Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Pravilna odločitev upravičuje naložbo V petek, 19. novembra, smo se zbrali delavci TGA v -novem proizvodnem obratu, kjer bomo izdelovali .izparilinike. Slavnostni go-v-or je .imel glavni direktor, Franjo Gnilšek. Na današnjem svečanem zboru smo se zbrali, v tej novi proizvodni dvorani delavci Tovarne glinice iiin aluminija, da proslavimo 28. obletnico začetka obratovanja naše tovarne. Vsak izmed nas ima izpisan svoj list življenja in dela v zgodovini te proizvodnje, list, ki je raznolik, bolj ali manj bogat, tak, kot smo si ga zapisovali s svojim delom, nekateri že resnično priznanja in spoštovanja vredno -dolgo dobo let. Vse, kar je danes pred -nami in-a tem širšem prostoru, je nastajalo postopoma, je rezultat dela in prizadevanj delavcev vseh izobrazbenih .nivojev In strok našega kolektiva. Trditi torej smemo, da je ta kolektiv doslej odgovorno upravljali in gospodaril z družbenimi sredstvi, ki s-o mu bila zaupana. Z zaupanimi mu družbenimi sredstvi za delo — ustvarjeno novo vrednost, je ta kolektiv zavestno vlagal v širitev proizvodnih zmogljivosti. Ne glede na to, da je bilo poslovanje v TGA izpostavljeno pogostim konju kt urnim in dekonju-kturniim nihanjem, je DO TGA uspevala opravičiti družbena pričakovanja tako z vidika oskrbovalca potrošnikov aluminija, kot z -vidika dosedanjega pozitivnih rezultatov poslovanja. V nekajkrat ponavljajočih redukcijah električne energije v preteklih letih je kolektiv preživljal tudi zelo kritična obdobja, ko je bilo -potrebno žrtvovati doberšen del akumulacije za to, da srn-o preživeli, seveda pogosto na račun bistveno omejevanih možnosti za potrebna vlaganja v modernizacijo in širitev proizvodnje. Vemo pa, da so investioije v proizvodnjo primarnega aluminija kapitalno zelo intenzivne. Novi proizvodni obrati, ki so investicijsko zaključeni prav sedaj, potrjujejo prizadevanje kolektiva TGA za količinsko in kakovostno spreminjanje proizvodnje. Te investicije so dokaz prilagajanja našega kolektiva spe-minjajočim gospodarskim razmeram in potrebam širšega gospodarstva in družbe kot celote. Od zaključevanjih investicij, ki jih postopno vključujemo v poskusno proizvodnjo v tem gospodarskem letu, smo danes priča začetku poskusne proizvodnje iz-pariloiikov za belo tehniko. Postopek proizvodnje izparil trikov sloni na platimem valjanju dveh ali več kovinskih plasti, ki jih združuje na ta način v enoten sestav. Pri tem nastaja enoviti cevni sistem, ki je v zadnjih 20-tih letih v industriji hladilne tehnike učinkovito nadomestil varjene cevne hladilne sisteme iz bakrenih ali aluminijastih cevi. Do sedaj v Jugoslaviji ni bila vzpostavljena proizvodnja platira-nih izpariloikov in tako je sicer razvita industrija bele tehnike svoje celotne potrebe pokrivala z uvozom feparilnikov iz konvertibilnega področja, kar predstavlja vrednost uvoza v višini cca 3 mio %, računano pri 1.400 tonah izpariloikov. Proizvodnja piatiranih izparil-nikov je na improviziran način tekla že v letih 1963—1967 v manjših količinah v DO IMPOL. S hitrim razvojem industrije bele tehnike pri nas in zahtevo po izvozu Kvalitetnih hladilnikov iin hladilnih omar na konvertibilno tržišče, je bila ie-ta postavljena pred pogoj, da vgrajuje v svoje proizvode Je kvalitetne izpa-riice, kar je do sedaj pomenilo njihov izključni uvoz. Tovarna glinice in aluminija Kidričevo je v svojem srednjeročnem planu razvoja 1976—1980 opredelila naložbo v proizvodnjo izparilcev z namenom, da nadomesti uvoz iz-parilnikov v celoti in tako ustva- Žica ti prihranek konvertibilnih sredstev proizvajalcem hladilnikov in družbi. Investicija1 je bila usklajena na ravni SOZD UNIAL in je bi'la zajeta v srednjeročnem pianu med nailogami barvaste metalurgije SRS za obdobje 1976 —1980. Tovarna glinice in aluminija je razen tega z delovnimi organizacijami proizvajalkami bele tehnike sklenila samoupravne sporazume o dolgoročnem sodelovanju pri proizvodnji aluminijskih izpariloikov (TGA —■ Gorenje Velenje — LTH Škofja Loka). S to investicijo se je naša tovarna neposredno vključila v prizadevanja za zmanjševanje uvozne odvisnosti našega gospodarstva, hkrati pa doprinesla k težnjam po prestrukturiranju proizvodnje na področju predelave in deil.no finalizacije aluminija. Hkrati pa je tudi ustvarila s to investicijo pogoje, da lahko premesti del delavcev, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo opravljati več dela na njihovih sedanjih delovnih mestih, v to novo proizvodnjo. Surovina za proizvodnjo izpatiJ-nikov je naš domači aluminij, predelan v hladno valjani trak v valjarni v Impolu. Nazivna zmogljivost postavljene linije Expandall je 1.600 ton na leto v troizmenskem delu. Iz-pairiilinike je mogoče proizvajati po načrtih in zahtevah najzahtevnejšega kupca do širine 500 mm. V tej širini so praktično zajete vse potrebe jugoslovanske 'industrije bele tehnike — t. j proizvodnje hladilnikov. Vrednost investicije izparflni-kov je 239.296.000 din. V tem letu je zaključena tudi investicija