135. *tev. Poštnina plaeana v gotovini. Celje, torek 29. novembra 1927. Leto IXr tzhafa « torch, četrtek In «oboto. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20*—. Pooamaina ötevllka I 11 in. Račuri poStno-čeUovnega zavoda štev. 10.666. -^-^ ^^^^^^*. ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^h. ^^HHI^^^^^^h. ^^l^H^L Uredni&tvo in «pravnfötvoi CeVje Strossmayerjeya ullca 1, pritllčje. Rokopisov ne rračamo, Oglael »• tarifu. Telefon Int Jtev. 65. KolikoTsmo pa krivi mi sanii ? V Celja, 28. novembra. Včeraj je protest irala. skcraj: cela Slovenija. prati ukiuijen.ju tehnjčnt! in incdieinske fakufltete na ljubljaiiiskem v.siui&lišču. Utem'olje\-.;ila se ;je potreba. njihovega obstoja z znanslventiga, na- (•iijioaialii^ga, in praM-ituo;,- guspodar- skega stailiišca z airgumeniti, ki leže na illani foi ki so jili tudi te dni zniova prav üb.siii'iiü nairajali n-asi- dnevniiki. Ako pa s.i predočimo poBtiično stra.u tega vprašamja, je düber del ceJo ak- ('i'J-ö skoi'o grotesken in je najjaisaiejši dokaz, kam-smo zavoziJi s svojo poli- liko. J)a se razburjajo Hrvaitje ki da- Hc.s takorekcč niunado v vladi >:aislop- stva iin tudi, zdi se mam, cela dva po- silanca v \lridiii vtvim, to .k4 ra/uniJ.ji- vo. Kadair je človek v suobra.nu, se po- nliuži vsacega da.nega sredstva. A mi j ^iliovenci? Stiiri pet.ine liašili posJan- (1('v .so v vladni vei'iiii, rop rezent inuii smo s svojini cloivekoni v miinititrstvu, k.i jiü v poTiovmih sejali preitr-esailio oel proračun, predno ga je predliažiio v raizpravo Narodni; skupšcini. Ali ni ta gaspod prečiital finančnega zakona •s proracunoni jm videi faiiLoznega, § 44, ki izroča eksuwtenco našili Viseučiliš- kHi faik uttet na mdilost in nemilost vxakokraibni viladii? Ako ga je namreč vidol in ,s tenii hidi nedvoiiii.no raizuniel, ka.j i)onDeini\ »zašto nije pravio piita- nja*. kakor »e to iako k>po čita ob raz- li'ih podobnihj prMlkab? Lažjo in zu stvar bdljše bi, bi'Ilo tako postopanje kak-w pa sedainji; grotesken položaj: doma protes'tirajo kloriikaJci. in s teiri skoraj cel niaš narod proti lenin. kav li'jegOY zaisbopiiik v vladi odobri 'in za kar bodo gliasovaili' tudi mjegovi ])o- slanci, ako bodo boidi' oisiati v vdad'ni vočiirei-. Aili o^e suiela voditi. Kajti to, : kar sedaj delamo, je lJokrajitnwska, jo frakxjijska politika, ki težko greši na J'acuTi Slovensstva.. Za nekaj uraidniskill ine.sl iiii za mv- kaiji cdbm'ov v raiziijiJij 'kwpoi^acijali dajenio IdIo za lfötoin' kos ßilov^nsko pold/tiic'Jie, kn'Jitairne in hvlihože tudi tfospodarske posesti na jug, dokler no ^»ode astalo mikjer nic©sa>i\ Alii J>i na.- stevali priniere? Fovsod jilh je dovol] in še jo veliko, veliiko iiatoresetntoiv za — «1'ovenö'k.ini kruhiomi. Mi »ciistimo« in poBtast-ljairw) Jastaie ljudi na cesto ali pa jib posljenio na jun — zato pa priihajajo bralje od Unn z otiiiviwlno tendeiico Oislaiti tuka.f za vedno. Mend a ji! t'udi ta sciMitoA1 ni:.iro.dov kos naš-ega visiuiriiliJkoga vprašanja . . . Pofioviii — n suijbrž^ tudi zadisji glasovl o fuziji rued 1)8 is? SDS. V Celju, '2$. novonibra. Veeraj je govoril na zborovanju IJc- jnokial.sk-e stranke v JSpiMu niiiiisiter dr. Angjeliinoivic in je gJasom danas- jijili poroci.li ponovii'O naiglasil, da. jo niic-g-'oea .s SD8 takojšnja i'uzija (i.n si- cer tako, da os'tame IDS z radikali na, vlfeudi, z radiccvci pa da je lnogoce sa- mo ,scdt'ilova.iijo, nikakor pa ne fuzija. a'li bliok.) J»to j-e v bistvu rictifflasal po- ."4anee Milam Grol v svoji izjiavi, ki jo je pedal v petek. Naše parlani-entariio zM-lje.njo siicer ninra jasniJi snieniic in .so presenecenjia vedno še niiogoca. Zdi ?e ii.iini pa \iondar, da «5 naše poMtic- no ziA-Jjenje obraca v neko drugo smer, katera bode zadella in na navduswio pj'Lznainje, taun na odpor. Zalorej bi niur^ili i'inoti sedaj pred seboj jasno \'Ld'ke. Zato tudi v nasted'njein priobčuj.e- nio izjiHAo vseb treh keiov opozicije k ])(Mi.oViiii ¦en\i!ncijav(>i;ii Da;vidoviccvi'h deinokraitor o ujed;i'n,j'en«ju wt ranke. 8v.elozair Pr'ibficevile je rekel glaisom »Ju-tra«: »Izjava', ki jo je podal snoči g. Gvoi, je iz dveli' razlogo\' poniesrow- na. Prvi.č nai'avi viiiis, kaior da lioce prlpiisttiti SDS kriivxlo, i\n fuzija obeli skupi.-n šc ni. izvršena, Naše stališee je bi'lo od vsega. powtka jaismo in je osta- lo do dan-os neizpi'emiMijeno. Mi sino taikoj poivedaJi, da o fuziji no moa'e biti guv-ora, dokler jo d-eni'okratska siran- Joč- nja izjai\-a g. Grola preeejšen napre- ilek. Jz njw j0 naaiii-eč raizvidno, da do- nuokrati ne izkJjučujejio sodelovanja tudi s »franko g. Radica. Toda ie (oze mil no morom-o »prejeli. Naki kombi- naicija s HSS ni kak mancver, marvec dobro premisljena polMi'ka in jo zaio ideja ujetlinje-nja x&vh cleniokratskih siil prakOčno inogoča le v okvitru seJja- skoi-deniokra,t.ske koaMcije. "- Javniosti je splošno znano, da mi Lo.railno izpol- njujeino spora-zum, ki snio ga sankci- * joni.ra-li s »voji.iiii podpifei'.