Siev Hi). V l.Klani, v Ue« duš n mila 1921 Leto L 60*— 30*— 10-— tu-» Naročnina _ za državo SHS: «» oeJo leto naprej Din. 120' za pol leta „ sa četrt let« „ Ka en mosec „ za inozemstvo: oelole.no.....Do. z 6*— me-ečno . < > . . „ 18*— s Sobotna izdata: ~ v Jagoslavljt. . . Din. IS -v inozemstvo ... „ 33 — Pasomna Stev. 75 par. s Gene inseratom:s Enostolpna peti! na vrata mali oglasi po K 4*— In R 8 veliki oglasi nad 4S mm vi-: iine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Prt večjem naročilu p op ost. Izhaja vsak dan izvzemU ponedeljka in dneva po proz« nikn ob 5. ari zjutraj. Mesečna priloga: Vestnik SKSZ. SV Uredništvo je v Kopitarjevi nitot štev. 6/IH. Honoplsl se ne vračajo; nelrin\:lrana plsin? se ne spretemalo. Urefla. telet. štv. 50, npravn. štv. 326. Položaj ¥ (Izvirno poročilo iz Nemčije.) Takoj po povratku kanclerja dr. Wirtha iz Genove je preživel nemški kabinet dve težki krizi. Ker je namreč 31. maja potekel rok, v katerem bi Nemčija morala plačati del svojih reparacij in je Francija grozila z zasedbo rurskega ozemlja (premogovniki!), je odšel finančni minister dr. Hermes (centrum) v Pariz, da stopi v neposredni stik z reparacijsko komisijo. Dosegel je, da je bil dovoljen odlog za plačilo tega obroka in zagotovilo inozemskega posojila ene miljarde dolarjev. Nasprotno se je morala Nemčija obvezati, da preneha z nadalnjim tiskanjem bankovcev in da vzame iz prometa papirnati denar, izdan po 31. marcu t. 1. Ker se ravno s to obveznostjo, katere dalekosež-nost se ne da predvideti, dr. Wirth ni strinjal, bi bilo skoro prišlo do demisije in le s posredovanjem državnega kanclerja Eberta se je posrečilo poravnati spor. Komaj je vlada prestala prvo krizo, že ji je grozila druga. Na skrajni desnici stoječa Nemška ljudska stranka, naslednica bivše pruske konservativne stranke, zakleta sovražnica vsakega socialnega in demokratičnega razmaha, je predlagala vladi nezaupnico radi — baje premalo parlamentarnega postopanja pri sestavi nemškega odgovora reparacijski komisiji. Za nezaupnico so razven nacionpMstov glasovali le komunisti in s tem je vladina ladja prišla srečno tudi mimo te pečine. Sedanji nemški kabinet je izrazito demokratičen, socialen in republikanski. Hrbtenico mu tvori centrum, ki ima poleg državnega kanclerja dr. Wirtha še ministra za finance dr. Hermesa, za pošto Gies-berta in za socialno politiko dr. Braunsa. Poleg centruma so v vladi še večinski socialisti (podkancler Bauer i. dr.) ter demokrati (dr. Rathenau). Najskrajnejšo opozicijo tvorijo nacionalna stranka, komunisti in neodvisni socialisti, v zmerni opoziciji se nahaja Nemška ljudska stranka, ki je zastopnica težke industrije in ki ji pripada tudi znani Stinnes. Posredovalna vloga med vlado in opozicijo pripada Bavarski ljudski stranki, ki je 1. 1920 s svojimi 14 poslanci izstopila iz centra radi premajhnega upoštevanja bavarskih interesov. V kulturnih zadevah sicer popolnoma podpira vlado, vendar je obžalovati, da so ravno v sedanjem boju za versko šolo moči katoličanov s to cepitvijo znatno zmanjšane. Genovska konferenca je bila za Nemčijo izredne važnosti. Prvič po vojni je nastopila tu Wirthova demokratična Nemčija kot enakopraven član v društvu narodov. Rapalska pogodba, ki jo je prinesel dr. Wirth domov in ustanavlja prijateljske odnošaje z Rusijo, je tako dalekosežnega pomena, da se to danes v celoti sploh ne da predvideti. Jasno se kaže to že v dejstvu, da je v Genovi kancler na zahtevo, naj še enkrat iznova(l) v celoti prizna ver-sajsko mirovno pogodbo, odvrnil, da se ne bo dobil v Nemčiji več kak kancler, ki bi to storil. Zanimivo je dalje tudi to, da so se naenkrat začeli pojavljati glasovi, naj se na prihodnji skupščini v septembru sprejme Nemčija v Društvo narodov; Izredno pozornost je vzbudil poset katoliškega poslanca Mare Sangniera v Berlinu in njegova ostra kritika Poinca-rčjeve politike v francoskem parlamentu, kjer je v smislu idej Benedikta XV. nastopil za sporazum med Nemci in Francozi. Razveseljivo dejstvo je vsekako, da se tudi med Francozi samimi pojavljajo glasovi, ki poudarjajo potrebo sporazumne rešitve napetega razmerja med Nemci in Francozi. Nacionalist in vladinovec Herve je napisal več člankov v svojem listu, kjer predlaga kot temelj sporazuma vrnitev sarske kotline Nemčiji, znižanje reparacij in nevtralizacijo Porenja, če se Nemčija pridruži Franciji v slučaju vojne z Rusijo. Dasi so to le posamezni glasovi, vendar jih lahko iskreno pozdravljamo kot predhodnike sporazuma med dvema tako važnima narodoma evropske celine. Gotovo je namreč, da sovraštvo med Nemci in Francozi bo vedno nujno ogrožalo ves politični in gospodarski razvoj cele Evrope in jo metalo iz enega vrtinca v drugega. Političen list za slovenski narod. Upravi |e v Kopitarjevi nI. 8. — Bačon poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, zagrob -9.011, sarajev. 7583, prašne in dunaj. 24.797 OPOZICIJA JE Pi: PRAVILA 100 VPRAŠANJ NA VLADO. BeJgrad, 21. junija. (Izv.) Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo veliko zanimanje. Vse galerije so bile napolnjene. Vse opozicionalne stranke so pripravljene, da se z vsemi sredstvi bore proti volivnemu zakonu. Za današnjo sejo je opozicija pripravila okoli 100 vprašanj in s tem pričela pravo obstrukciio. Iniciativo je prevzel Jugoslovanski klub, ki je stavil predlog, naj se današnja seja skupščine pretvori v konferenco, na kateri naj bi se dosegel sporazum glede volivnega zakona med opozicijo in vladnimi strankami. Predlog so podpisale vse opozicionalne stranke in muslimani. Seja skupščine bi se morala začeti ob 4. popoldne, pa se je pričela še-le ob pol 7. zvečer, ker sta imela demokratski in* radikalni klub seji. Na seji demokratskega kluba so opozicionalci, katerih je 26, vztra- jali na stališču proti sedanjemu načrtu volivnega zakona. Končno je demokratski klub pristal na predlog Jugoslovanskega kluba. Belgrad, 21. junija. (Izv.) Vse opozicionalne stranke so sklenile, da izvedejo dosledno obstrukcijo. Na današnji seji narodne skupščine, ki bo gotovo trajala čez polnoč so že doslej (ob 9. uri zvečer) govorili po večkrat za jugoslovanski klub poslanca Žebot in Barič, za soc. demokrate Etbin Kristan. Vobče govori samo opozicija, od vladnih strank doslej še ni nihče govoril. Govorniki se bavijo večinoma s poslovnikom, o volivnem zakonu se govori le malo. Belgrad, 22. junija ob pol 1. uri zjutraj. (Izv.) Seja narodne skupščine še ni končana in poteka zelo burno. Pašič o viadni krizi. PAŠIC BO VODIL VOLITVE. Belgrad, 21. junija. (Izv..) Na današnji seji radikalnega kluba je izjavil Pašič, da ima garancije, da bo v slučaju, če se razruši sedanja vladna koalicija, dobil v roke izvedbo volitev. PaM o mmj\ politiki. MALA ANTANTA IN POLJSKA. - RUSIJA IN JUGOSLAVIJA. IN MADŽARSKA. JUGOSLAVIJA Budimpeštanski list >Vilag« objavlja razgovor g. Thompsona, dopisnika ameriškega >Public Leader«-ja s Pašičem. Pašič je izjavil sledeče: »Medsebojno razmerje držav Male antante je neizpreme-njeno. Mi smo se sestali, da utrdimo solidarnost, ki je vladala med nami v Genovi in tudi v Haagu bomo nastopili solidarno. Poljska ni pristopila k Mali antanti kot član, podpira nas le v vseh vprašanjih, ki ne