - umerla 20. januarja 2015; Dobrosav Živkovic, Ptuj, Kvedrova ul. 1, roj. 1926
-	umrl 15. januarja 2015; Marija Gašparič, Bratonečice 4, roj. 1927 - umrla 18. januarja 2015; Viljem Ozmec, Pavlovci 39, roj. 1931 - umrl 19. januarja 2015; Jožefa Svenšek, roj. Režek, Jurovci 31, roj. 1931
-	umrla 29. decembra 2014; Terezija Vogrinc, roj. Horvat, Žetale 24, roj. 1935 - umrla
17.	januarja 2015. Poroka - Ptuj:
Dušan Šuper, Stogo-vcl 46, In Jullla Grigo-rian, Ruska Federacija.
Danes zjutraj in dopoldne se bo od severa prehodno pooblačilo, tekom dneva pa predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji spet razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno jasno. V četrtek se bo od zahoda pooblačilo. V zahodnih krajih bodo sredi dneva že rahle padavine, ki se bodo do večera nekoliko okrepile in razširile nad večji del Slovenije. Na Primorskem in po nižinah južne Slovenije bo deževalo, drugod večinoma snežilo.
240. člen Kazenskega zakonika:
Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Kdor pri vodenju ali nadzoru gospodarske dejavnosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj ali dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti, prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, se kaznuje z zaporom do petih let.
Po tem odstavku 240. člena KZ-1 sta obtožena dva znana ptujske gospodarstvenika: Jože Cvetko in Branko Joha.
Napoved vremena za Slovenijo
Koliko dni pred Petrovim [28.) stolom grmi, toliko po njem mrazu