« G. Stjctpan Jladio je dail v pe/U?k zre- cer časnikarjem iizjavo, v kateri pra- xl nied drugini: »Ako je Grol v .svoji' izjavii md'slil na novo grupaicijo demo- kiaiskili strack, bi *se bil moral obr- ni-ti predvsem na vodstvo kmec-ko-de- luokraitske koadrcije, t. j. na ga. Pribi- (•evii;!a in na inene. Demokratska stiran- ka se labko pridruži natn; pogoji so ziiani in so bill objavljteni v takozva- ni beograjski resoluciiji. Mi s «\oje sit ram i bom;o Jiadalje\-ctli slwnilijionje, da v tluhu p'sma g. Davidovk-a zdru- zinio vse deniokraitske eleinente v par- laiiiemtu. Ta akcija obstoja torej obo- jo.siiransko, razilika je le ta, da je ona hjitrejša, druga pa pocasiiieisa. Ne mo- re ])-a biiti govora o tein, da bi SDS sio- pila. \" kake odmošaje brez HSS, ker to re.soluci'ja, na podki.gi katere jo bila osnovajia kmeciko-demokrakska koali- ci:ja izrecno iizključuje. vSeljaško-de- mokratska koaJicija je enotna forma- cija in mora s tern raičunau vsa/kdo, ki se bct'o z njo pogajatK Ravino tako je nem.üigoce, da bi en a i'znied obeh n.a- šili si rank inoglui stapi/li v Vukieevi- e'evo vllado, ker bi to ponieniilo pr<»l.om skienjene pogodbe.« A g. Joea Jovct.inoviv, vodja zemljo- ]*adnikov je deijal: »Zdi se* mi, da se po- gajaiiija za fuzijo obeh denrokraiskih strank ne bodo tako kinaJu obnoajla. W^era'jsn'ja razpraAa v demokraitiskom kJubu je poikaizaila., da presojala obe demok rait ski .skiiipini to viprašanje po- v.sxun j'azl'Lono tor da je v demnkrat- skem klubu. zmagalo staJišoe dr. Ma- rrnkoviica. K-amiu.nike, ki je bil izdan o vcerajsiiji seji demokra.tskeigia kluba, je ses>ta\l'jen tako, da bi lahko vzbudil sum, kakor da išce SDS kako novo koinibiiiiai-ijo.«. V bi.stvu torej sc vedno diikuneitral- nii nawprotja z dodatkom, dia bi za-vez- jiištvo z g. lia'diwm laJiko primeslo le tezkoe'e -— ce se ne misili na kakšen nacin poglobiii ali izpopohiisti. Da bi sitranka iskala sedaj kako novo kombi- naci'jo kakor midi g. Jovaoiovic, bode le kaka znana beograjeka iniriga. Eno je menda gotovo: posebne siwe ni>- mawio s svojo beograijsko polHiko. Roditeljem ! Ali ste že razmi^ljali o tern, zakaj sta dva najlepša pozemska pojma — domovina in materinščina ? Prvj znači zemljo očetov, pa pra- dedih podedovano; drugi znači jezik, ki so ga nas učiia govoriti usta, ka- tenh püljub ni bl nikdar izdaialski I Oba pojma, vzlic vsej svoji vsak- danjosti sve'a, izhajata iz rodovinskih z^e?; v obeh je skrit večni zakon Iju- bezni do otrok, ki iiam nalaga dol- žno^t, da skrbimo za svoj naraščaj. S kakršno ljubezniio se roditelji biigate za svoje otroke, s takšno ljubeznijo se v?.s bodo otroci spominjali. Ako n'mste dovolj časa in dovolj možnosti za vzgojo otrok, ne poverite sprejem- ljivih otrcških du5 nikomur v vzgojo razen ljudi-m, ki spajajo spoštov^nje do očeta z ljubeznijo do demovine in vdanosi napr^m tnaferi z ljubeznijo do rnaterinščine, zakaj kdor nima ljubczni do domovine in do matertnSČine, ta nirna ljubezni do rodovine in roditeljev. Svet je poln nevoSčljivosti in zavisti. Politični boj gre dostikrat na nož; boj za delo in kruh ne po-na usmiljenja. Toda vsak od nas trdno veruje, da mora duševna plemenitost s svojo vzviSenostjo premagati globino ne- voščljivosti in zavisli. Narodu mora mo Ž"e cd mlndosti vcephati čuvstvo bratst^a in požtenja ter mediebojntga zaupania tudi proti nasprotnikom, ako hočemo, da bodi naSa domovida zemlja pravega mini. Sokolstvo je pripravljalo narod k boju za svobodo I?, v dobi, ko je bilo to jako opasno. Šinlo je bratstvo in vzgajalo močno in nezlomljivo voljo brtz ozira na politično, versko ali sta- novsko pripadenost. Sokolstvo priznava enakopravnost žene z možem in jo je postavilo na Častno mesto v borbah za svobodo. Sokolstvo ni ustavilo svojega dela, ko smo dosegli svobodo, zakaj smoter Sokolstva je večno živ, vzgoja naroda v duhu tradacij njegovih prednikov do najvišie popolnosti! Sokolstvo vzgaja rastoče pokolenje zato, da se usposobi za branilca in zaščitnika popclne in TieskrajSane svo- bode naroda in domovine. Zato je So- kolstvo stopilo v službo naše države z isto požrtvovalnostjo, s kakršno je služilo neosvobojenemu, razcepljenemu narodu. Iz dogodkov nedavnih dob ste lahko spoznali, oa je Sokolstvo vedno korakalo po pravilni poti ter je tako pomagalo doseči eilj, ki so njem hre- peneli že na§i dedi in pradedi. A s čim smo zmagali v bojih za svt bodo ? Z discipline, z vztrajnostjo, s hrabrostjo, z bratstvom in s skUpno enotno idejo. Vsega tega se učimo v sokolski telovadnici in s sokoJsko te- lovadbo. A ne učimo se samo tega ! Z vztrajnim telovadnlm delom si pri- dobimo tudi zdravje, lepoto in moč. Zdravje in moč vzdržati in okrasiti pa pomaga nravnost. Brez telesne vzgoje Oil idle Mendes: Marki de Viane. Prižel je doinov nm>k> prod jiutroin, niočno pjijctin. 0, drža/1 se je 'trdno na li.ogah in brez obotavljanja je našol kljuke na vraiüib; koiuaj si je bil malo zmečkal srajco, kraxuta .ie bila lepo spodobno v redu. Delavci, ki prihajajo iz beznic, maj se zibljejo, naj porivajo kljiuč v zid, naj i^giledajo kakor kup strganfiili cunji! OIubmo.Ti ni: nSkdar podoben buirabii. DaiTi-CsS pa, kljub vm'uiu, je l)il marki de Viiano malo boilj prevxet nego se spodobü-, p'ijaii mmogovrstnega vjina, sit dekleta, ki ga goljufa s celim sve- tom, niajvelican simole pri kartah. Vr- telo se m je v gUivi, t-iščalo ga je v pr- fidh, Labkoživec jo dejal nekega due, ko ,se je sJabo pacuttö, dr. Deltonu: »Zdi se mn., kakoi- bi me težiil kamen na želodcu«. »Reoite raje, na vesti«, mu jo od,govori!l slavni praktik. Hudo je paič, da elovek ne more izbJjuvati ¦sJabe vesti. Marki de Viaaic se je stras- tio slabo pociitil. Vstppii je —- prv:i« po celem lotu — v sobo svoje žene; morda za prazjio A-eselje, da M jo pr«strašil iz spamja kakor pijanec, ki sami ne spe bankovcev. lzgubivati je še niinogo boJjSe, nego dobiti, bolj te pri- Ine. Samo diference so in plačati jih nioraš. »In i^nel jdli bom, diferenc, ta niesec!