flotacije kriolitnih pen, ki poizkusno že obratuje. Kriolitne pene nastajajo kot proizvodni odpad pri elektrolitski proizvodnji aluminija. Sestavljata jih dve glavni. komponenti t. j. kriolit itn ogljik z nekaj glinice. Filter Za pridobivanje kriolita iz kri-oliitmih pen je flotacija eden najuspešnejših tehnoloških postopkov. Razvit je bil s pomočjo Metalurškega inštituta v Ljubljani in preiižkušen z laboratorijskimi in pol industrijskimi preizkusi, ki so dali dobre rezultate. Tako se da zadovoljivo ločiti kriol itno komponento od ogljikove in jo ponovno uporabiti v procesu elektrolitskega pridobivanja aluminija. Ogljikovo komponento pa v proizvodnji elektrodnih materialov. Naložba v obrat flotacije kriolitnih pen je bila vključena v program razvoja TOZD. Proizvodnja v obdobju 1976—1980 'in v srednjeročni pilan DO za to obdobje. Vrednost investicije flotacije kriolitnih pen je 19.000.000 dim. Namen naložbe je bil predelovati kriolitne pene, ko so bile dolgo dob0 let žbirane in deponirane. Na leto bo mogoče predelati 1.500 t kriolitnih pen im pridobiti iz njih 800 ton kriolita. Dosedanje količine, zbrane na deponiji, omogočajo proizvodnjo v tem .pogonu za dobo 3—4 let. Nadaljne predelovanje pen,, ki kontinuirano nastajajo, ,pa bo se kasneje vršilo vsaka 3 'leta. Naložba ho*-pokrita že s predelavo zdajšnje deponije, pri čemer bodo prihranjena devizna sredstva za obseg pridobljenega kriolita. ki se bo iz tega pogona vračal v proizvodnjo v elektrolizah. V letu 1982 je bila zaključena tudi investicija garaž z mehanično delavnico, ki predstavlja delovno in funkcionalno celoto v okviru vzdrževanja transportnih ih delovnih sredstev za DO TGA. S porastom transportnih sredstev in delovnih strojev so zahteve po garažiranju in servisnih storitvah močno prerastie obstoječe možnosti in tako večina vozit ni imela stalnega garažnega prostora. Zlasti v zimskem obdobju se je to močno odražalo pri delovni pripravljenosti vozil. Od skupnega števila 61 vozil in delovnih strojev je doslej bilo 45 vozil parkiranih na prostem ali v neustreznih prostorih. S tem novim objektom so tudi ustvarjeni pogoji, za izboljšanje vzdrževanja In podaljšanja življe-nske dobe vozili. Vrednost investicije garaž je 16.355.889 din. V letu 1982 je stekla proizvodnja raztopljenega stekla in zeolite. Prav ta proizvodnja pa je nastala morda premalo opazno, celo preveč anonimno, zlasti glede na to, ali pa celo zaradi tega, ker je plod'domačih naporov 'in lastnega znanja za razvoj tehnologije im s° uporabljene opuščene proizvodne naprave enega od opuščenih postopkov za proizvodnjo glinice. S proizvodnjo ze-olita A je zasledovan cit j delnega substituiranja tri.poiifosfatov aluminij 2 Ozki trak v sestavi pralnih praškov. Če u-poštevamo, da pomeni ta substitucija hkrati prihranek deviznih sredstev, potrebnih za nakup surovin za proizvodnjo triipolifos-fata, je pomen uvedbe te proizvodnje pri nas očiten. Poudarjam, da je bilo s takim pristopom storjeno veliko za racionalno uvajanje te proizvodnje. Zmanjševanje vsebnosti tripol if ostata v pralnih praških pa z vidika varovanja človekovega okolja pomeni zmanjšanje škodljivega vpliva pralnih praškov v odpadnih vodah. Proizvodnja zeolita A je hkrati izraz uspešnega sodelovanja Tovarne glinice in aluminija, Zlatoroga, Termike in Kemičnega inštituta »Boris Kidrič«, ki se je odvijalo na osnovi samoupravnega sporazuma o sofinanciranju razvojnega dela ha z eoli tih. Proizvodnja raztopine vodnega stekla v 10 mesecih je 2.483 ton in zeolita A 653 t. Ko danes sledimo programu dolgoročne stabilizacije in uvajamo za doseganje s tem programom zastavljenih ciljev zaostrene ukrepe, je ohrabrujoča u-gotovitev, da so naštete investicije v skladu z dolgoročnimi družbenimi usmeritvami, ki so nujna posledica sedanjih gospodarskih razmer in nadatjnega zaostrovanja pogojev gospodarjenja. Prav sedanje razmere v poslovanju in nadaljni zaostrovanj pogoji gospodarjenja nas resno o-pozarjajo, da moramo dosledno izvesti vse dogovorjene aktivnosti in ukrepe znotraj naše DO in v dohodkovni povezavi z drugimi, da v največji možni meri ublažimo tiste zunanje negativne vplive na rezultate našega poslovanja, ki jih sami ne moremo neposredno spreminjati. To pa zahteva dodatne napore in angažiranje za aktiviranje notranjih, doslej še neizkoriščenih rezerv in možnosti v smeri zagotavlja- strenih pogojih to prvo podfazo v tem obdobju uresničimo. Tovarišice in tovariši, ko se v počastitev našega tovarniškega praznika veselimo naših novih delovnih uspehov, ob končanih investicijah v nove proizvodne programe, mi dovolite, da vam iskreno čestitam k prazniku naše tovarne in k novim delovnim uspehom. Kritično izrečene misli ob tem nas naj motivirajo v večjo ustvarjalnost, da uresničimo naš družbeni interes,, da presežemo sedanje gospodarske razmere. Posebej se obračam z iskreno zahvalo vsem izvajalcem del — predstavnikom tujih firm, drugih DO in vsem domačinom, ki ste sodelovali v realizaciji naših investicij. In končno iskreno čestitam vsem