škodujejo njenim interesom. V slučaju razdora med Anglijo in Francijo ne bomo sledili niti eni niti drugi, ampak bomo vodili svojo lastno politiko in skrbeli, da si ohranimo prijateljstvo obeh držav. Po našem mnenju bi bil vsak razdor med velikimi zavezniki za nas nesreča in zato bomo zastavili vse svoje sile, da se ohrani solidarnost med zavezniki. Kar se tiče Rusije, bi mi sovjete priznali, če bi imeli gotovost, da nas bodo pustili pri .miru, toda mi nismo dobili dovolj garancij. Vzpostave starega režima v Rusiji ne želimo v nobeni obliki. Želimo p*i tako obliko vlade, ki priznava suvere-niteto ljudstva. Mi se ne bomo vmešavali v notranje ruske razmere niti z orožjem niti drugače. Stikov z Rusijo iščemo in smo tudi že našli potrebna pota za to. Proti Mažarom nismo sklenili nikake vojaške zveze. Kdor to trdi, dela propagando. Seveda v slučaju potrebe smo pripravljeni od naše meje odbiti vsak napad, bodisi z mažarske ali pa s katerekoli strani. Žalostno je, da Mažarska nima take vlade, ki bi se tudi v praksi držala tega, kar je podpisala. Če bi na Mažarskem vladali kmečki in meščanski elementi, ki bi priznali v glavnih potezah trianonsko pogodbo, bi se morebiti mi začeli pogajati ž njimi glede nekih spornih krajev, kjer so Mazari eventuelno v večini. Tako ponudbo smo mi stavili današnji mažarski vladi, ki pa je to ponudbo odklonila. Če je res, da žive v Češkoslovaški in v Jugoslaviji tudi Mažari, potem je ravno tako res, da je mažarska vlada onemogočila osvoboditev tega prebivalstva na miren način.c Dr. Ninčič za spremembo konvencij v St. Margheriti v Rimu. Beograd, 21. jun. (Izv.) Italijanski poslanik grof Manzoni je bil včeraj po seji ministrskega sveta povabljen v ministrsko predsedništvo, kjer mu je minister za zunanje stvari dr. Ninčič sporočil odgovor jugoslovanske vlade glede nekaterih iz-prememb, ki naj se izvedejo v konvencijah, sklenjenih v Santi Margheriti in Rimu. Jugoslovansko poslaništvo v Rimu je bilo obveščeno o odgovoru, ld ga je zunanji minister dr. Ninčič podal grofu Manzoniju. V političnih krogih se pričakuje, da bo italijanska vlada tekom tega tedna odgovorila na predlog naše vlade in na vprašanje ratifikacije konvencij ter sporazuma glede izvedbe rapallske pogodbe. Svečan sprejem zemeljskih ostankov Podlimbarskega v Mariboru. Maribor, 21. jimija. (Izvirno) Danes ob 3. uri 37 minut popoldne je dospel v Maribor vagon s telesnimi ostanki pok. pisatelja Maslja-Podlimbarskega. V zadnjem trenotku je bil Maribor po zaslugi železničarjev in urednikov alarmiran o prihodu vagona, ki so ga pričakovali še le jutri. Takoj se je zbralo na kolodvoru mnogo občinstva. Pozdrav na postaji je bil prisrčen. V imenu jugoslovanskega Maribora je govoril g. Djaraonja, ki se je pok. pisa- telju zahvaljeval za »Gospod in a Franja«. Pod vodstvom g. Premrova so zapeli pevci sLepo našo domovino« in »Vigred-;. Na krsto, ki je prišla v Maribor popolnoma ueokrašena, so položili tu dva venca in tri šopke. En venec je položilo na krsto Mariborsko žensko društvo z napisom: >Ma-ribor narodnemu pisatelju«. Drugi venec je poklonil spominu umrlega pisatelja g. Djamonja z napisom: »Piscu Gospodina Franjac. Tudi mariborski novinarski klub je položil na krsto pokojnika šopek. Pogrešali pa so pri sprejemu g. dr. Serneca, ki je bil na to posebno povabljen, ravno-tako ni bilo prisotnega zastopnika vlade. Krsta pride nocoj v Ljubljano. DEMENTI 0 INTERNACIJI PRINCA GJ0RGJA. Belgrad, 21. junija. (Izvirno) Z uradne strani se doznava iz Pariza, da so vse vesti o bolezni princa Gjorgja in da ga je franooska vlada internirala, neresnične in tendenciozne. BURNA SEJA ČEŠKEGA PARLAMENTA. Praga, 21. junija. (Izvirno) Ko je češkoslovaška zbornica zaključila v svoji včerajšnji seji debato o kreditih, je prešla na vprašanje dolgov. Ko se je dvignil na-učni minister Šrobar in jel govoriti v češkem jeziku, se je začul s klopi poslancev slovaške ljudske stranke velik ropot. Slovaški poslanci so obkladali ministra s psovkami in mu klicali: ^Sramota Slovaku, ki ne govori slovaško! Naj govori slovaško!« Podpredsednik liruban je ponov- no poskušal vzpostaviti mir in je neprestano klical poslance k redu. Vendar so Slovaki prekinjali govor ministra z ved-nim hrupom in medklici, tako da ni bilo možno čuti njegovih besed. Ko je minister zaključil svoj govor, so poslanci slovaške ljudske stranke dolgotrajno in viharno klicali: »Hambak V seji, ki je sledila nato, so bili nekateri zakonski načrti vrnjeni posameznim odsekom, med njimi zakonski načrt o podržavljenju železnice Ustje— Teplice prometnemu odseku. Odseku je bil vročen rok dveh dni, da poda nato poročilo. SEJA REŠKE KONSTITUANTE. Kraljeviča, 21. junija. (Izvirno) Na seji reške konstituante je predsednik dr. Zanella predložil svoje poročilo o delovanju zadnjega časa. Izid pogajanj med Jugoslavijo in Italijo glede rešitve reškega vprašanja pomenja popolno samostojnost Reke, kar je v prvi vrsti pripisati stremljenju jugoslovanske delegacije. Konstitu-anta je sprejela to poročilo, nakar so začeli razpravljati o interpelacijah. — Kon-stituanta zahteva, naj se reški državi vrne pristanišče in železnica, ki ju je Italija protizakonito zaplenila. Vsi sklepi manjšine reške konstituante se razveljavijo, zlasti pa podelitev reškega državljanstva 300 tujcem. Sklenili so, naj se uvedejo trgovinska pogajanja z Italijo in Jugoslavijo. V tem pogledu je bil sprejet sklep, naj se vladi prepuste popolnoma svobodne roke. Konstituanta je sprejela nadalje resolucijo, ki naznanja vsemu kulturnemu svetu, da se Reka še vedno nahaja v območju oboroženih tolp, ki ob popolni pasivnosti kraljevih karabinjerjev ljudstvo terorizirajo. Pri tej priliki je konstituanta tudi protestirala zoper vzdrževanje takega položaja, ki ima namen, da onemogoči funkcioniranje zakonite konstituante in vlade. VLADNA KRIZA NA POLJSKEM. Varšava, 20. junija. (Izvirno) Vsled opozicije levičarjev in raznih ugovorov s strani ljudske stranke je Praznovvski odklonil mandat za sestavo nove vlade. HAAŠKA KONFERENCA. Haag, 21. jun. (Izv.) Neruska komisija je izvolila za predsednika Holandca Pa-tyna, za podpredsednika pa Catierija. V podkomisijo za zasebno imovino, dolgove in kredite so bili izvoljeni Creat (Anglija), Alphand (Francija) in Avezzano (Italija). IZID VOLITEV NA IRSKEM. Lublin, 21. jun. Izv.) Po dosedanjih poročilih o volitvah na Irskem je bilo izvoljenih 21 pristašev Angleško-irske pogodbe, 31 republikancev, 14 delavske stranke, 10 neodvisnih in 3 člani poljedelske stranke. TAKE J0NESCU UMRL. Rim, 21. jun. (Izv.) Take Jonescu je danes dopoldne v napadu srčne naduhe umrl. VELIKO NEURJE V SOFIJI. Sgfija, 21. junija. (Izv.) Včeraj se je nad Sofijo utrgal oblak, ki je več delov mesta popolnoma poplavil. Vsled povod-nji se je mnogo hiš podrlo. Voda je odnesla pohištvo in domače živali seboj. Vsled neurja in porušenih hiš je 10.000 ljudi brez strehe. Kolikor je doslej znano, ni nihče utonil. TRGOVINSKO ZRAK0PL0VSTV0. London, 21. junija. (Izv.) Minister za zrakoplovbo je izjavil v spodnji zbornici na tozadevno vprašanje: Po predležeči statistiki je imela Francija dne 1. maja 1922 558 trgovskih letal, Belgija 39 in Ho-landija 15. Kakšen odstotek trgovinskih letal jc bil