« Marki) de Viiane je poskusil ]'a;e.uiiia)ti v svoji zmedenosti, s težaivo «<^ je spomimjali, se^evaiti ni mogel. — »Recimio stotisoc frankov.« Vraga vendar, s cini jih bo plaoatl? Nekoliko streznjen je vstal in ziicel lvodiiti po sobi. V želodcu mu je bMo vedno tcžje, od časa do časa. se mu jo kolcirilo. Lezarti ni mogel vec. Od potrebn]ih .sitotiisocakov ni irrnel niiit/i prvega. Kaj sedaj? Naj si -izposodi? Od koga? Medlo se inu je pojaviila misel, da bi prodal dijamante svoje žen.e, za- stavil dragulje Lile Biiscuit; vrnil bi jtinia pozneje vse, kadar se bo sreča obrnila. Kajti1, da bi visel na c.rni ta- bli v klubu, nezniosmo! A brupno se je zaRinejal. Eh,, so tudi drugi ze viseli tain, pa tudd niso umrli na tern. On ravno tako ne bo umnl radi tega, ka- kor drugi njso. sei je miinio ogledala, ki je bilo bledo od juitranje svetlobe, videl je svoj inpali obraiz, a podplute oči ,se nitso takoj v^poznale. NaslonJi je komolcc na kamiiii, krcevilo privzdig- niil' rame ter zaihiel v vroče dlani. Ili- teiije pijanoa na robu propada — kaj- ti včasih nas korekinosi vendarle za- pusti — solze v bljuvanju. Torej tako daleč je prisel v petili let'ih! Ko sta so poročila Beranojere- iin on, se jima je življenje smejaJio, bi- la sta tako mlada, lepa, bogata. Kak- šne srece bi ne mogliti dosečii? Sla sta v življenje kakor v bajko. In rezultat: žena, na plosu aJi kje drugje, nosi ali odpeiija neplačauo obleko, za katero bo jutri krojiač tožjl — mož, prenaisi- čon vina in vsega, ki se roga svoji laž- njivi dani besedi in svoji časti — na deski nab it i. Dvignil je giliavo. »Ne, res, dovolj mi je!« Obsla ga je misel na smrt. Za- kaj ne? Adi ga splioli kdo mara? On mi, za koga mu je mar? Mali, tarn doli v Bretagni? Ceilo leto ji še ni pi- sal. Jleerka, čiisito mala? Vča&ih mu jo ]>okažejo na dojkiiniili rokaili mod eip- kaini im on jo potaplja po liteu, rekoč: »Res, se vain zdi, da mi je podobnai?« Kar se tiče žeme, po visej resnici, je res že zelo doligo, da se \7>ec ne vzne- mirja radi nje. Čakaj, ee bi inu kdo rekel sedaj-le: Berangere se je ravno vrniila v svojo sobo z moškiim, ki ji sla- ci koi\set in jo poljubuje na rame — pokazal bi se hil majlien oßümcek mio^ žatasti, odprl bi bid vrata, oklofutal ljubiiiLca, in se delal jeznega. Vcasih Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 135. ni pravilnega in popolnega razvoja telesnih in duševnih moči. Ako hočete imeti zdrave, lepe in sorazmerno raz- vite otroke, jih pošiljajte v sokolsko te'ovadnico k redni sokolski telovadbi? Ne dovolite ubijati detinstva svojih otrok z prezgodnjimi političnimi, raz- rednimi ali verskimi spori ! Zaupajte svojo deco njim, ki so jim rodovina, narod, domovina in materinščina več kakor stranka in razred all kaj po- dobnega ! Svojih otrok ne pošiljate v §o!o samo zato, ker to veleva zakon; temveč po- šiljate jih zato, ker jim hočete koristiti in pomagati, da kdaj postanejo pošteni ljudje in vrli, zavedni državljani. Iz istega vzroka jih pošiljate v solo življenja, ki je Sokolstvo, da zrastejo iz vaše dece dobri, zdravi in močni ljudje, ki spoštujejo domovino in ma- terinščsno, da postanejo hvaležni sinovi in hčere, v katerih srcih ne ugasne blažen spomin na vas, nerazdružno zvezan z ljubeznijo do domovine in materinščenel Zaupajte sprejemljive duše svojih otrok ljudem, ki so z vami ena kr>, eno telo, ena duša in ena volja, ki imajo z vami isti smoter: srečo in bla- ginjo vaših otrok, sreČo in blaginjo bodočis pokolenj! Ne zabite: otrok je podoben ptičku. Zato mu ne vzemite pomladi, temveč mu jo privoščite; ne povežite mu vese- lih kril, temveč mu dovolite vzlet in razmah, da ne ostane žalostna igrača v viharju življenja, temveč da se raz- vije v ponosnega, svobodnega, zdravega človeka in državljana. Dajte otroka nam — pošljite ga v Sokola! Starešlnstvo JSS. Nj. Vel. kralj in kraljicav Zagrebu Zagrebške »Novosti« poročajo iz Beograda, da mriisliita prliti Nj. Vel. kral.j i,n kraljiba v Zagreb tekom si- j mo in to vierj'Otno v prod pust u. Takrat ,; bi we vTŠil v Zagrebu tudi veliki dvor- ; ski pies. I Protestni shodi proti ukinjenju slovenskega vseučilišča v Ljubljana so se včeraj vršiii po, ra>zn:ih .sloven- .skiih mes'tiili!. V MarLboru je lepo ob- iskauo zboroivainje otvorH in vodi.b g. Clrjil! Golouh, bivsi. podpiredsednik Sveta sdu sated jev unlverze. ki je razlo- žiil nedogledne posledice okrnitw unl- wrze za, naso kulluro. Slietl id'a sta go- vora odposlanicev Sveta slušaiteljev imiYerze praiviiiikov g.g. Pla.win.ska in iSitai'G.tai. Govoi'iilii so še g.g. dr. Veko- slav Kukovec, mir-odni posfeinec Pe- tejan, postajeniaičelnik Mohorko, proif. dr.'