prejemnikom priznanj — zlatega znaka, srebrnega znaka in jubilejnih priznanj za dolgoletno zavzeto delo v tem kolektivu. Franjo Gnilšek, glavni direktor Posoda nja boljših rezultatov dela in poslovanja. Primerjava kazalcev poslovanja naše DO za leto 1982 po tromesečjih kaže padajoči trend v rasti dohodka in čistega dohodka, kar pove, da ostaja vse manj sredstev za širitev materialne osnove dela. Zaostreni pogoji gospodarjenja im podvzeti u-krepi ekonomske politike narekujejo vsem nam, da z največjo mero razumevanja položaja odgovorno gospodarimo z rezultati našega skupnpga della im da se pri razporejanju dohodka, in čistega dohodka odločamo kot dobri gospodarji. Zavedati se moramo, da v sedanjih razmerah poslovanja ni sprejemljiva teza, da je z doseganjem fizičnega obsega planirane proizvodnje že izpolnjen tudi pogoj doseganja planirane rasti osebnega dohodka. Spoznati moramo, da v sedanjih razmerah pni enaki kakovosti in obsegu dela, kot smo ju Modernizacija proizvodnje v elektrolizah, ki je naša najpomembnejša razvojna naloga, zapisana v naših, občinskih in republiških dokumentih, je nadalje naš glavni cilj. Temu cilju moramo podrediti kot prioriteti naše delo, znanje in sredstva tako, da v obdobju 1981—1985 realiziramo prvo podfazo modernizacije, ki vključuje izgradnjo tovarne predpečemih anod in rekonstrukcijo hale B na predpečene anode. T0 je res, da odmik od predvidene realizacije celotnega koncepta modernizacije elektroliz v obdobju 1981—8 , vendar menimo, da bo glede na tako znatno znižan obseg vlaganj podana realnost, da v sedanjih zao- dosegali včeraj, realna vrednost tega dela pada. Ni torej sprejemljivo, da nas prevzame skupinsko lastniška miselnost, ki zanemarja dolgoročen skupni interes na račun ozkih kratkoročnih koristi. Ob dnevu republike čestitamo vsem delavcem TGA, upokojencem, štipendistom ter vsem poslovnim partnerjem — SAMOUPRAVNI ORGANI — DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE — VODSTVO DO — UREDNIŠKI ODBOR aluminij 3 V imenu Titove dediščine V teh dneh bo minulo 39 let od dneva, ko so jugoslovanski narodi s svobodnim glasovanjem že v takrat svobodni domovini izbrali novo republikansko državno ureditev —• v prepričanju, da bodo v takšmi državni ureditvi ter z ljudsko oblastjo razviti resnično enakopravnost narodov in narodnosti, obenem pa sii tudi izbrali socialistično družbeno ureditev. Devetintrideseto leto po zgodovinskih sklepih drugega zasedanja AVNOJ-a v Jajcu — rojstnem kraju naše državnosti, vsekakor nosi v sebi značilnost, ki jo je kljub težkim gospodarskim razmeram čutiti prav povsod. Zavedajoč se trenutnega stanja bo vso to naše praznovanje rojstva naše republike še toliko bolj pomembno, saj bo prav v tem tudi naš skupni izraz »n pripravljenost nas vseh do čimprejšnje premostitve sedanjih gospodarskih, pa tudi drugih težav, ki so nam kljub prizadevanjem mnogokrat še vse preveč protislovna, kajti nič kaj malo mi trenutkov, ko se le eno govori in se prav to ne izvaja v naslednjem trenutku, ko bi morali biti prav vsi mi v akciji za uresničitev zastavljenih ter začrtanih ciljev naše gospodarske in ekonomske politike. Zelo kritični, v nekaterih primerih morda celo krivični, smo postali do svojega lastnega razvoja. Prav je, da odkrito govorimo o težavah, ki nas sedaj pestijo, tudi tukaj bodimo, kljub vsem težavam, tisti optimisti, ki znamo kritizirati vse slabosti in tudi objektivno oceniti vse naše uspehe. Ponovno poudarjam, da je pri vsem tem pa le potrebno še kako ločiti kritiko od kritizerstva, ki se je nekateri hočejo v zadnjem času vse bolj posluževati, čeprav je med njimi največ takih, ki pravzaprav niso upravičeni do takih in podobnih kritik, pri čemer seveda knitizerstvo odločno odpada. Morda ni za prezreti tudi tega, da je včasih videti, kot da pozabljamo, kje, v kakšnih okoliščinah in na kakšni stopnji razvitosti smo v prvih povojnih letih pognali kolo naše zgodovine; in da v našem primeru ni šlo za običajno, s preprosto ekonomsko logiko razložljivo rast, temveč za pravi razvojni Izbruh, ki se mu je takrat čudi skoraj ves svet ter nas prav zaradi tega tudi začel zelo ceniti. Minulih 39 let je pravzaprav zelo zgoščena, časovno kratka, toda po razvoju bogata zgodovina o tem, kako je jugoslovanski delovni človek, ki se je že pred tem prostovoljno odločil in zgrabil v roke puško, da bi lahko branih svoje pravice na svoji zemlji, postajal resnično svoboden in postopoma prevzel v svoje roke upravljanje nad čedalje večjimi materialnimi sredstvi im s tem dobival tudi čedalje večjo odgovornost. Izredno razvejan sistem samoupravljanja v naši deželi onemogoča, da bi kakšna skupina ali posamezniki odločali v imenu naše skupnosti. Žal smo danes že na mnogih področjih prisotni takim poizkusom, katere pa bi delavci v ta- kih OZD morali z vso odločnostjo in svojo pravico zatreti že v kali, kajti že dobro uveljavljen sistem samoupravljanja, ki je ponekod pričel izgubljati svoj pravi namen, nikakor ne sme postati nekaka podaljašana roka nekomu, ki bi rad ribaril