neporaben, se no ve, gotovo pa je bil zelo majhen. Nemčija je imela ta dan 225 trgov, letal, od katerih ni bilo niti eno nerabno. V Zedinjenih državah je bilo rine 1. maja približno 1200 trgovinskih letal._ Iz Rusije. (Poročila >Russ-Kultoc) Duhorniki-progrcxisli izjavljajo v »Pravdi«, da so bo cerkveni zbor ruske pravoslavne cerkve pečal z vprašanjem palriarliata, ki ga najbrž hočejo sploh odpravili in upravljali cerkev popolnoma kolegijaluo po prolcslauUkem vzorcu; ua- Strm % CVETOČ, — »Volja Rossiji« v Pragi tiska dozdaj neznani načrt romana Dostojevskega »Življenje velikega gre-Snikac. — Ruska akademija v Peterburgu izdaja celo vrsto dozdaj še neobjavljenih spisov Puškina. Osobito pozornost zaslužijo »Misli na potu<. Hribarjeva kuratela. Gospod kupovalec blejskih vil in graščin je blagoizvolil sporočiti dne 19. maja t. 1. ljubljanskemu županu, da je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane razpuščen. V nasprotju s to odredbo je gotovo razglas istega g. pokr. namestnika v »Uradnem« listu št. 55 z dne 29. maja 1922. Ta razglas je namreč datiran z dne 21. maja 1922, tedaj dva dni kasneje, kakor je bil sporočen razpust županu. Značilno za g. bivšega ravnatelja zavarovalne družbe »Slavija« je tudi, da skozi mesece in mesece ni hotel potrditi vele-važuih sklepov bivšega obč. sveta, ker je botel očividno delo večine sabotirati v prilog svojim ožjim prijateljem iz demokratskega kluba. Še bolj značilno za g. Ivana Hribarja pa je dejstvo, da je dal nekaj dni po razpustu obč. sveta ljubljanskega, namreč ravno 23. maja t. 1., tedaj na dan protestne občinske seje, priobčiti v »Uradnem listu«, da se v smislu sklepov obč. sveta, dovoljuje mestni občini ljubljanski najetje posojila pri Mestni hranilnici v znesku 22 milijonov 60.000 kron proti o% obrestovanju in primerni amortizaciji. To posojilo je dovolil v pokritje stroškov razširitve mestne ubožnice, za nabavo nove motorne avtomobihie brizgalne in trenske-ga avtomobila, za zgradbo dveh stanovanjskih hiš, za povišan kredit mestni zastavljalnici in za kritje proračunskega primanjkljaja v obč. proračunu za 1. 1921/22. Ta naredba g. pokr. namestnika je sicer datirana z dnem 9. maja, objavljena pa sele 23. maja 1922. Očividno je g. Hribar zavlačeval potrditev teh dalekosežnih sklepov obč. sveta, da bi onemogočil izvedbo bivšemu obč. svetu. Ako so bili ti sklepi tako važni, zakaj jih g. Hribar ni preje potrdil, saj so vendar čakali deloma že od meseca februarja t. 1. na potrditev. In če so ti sklepi v dobrobit ljubljanskega meščanstva, da so našli milostno potrjenje po pokr. namestniku, zakaj je pa obč. svet razpustil, če nima na njem nikake graje, če je tako uspešno delal in sklepal v blagor ljubljanskega mesta?! Prepričani mo, da nam bo g. Ivan Hribar ostal dolžan odgovor na to vprašanje. Že dne 14. februarja 1922 je ljubljanski občinski svet sklenil davščino na nezazidane parcele v Ljubljani, ker je hotel s tem pospešiti zidanje hiš in čimprej odpraviti pomanjkanje stanovanj. Zastonj je ta sklep čakal skozi mesece na odobritev pri pokrajinski upravi, g. Ivan Hribar je potrditev odlašal do 21. maja, tedaj tudi ta sklep potrdil šele po razpustu občinskega zastopa. Razumemo, da hoče nekdanji ljubljanski župan, sedanji mogotec in nakupo-valec vil in graščin omogočiti delo komisarja na ljubljanskem rotovžu in da zato hiti potrjevati sklepe občinskega sveta. Vprašamo ga še enkrat: »Zakaj ste, gosp. Ivan Hribar, razpustili obč. zastop, ako je delal tako važne sklope, da se njihovi pritrditvi niti sedaj po razpustu ne morete izogniti? Seveda sklepe bivšega obč. odbora bo izvedel sedanji komisar, demokratsko časopisje in Hribarjevi trabantje bodo pa kričali: »Glejte, bivši obč. svet ni ničesar napravil, komisar je bil potreben, da je napravil red.« Vemo, da je komisar dr. Bogumil Senekovič samo orodje v rokah Hribarja, da mora kot uradnik izvršiti svojo dolžnost, vemo pa tudi, da njega za ex-lex stanje na ljubljanskem magistratu ne moremo delati odgovornega, ampak da je za to odgovoren edinole g. Hribar, ki se je peljal v Belgrad mešetarit in ondi res izmeše-taril, da je ohranil svojo pozicijo kot pokrajinski namestnik za ceno razpusta ljubljanskega občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice, o čemer bomo še izpregovorili o priliki. Dan obračuna bo pa prišel gotovo in ta dan bo hud za vse zakonolomce in politične me-šetarje. *+" Ponesrečena ataka kultnrnobojnih mladinov. Žerjavov krog je poizkusil, kako bi svoje svinčene, manufakturne in jajčje ter druge afere mogel na kakšen način potisniti v ozadje ter je v to svrho ob priliki izvolitve dr. Aleša Ušeničnika za rektorja slovenskega vseučilišča zatrobil v kulturnobojno trobento, ki je že nekaj časa v mladinskem generalštabu rjavela. »Nova Doba« je seveda smatrala za potrebno, da ubere še bolj nizki ton, označujoč novega rektorja za »madež« na slovenski kulturi. Toda odziva na trobenta-nje ni. Mladini so pozabili, da danes slovenskemu inteligentu, ki ga demokratski režim potiska dan za dnem bolj med »Lumpenproletariat«, hodijo vse druge skrbi po — želodcu nego plesnjive Žerja-vove svobodomiselne puhlica Veseli nas, da tudi »Slovenski Narotk odklanja mladinski poziv na kulturnobojno atako, pišoč: »Dr. Aleša Ušeničnika poznamo kot moža, ki se je brez vseh pridržkov in brezpogojno postavil na temelj jugosloven-ske državne ideje in je to svoje stališče tudi javno zastopal. Zato moža cenimo, dasi sicer ni naš somišljenik. Takisto je dr. Ušeničnik znan kot konciljanten in vseskozi takten gospod, ki kot tak pač ne bo izrabljal svojega položaja morda v kake strankarske svrhe.« — »Narodova« pripomba, da je imela »intransigentna klerikalna struja svojega posebnega kandidata«, pa spada zopet v kraljestvo njegove fantazije. + Krasna uprava. Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« objavlja dopis iz okraja gročanskega (v belgrajskem okrožju), v katerem opisuje dopisnik ta-mošnje upravne razmere. Za davkarja imajo tam nekega človeka (»Samouprava« navaja povsod imena), ki opravlja svojo službo že nad leto dni, čeprav je bil do 8. junija v vojaško-kazenski preiskavi zaradi tatvine konj. Izobrazbe nima nobene, ker ima samo neki kurz za cepljenje dre- ves. Njemu je podrejen neki drugi gospod, ki je bil kot praktikant zaprt zaradi »markiranja« nekih kron. Finančni upravnik je mož, ki ne pozna drugačnih besed kakor »ne dam«, »neču« in »jok«. Pokrovitelj vse te lepe, seveda strogo demokratske družbe je zdravnik, ki raje sedi pri kartah, kakor da bi se bavil z bolniki. Ti ljudje sede neprestano v kavarni in politizirajo. Če pa vprašate to gospodo: Ali je že razpisan davek za 1. 1921.—1922.? Ali pa: Kakšen je javen red in mir? — gospodje začudeni vprašujejo: »Elem, da-lclem, aaa!« Ali ni to obljubljena dežela, kjer se davki niti ne razpisujejo in ne pobirajo? 