. Strmš|ek iin za.sjtapnti;k Uvvialtske 'Ma/tiioe v Mariiboru. SLS .He poslala piismeno izjaiYo solidamosti. Predsed- iiik g. Galoiuih je pml Iloz.il zboroYianju protest no reisoliucljo, ki je billa sagla»- no sprejeta. Zborovanje je poteklo vse- stransko stvarno; velik polifciijski. kor- Jutfi in naslednje dni v Mesinent kinu salve smehaf Edini '" ~ " "-• " " "" " ,:R__ MlIlinnSlFiV i>ll'sl•¦ neinštvia:« tako nadvni ali pa miLslijo, '> da nais .snuejo smatrati za beclamiimii i>r,i'reJ.itva- : mi držaiti! svojo ljudi, .skupaj, jih nav- j (luscvaiti in ohon-ein kazalii svetu: tdlli'ko Haw jo, toLiko ])oirw?iiLmio, taike nacijo- nalne krivice se naim goiilc! Po previ'a- tu. takoj vsi nißa upaili deilatl niemško in'opagando na ta »kviUiiren« in »dru- žalH:!i:< nac'lu. To so zaiwl'i se lo /.adnji dve letis ker si \'.slod sedanjoga režima lU'islijo, da je priAol jijiihov i*a.s. Zato nam uiso po volji kike skupne »knl- timw« prireditce, ker iioremo in ne sincnio (klali neniskomtcijomihn po- liiiki .stafaže. Tiwti: dinnarjii, ki jih dajo ob takiJi priilifca.li Nenici v dob re nia- Miene, bi; na;s lahiko vd:iko .slailii. Da je iui.se stailliisče pravilno. doka.zuje tudi to, da so niii^liili ])red voj'iio ,sprenieuiti mari.bor.sko mie.st.no gledaililšoe v kino i;n da no bilo redke gledaliske pred- ,sta.vo v oeljskern me>tmem ^ledailiiišcu le zek) slabo cbiiskane. Kaj se pripravlja v Albnniji? Zagrel)»ko. »Novotsiti1« iiiiajo iz Alba- ; nie to-l'e, menda pmsenizaojonelno ; poroeiilo: Nek naš prijatdj, ki se je niiudil zadnje dni v Valoni i.n .Draeu, nam poiro.ca, da «o fašisli hi iitalijam- ska arnuad'a faiktiono prevzeli povelij- stv:o na vseh važnejsiih prometnih in strategicnih tioctah v Albmiji. Itaili- jam.ski .cificirji pripovedujejo, da lroce JugCislaiviijia. y najkvajšeni eaisu nay>a- sti; (!) AJbaniijo i-n da rnora daiti v.silod tega Italija jiotrebmo Aojaško poniioč. Po iudLskreciji nekega italijain.skega eaxlniika »se je zvedelo, da je pripra.A- lijena v itailiijamskiih lukiih pop.oilna boj- ma c]>i'Oina za 10 alihainskili podkov. Poil'eg tega je si)ra,\ila Itailija voöj'o in.liczi.no puwk.. nuiiiia'i.jo in druge.ga vojnega nialerijia'La. v BolgaiMija. Itall:.- jamski ofii'irji in v^ojaki v Albaniji so clobiili poobno okroznk'o, s katero se jih opo'zarja na sia.vno prosiest Hali- jaiiske vojske (!) in nairoda in se jili o])oinin.ja,.i]aj bedo pripravljeni, da si v kratkcMii pros-la.viijo s\'.oje ime. Volitve na zagrebsksm vseučiiišču so so včeraj puivovilo. Kakor snio ja- vdli /.adn:j;i pon>cU"Kv<»k, so biile x.a'dujo ivecloljo vicCjltve v J u«asüiovonsko nk.i- demisko podporno druytvo, ki je tudi re]>r'ezeiila('ija dijaštva na za.?rebskeni v.seuriliišiuj, radi neinirov ljr-ekinjene. Yceraj so »se vršilt zno\a in konealo /. zmago Jii'sosl ova.n.skega naöijc-nalne- ga bloka, ki je dobiil 741. fflasov proti Hrvatskeniu ekamoniskemiu bloku, ki ;jt- dobili 714 gilaisw. Radii kali so imiioli laMmo Iiiwt'0, ki je pa d obi la samo 51 glasov. Ta vcililni rezultat je zelo na- vdusiil voliilce Jug.c-t^l'OV'anskega bloka; h.oteli so na.praviiti spreved po mestu. Ker pcilicija tega ni dopustilia, jo došlo do preph'ov, pozneje pa, k'O so »se vin.e- žailiii v te prep:re tudi dijaki iiz, maisiprot- nega tabora i.n pa drugo občin&tvo, do hudili preto'pov. Pooicijia je z goli- mi .sa.bljami razganjala dijaike in pu- blik-o ter jilli jo bilo veliko ranjenih- Beograjska gSavnjaöa v Narodni skup§čini. Na skupščinNki seji v petek je stavi,- la kmieckcH-dem'okratska koalicija prod- log, da se izvoli pairlaimeniarni an- ketni odbor petih claniw". kii naj pro- iščo ška-ndaJlozn.0 rav-n«wije z jotniki v prosluliih beograjski'h iJolilcii.iss.kth za.po- liijli1, üiuieaiiavainiilh) Glavnja;6ai. Dlebata o Glavinjac-i je bii'Hi zelo buma. V skup- ! ščini. se je raizvil protep rned ])o,.slanci„ ! vslecl cesar je moral sku'psclmski pretl- ; »sedmiik dr. Porit; sejo prekiin-iti za 20 miinut. : V imenu SDS je govtordl poslanec dr. GrLsoigono. V sijiaijnem govoru je opi'soival sitiraliote GkiAinjace, v kaiteri cßsto ziWntsko pretepajo jetnike. Gdi- ce so teinme 'in vlaižne. Z zidov curljüi voda iin povisod mrgoli razne golazni. ¦ V teh strahioviiitih srednjeveskih jeeah so zaprti tudi atrcxu v stairasti 10 do 12 let. Vtladna, vee.ina «e je s-i'cer izrefcla za \ireditev tega vrprašanja — odrekla pa jo nujniost predliogu. kmiecko-d'emo- kratske koalicije! Strahiotc, ki se gode v beograj.skii Gla^mjunci, že minogo let razburJMJo jiaivinoBt in »so že minogo ško- diile lvašeinu ugled'u v inazemstvu. V iinteresu' dmwne i'ezone je, da se ta Skandal t-imprej spravl s »sveta^ in zgrade v Beüi^radn imodorni policmski zaipori. Sredstva se bodo pn kohekaj dobri volji že našla. Odkritje spomenika carju Jovanu Nenadu v Subotici. \i-eraj se je v Subotici vršila v«ldika, sla.v>nos.t v spomin 400-letnice u^an-o- viitve mas'tai. UMatnoivil ga je car Java a Nenad, srlxski despot, ki. je vladal v teh krajii'n zat-etkom 17. staletja.. Nje- mu so ludi postavi'li spornen ik, ki so ga vceraj odkrWi. ob navzoenosti. prLn- ca Pavki., ireh niiiniwtrov i.n ogrannne miK.zici' nairoda. Prime Pavle je v kra- lijeveni imenu položiil pred »spomenik wrebrni venee. VojaSka pobuna v Utvi? Iz lligc poroeaj.o graski. in dunajski ponde'ljsiki easopiisii, da je v Kovnu, glaviiem mestu Liitw, izbruhinila re- vohicinn pi'otti Volid'emiarasovi fasiistic- ui vl:i':li, ki je priw'.ia lansko leto tudi z miisiiljeni n;i krnv.iilio in je viodilii na- ])rani PciLyski, od katere zahteva Viln.o, zMo sovrazwo politiiko. Pobuno v Litv'ii so bojda organ'Iziraii li.tauski ©mi- ^rantj«4 v Vihuenv s pomooj-o Poi'ijakov. \'.;-!S.li o rovolm'i'.ji A' Lilvi pa .se d'osl'ej lii'i-o i>otr.i'CMVii. '•w w %<9«a» tin c Proslavljcnje dneva ujcdinjenje v CeijsUi garnlzijl. Dne 1 decembra hode slovesna služba božja ob 9. v cerkvi sv. Danijcla, ob 10. pa v pravo- slavni knpcli v vojnšnici kralja Petra I., V. O. Ob 11. uri sprcjema poveljnik mesta čestitke v Oficirskcm dorr.u. Gq rczervni ojficirji se pozivajo k udc- ležbi