v kalnem in vso dejansko stanje ter v svoj prid. Ni zgolj slučaj, da se v organih samoupravljanja redno izmenjujejo delegati, da bi tako tudi zares prišlo do tega, da o vseh zadevah v DO, v občini, republiki in zvezi odloča čimširši krog delovnih ljudi ter občanov in da odločanje ni le pravica samo nekaterih. Delo postaja v naši socialistični samoupravni družbi še vedno najvišja vrednota, kajti po delu bi naj vrednotiti tudi slehernega člana kolektiva in celotne naše skupnosti. Vsak naj dobi res pravo spričevalo za svojo aktivnost od naše skupnosti. Čeprav smo danes tudi v času pestečih nas problemov v polnem razmahu naše široke aktivnosti, pa nas kljub vsemu čaka v bodoče še mnogo dela v katerem pa borno resnično morali aktivno sodelovati prav vsi brez izjem in razlik. Vsi tudii dobro vemo, da je naša republika danes stara že krepkih 39 let lin da se je zato v tem minulem obdobju resnično mnogokaj spremenilo. Prav zato se moramo tudi ob letošnjem dnevu republike zavedati, da je rojtsvo naše republike bilo izredno drago plačano, saj je za njeno rojtsvo oziroma za našo svobodo moralo dati svoja življenja preko 1,700.000 žrtev. Mnogi — mnogi so dali svoja dragocena življenja za današnjo samoupravno socialistično ureditev, ki pa še vedno mnogim ni lin noče biti jasna. Tudi danes, po tolikih letih, ki so za nami, bomo praznik republike praznovali v duhu besed, ki jih je drugega zasedanja AVNOJ, ko je med drugim tudi poudaril, da terja revolucionarnost v današnjih razmerah boj za nadaljnje razvijanje samoupravlih socialističnih odnosov v naši družbi odločno pobijanje vseh odporov in podiranje ovir, ki nam vsem stoje na poti obvladanja marksističnih znanosti in stalno spoznavanje zakonitosti in smeri družbenega razvoja. Devetintrideseto leto po zgodovinskem dogodku v malem bosanskem mestecu Jajce, je bilo brez dvoma tudi leto težkih preizkušenj za najdragocenejšo vrednoto na kateri že cela štiri desetletja gradimo naš samoupravni socializem — za bratsvo in enotnost, ki smo ga v zadnjih letih, to je namreč Kosovo nedvoumno pokazalo, vse preveč jemali kot nekaj, kar nam je dano že samo po sebi in zanemarjali opozorila, da ga je treba nenehno negovati in razvijati. Ostane nam torej naše razmišljanje tudi ob letošnjem dnevu republike o tem, kaj imamo še za storiti v imenu TITOVE DEDIŠČINE — v imenu zgodovinske noči v Jajcu, kajti to nas vse še kako obvezuje! France Meško Dobitniki zlatih znakov Delavski svet TGA je na osnovi 3. člena Pravilnika o priznanjih in odlikovanjih ob tovarniškem prazniku podelil zlati znak naslednjim našim delavcem: 1. Francu Pukšiču iz TOZD predelava aluminija — za področje gospodarstva, 2. Metki Krajnc iz TOZD KK — za samoupravno področje, 3. Adolfu Kosiju iz TOZD proizvodnja aluminija — za področje ljudske obrambe in samozaščite, 4. Ivanu Ogrincu iz TOZD vzdrževanje — za področje družbenopolitičnih org anizacij. Obrazložitev: — Franc Pukšič iz TOZD Predelava aluminija, mat. št. 1784, v TGA se je zaposlil 10. 8. 1956 kot livar. Po enem letu je bil razporejen na dela oz. naloge vodje izmene, katere je vestno in marljivo opravljal do leta 1979. Sedaj opravlja naloge nadzornika vzdrževanja. Vedno je podpiral vse akcije družbenopolitičnih organizacij. Večkrat je bil imenovan v samoupravne organe v TOZD in na ravni TGA. Tov. Pukšič je dober delavec, ima pravilen odnos do dela in sodelavcev, saj je pripravljen vedno in vaskomur pomagati. — Metka Krajnc iz TOZD KK, mat. št. 106 Je prizadevana in dobra delavka. Zaradi svojega dolgoletnega dela v TGA ima zasluge za razvoj DO. Vedno je delala na zelo odgovornem delu — analitik komercialnih analiz surovin in proizvodov in je s tem neposredno vplivala na uspešnost poslovanja delovne organizacije. Je samoupravno in družbenopolitično aktivna v delovni organizaciji in izven nje. Bila je: — v odboru za finančno poslovanje TGA v mandatni dobi od 1980 do 1982 —■ v odboru za gospodarjenje TOZD v mandatni dobi od 1978 do 1980 — v delegaciji za SIS — zdravstvo v mandatni dobi 1978 do 1982 — delegatka pri Skladu skupnih rezerv gospodarstva občine Ptuj. Sedaj je član delavskega sveta TGA in član nadzornega odbora pri IO OOS TOZD KK. — Adolf Kosi iz TOZD Proizvodnja aluminija Je dolgoletni član kolektiva (od leta 1955). Od vsega začetka ak- tivno sodeluje v organih upravljanja, DPO in komiteju za SLO in DS TGA in širši družbeni skupnosti. Zagotovo je eden najvztrajnejših aktivistov v DO. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki jih požrtvovalno prenaša na mlajše člane kolektiva, je pripomogel k razvoju današnjega sistema splošnega ljudskega odpora in samozaščite. Pričakovati je, da bo bodoče aktivno delovanje tov. Kosija še kako pomembno za nadaljnji razvoj na vseh področjih. — Ivan Ogrinc iz TOZD Vzdrževanje V TGA je zaposlen od leta 1953. Od zaposlitve pa do danes je opravljal in še opravlja razne funkcije v samoupravnih organih in DPO v TOZD in na ravni DO, ki so mu bile zaupane. Prva funkcija, ki mu je bila zaupana, je bila: član centralnega delavskega sveta. To funkcijo je kasneje o-pravljal še dvakrat. Član delavskega sveta TGA je tudi v tej mandatni dobi. Funkcije, ki jih je opravljal, so: član disciplinske komisije TOZD, član komisije za odlikovanja in nagrade TGA, član konference sindikata, član godbene sekcije TGA — 29 let, član IO OOS TOZD, član odbora za kadre. Kot delavec se je izpo- polnjeval ob delu in končal de-lovodsko šolo strojne stroke. Vsako delo, ki mu je bilo zaupano, je vestno in marlijvo opravljal. Prizadeval si je pri delu, da vsakega, ki je z njim delal, pouči in nauči kako se dela. Lahko se mu zaupa vsako zahtevno delo. Danes dela na delovnem mestu kot vodja strojne delavnice I. Zraven vseh funkcij v TOZD in DO opravlja sedaj še delo mentorja za učence kovinske stroke. Glede na to, da je to področje novo v TOZD in DO, ga opravlja v sodelovanju z drugimi brigadirji — mentorji zelo primemo. Tov. Ogrinc je pripravljen porabiti tudi svoj prosti čas za družbenopolitično in samoupravno delo, kar dokazuje aktivnost v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti je opravljal ali še opravlja naslednje: predsednik vaškega odbora SZDL Skorba, član izvršnega sveta krajevne skupnosti, predsednik gradbenega odbora doma občanov Skorba, član delegacije zbora združenega dela, član disciplinske komisije AGIS-a in TVI Majšperk itd. Vsem iskreno čestitamo, v naslednji številki Aluminija pa bomo objavili razgovor z njimi. aluminij 4 Spisek zaposlenih v TGA, ki so prejeli jubilejne listine 10 let TOZD Tovarna glinice Janez Gereoniik, Marija Ačimovič, Jožef Furman, Anton Jazbec. 20 let Anton Žumer, Franc Bauman, Anton Dobnik, Jože Fideršek, 'Ivan Gla-žar, Konrad Kostanjevec, Ivan Munda, Ferdinand Potrč, Janez Rajh, Anton Toplak, Mirko Trstenjak, Martin Unuk, Janez Sršen, Franc Komik. 30 let Franc Bratuša, Ivan Burjan, Štefan Frčeč, Janez Verbančič, Stanislav Pufko, Martin Turk, Jože Frank. TOZD Proizvodnja aluminija 10 let Friderik Štrucl, Anton Jeza, Anton Kmetec, Mirko Horvat, Franc Kramberger, Marjan Gorčenko 20 let Franc Kiseilak, Rudolf Rodošek, VW Svenšek, Franc Čemenšek, Jože Sel imšek, Stanko Arnu g a 30 let Franc Skaza, Franc Hri'beršek, Vida Resnik TOZD Predelava aluminija 10 let Adolf Car, Štefan Horvat 20 let Martin Avguštin, Anton Kozoderc, Jožef Zupanič 30 let Janez Pulko TOZD Livarna lahkih barvnih kovin Trbolje 10 let Miroslav Žibeint, Marjan Haknar, Milam Troha, Cilka Vrtovšek 20 let Avgust Koncilj, Ida Novak 30 let TOZD Vzdrževanje 10 let Franc Kaučevič, Medved Mirko, Franc Panikvar, Leopold Krošil, Branko Horvat, Sergej Pavličev 20 let Viljem šaše, Rudolf Frank, Janez Majcen, Branko Planinc, AlekSiamder Siipoš, Anton. Veromek, Štefan Cigan, Ivan Golubič 30 let Miran Gotvejn., 'Mihael Jeza, Lovro Kiseljak, Anton Klajnšek, Ivan Kopajnilk, Konrad Kramberger, Ivan Rišek, Franc Zadravec, Mirko Zaspan, Viktor Zupanič, Franc Jevšovar, Ivan Ratajc, Franc Vehovar, Ivan Emeršič Ivan Lah 20 let Peter Pehan, Lovpo Mesarič, Janez Galun, Jože Jereinko, Ludvik Šalamun TOZD Promet 10 let 30 let Janez Štumberger, Jože Turk, Anton Arnuš TOZD Kontrola kvalitete 10 let I Martin Angel 20 let 30 let Stanislav Šegula Delovna skupnost skupnih služb 10 let Janko Meglič Naidia Aubelj, Danijel Colnarič, Ljudmila Doberšek, Helena Gasparič, Ema Šneberger, Veronika Spendi, Amalija Mlaker, Zdenka Colnarič, Terezija Horvat, Hilda Premužič, Marjan Stnihič, Marija Topolovec, Jožica Peršoh, Terezija Žnidar 20 let Alojzija Krajgar, Cecilija Podtorezniik, Siliva Jumeroviič, Ciril Kovač, Katica Smoliiinger, Janez Kirbiš, Blaž Drevenšek, Alenka Gorup 30 let Karel Levanič, Rudi Belšak, Tonka Čuček, Ivan Mazera, Jožef Žnidar, Jože Hliš Široki trak Pokongresni vtisi Kongres Zveze sindikatov Slovenije je sicer že davno za nami, vendar so stališča tako jasna in obvezujoča, da jih ne bomo mogli, niti smeli pozabiti. Sredi množice delegatov, ki so se 11., 12. in 13. oktobra zbrali v Ljubljani, da bi kritično ocenili doseženo in se dogovorili o vsem tistem, kar lahko naredimo še boljše, je bil tudi naš delegat Ludvik Gajski. Takega ali podobnih kongresov se je udeležil prvič in pravi, da je ponosen, ker so mu zaupali to nalogo. Sodeloval je v četrti komisiji, katere razprave so govorile o uresničevanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Med drugim je v svoji razpravi dejal: »da bi prizadevanja osnovnih organizacij sindikata, da bi tozdov-ske interese združili v skupne interese delovnih organizacij, morale podpreti z enotno akcijo tudi vse družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji. Zaostriti je treba odgovornost po načelu: višji položaj — večja odgovornost, tudi za ceno kadrovskih sprememb.