4- Ruski monarhisti se sestanejo v kratkem na kongresu v Pečuhu. Stvar je gotovo v zvezi s pučem, ki ga hočejo zopet uprizoriti monarhisti v Nemčiji. Čuditi se je, da vrhovni svet zaveznikov ne podvza-me nobenih korakov zoper ruske rovarje, ki ogrožajo mir v celi Evropi. Te elemente bi bilo treba deportirati v Cayenne na prisilna dela, da bi imeli narodi pred njimi enkrat za vselej mir. — K rektorski izvolitvi na ljubljanski univerzi izvemo razun že navedenega slučaja na graški univerzi, da je bil 17. t. m. za leto 1922/23 za dekana filozofske fakultete dunajske univerze imenovan duhovnik dr. Herman Junker. K temu je pripomniti, da jp ta dekan med 63 rednimi profesorji te fakultete edini duhovnik. V »Jutrovih« očeh so seveda ti profesorji zdaj gotovo vsi »klerikalci«. — Kar se ljubljanskega slučaja tiče, je treba zabeležiti, da se je z objavljenjem imen profesorjev v »Jutru« zgodila velika indiskre-cija, ker je glasovanje tajno in je vsak pod akademično častjo zavezan, da tajnost ohrani. Ni so še na nobeni univerzi zgodilo, da bi se ta tajnost bila izdala. Tudi značilno. — Z Viča. Naše liberalce in ž njimi zvezane socialiste zadnji volivni polom silno peče. Vložili so zato pritožbo, v kateri kažejo na pomoto, ker je bilo na eni sami listi SLS mesto imena Ivan Franc, kar je zakrivil prepisovalec volivnih list. Priimek, stan, hišna številka pa je na vseh listah pravilna. Pomote ni bil zapazil niti sam gosp. okrajni glavar in so bile liste odobrene. Kaj neki nameravajo s tako nesmiselno pritožbo? Nič drugega, kakor to, da bi sedanji vodja občine imel še nekaj časa vojke v rokah, ter da bi nered, ki se vleoo v občinskem odboru že leto dni, še dalje trajal. Vlado pa opozarjamo, da je njena sveta dolžnost poskrbeti, da zavlada čimpreje red v občini. Povemo pa vladi na ušesa, da bodo liberalci in ž njimi združeni socialisti pri eventuelnih novih volitvah izgubili še te mandate, ki jih imajo sedaj. Novih volitev se mi ne bojimo, obžalujemo le naše liberalce, ki mislijo, da si bodo pridobili z nasiljem zaupanje ljudstva. Gospodje, nasilje se bo maščevalo! Ogorčenje ljudstva raste! — Proti pijančevanju in demoraliza-ciji! Pije se pri nas kljub vsej draginji dalje, kakor se je, če ne še vedno hujše. Kakor živina tiščijo za pijačo ter se nalivajo gorše od živine. Kaj pomagajo velike dnevne plače, če pa gre vse za pijačo?! S pijančevanjem je pa združena vsake vrste nemoral nost in koruptnost. Tudi zločini se strašno množe. — Z dežele same je prišla pobuda, naj se prihodnjo nedeljo, 25. junija sklicujejo shodi za nravni prerod in proti temu propadanju morale. Kaj bo z našo mladino, pravi dopis resnega socialnega delavca, če bo slo tako dalje, 80 odstotkov nam bo popolnoma propadlo! — Iz tega razloga se prosijo in poživljajo vsa prosvetna društva, da skličejo povsod prihodnjo, kresno nedeljo shod za nravni prerod. Na shodih naj se resno pretresa, kaj bi se dalo storiti v vsakem posameznem kraju zoper to povodenj pijanstva in razuzdanosti. — »Sveta vojska«. — Ker smo enakopravni V Ljubljani obstoji socialistično društvo »Svoboda«, To društvo goji umetnost in šport med delavstvom. Tajništvo tega društva je prosilo pri železniškem ministrstvu za znižanje voznine za one člane društva, ki bi se udeležili neke društvene športne prireditve na Jesenicah. Ministrstvo za promet proš-nji ni ugodilo, ampak je poslalo društvenemu tajniku odgovor, kjer utemeljuje odklonitev prošnje s tem, »da za ugodno rešitev ni zakonite podlage«, ob enem pa opozarja društvene člane, »da jim nihče ne brani, da postanejo tudi oni člani so-kolskih društev in uživajo iste olajšave kakor jih imajo člani sokolskih društev.« — To jc jako zanimivo odkritje. »Sokol< je navadno telovadno društvo, kakor je tudi »Orel« privatno telovadno društvo in kakor je »Svoboda« privatno kulturno in športno, torej tudi telovadno društvo. Razmerje vseh teh društev do države je v bistvu enako: Oblast je njihova pravila potrdila in jih priznala in potem naj v okviru svojih pravil delajo, kar hočejo. Nikakor pa nima država pravico, da eno ali drugo privatno društvo protežira. Enaka pravica za vsel — Živina iz Mažarske. V soboto je prišel iz Mažarske v Belgrad prvi transport živine na račun vojne odškodnine. Pripeljali so 12 bikov in 288 krav, vola pa nobenega : Minister Pucelj namerava vsled tega baje odstopiti. Njemu se hoče volov. — Sin pokojnega ekscesarja Karla, 91etni Oton Ilabsburg, je, kakor se poroča iz Madrida, težko obolel. — Z ljubljansko tehniške fakultete. Ljubljansko »Jutro« ima neko posebno veselje, kadar misli, da sme mene napasti in sicer kot dekana tehniške fakultete. To je storilo dosledno tndi t svoji štev. 144 od 20. jun. 1922. Jako si bi premislil, ako bi se zahtevalo od mene, da naj poletni zujern z vsakim, ki me danes ali jutri napade t tej funkciji. Tu pa ne morem molčati. Tu sj neresnice malo predebele. Dijak, za katerega gre, »c je informiral meseca maja po tovarišu, Ce se more pri nas še vpisati, ker jo konec semestra sredi junija. Dejal sem mu, da vse uredim in pripravim za vpis; ako prinese potem demisorij od svoje tedanje visoke šole, ne bo ovire. Kot samo1p°sebi razumljivo som smatral, da morajo biti dokumenti tudi sicer v redu. Ko se je dijak pozneje koncom maja, kajti demisorij v Pfibrami je dobil Me 25. majnika, pri meni priglasil, je bilo tudi Jak-ti/no vse pripravljeno za njegov vpis. Izkazalo s« je pa pri tem sledeče. Dotični g. dijak ni imel v indeksu prvih podpisov zadevno predavanj is letnega semestra. Iz tega je razvidno za vsakterega, ki je imel sam kedaj opravka s kakim indeksom, da se dotičnik niti priglasil ni pri profesorjih, ko-jih predavanja naj bi bil obiskoval Ob priliki te zglasitve slučajno na dekanatu navzoči predstojnik montanističnega oddelka, g. prof. Kropdl jc pregledal kot bivši Pfibramalc obenem z menoj indeks, ter je zastopal složno z menoj stališče, da se prosilca ne more vpisali. Zato sem dejal prosilcu, naj si jN-cskrbi prve podpise, in moja stvar bo potem, da mu uredim vse ostalo. Mesto tega je pa šel še k g. prof. Kropdliu na dom, je govoril tam z njim iu mi prinesel od njega dopis, s katerim mi je prepustil g. prof. Kropšč nekako proste roko. Temu dopisu nisem zaupal, marveč sem ostal pri pi-vem sklepu, kar je bilo popolnoma Iz sovjetske Rusije. (Spual Vladimirov.) (Dalje.) Ker po zdaj začeli govoriti vsi vprek, feni tožiti, drugi se zagovarjati, je komisar zahteval od nas, naj govori samo eden. Ozrl sem se krog sebe in zdaj opazil, da Madjara, ki je vedno za nekaj korakov ostajal zadaj, sploh ni bilo več med nami Stopil sem sam pred komisarja in mu razložil od konca do kraja vse, kar mu je bilo treba vedeti. Pri tem sem seveda zamolčal svoj ponesrečeni beg, vso krivdo sploh pa sem valil na pleča obeh branjevk, ki sta nas nevedne zapeljali na prepovedano pot. Komisar je zahteval od naa legitimacij; mene pa je še posebej preiskal od glave do nog, pretipal vse žepe in pregledal vse papirje. Ko ni našel ničesar, kar bi pomenilo protidržaven element, je pogledal še vsebino v vreči, ki sem jo pa moral stresli iz vreče na tla. Pri tem sem se moško zagovarjal in zopet povdarjal, da smo inostranci, ki se vračamo v domovino, da se moramo po poti večinoma sami oskrbovati z vsem in da imamo tudi pravico na toliko in toliko pudov prevoza itd. Komisar je potipal rozine, jih pokusil in cmoknil z jezikom ter vprašal: »Ali imate še mnogo takega blaga?« >Še en pud.« »A drugih predmetov sladke vsebine?« XJo bi jih imel toliko pudov, kolikor postava dovoljuje na vsako osebo moje družine, bi se ne bal za ta-le pud, da mi ga vzamete.