v svečani uniform» c Vsemv sokolsfvti! Prvi deceinJx?!1 je scikolski pra/nik ter \v letos posve- čen cd in ale s-okoüskemu naraščaj.u. — Vsa sokplisika; dru>st\ia so dobiila visa na- vodj i %a, prawnoivamje t>9ga dru^ in dolznos't visdi društev jie, da llzviršijo točno k\ luivioclila. — Stavešmsitvo Ju- go.si!.Gva,n,ske#a vSokalskega Sa^'eza. ^ c /. decemher. Groimiij trg-avcev v (lelju raizglaea, da ostanejo trgovine na dain ujieclinjenja — 1. decemlxir — celi dan zaiprte. c Komeworacija za (jencralom Ko- vačevivvni v Celju, Za nmoglnii dru- giimi jug-osloviamskitmi mesti se je ogla- siilo YCeraj tudi Celjc im pocastilo spo- min nnoža, ki je padel v Makeiloniji za naso doniovimo, pen era la Kova'ce- vdca. Swcaiirost je priavdila v vdiiki dvora,ni Narod nega doma Narod na (Mbrana. Cerkvene obrede je opra.vii pra.vo^lavni vojaiški duhovnik g. Cu- d'iic', govoriilti sta pa gg. polikovnik Nauimovic iin dr. .lurii Hrašavee. G. Ijolkovniik jo z glotookira obr.ufckotni Hlavil pokoijnega gonerala Kov^vica kot Ju.j?.oslovajia. ki¦ ni .nioos"* t>oij u>- lel kot ujedimjenje vseh Jugoslovan,ov v emct.1,0 imosocno draayo, a jo moral has on p^ti od fcroKle bofearskega ko m\lnm K «wcam-ftsti se je zbrailo aelo mnogo narodmegia abcin.s»tva. Sodelo- va.Ui je a dvenia pesmiima »Qljka.« pod. vodstvojn g. Gerlanca. Cela prireditev je napratviila globok utis na vse na- vzoce. c Protestni shod prot; oUrnUvf Hubliatiske unlverze. Pod nsslovom »Kulturnih drusl-ev v Celju« ie bil zn včcraj neticlio ob V2 11. uri dopotdne v tnalo dvorano CcljsUpqn domn skli- can protestni shod proti okrnitvi slo- venske univerze. Shod je bit zq\o slano obiskan, ker je bil prepozno in ncpra- vilni sklican, obenem pa s'a bill ob se clovek tako niosko poslavii. Vzemi »slanimato bilko, zlomi jo, zmieckay in poitem jo zopet poravnaj med pailcem iin kazailcem, rav.mi bo. toda sitrta. in ra:zdrobii se v prvem vetru. Taki-le sla- mi je marsiiikaiterega vest podobna. Tako bi markt do Vitewre lahko »unrl nie da bi biiblo žail njiennni in ne da bi koga užaiasliil. Niti v zabavo ni. več vcpo\"al, v ta iiajitnoffoc-nietjši žiivljeinskL vir. Poljiibi doblot, dobra vi.na? S tern se komaj ulnuli, da včasih zaHpi. In v duhu je videl prLhodnje dini — sra- liTOvaJ se jie samega sebe — priiliodnje dni, take, kakršni so bili pretekli, tako neiunine, tako grde, šo grše niiorda. — Kaj.tl koneno, kam ga laihko pri.vede nizkotnost nj'egove duše, potreba po deinarju? Kako naj nairodi, da ne bo vkleil1 toaiM svojo žene, bolj bliščecili niego kedaj, da ne l>o vedol, katera jm>- znaina roka ])lat-uje dolgove nj^ovega. gospodarstvai? Kako so bo poiskiževal — spočetka por^dkonia. im plastio, a vBobolfe česito im odikocnio — drznih ;>sprotmositi« pri ilgri? Kako bo tilio, pridušeno govoril o pasojHu na bla- zimi. Lile Biscuit? In razglasi razpro- daje, ki bodo pTiliepljeni na obeli stra- neh wznili prait? Odprl je miznir.o in vzel revolver. Prav, naibit je. Toda ne. Polaistila se ga je m'ilsel na drugacno, nmnj lepo srnrt, i>o bagzna kaki ajnalogiji. Z ro- ko je posikusil, če drži svefnik na zidu t-t-r iztrgal liltro vrv od zvonca. V»se. kai' treba, da se obesk Že je pritrjeval A'ozel na bronaistt siveč.nik, previdnp, brez razburjenja, z jasniim pogledom mleseuninga \' opojno prihodnjiasit — kar se odpro vra;ta. >'Gospod, ste zvio- nili?« je vpraisal «liuiga ter odgrnil okno. Mairki je stal z vrviieo v rokah, obliit ad jutramje zarje. Vel el je osedlati ale- za,n,sko kobblo in odšel v toalotmi ka- bimet. Uro ]Dazmeje je jezdll v gal op u ])o Poteaiuskeni tlrevoredu. Srecal je miairkilzo do V.iane. Po plesu pri gospe llcisaivene ise je komao malo oglasila dotina — tolllitko, da se jo preoblekla za ježo — in je sedaj priibajala iz la Vacheriie, kjer so se doimemiili sestatii se vsi, kjer pa je naišla sarwo gospoda cle Puyraehca. Vsi triije «kupaj — pre- nuiogi so jili gJoboko pozdra:vljadi, preirwrogi. odkrito zaividali — so jezdili dalje, g.ovoriili v presledkib žkaline je- ze o mataikoistiii družabnega žiivije- nji:-i, o grauln, o planiini!, ki, je ravno v nicdii, kainor poj'dejio v diolUgocasnih polctnilh me&ecih, in o stolerih drugi.li .stvareh. Kraisna zabava v osvežujočem jutranjem zraku! Posebno marki de Vki.ne je bill židame volje, glwano je go- voril, brmpno se ,smeja.L Past op at', ki j>e spail v tra.vi,, no }e rjrübudili v«1ed; tako veselega kr'jika, pomicf.ful glavo iizza Arejevja in s pest jo zaipretil temu srecnemu človeku. (Prevedel — v.) Šiev. 135. NOVA DOB A« Stran 3. PO VSetl CEfi;tl. L, Putaiv, CeSje. istem času napovcdani dvc drugi pri- rcditvi, komemoracija za pokojnim gencralom Kovačevičem in ustanovitev aerokluba. Predsedoval je shodu g. dr. Ogrizek. Govorili so med drugimi gg. yrof. Mastnak. tajnik SLS Peršuh, vodja borze dela Komavli ter delegata SSLU gg Petre in Kurat iz Ljubljana Resolucifa bo podpisana danes zvečer od zastopnikov celjskih kulturnih dru- štev po predavanju na Ljudskem sve- učilišču. — To resolucijo bomo objavili v sredo. - K temu snio do- bili od odlične strani sledeč dopis: Dan pred prctestnim shodom, ki je bil določen na nedeljo, dne 27. t. m. dopoldne ob pol 11. uri, so dobila kulturna društva v roke njih pred- sednikov žc tiskann vabilo na pro- testni shod, ki je bilo podpisano -Kulturna društva v Celju«. Na drugi strani te tiskovine pa jc bilo na stroju zapisano, da ako želi društvo podati na protcstnem