« Ko je povzemal predkongresno razpravo delavcev proizvodnje in predelave kovin občine Ptuj, je poudaril zahtevo, da se sindikat ne sme več zadovoljiti z začasnimi rešitvami, kot so benifikacija delovnih mest in denarna nadomestila, ampak mora odločno vztrajati pni sanaciji težkih pogojev dela. Tovariš Gajski se je vrnil poln prijetnih vtisov. Skrbno ima zložene vse zapise s kongresa in dokumente, ki jih je dobil vsak udeleženec. V tej mapi, ki bo ostala kot dragocen spomin, hrani tudi razglednico Cankarjevega doma, za katerega pravi, da je prečudovit. »Diskusije so bile izredno bogate«, pove. »Problematike niso le nakazovale, ampak takoj tudi predlagale rešitev. Niso bile v stilu jamranja, ampak izredno akcijske in obvezujoče. V lepem spominu so mi ostala tudi srečanja med odmori, ko smo se srečevali in izmenjali izkušnje iz dela in družbenopolitičnega življenja. Prepričan sem, da sem iz razprav in pogovorov zvedel veliko koristnega in želim, da bi vse to v polni meri uporabljal tudi v svojem tozdu in celotni delovni organizaciji.« V. P. Nakladanje aluminija V TG A Kidričevo se s problemi človeka ukvarjajo posebej za to usposobljeni strokovnjaki (Pregled družboslovnega raziskovanja v TGA) V prejšnji številki Aluminija smo prikazali delo družboslovcev — sociologov, psihologov in socialnih delavcev v združenem delu, konkretno v TGA Kidričevo. V delovnih organizacijah se s problemom človeka — delavca relativno kratek čas ukvarjajo zato posebej usposobljeni strokovnjaki. Prikazali smo problematiko družboslovnega raziskovanja v TGA, ki smo ga razdelili na več področij. V prvem nadaljevanju smo predstavili dela s kadrovskega in socialnega področja. V današnjem prispevku pa prikazujemo opravljene naloge še na drugih področjih. c) Psihologija dela Na tem področju je Ib'iilo opravljenih nekaj manj študij, ker je bila delovna organizacija dobri dve ieti brez psihologa. V lanskem iletu pa se je zaposlite pripravnica:, ilei je šele letos začela ponovno opravljati dela psihologa. Zaznavanje socialne situacije in osebno vrednotenje disciplinskih prekrškov (1981) — v svojem diplomskem delu je psihologinja želela odgovoriti na vprašanje ali med posameznimi skupinami delavcev obstajajo razlike v zaznavanju socialne situacije in osebnem vrednotenju disciplinskih prekrškov. Ugotovili smo, da med njimi mi pomembnih razlik. Zaskrbljuje predvsem podatek, da ni razlik med preddelavci in ostalimi delavci kljub razliki v stopnji odgovorno,sti in moči. Zato bomo posvetili večjo pozornost izboru pred delavcev. Določili bomo kriterije za njihovo izbiro in sistem njihovega usposabljanja. Analiza nesreč in poškod pri delu v TOZD Vzdrževanje (1982) Ker število nesreč in poškodb pri delu v naši delovni, organizaciji narašča, smo posebej analizirali to problematiko. Ugotovili smo, kakšna je soci,alma im kvalifikacijska struktura delavcev, ki pogosto doživljajo nesreče pni, delu, kakšna del a oziroma naloge ti delavci v času nesreče o-pravljajo in kdo so ti delavci. Ti podatki nam bodo služili pri preventivnih akcijah, razporejanju novih delavcev na ta dela lin so osnova pri analizi delovnega o-kolja, kjer so nesreče najbolj pogoste. Socialno varstvo delavcev S področja socialnega varstva delavcev je bilo v TGA opravljeno največ študij s problematiko zaposlovanja delovnih invalidov oziroma delavcev z omejeno delovno zmožnostjo. To je razumljivo, saj je to eden maijvečjiih problemov že od začetka redne proizvodnje. Zaradi zastarele tehnologije, ki vpliva ina slabšanje delovnih razmer, v TGA hitro narašča število delovnih invalidov, ki sedaj že predstavljajo posebno sociološko kategorijo delavcev. Problematika zaposlovanja delovnih invalidov v TGA (1978) — ta analiza prezentira stanje Invalidnosti v delovni organizaciji, gibanje invalidnosti v zadnjih petih letih, vzroke nastanka ter sklepe ugotovitve im predloge za rešitev. Zaposlovanje delovnih invalidov v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo (1978) —• to diplomsko delo naše socialne delavke predstavlja dopolnitev opravi jem e a-malize o isti problematiki v TGA. Problematiko zaposlovanja delovnih invalidov v naši organizaciji je obdelala z vidika i,sikanja možnosti zaposlovanja Invalidov glede na njihove delovni zmožnosti «n glede njihove želje. Analiza vzrokov in posledic bolniških izostankov od leta 1978 do 1981 (1982) -— študija je bila Opravljena v sodelovanju delavcev kadrovsko splošnega sektorja ini zdravstvenega osebja v o-bratni ambulanti. Dobljeni rezultati so pokazali na, najbolj pogoste vzroke izostajanja delavcev zaradi bolezni. Na osnovi opravljene študije smo pripravili ukrepe, s katerimi bomo zmanjšali število bolniških ‘izostankov v posameznih TOZD. Socialno ekonomski položaj delavcev v TGA Kidričevo (1982) Naša štipendistka je v svoji diplomski nalogi obravnavala socialno ekonomski položaj naših delavcev (v okviru zadolžitve, dogovorjene v okviru SOZD Uiniail). Rezultati naloge bodo v pomoč kadrovsko socialni službi kot tuta pri usmerjanju njenih akciij az di tovarniški konferenci siindiika-iz bolj sanje standarda delavcev. e) Kratke razprave kot pomoč samoupravnim organom oziroma vodstvom DO ali TOZD pri odločanju Zaradi pomanjkanja časa je bilo potrebno izdelati tudi večje število študij ,oziroma analiz, pri katerih smo obravnavali konkretne probleme, ki jih je