« Komisar me je pogledal, rekel pa ni nič. Nato je s prstom požugal branjevkama, ukazal nas odpustiti in odšel. Pobrali smo vse in odšli tudi mi. Stražar pa se je pri odpiranju vrat izgovarjal, da nas ne bi bil zadržal, pa je moral ubogati načelnika sklada, ki mu je bil dal znak z roko. Zunaj sem ge znosil nad branjevkama in ju ošteval na vso moč. Oni pa sta ehali in ahali in me tolažili s tem, da se je srečn^ izteklo. Ko pa sem prejel petino milijona rubljev za pud rozin, sem se pomiril in se dal na vso to nezgodo obriti pri orenbur-škem kozaku na sredi bazarja. Čez pol ure smo odrinili iz Orenburga in zapustili azijatska tla, veseli in zadovoljni da smo si nabili polne žepe z mastnim dobičkom. Vlak je sopihal s težko paro od postaje po klancu navzgor, za njim pa so na vso moč bežali zakasneli špekulanti in špekulantinje. IV. Iz Orenburga do Samarc je še dobrih 350 verst. Železnica vozi čez polja, travnike in gozdove orenburške in samarske gu-bernije. Na tej poti nas je srečalo nekaj vlakov, ki so bili prenapoljeni z izseljenci in begun-vi iz gladnih gubernij. Peljali so se z vsem svojim bornim imetjem na prehrano v Turkestan. Pri pogledu na te ljudi so mi misli uhajale nazaj za sedem let, ko me je na poti k vojakom slučaj zanesel prav tja gori pod Karpate, ki so na njih takrat že grmeli neutešni topovi. Z gora in iz dolin pa so se zgrinjala ljudstva in drevila z vsem svojim imetjem, ki so ga v naglici še utegnila iztrgati iz rok požrešne in nenasitne vojne. Drevila so in spešila proč iz domačije v tujino, da se jih ona usmili in prehrani... Kadar pa me je usoda postavila med bojne vrste, ki so korakale proti ognjenemu polju samemu, sem videl tej podobno, da, še večjo bedo: iz ognja so prihajali kmetski vozovi in vozovi z rdečim križem. Naloženi so bili z revami in so hiteli proč s polja bede in nesreče. Občutil sem duha smrti. Pri pogledu na te vlake torej sc mi jc zazdelo, kakor da se drugič približujem bojišču. In res smo se mu približevali! Ni bilo sicer slišati žvižganja, Ireskanja in bučanja morilncga orožja, ni bilo videti krvi, a smrt jc gospodarila gluha, smrt glada, smrt brez kruha. Ni pa se zadovoljila sama, ampak je sprejela v svoj uničujoči posel še pomočnico svojo, tako da jc davila s podvojeno silo. Že med potjo smo izvedeli, da v Sa-mari gospodari ne le lakota, ampak tudi spremljevalka njena — kolera. Od vagona do vagona je romala pola papirja z oglasom: Vsem! Približujemo sc mestu Snmnri, kjer razsajata lakota in kolera, Opozarjam, prosim in ukazujem vsakomur in vsem skupaj, posebno pa naročam komandantom posameznih vagonov, da gledajo za sledečim: Vode surove ne pijte! Ničesar iz jestvin. ne kupujte! Nikamor iz vagonov, zlasti pa v mesto ne hodite! Ogibajte se ljudi, kolikor mogoče in nikar ne dopustite, da bi tuji zahajali v naše vagone! Položaj je resen; kakor hitro namreč zboli eden iz našega vlaka na koleri, nas potisnejo v karanteno in ne odpuste, dokler nas ne očistijo bolezni. — Načelnik transporta. Toda preden smo dospeli v to zloglasno Samaro, smo se ustavili zunaj nje za štirideset verst. Čakali smo v Kineli dalje časa. Tu je namreč važno križišče železnic. Prevozili smo 2090 verst dolgo taškentsko železnico, ki se v Kineli neha in ima zvezo z veliko sibirsko progo, ki pelje do Vladi-vestoka. Ker se v Kineli križata dve tako važni železnici in tvorita hkrati izhodišče na tri kraje prostrane države, namreč v Turkestan, Sibirijo in evropsko Rusijo, se tudi ljudstva tam nabirajo in srečavajo od vseh vetrov matuške Rusije, Razume se, da so nas tudi tukaj ljudje od vseh vetrov pričeli obdajati, kakor hitro so izvedeli, da je dospel turkestanski vlak. Ponovil se je podoben prizor kakor v Orenburgu, lc s to razliko, da so naše vagone takorekoč oblegali lačni in prestra-dani reveži. Mnogo jih je bilo in vseh nc nasitiš, ako nočeš sam stradati na dolgi poti. Ali vendar se ti zasmili v dno duše, ko gledaš to množico gladne dece, ki izte-gujc koščene ročicc in s šepetajočim glasom, od slabosti komaj slišnim, lepeče in prosi: kruha, kruhal V, -..vi." Rtov. 110. srnwm?r, mz. pravi Ijio, kakor so je takoj drugi dan izkazala Prt ponovni konferenci Je zavzel gospod prolesor Kropiič z menoj vTed isto statUle kakor prvi dati. Dejal je celo, kaj pa poreko v Pfibramu, 8e priznamo celo take semestre, zadevno katerih nima kak (lijak niti prvega podpisa. Saj nas nikdo ne bo resne več smatral. Tako je ostalo do 18. junija, katerega dne so je zglaail interesirani dijak zopet na dekanatu s potrdilom, ki je vsebovalo v bistva isto, kar se razvidi io iz Indeksa samega. Stvarni položaj se ni torej spremenil niti za pičica Zato pa tudi jaz nisem imel povoda spreminjati svojega stališča. Ko je doznal zainteresirane«, da se ne udam, pričel je groziti ua razne načine. Med drugim je dejal, da ga nočem vpisati, ker je Srb. S tem je hotel menda reči, da mu delam težave, ker je pravoslavne vere. Ta neumnost mi je bila predebela in pokazal sem mu do tedaj vrata, ko mi prinese zahtevane podpise. Za neinformiranega naj le Se pripomnim, da nisem imel v rokah nikakih drugih dokumentov, da sc iz indeksa ne razvidi kateremu vereizpovedovanju kdo pripada in da se mi niti sanjalo ni, kaj je dotičnik. Sicor pa meni kot osebi in tudi kot dekanu prav nit mar ni, kake vere je kdo. »Jutro< namigava, da delam menda sploh nepotrebne težkoče... Na to ne morem drugega odgovoriti, kakor da imamo tozadevne predpise, ki jih pa sam ne morem prenarejati. Vse one dijake, ki se čutijo v tem oziru prizadete in ki so informirali uredništvo »Jutrac v tem zmislu, pa poeivljem, da se pritožijo nomudoma na upravo. Univ. prof. Hinterlechner. <-~ Predprodaja voznih kart. Obratno ravnateljstvo južne železnice opozarja potujočo občinstvo na posebno ugodnost predprodaje voznih kart na postajah Ljubljana gl. k, Celje, Maribor gl. k, Zagreb j. k. in Sisak. V dnevnih urah so potniške blagajne v omenjenih postajah odprte celi dan, potniki pa, ki prihajajo v mesto brez povratnih kart, zahtevajo lahko vozne karte za povratno vožnjo ▼ nočnem času takoj po dohodu vlaka. Na sli-čen način se izogne občinstvo navalu lahko tudi v vmesnih postajah, če si nabavi karte za povratek takoj ob dospetju. Ako se bode občinstvo te ugodnosti posluževalo, bode izostal dosedanji naval občinstva pri potniških blagajnah pri večernih vlakih. — Mcilanska iola v Ribnici priredi razstavo risb in ženskih ročnih deL Otvoritev razstave bo ob sklepu šolskega leta 28. t. m. in sicer po razdelitvi konecletnih izpričeval in po proslavi Vidovega dne. Odprta bo razstava 28, in na praznik 29 junija ves dan Vpisovanje v I. razred te šole bo 1. in 2. Julija, vsakokrat od 8. do 12. dop. v pisarni ravnateljstva na deški ljudski šoli. V I. vstopijo lahko učenci pa tudi učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili 5. razred (5. šol. leto) ljudske šola S so boj je prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni liat in izkaz o cepljenju koz. Šola, ustanovljena kot deška, sprojema tudi deklice, kolikor dopušča prostor. Vnanji učenci se priglase lahko tudi pismeno. — Novomerto. Na cvetličnem dnevu dne 18. junija L L je nabrala podružnica Kola jugoslov. sester v Novem mestu v korist Podpornemu društvu Jugoslov. visokošolcev v Ljubljani 3727 K .lko rabile vojalca!