shodu izjavo, sg naj ocjlasi pri g. dr. Gorič\iuu. Kulturna drustva, oziromanjih predsedniki sploh niso bili popreje klicani na kak raz- govor. Ako se v njih imcnu vabilo tiska, ]G vcndar to prvi pogoj. Bilo bi to tudi praktično, ker hi se tem potem najlažJG ngotovilo, kako in kje sg naj skliče shod, odnosno ali ga kažc žg ta dan sklicati. V imcnu, kulliirnih drnštcv pa ni imcl nikdo pravice pred javnostjo nastopati, šg manj pa pravico zahtevati. da se mo- rnjo zastopniki, alto bočejo na pro- testncm shodu govoriti, oglasiti pri gospodu, ki od kulturnih društev ni bil za to izvoljci ali naprošcn. Znano jc bilo tudi žg preccj časa po- prej, da se vrši ob 10. uri parastos za ubitim gencralom Kovacevicem v Narodnem domu, kamor so bila drustva povabljcna in so sg te žalne sloves- nosti tudi udeležila. Vsakdo je moral vedeti, da ni mogoče te slovestiosti izvršiti v pol uri, ako sg pomisli, da so bili polcg cerkvenih obredov se predvideni govori in petje. Čas in oblika protestnega shoda tedaj nista bila posrečena. K temu je uplivalo ne- dvomno tudi dejstvo, da so sklicevali samozvani prireditelji protestni shod proti — svojim ministrom in tedaj proti samim sebi. Kajti o tern nikdo ne dvomi, da bi klerikalni in radikalni ministri lahko predlog o univerzah v ministr- skem svetu samem prcprečili, ako bi le hotcli. Upamo pa, da sg bode to zgodilo vsaj naknadno. c Za ohranltev upravnega sodlSča v Celju se pravilno zavzema »Slo- venec« v svoji ncdeljski številki. »Slovenec« pravi, da bi sg s cl. 39 novega proračunskega zakona, glasom katerega bi se imelo ukiniti upravno sodiščc v Celje, kršil zakon o držav- nem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922, dalje da je upravno sodiščc v Celju znamenje za političuo cnakopravnost Sloveniji z ostalimi deli države To sodišče da jg tudi polno zaposleno in svoje dclo kljub vcliki ekspeditivnosti komaj zmaguje in da ima ljudstvo vanj polno zaupanje. — Vse lepo in prav; toda zakaj še sede potcmtakein klerikalci v vladi, ki dela Sloveniji tako velike krivicc? Zakaj se ne zganejo gg. radikali, ki so s klerikaici vred mirno predložili Na- rodni skupSčini gori citirani den pro- računskcga zakona? To so, milo re- čeno, zelo čudna nesoglasja. c Proslom prazniku mtrodnega uje- dinjenp. Ponovno opozarjamo občrn- '¦ «tv-o na prosl&vo praiznika narodnega. ! ujodinjejija, ki' «a priredi sokolsko ! dništvo v Geljoi dne 1. decembra t. 1. ! ob 10. uri dopoldne v druStveni telo- ! vadnici, Udelezite .se prosl&ve palno- stcvi'lno! Dopoldne so vrsi v prifd So- kolstviL ]>o lNiUisitnili ulicaih prodaja ra.z- glednito. 01x'lilnsilv:u prllpoTOtaniio. da tudi to akcijio krepko pod p re. c Miklavževd prircdUec, ki, jo pri- redi Hokolsko društvo v Celju v ponde- I'jek, clue f). decembra t. ]., bo po pe- st rein vzporedu prekašaila vse doseda- nje enaike prirediitve v Cedju. Ob 4. uri popo'ldno se vrši; Miklavzeva proslaiva za> sokolski narašraj in sokolisko deco. Vsa ni:lad.i(iKi so zkirc v druslvoni Lol'O- vadnioii tor odide v spreniisivii svojih. vodnikov in vodnic v Narotdni dom. K'Ot slisiiiiw), bo vsa sokolska niladiina, kev l-o we lieto pi'idno iin. vztrajmo vež- ba.la v sokdsk] itelovaidnsi'di, 'Ort Mft- kla\za •s.bdai'üViaiiiia. Visitopnine k po- poldanski prasliaivr ni. Namestnik Mi- kla.vža sp rejoin a od 2. ure popoldjue v ^-¦oli(k:i dvwa.n'i, Narod.iio.pfii (lom.ii o-l s*tw:ršev dai'iJia za sviojo iini'U'fce. llra- nariina znaÄa 2 ,1'Jin za darilo. MLklaiVŽ i)o ludi Inka tlariiki o prilikii navsitiapa imccl im'/aidimo razdolid. Zvecor ob 8. uri j<> \- .^ornjlih pi'o?t,orih Miklaxzov vü- cev za (xlrasli4. Tozad-evna dairiiibi se naj oddaij'O v i)n,ndoLieJc cid ö. ure po- poldne dalje v veli.ki dvora:ni Nairod- nega doma. Hranairina znaža 2 Din za dai'ilo. Zvečor nastoi^i. MiklaAŽ z or-ToiiLiiim, spremistvioni. Zlti poredne skrbi hudiiif;, za clobre pa v \"diiki nieri ainsülijci in sv. Anton. Pniponwnhiio. da it» n>a wcevu ponvb&w šolor, v kato- i-iiu l>o nioc'i kupili razna za: Miklavža pr.V.iMjrna danilia,. Tudi' sib in metal bo azdosti na raizpolaßo. Sokol bo v šo- toi'Ui nudi'l prvovrsitina oikrepcila po n^-ikiiii oenali Po vzparedu se vrši |)!is, pri katerem must op i> v.sia sokol- ,ska p]f>iiui sola. Ker znafei visitoipnöna ]'(> 5 Dim za osobo. pricakujemo velike inh'lozbo. c Clansln sestaiiek krajevne organi- zdcijc SDS z(t Ccljc-okoJico so vrsi v torek, {]nt.' 29. novembra t. 1. <;b 20. uri ^' ^(rstüiui Wil^o.n \- Gaberju. c Vpramnje novih vest. Na seji (•(•Jjs'ke»-a obcMims.kt\tfa svota dm* 21. ju- lija J926 jo billio mod dru^im tudi go- vora o zgradill'vi direk'tnoRa v«|>oij'a med Strossumyeirjo-vo hi Zrinjiskega. mliico. V slucaju iiresničenja te^a. načrta bi hiiillo treba. iJodrelii poloivico delavnice \- takozvam Kljueaviiiičarski nlici, od- ]);iidel pa. l>i. tiulii del \rta ob hhsi ^ofrp. dr. '13ožbi-H v Mi'kl'aÄioevi ulicd'. Krajša zvoza lirebivalceiv okro^ mestn« in no- \t ojcoliške osnovno sole z mesitorn bi bila s tern .spojom usitviarjena. Tudi z vidikn olepšcvanja mest'a bi l>i\!o po- trohti'O z^ratli'ti! d,i]rekt'On spoj med obe- ma ulicania. Ob Kersnilkovi uLici je naisla'lo zopet nekaij n.ovih vik Sodarj se je pc-ikazala mijna p'oitreba, da se z^radi d^reklna zveza mod Kersinikavo ulia od žeiteznioe mi- mo S.p. Lanovža x ravnii' crli: do Nove cti«te. P'ok.