bilo potrebno hitro rešiti. Te analize so uporabne le v določenih situacijah kot pomoč samoupravnim organom oziroma vodstvu delovne organizacije ali TOZD pri sprejemanju pozamezniih odločitev. Pripravljene In izvedene so v relativno kratkem času, zato večkrat ni bilo, dovolj časa za klasičen študijski pristop. Praktikanti v TGA (1975) — anketirali smo učence na praktičnem delu v TGA med počitnicami In od njih hoteli izvedeli kako preživljajo prakso. Zanimali so nas njihovi problemi ter pred- logi, kako prakso bolje organizirati, da bo čim bolj koristna tako zanje kot za delovno organizacijo. Na osnovi dobljenih rezultatov smo pripravili programe dela praktikantov. Analiza neuspelega referenduma o združitvi z IBT Trbovlje v TOZD TOZD Proizvodnja aluminija (1977) — takoj po neuspelem .referendumu o združitvi s TOZD iz Trbovelj smo na zahtevo 00 ZK in sindikata TOZD Proizvodnja aluminija naredili raziskavo mnenj delavcev v TOZD Tovarna aluminija. Anketa je opozorila na napake, ki so bile narejene med pripravami ,n,a referendum ter na nerešene probleme, ki so posredno vplivali na ‘rezultat referenduma. Analiza vzrokov odhajanja delavcev iz TOZD Vzdrževanje (oddelek avtomacije) (1979) — na osnovi zahteve direktorja TOZD Vzdrževanje smo pripravili analizo vzrokov ‘nepričakovanega odhoda števila ‘delavcev iz oddelka avtomacije. Vse zaposlene v oddelku smo anketirali. Anketa je pokazala na nekatere -nerešene probleme (nizek OD, slabi medsebojni -odnosi, slab odnos drugih TOZD do delavcev tega oddelka . . .). Vodstvo- TOZD je nekatere naše predloge upoštevalo ter s sprejetimi ukrepi zmanjšalo fluktuacijo. Mnenje članov delavskih svetov o seminarju (1981 liin 1982) — po -organiziranem seminarju za člane delavskih svetov smo jih povprašali, kaj menijo o seminarju. Odgovori so napotilo organizatorjem seminarja za nadaljnje -delo. Anketa o premakljivem delovnem času (1982) —- ta anketa predstavlja nadaljevanje že omenjene raziskave o delovnem času. Dve -leti po uvedbi premakljivega de-lo-vnega časa smo delavce povprašali, kaj menijo o tej obliki. Analizo zbranih mnenj smo posredovali samoupravnim organom. Anketa o informiranju (1981) (1981) r—• želeli smo izvedeti, kako so delavci zadovoljni z novo obliko informiranja — preko internega ozvočenja. Vodenje in organizacija sestankov v TGA (1982) — opravljena analiza bo v -pomoč vodstvu delovne organizacije in vodstvom družbenopolitičnih organizacij pri boljši organizaciji sestankov ter zmanjševanju izgube delovnega časa zaradi slabe priprave sestankov. UPORABNOST OPRAVLJENIH RAZISKAV Ugotovitve opravljanih raziskav so v pomoč predvsem delavcem kadrovsko spilošne-ga sektorja. Na osnovi teh rezultatov smo pripravi li vrsto predlogov zai reševanje določenih problemov, ki smo jih obravnavali v naših študijah. Vseh predlogov seveda nismo mogli uporabiti oziroma uresničiti v praksi, saj njihova realizacija ni odvisna samo od nas, temveč tudi od razumevanja vodstev delovne organizacije in TOZD, samoupravnih -organov ter družbenopolitičnih organizacij v TGA. V tem prispevku bom opozoril le na najpomembnejše spremembe, ki smo jih -v TGA izvedli na osnovi naših raziskav. V anketi -o dr-užbenopol itemi aktivnosti v TGA smo med drugim ugotovili i, da naši delavci niso zadovoljni z Informiranjem. Pogrešajo predvsem kratke in aktualne informacije o dogajanju v TGA. Na osnovi teh ugotovitev smo pripravili predlog sprememb sistema ‘informiranja v TGA. Od klasičnega informiranja preko glasila Aluminij in oglasnih desk smo prešli na Informiranje preko -ozvočenja in občasnega biltena NOVIC, kjer so informacije krajše in bolj jasne. Ko smo anketo o informiranju ponovili', smo ugotovili, da se je mnenje delavcev delno spremenilo in so sedaj nekoliko bolj zadovoljni kot pred to novostjo. Problem seveda še zmeraj ostaja,, ker -imamo velike težave pri zbiranju informacij pni vodilnih delavcih im določenih strokovnih službah. Pomembno spremembo pomeni tudi uvedba premakljivega delovnega časa, ki smo ga uvedli na osnovi, ugotovitve naše študije. Na osnovi naše analize in predlogov so samoupravni organi določili dve obliki delovnega časa •— togi delovni čas za delavce, ki delajo v izmenah in premakljivi delovni čas za ostale. Na ta način smo direktno vplivali na -bolj racionalno izrabo delovnega časa. Da uvajanje ni potekalo brez problemov, pove že podatek, da sta od 'izvedbe analize delovnega časa pa do poskusne uvedbe PDČ premakljivega delovnega časa minili skoraj dve leti. Kot sem omenili je bila tema sociološke študije tudi problematika pripravništva v -nasi delovni organizaciji. Opravljena diplomska naloga je predstavljala osnovo za ureditev pripravništva v TGA. Predloge iz naloge smo realizirali v praksi; lizdellailil smo program pripravništva, uvedli smo mentorstvo, spremljamo pripravnikovo delo in preverjamo pridob l.j ene izkušnje. Posebno poglavje predstavlja reševanje problema zaposlovanja delavcev z omejeno delovno zmožnostjo. Na našo iniciativo in v sodelovanju z zdravnikom