< V belgrajski okolici jo našel službujoči stražnik v grmovju ob potu !1 mesece staro dete moškega spola. Na oblekci je imel fantiček pritrjen listek z napisom: »Molim, gospodo, ako vam treba vojnik, eto vara!« Dete so izročili oskrbovaliSčo. . — Za avstrijska državljane. Avstrijski konzulat » TiMMiorjj naznanja avstrijskim državljanom, irstrijski potni listi, kateri še niso Izdani dveh let, izgubijo brezpo-g o j r eljavo s 80. junijem t. 1. Zato morajo itrijskl državljani prositi pri gori navet izulatu za izdajauje novih potnih listov mednarodnega tipa, kateri ae izdajajo za dobo dveh let. Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepilno deluje lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsaflukk. Je mnogo močnejši in boljši kot Frane, žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, priljubljen ie 25 let. 3 dvojn. stekL ali 1 špedj. stekL z zamotom tn poštnino pošlje za 72 K: Kagen V. Foller, Stubiea iloaja, Elsatrg 134, Hrvatsko. štajerske novice. š Kraljeva dvojica r Celju. Včeraj popoldne ob pol 6. uri sta se pripeljala v Celje kralj Aleksander in kraljica Marija. Peljala sta se v avtomobilu v počasnem tempu dvakrat skozi mesto. Meščani so ju prisrčno pozdravljali. š Umrl je dne 19. t. m. č. g. Jurij Š e 1 i h, župnik v p. pri Sv. Kunigundi na Pohorju. Pokopali so ga dne 21. t. m. Naj v miru počiva! š Poštni uslužbenci — upreieni mesto konj. Prejeli smo: Pošlu v zdravilišču Rogaška Slatina se je prevažala šc pred kratkim, od urada na kolodvor s konjem. Ker pa voznik ni hotel več za mesečnih bornih 800 kron dalje robotati, vlečejo voz ubogi poštni uslužbenci sami, nava3no seveda po večkrat k vsakemu vi altu, tako da se vsakemu smilijo — samo poštni upravi ne. Vprašamo postno oblast, ali jo ni nič sram in ako je to socialno in človeško. g Glavna skupščina Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Včeraj, dne 21. t m. se je vršila na mestnem magistratu v Ljubljani III. redna glavna skupščina Zveze industrijcev. Skupščino so razen številnih članov Zveze posetili zastopniki državnih oblastev in raznih drugih gospodarskih korporacij in organizacij iz Slovenije in ostale Jugoslavije: za g. pokrajinskega namestnika g. dvorni svetnik dr. K. Marn, za Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo g. svetnik dr. Fr. Ratej, za finančno delegacijo gosp. višji fin. svetnik Fran Bajič in višji davč. upravitelj Fran Žagar, za agrarno direkcijo g. inšpektor Viljem Putik, za oddelek za soc. politiko pri pokr. upravi g. dr. Skubic, za direkcijo šum g. inž. Tavčar, za inšpektorat drž. železnice v Ljubljani g. kom. referent Fran Kunaver, za mestni magistrat ljubljanski gosp. ravnatelj Al. Ciuha, za Zvezo trg. gremijev in zadrug za Slovenijo gosp. Fran Cebal, za Gremij trgovcev v Ljubljani g. Avg. Skabeme, za Savez industrijalaca v Zagrebu gospoda generalni tajnik Marko Bauer in dr. Ante Pandakovič, gg. zastopniki časopisja itd. Skupščina je z velikim navdušenjem odposlala Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled iskreno udanostno brzojavko, na kar so se po dnevnem redu obravnavali posli Zveze v letih 1920 in 1921. Tz poročila predsedništva in tajništva Zveze je bilo jasno razvidno, kako se je iz skromnih po-četkov razvilo delovanje Zveze v toliki meri, da more sedaj beležiti že mnoge in važne uspehe na polju industrijske in narodnogospodarske politike sploh. Sprejete so bile važne resolucije, ki jih objavimo jutri v celoti. g Žitni irg. V Vojvodini so bile cene žitu zadnje dni sledeče: pšenica 15.25 K, ječmen 11.80 kron, oves 12.30 K, pšenična moka (št. 0) 21.80 K. Tendenca nestalna. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 8. t. in. je bilo v prometu za 4.806,252.250-20 Din papirnatega denarja v promelu in sicer za 53.885.171-75 Din več, kakor jo bilo zadnjič izkazano. V kratkem bomo imeli v promelu E miljard papirnatega denarja. g Znano je, da Tekstilna industrija d. d. v Varaldinu proizvaja tkanine za vojaške, moške in ženske obleke kakor tudi blago. Tovarna je naj-modemejo urejena. Tekstilna industrija d. d. v Varaždinu ima prostor na Zagrebškem semnju, koder se zamorejo izdelki ogledati. g Dohodki monopolov v Franciji so znašali do maja meseca 1922 1.175,803.000 frankov. Po tem bi monopolslri dohodki v prvih petih mesecih znašali letos 5.663.000 frankov več kot L 1921. g Gozdovi v Bolgariji. — Bolgarija ima za 2.834.403 ha gozda, ki so vsled pomanjkanja industrijskih podjetij, zelo malo izkorišča. g Denarni zavodi v Bolgariji. I* 1920 jc bilo ustanovljenih v Bolgariji 11 kreditnih zavodov s skupno glavnico 102.700 milijonov lovov in eno zavarovalno društvo z glavnico 600 milijonov levov. BORZA. Zagreb, 21. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.525— 0.750, Berlin (izplačilo) 24 —24.05, (ček) 28.75-24, Budimpešta 8—8.50, Bukarešta 51—52, Italija 372.50 —877.50, London (Izplačilo) 340—842.50, New York (ček) 75—76.50, Praga 147—149.50, Švica 1450— 1475, Varšava 1.95—2.05. Valute. Ameriški dolarji 74—76, avstrijske krono 0—0.60, nemške marke 0—26. Belgrad, 21. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.54— 0.55, Berlin 24.40, Budimpešta 8.50, Bukarešta 49, Italija 874, London 340, Pariz 655, Praga 149, Švica 1420. Valute. Ameriški dolarji 75.5(1, romunski leji 47.25. Curih. 21. iuniia, Berlin 1.64, Ne«rynrk 527, Lodon 23.36, Pariz 45,65, Milan 25.725, Praga 10.05, Budimpešta 0.565, Zagreb 1.75, Bukarešta 3.525. Varšava 0.1175. Dunaj 0.035, avstrijske krone 0.0375. Berlin. 21. junija. Dunai 2.255. Budim-ooita 33.625. Milan 15.93, Praila 620.20. Pariz 2826.45, London 1438.20. Newvork 324.84, Čarih 6157.25. ? Praga, 21. junija. Dunai 0.35, Berlin 16.125, Rim 257.75, Budimpešta 0.05, Pariz 454.50, London 231.25. Newvork 52.025, Curih 991, avstrijske krone 0.35. italijanske lire 254.75. Dunai, 21. junija. Zagreb 50.47—50.53, Belgrad 201.88—202.12, Budimpešta 15.57— 15.63. London 66.075—66.125, Milan 721.60— 722.30. NewVork 14.894—14.906, Pariz 1314.50 —1315.50. Praga 289.90—290.10. Sofiia 99.20 —99.30, Curih 2798.75—2801.25. Valute: do-Jarji 14.794—14.806, bolg. levi 97.70—97.80, angleški funti 65.975—66.025, franc. franki 1309.50—1310.50. ital. lire 721.70—722.30. jugoslovanski dinarii 201.68—201.90, švicarski franki 2798.75—2801.25, madžarske -krone 15.695—15.755. lj Umrla je včeraj zjutraj ob 2. gospa Marija Presker, soproga hišnega posestnika in trgovca. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. Naj v mini počiva! Preostalim naše iskreno sožalje! lj Vabilo na občni zbor »Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje«, ki se bo vršil v sredo, dne 5. julija ob 5. turi popoldne v Jugoslovanski tiskarni I. nadstropje z običajnim dnevnim redom. Pri občnem zboru se lahko tudi plača članarina ali nakloni dobrodelni napravi kak poljuben dar. Društveni člani in prijatelji dijakov ter ubožnejših ljudskih slojev, pridite v obilnem številu! — Dr. Iv. Svetina, t. č. načelnik. lj Vojaški koncerti v Unionu. Danes kakor vsak četrtek ob lepem vremenu vojaški koncert na unionskem vrtu. — Rom Franc, restavrater. 