^- teiga bo >«vK?da treba teme- ljiito urediti caste okoU nove okoliiske (^novin« sole. To so ^'ažna vipra,šanja, ki j,ili bo treba e'improj rešiti. c Andrejeu sejm. V Gelju se vrsi \- sredo, due 30. niovembra t. 1. kramair- ski in živinKski letnL .sojoin, takozvani Andrejev fiejeni. c Kazglus. Ker jo prvi četrtek v do- cembru praznik nai'odnosa ujedinje- Jija, «ü vi'si uradniii dun konniwirja za agrarne operacjeije v mai'i'boi'S'ki oblasti r soboio, dne S. dacembra 1927 <>d 10. do 13. ure v palacl velikega žu- patia v MariJjoru, soki at. 9. prHJičje na desno. — Ko.uii.sar z«. agrarne oiie- J:><''je v mairiborski ablasti, v Ljub- ljani. a lyjudsko vaenčUisče. Dan«?, pon- deljek 28. t. ni. ob 20. mri v mesKinwki. soli predavaaiije g. ini-ž. Kukovica o te- ini: 'Ljudsko vršješolksko M'i'banje«, ob 21. uri pa podpisiovanjo weraj na sho- du \- Gel'j. d'omiu sklenjenie rosolucije jn'oli ckruitvi ljublijanske uiniverze, c Iz /Aiskega. Sedaj je tu zelo ži- vaihno. lma,mo kar dve plesm-t soli in •sicer eno ]>ri «sportnoni klubu, dni'go pa je priiiedil »druwiJ>ni krožek«. Pr- va ple-sna \iajia družabnetga kroižka je bilk v sredo, dn,e 23. t. m. Vodil jo je o\ Dečniiain m Oolja. — Že prod meseci Jie b'lfei.^ bu u^itanovlijema, »8it.r.cV.ijiaieka! družkia«, ki pa do daimes ni imela n'iiti eiiteiga Mssitanka alii, vajo. \- xlroljamju. (; la Vodnikoce druzbe naim poro- (¦ajo, da se ekÄpediciija. fcnjiij? bliža, fcon,- eu. OdpoMlaine so knjiigc za vse usta- novuiike, za cMaine v Aiueriiki, v mari- borski in ljubiljanski ablasti, Sedaj se odpošiljajo knjige na poiverjeiistva iiz- ven Stoveirijo in na direkt no čla.ne. Ziadnje naknadne prijavti so se mogle te up'Ostovaiii.. (XlsJoj se more dobi.ti le še 3 knjigo brez Vodniikove i>ralko. Po- novno opoza.rjjiimio in proximo, naj VLsakdo, ki hoče biti člain Vodnikove družbo, takoj plac-a člianarino, da se mu no. bo zgodilo tako kot mnogo&te- vllnim pi%lašencem, ki so prišli se- daj prepoizii'O in ne m.orejo d'oJjifti vet* viseh knji.g. Vcd'niilkovia družha tiska lo teliko prati'ko, koJikor je i^rigliasenili c-lianov. A'sii voejii kraiji v SJ'ovoniiji iimajo svioij'a ]>a\orjoništva., javma po- verjeništva se nahajaj'o ic&ven tega v Ljuibljani, Mai'Iboi'ii in Celju. X Ljub- ljiani so gikivna poverjoniötva: Knji- gaJ'iia Tiskovne zadrugo, ŠbntjaJcob- ska knjiižniea, S^tmon Grogorčiieeva in Dvoivka kn.jiživica. V Mariboru knjl- garna TiRkovne zadruge (poclružnica) ma Aliekwaindroivi cesti ter Lj'iidska knjiiiznik'a in a (lelju tuijsko-iirometna piisarna. I'orocila iz vsoh strain« jav- ljiajo, da ,so elaiiii z letošnjimi knjiga- mi izrtdno zadovnJjun. v. Drust'ro kinclijskilt sfrokonijakor za Ijnbljanskn in marlborsko': obhisl- nani je iK^la.la sfedeč do,pis/: »V 130. «tev.'l'ki ^¦ralseg''a cenjomoiga lista. z due 17. nov. 1927 jo biila • priobeena mod »Gc;lj.sik'i;m.i \'€Wtinii« notica z naslovom »Dr u š t XV k l net i jisk i'h sir ok ov.n j a k ox za Slovenijo« kot i)oroc'i(lo o clrustvuniein obonem /boin. Smo mnenja, da je bilo cenjeno uj'ecljhiislvo v zadovi mfiistifici- rano. Doivolite, da koiiMtaitiu'aniOi: I. V debaiti -o roorganiy^iiciji kmetiijtsko ]>o- s|)e.sovaln:ck službe se ni šlio za dve stru- j.i, od kateniJi b'i en a zahtovaüa za vsa- ko kmot'ijisko panoigo MrokoA'tijake s fcrmalno snku'lldtsko aü specijalno GPpe:»ev.ainja. kirretiJÄ)t\a .s po- ni'Ci'jo Äreakilr ekonoimov kin l;e par sjjctr.ial'iNtov ])vi feinti'ii oblasti, ali ]>a, bi h'io uKpešnejie, ivasta^^ili sanio vStro- kowve speckiDiiKte, ki ne hi b.idi vczani na1 mej'G srezov, kakor jo bilo to pred ujeilinj'onjom. 2. V ¦tadmškem porcčiiki jo gl'iisiil napadoii'i pasu.s sledočo: »Pro- teis'tfrralj .smo pri Vodnikoviii di'iizbi jji-oti Jiepriiniorniiii r.azpi',a.vica.in 'i/ kiiietijis-tvja v lanski »VolLiki pratikii«; po^Jedik'a je b!la, da .se družba obrni- la na društvo za prkspovke. Prilskrbeld smo trt raapraivk'o. »Društvo kmetij- ski'.ih sti'-oikoiv-njcvkov« je gotovo najbolj l)ckl>.ano presoditi, aiH .so razpraiviive iz kmedjntm priinoirne ail'i no. Kon- «•¦aitirali< smo, da laniii v »Volik'i prali- ki« niwo biilü prinierno; to iin. mii: dru- gega. ni poviedail toiv. tadm'ik. Nikakor so n;'ismio w ti'in vmosaivaili v poiliitiiko im tudi miisni'O pricakov-iilii,, da nani bo kdo .to ;iui,.d'niuiJra(l.i«\— Sitvar se da ra/Jagaiti tako, da je na.s porooeva.lec dd).-i[(> kak or porcwlio napa^no ra/.- UlllC'l. c Uslunorni obcui zbor Aero-kluba. Celje. JCer se x nod el jo, duo 27. novoni- bra veiled odmaklegn c\usa po preda- va.n,ju x Mtistnem kinu ni mogel vr- k'Ai naj)ovedani iistanovni obeni zbor. so vrši i.sili dme 2. decembra v ka.var- niiški dvorami h-otela »Union« ob 20lA (pol dovetih zvečor). Pozivajo se vsi člani in priijatoiljii Aero-kluba, da se sestanka sigurno .in polnaštovilno udo- leže. — Veerajšn.je i>redaivanje gosp. dr. Rapotia o zra.koplovisitvu « poseb- niin oziirojn na potroibe naše države, ki se jie vršilo v mostnem) kinu. je bi'lo zelo dobro ol)iska,no. Posebno mliadime jo bido zelo veliiko. Geljani smo požrt- vovailneniu gos])od^i, ki se loLi'ko trudi za iJropaigando leiaJsitva, za predavanje zelo hvalezni. e Zanemarjeni prchlculi knajo ce- stoikrat naijliuj'se posledk'e. Kob staro- izkušono .sixxlslvo proti kaslju, kataT- ju, diihiailnilm orgčinom, hiripavosti in zas!iii.zienij'u so .skioi'o ?>o colieni svetu dobro znano Kaiserjeve prune kara- inele, ki se dobivajo x originalni ka- kovosti v lekarnah, drogorijah iai kjer •^o v id ni lepaiki. Kin®. c Mestni kino. V pondcljek 28. no- vembra vsled sklcpa Saveza bioskopov države SHS v znak protesta zaradi ncznosnih davkov in taks na kiuo- podjetja zaprto ! — Torek 29., sreda 30. novembra in čctrtek 1. deccmbra (državni praznik) «Pat & Patachon kot milijonarja». Sijajna komedija v 7. dejanjih. V glavnih vlogah Pat in Patachon. Ta komedija je priznano najboljši in uajoriginalnejši film Pata in Patachona. Pri predstavah svira prvovrsten orkester. Ne zamudite! Ksii proisto po- i Pfta luznosiajersha vinarsba ziw v Celju Cankarjeva nh št. ti priporoča svoja txwfgtna namizna ter» odbr>»na so^tlmentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^ß& P^k Vzorci na razDolago ! Stran 4. »NOVA DOB A« Štev 135. I jo. Trg'ovi.no, ki zeli.ro bolijše .sadje, ga /ahlevajo že prej. Kadar jie v Evropi boi#aita sadiui k'tina, se zmamjša pavprasevanje po ameriškem sadjn, nlicdar pa nima to- li.ko mdja, da bi n'ic no uvozila,. Do 7. miaja t. li. ue j« iizvoziilo 'iz Zedinjenih drzav: 5,004.799 sodov in 7,515.849 zaibojov liaiinizniih jabolk. Ta množjjna redsitaivJjia) eno Qotrtinio Mnc produkcije. Najvoe. po-knpi An- M'liija. Sumo mesto Liverpool je uvo- /iJo v tej sezoni 1,504.750 sodov in U57.429 zabajev jabolk. Južna Amerika je tudi dobev odjc- nialoc. Argenli.iii.ja in Uruffvaj sta uivozia 122.432 sod'ov in 150.082 zabo- jov jabolk in 41.256 zabojev hirušk. Trgovci iz tflfcuvniih trži&č v Evropi so naipraviili pred lot! niiočjio in vz- trajno aigiUiciij-o v auierikanskih sad- iiiih pokraj'iniaili, da, so si praskrbdi komiisijoniolino prodajo jaiboilk večino- nia bi-ez predp'tec'iilti. Danes kupujejo že za doloceno ceno, ker so ,se v teku nekaj li't pwpri.&rlh kako solklna jö aimvrišlka trgoivlima li;n kaiko, liepo je sadjc odbrano, sortiirano in vlozeno. Anioi'jska .saidje so nviaža največ v Liverpool, London, Gla.s^ow, Ham- burg in Rotterdam. Vsak kraj ima drugacne zahiteve. Južna AnwiMka za- liteva debola jabolka, Evropa srednje debola in drobna, An&liija rabi večiuio- iiki drobno sidje, ker tain prodajajo na drabno na tcžo, ne na komad. Trgovci pokupijo jabdlka na javni dražbi v ftflaivnih lukab, k.jer se i'a/>- kÜiadaj'O. V dneh, kadar se prodajajo ATliike ninožifiie jaJjolk, prid'ejo kvipci IK) vec sto k'ilonietrov dalec. Iz »Sadjurja in vrtnarja« .1027 II. g Sejeni za JiOŽithovino v Ljuhljani so vTŠi: dno 23. januarja 1928 v pro- stori'h ]Aiublija)iiskega velesejma spora- zurnno z upravo istega in Lovsko za- di'ug.o. Opo'zairjamo vsg loiA'ce, da divjö kozc n.ajbolje proclajo na, toni sejmu in naj jih lie oddajajo poproj raiznim l>i'ekupt;oni. Lovska zadruga ima dl- ivktno zveze z domat'inii in tinjimii od- jemailci, ki pkučuj^jo za blago svetov- ne cerfe. Cela prircditev je av^nwiafna širokopotezjiio in i>o .sejem na podhiffi pi'id'obljenih iizkn»en.j Lotos se boljo uspol. Seveda pa mora biti zbranoga nunogo blaga, l/x>v samo tako je niogo- Oo powibiii na n,akup inozemee, ker se jini sicer potovanje no izplača. Zato je dolžniost vsakega ziuednega lovea. da poMje vvse pTiidoblijcne kože na na- slov »Divja koža« velesejiniii, Ljublja- na«, Kit samo v «logi im niiüdsebojni podpori jo mioč i)n izglod na uspeli. Pri tej priliiki ajTOzairjaimo asg lovce, da dobro in praivi.ln.o posuše kože. Sko- da hi biHo «alogo vseh vnt plfctenin kakor: nogavice, rokavice, p]e- teno peiilo, puloverje itd. po najnižjih kon- kurenčnih cenah. Za prvovrstno blago se jamči. Se priporoča Žer.ko Hriba»1. 2^5-43 Masnanilo. Cenj. občinstvu ivljudno naznanjam, da nisem imeia lansko leto in letos z gospo Marico Šribar, Celje, Gosposka ulica štev. 27 nobene druge zveze, kakor le toliko, da je ona prodajala moje pletenine proti proviziji ter ravno tako sprejemala naročila za mene. Z današnjim dnem pa seni sploh prekinila vsako nadaijno zvezo z nio in sprejemam od sedaj naprej S a 133. SL vsa v to stroke spadajcča naročila, kakor: puloverje, telovnike, ženske obleke, kombineže, Sale, sveaterje, ženske in moške ncgavice i. t. d. po najnižjih dnevnih cenah. Cenienomu občinstvu se toplo priporočam Ä« J?OYlQ'K*2bCi.G9 stro;na pletilnica in izdelovanje vseh vrst pleteninj Celje, Gregorčičeva «1. 3. Franjo Doižan, Delje ______________ Za kresijo i«t. 4 Pokrivanje stre^ in 1 3TfCfILŠ?^OV. — Wodcuwodlaraa in3tatac'«jey naprava modcrno« h3(|ijjeničnih kopalnih sob, klosctov in ztiiravstv. naprani Vsa y to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. ^SSSSFSHSSVKBS^Am C"n'- °bčinstvu vljudno naznanjam, da SS«iA.a!9WiBilllVB o4worimdne2. decemb^t.i. novo trgovino s specerijo na KraSja Petva ceoti st. 39 (prej Janko Božič) V zalogi bodem imel vedno sveže blago. — — Priporoča se za obilen obisk _______SLAVKO ŠASFAR. Mi tislH v Ci se priporoča raznim društvom za tisk plakatov po najnižah cenah. Inserinijte v „NOVI D0BI"! Deiaj, nabiraj in Popolnoina vamo Haložite denarne prihranke pri varčuj v miadosti. hrani, varcevati , , .....•.¦• . - . . ... da stradal ne boä sc ne bram! siBvoem in kfeditm zadrugi z ornej. zavezo v Gaberju pri Celju v starostn LASTIVI DOM Olbrestuje liranilne &L. &/** vlocje po Aß /** Večje stalue vlogc po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 Din. Mnrljivost, trcznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! PrS naložbi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. \z malega raste veliko I Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.