2478 lj Razstavo risarskih izdelkov priredi strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti na Prulah v nedeljo, dne 25. junija v prostorih IV. mestne ljudske deške šole. K obisku sc vabijo gg. mojstri in vse občinstvo, ki čisla in upošteva napredek obrtnega šolstva. lj V Krekovi gospodinjski ioli bo danes predavala gospa dr. Angela Piskernik. Vabljene so vse absolventinje to šole. lj Popravek. V osmrtnici po pok. gospej Agnesi Detela se jo vrinila včeraj neljuba tiskovna pomota. Glasiti se mora pravilno: Milan Detela, poštni uradnik, soprog. lj Velikoclnšen dar Žitnega zavoda v Ljubljani. Državnim oskrbovancem v Dečjem domu v Bohoričevi ulici št 29 in Materinskem domu, Streliška ulica št 14, je poklonil Žitni zavod 225 doz kondenziranega mleka za pribol.išek na dan poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Žitnemu zavodu izreka odsek za zaščito dece in mladino kar najlepšo zahvalo. lj Umri so v Ljubjani: Hinko Leveč, lj. šol. učenec, 9 let — Stanislav Adler, višji geometer, 45 let — Barbara Rekelj, bivša delavka, 71 let — Ana Markelj, žena delavca, 61 let — Franc Za-gorc, gostilničar in posestnik, 43 let — Marija Drenovec, zasebnica, 69 let. — Marija Koman, zasebnica, 83 let. — Pavla Lenarčič, knjigoveška delavka, 14 let — Valentin Česen, bivši potnik, 70 let. — S. Frančiška Savec, bolniška sestra, 87 let. — Josip Hočevar, mesarski pomočnik, 23 lot — Amalija Belič, žena strojevodje, 27 let — Cvetka Planinšek, hči kontoristke, 1 leto. — Janez Kuap, bivši žel. delavec, 20 let — Avgust Campa, provincijal, 52 let — Franja Filoni, hiša-rica, 27 let — Emilija Kunstelj, zasebnica, 62 let — Dr. Ivan Janežič, profesor l>ogoslovja, 67 let. — Franc Hren, sin posestnika, 23 let — Ivan Kunstelj, krošnjar, 58 let. lj Kopališče v Lazah sc zaradi ne*i ostajanja denarnih sredstev ni moglo urediti tako, kakor bi bilo želeti, veudar bo pa tudi letos nudilo Ljubljančanom malenkostno razvedrilo in ohladilo za vročo poletno dobo. Sava jo nekoliko večja in globokejša nego lausko leto, zato naj se neizkušeni plavači ne podajajo v glavno savsko strugo, za take je prostora dovolj v stranskem rokavu. Obratno ravnateljstvo južno železnice je znižalo železniške vozne cene in sicer znašajo za III. razred 2 Din, za II. razred 4 Din in za L razred 6 Din za tja in nazaj. Te vozne cene veljajo za vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 14. uri 18 min lil za povratek pri vlakih, ld odhajata iz Laz ob 18. uri 40 min. in ob 19. uri 44 min. Kdaj pričnejo promotovati ti vlaki, objavi ravnateljstvo južne železnice oo časopisih. — Občinstvo se opozarja, da uporablja '/a dohod v kopališče lc brv, ki je za to pripravljena, na drugih mestih je vstop v kopališče prepovedan. Posestniki njiv in travnikov na obeh bregovih Save trpijo občutno škodo, ako občinstvo hodi po obdelani zemlji. Zato nai vsakdo uporabl ja lc ceste in poti, da ne bo vednih pritožb. Kopališče je toliko obsežno, da ni treba hoditi po njivah in travnikih. Nihče ne vidi rad, da se mu po nepotrebnem dela škoda. Tudi na kolodvoru naj vlada red, zlasti pri izhodu, plezanje čez kolodvorsko ograjo ni umestno. lj Na policaje je hnda Elizabeta Hočevarjeva iz Zvonarske ulice. Dne 24. aprila jo prišla Hočevarjeva po Mestnem trgu mimo službujočega stražnika Avguština Jerančiča, katerega je pričela brez vsakega povoda zmerjati rekoč: >P... policaji! Policaji so s... in so brez potrebe, ker nič ne delajok Deželno sodišče je hudi Iločevar-jevi prisodilo 2 dni zapora poostrenega s postom. lj Nasilatvo ▼ zeleni jami. Vojeslav Radosav-Ijovič je dno 3. aprila v zeleni jami razgrajal. Stražuik je razgrajača posvaril, za kar se pa ta ni zmonil in je precej na to napadel 18 letno šiviljo Angelo Knez in jo udaril po licu. Stražnik jo brnnii Knezovo, toda Radosavljevič ga jo zagrabil za ramo in ga pahnil proč in zopet napadel Knezovo, katero mu je stražnik iztrgal. Knezova je zbežala, Radosavljevič je tekel za njo in stražnik je hotel za Radosavljevičem, kateri je nenadoma napadel stražnika in ga prijel za nogi, vsled česar jc padel in sc poškodoval. Stražnik je na to Radosavljeviča aretiral. Deželno sodišče jc prisodilo Radosavljeviču 8 tedno zapora. lj Obsojena goljufa. Jožef Lipicer iz Gorice je mosoca >nuarja 1922 izvabil Josipini Trebše-tovi 40.000 kron; Vincenc Godnov je pa Jožefa Lipicerja ogoljufal za približno 4000 kron. Deželno sodišče je za to prisodilo Jožefu Lipicerju 8 mesecev in Viocencu Godnovu 3 mesece tpJlrc ječa lj Policijska kronika. Cigani so ukradli gospej Mariji Tršan v Skofji ulici 8 ključa — Ko je delavec Androj Tivodar opoldne počival, mu jo neznan tat ukradel 720 kron. — Josipini BarČa-novi ja bilo tekom časa ukradeno 500 do 600 K denarja la nekaj zlatnine v vrednosti 1000 kron, Pri Barčanovi stanujoči Paul Josipini Je bilo ukradenih 180 kron gotovine, kontoristinji Pavli Punčuh pa 80 kron. Okradena jo bila tudi Milka Spacapan, kateri je zmanjlcalo 60 kron. Policija je ugotovila, da je navedeno tatvino izvedel 12 letni Samo M, kateri je priznal, da je kradel in kupoval slaščice. Ugotovilo se jo tudi, da je Samo M. kradel tudi ročno delo in nogavica Mladega fanta bodo izročili v poboljševalnico. Mladi tat je bil 1* do L 1914. v oskrbi pri svojih starših, pozneje j« pa živel pri tujih ljudeh. lj Huda ionska. Marija Radosavljevič Je dn« 8. aprila, ko so štirje stražniki nesli njenega moža na stražnico, spremljala stražnike in kričala: »P... svinje, kako vlečejo mojega moža I < Na stražnici jo pa opsovala okoliškega nadzornika Ivana Skalo, rekoč: »Vaši otroci, žena ln še Vi zraven boste beračili, pa vsi drugi boste tudi beračili, saj mi ni nič, če tudi 10.000 kron globe plačam, saj jih imam; vsi drugi ste sami beračil« Deželno sodišče jc prisodilo Radosavljevičevi 100 Din globe. lj Našla se je ženska ura z verižica Dabt se na Rosljevi cesti 29 pri Iv. Menart Orlovski vestnik. Okrožni in odsekovni predsedniki nosijo prt nastopih dosedanje odznake, dokler ne dobijo odi društvene nabavne zadruge novih, predpisanih pa sklepih zadnjo vodstvene seja Dijaški vestnik. " d Za umrlega tov. Padovnika, Slana C. M. K., ima kongregacija jutri ob pol 8. v marijaniški kapeli skupno sv. mašo. Vabljeni vsi tovariši Daničarji in ZarjanjL Učiteljski vestnik. Pndrn hi i r» Slomškove cveie u ljubljanski* okolico zboruje v petek, dne 80. junija L L t U-gojni. Po zborovanju izlet na Vrhniko in ogled ondotnih naprav. Udeležba za vse obvezna I — Vlak iz Ljubljane odhaja ob 7. uri 45 minut Radi kosila so je prlglašati: Ivan Štrekelj, učitelj na Vrhniki. — Vabljeni tudi tovariši in tovariši« iz litijskega okraja. — Predsednik. Turistika in šport. 7 Sparta, Kladno : Ilirija. Dne 24. in 25. t M. se vršita v Ljubljani dve nogometni tekmi med češkim klubom Sparta, Kladno in Ilirijo. Sparta pripada prvemu razredu praških klubov, kar zadostuje, rta se oceni njeno prvovrstno kvaliteta V osmih dosedanjih prvenstvenih tekmah praška župo proti najmočnejšim nasprotnikom je prejel« lo 7golov. Omeniti je posebno njeno zmago nadl Slavijo, predno je nastopila skandinavsko turneja »3:2. — Tekmi se pričneta oba dni ob 18. uri, v nedeljo ob 16. uri predigra Akademiki : Ilirija rez. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. Celodnevni članski izlet priredi S. K. Ilirija na praznik 29. t m na sv. Katarino. Povratek preko Medvod, prilika za kopanje v Sori. Športni meeting na Bledu se definitivno določi na 2. julija t l Vse objavljene tekme »e vrše, razven tega sc bo priredil tudi tenis turnir, ki igra dva dni preje ter ima na dan 2. julija zaključno igro. Skušalo se bo doseči za udeležence polovična vožnja ter v slučaju potrebe tudi posebni vlak na Bled in nazaj. Športni moeting bo nudil vsem udeležencem Izredno pestro sliko ter bo nedvomno najzanimivejša prireditev v letošnji sezoni na Bledul Malostranskv S. K. Praha na Bledu. Pri športnem meetlngu se bo igrala nogometna tekma med prvorazrednim čehoslovaškim Malostranskjnn klubom iz Pralie in ljubljansko Ilirija Publiki so bo nudil tedaj prvovrstni šport, ki bo gotovo vsakega zadovoljil tem bolj, ker jo v soboto tekma r Ljubljani, v nedeljo pa revanžna na Bledu. Otvoritev planinskih kod. Slovensko planinsko društvo naznanja, da bosta dne 24. junija t L otvorjeni Aleksandrova koča pod Triglavom in Vodnikova koča na Velem polja Koči sta dobro opremljeni in je obilno preskrbljeno za jedila in pijačo. g Nacijonalizacija Trboveljske premogokopne družbe. Listi objavljajo poziv na subskripcijo novih delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki zvišuje svoj kapital od 48 na 100 milijonov kron. Ta dogodek je v našem narodnem gospodarstvu važnega pomena. Večino novih delnic je namreč prevzela Slovenska banka, d. d. (prej Jugoslovanska Union banka). S tem je največje industrijsko podjetje v Sloveniji in ena največjih industrij celo Jugoslavije prešla v območje jugoslovanskega kapitala. Trboveljska premogokopna družba produ čira danes v svojih rudnikih okrog 500 vagonov prvovrstnega premoga, ima razna druga industrijska podjetja (zlasti tvornice ca cemeut) ter zaposluje nad 12.000 delavcev. Od trboveljskih rudnikov je odvisna vsa važnejša ostala industrija v Sloveniji in deloma v Hrvatski; trboveljski premog je tudi glavno kurivo naših železnic. Stremljenja, da so to velevažno podjetje, ki je bilo do sedaj izključno v inozemskih (avstrijskih, francoskih in švicarskih) rokah ter ima svoj sedež na Dunaju, nacijonalizira, se uveljavljajo že od dobe prevrata. Družba je žc pred časom sklenila, prenesti svoj sedež v Ljubljano. Sklep je ostal do danes neizvršen vsled odpora avstrijsko vlade, s katero sc naša vlada glede prenosa delniških družb, ki imajo svoje obrato v Jugoslaviji, še ni mogla sporazumeti. Pač pa se je doseglo, da se je preselilo 1. 1920 centralno ravnateljstvo družbe v Ljubljano in lani jo bila ustanovljena tudi posebna jugoslovanska eksekutiva družbe a sedežem v Ljubljani, tako, da se vso važne tekoče odločitve glede uprave družbe vršijo doma. Dokler je bila glaT-nica v tujih rokah, so seveda ni moglo govoriti o nacionalizaciji podjetja. Sodaj je tudi v tem oziru storjen odločilen korak. Zasluga za to gre skoraj edino generalnemu ravnatelju Slovenske banke, d. rija, Jožeia, Beti, Pavla, Ana, Franci, Martin, olucL — Jakob, Ljudevit, Alojz, Ivana, Marija, bratje in sestre. — Ana Brance, tašča. ZaiUržm banka v Snlitn sprejme za svojo podružnico v Mariborn Nastop takoj. Prošnje z dokazili o sposobnosti in navedbo zahtevka plače je nasloviti na ravnateljstvo podružnice v g Mariboru. Upoštevamo le ponudbe, pisane v slovenščini in nemščini, opremljene z dobrimi priporočili, na poštni predal 133 v Ljubljani. 2470 csž< (B> KUPIM vsako množino borovih in smrekovih brzojavnih drogov od 8 m naprej. Pism, ponudbe z navedbo postaje na upravo Slovenca pod: »BOR«. f.RO Siisdenfovska u!. 7 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna in solidna. — Cene zmerne. :: Naprodaj je ob kolodvoru Dolenjske železnice v Ljubljani ;za avtogsoično varenje. Cenjena naročila na tovarno v izmeri cca 26.000 m2 (ev. tudi samo en del) pripraven za vsako-jake stavbe, tudi za skladišča itd. Pcdrobnosti se poizve v pisarni dr. Fran Novaka in dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 3. 2421 GL1NCE štev. 6 pri Ljubljani. izloll na zagrebškem velesejmu. oddeleft Sf. 596. AUTONOMU AUT0M0DILI taeralno zastopstvo za Kraljevin® S. H. St — Milncl-aen. ! A Gospodarski odbor na Dovjem proda dne 29. junija ob 2. uri popoldne na javni dražbi večjo množino smrekovega in borovega lesa. Več pove načelnik Ivan Skomavc, Dovje 39. Ljubljana, Karlovska cesta 4 Zvonargka ulica 1 — priporoča otroške vozičke in dvokolesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila. Prodajalna: Stari trg 28. Lepo zaraščen smrekov gozd v »Jelovici« pare. štev. 161 kat. obč. DrEŽgoše v obsegu 8 ha 75 a je naprodaj. — Kdor misli kupiti, naj stavi svoje ponudbe ali naj se osebno zglasi do 1. julija t. 1. ▼ notarski pisarni v škof ji Loki. 2381 onemu, ki preskrbi s 3 manjšimi ali 2 večjima sobama, kuhinjo in pritiklinami v Ljubljani za takoj, ali mogoče malo pozneje mirni stranki. Pismene ponudbe na naslov: A. Knez, pri g. L Hrovatinu, Resijeva cesta 25, Ljubljana. 2493 iz plutovine izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko., Ljubljana. 2423 Jermena In seže E K 3< z daljšo prakso, veščega izdelovanja finega pohištva, sprejme za stalno J^ VEČJA TOVARNA POHIŠTVA V LJUBLJANI. Ponudbe in izpričevala naj se naslovijo na: TOVARNA POHIŠTVA I. L NAGLAS, LJUBLJANA. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, mati, sestra, teta, gospa MARIJA PRESKER soproga trgovca danes dne 21. junija 1922 ob 2. uri zjutraj, po dolgi in muke-polni bolezni boguvdano zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v četrtek dne 22. junija 1922 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sredina 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode darovala v župni cerkvi sv. Jakoba. Bodi ji ohranjen blag spomini V Ljubljani, 21. junija 1922. Globoko žalujoča rodbina PRESKERJEVA. Brez posebnega obvestilo. za cepove, lepe biče, prave tržaške bičevnike in motvoz priporoča VELETRGOVINA OSVALD DO-BEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. — Kupim tudi ročni voziček. Usnjarji! ^^^ Izdelovalci mila! ^^^ Nad 120 let star, vložen, dobro ohranjen KLECALNIK s predalčki ugodno naprodaj. Istotam zbirka mineralij. Prekupčevalci izključeni! Naslov pove uprava lista pod št. 2458. I a Moeiilon-Degras, I a Ribfe olfe GrSitlandsSte države (z znamko „tri krone") vse za izdelovanje usnja potrebne kemikalije, inozemske usnjarske iz-denke, nadalje loja, kokosovo mesno kislino »Kreiensla« dobavila po naj-nižjih dnevnih cenah Žiga Bsck, Zagreb, Bakačeva nI. 5 (pod zidom) zastopnik tvrdke: B0NDY MART0N & Co. A. G. Hamburg, Praga, Wien, Bndapest. Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo itd. Grem tudi na dom. — MARTIN DRAME, Ljubljana, Sv. Jakoba nabr. 29.' » Maznanilo! - P. t. občinstvu naznanjam, da sem opustil s 15. junijem restavracijo hotela ,,Union" v Mariboru ter prevzel istočasno kolodvorsko restavracijo na državnem kolodvora ? Zagrebu. Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim gostom, ter se pri eventuelnem posetu Zagreba najtopleje priporočam. C. H. Tratnik. Zahtevali« povsod flordfte IU. Bralkoivic ii drug cesta 39. dn«it!a z o. z, Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.