me- aluminij e Mnenje udeležencev seminarja za člane delavskih svetov Izobraževanje delegatov samoupravnih organov je že stalna praksa v TGA. Da bi lahko še bolj uspešno organizirali takšne oblike izobraževanja, smo želeli izvedeti mnenje delegatov o seminarju. Zato smo po seminarju izvedli manjšo anketo. Na vprašalnik je odgovorilo 96 udeležencev iz vseh TOZD in DSSS. Med njimi je bilo največ članov delavskih svetov TOZD (63,5 %), delavskega sveta TGA (20,8 %) ter ostali — tajniki samoupravnih organov, sekretarji 00 DPO (11,5 %). ... o seminarju Udeleženci so bili zadovoljni s seminarjem, saj jih je 50 % odgovorilo, da jim seminar zelo ugaja, 46,8 pa jih je bilo delno zadovoljnih. Večina udeležencev je bila zadovoljna tudi s prostorom, kjer je bil seminar, le en udeleženec je (izjavil, da s prostorom sploh ni zadovoljen. Lanski udeleženci seminarja so bili boli zadovoljni, saj jih je 60 % odgovorilo, da jim je seminar zelo ugajal. ... o vsebini seminarja Tudi z vsebino seminarja so bili udeleženci zadovoljni (zelo 44,8%, deino 51 %). Delegate najbolj zanimajo problemi naše delovne organizacije s katerimi se srečujemo vsaki dan. To so potrdili tudi odgovori delavcev. Teme, ki so jih predlagali za naslednje seminarje, so iz področja organiziranja in gospodarjenja v TGA. Navedla bom le nekatere, ki so bile večkrat predlagane: — razvoj in perspektiva TGA, — o razmerah in odnosih med TOZD in v SOZD UNIAL, —• o odgovornosti, — nagrajevanjeu po delu, — letni plan poslovanja, — vloga in delovanje samoupravne delavske kontrole. Nekatere predlagane teme (medtozdovski odnosi, nagrajevanje po delu) se ponavljajo. Tudi lanski udeleženci seminarja so predlagali, da bi to problematiko morali obvarovati na seminarju. Vendar se mi -zdii, da o perečih problemih ne moremo samo predavati, temveč se moramo vsi skupaj truditi, da jih rešimo, uredimo z boljšim odnosom do dela, do sodelavcev. ... o predavateljih Udeleženci seminarja so bili s predavatelji zadovoljni, saj se je večina strinjala, da so bili dovolj razumljivi (38,5 % odgovorov) oz. razumljivi (57,3 % odgovorov). Udeleženci so povedali tudi svoje mnenje o predavateljih, katerega bi morali upoštevati na naslednjih seminarjih. Menili so, da bi morali predavatelji biti bolj konkretni, torej snov, ki jo predavajo, naj popestrijo s konkretnimi primeri iz prakse, iz TGA. Zaključek Na koncu vprašalnika so udeleženci navedli svoje predloge oz. pripombe na seminar. Nekatere pripombe so se ponovile iz predhodnih odgovorov kot na primer: obravnavana problematika naj bo podkrepljena s konkretnimi primeri. Menili so, da hi takšna predavanja morali organizirati za vse zaposlene in ne samo za delegate samoupravnih organov. Prav tako so navedli, da bi morali ostreje ukrepati proti tistim osebam, ki kalijo medsebojne odnose. Izrazili so nezadovoljstvo, ker se vabljeni direktorji niso udeležili seminarja, kjer bi lahko odgovarjali na konkretna vprašanja o problemih v TGA. Menim, da so rezultati ankete dali nekaj bistvenih pripomb in predlogov, ki jih bo potrebno upoštevati pri organiziranju naslednjih oblik izobraževanja delegatov samoupravnih organov, A. Gorup dietne itela smo (pregledali vsa dela oziroma naloge v TGA in ugotovili, katera so primerna za zaposlitev omenjenih delavcev.. Študijo vsako delo ažuriramo ter z rezultati seznanjamo samoupravne organe ter vodstvo TGA. Na osnovi teh analiz so samoupravni organi, sprejeli več konkretnih ukrepov, s katerimi želimo (povečati število del primernih za delovne invalide. V naši delovni organizaciji se že dalj časa ukvarjamo s problemom izkoriščenosti našega strokovnega kadra. Zaradi neprestanih pripomb na delo strokovnih delavcev na eni strani ter dokazovanja, da strokovnjaki ne morejo normalno opravljati svojega dela, smo opravili analizo izkoriščenosti strokovnega kadra v TGA. Dobljeni rezultati so nas opozorili na določene probleme, ki po mnenju samih strokovnjakov omejujejo njihovo (izkoriščenost. Ugotovitve študije bomo uporabili pni izdelavi sistema stimuliranja strokovni h delavcev v bolj produktivnemu delu. Imenovana je strokovna skupina, za pripravo predloga sistema napredovanja, ki bi naj vplival na boljše delo delavcev v TGA. Rezultati raziskave naše psihologih j e o vrednotenju soci al ni h norm predstavljajo osnovo za (izdelavo kriterijev, na osnovi ka tenih bomo opravljali ‘izbiro delavcev za vodstvena dela. Sedaj na žalost, določamo preddelavce In ostale vodstvene delavce predvsem na osnovi (izpolnjevanja formalnih pogojev ter mnenj njihovih nadrejenih. Ravno slab vodstveni kader pa je mnogokrat vzrok za mnoge probleme, ki vplivajo na sam proces proizvodnje. B. Glazer Sodišče združenega dela v TGA Sodišče potrdilo ugotovitve disciplinske komisije Vsi vemo, da ima. (naša disciplinska komisija veliko opravka. Vsak teden, skoraj vedno je to v sredo, se sestanejo njeni člani in obravnavajo vsak primer posebej. Poleg primerne kazni, se zgodi mnogokrat, mora kršitelj poravnati tudi materialno škodo, ki je nastala v času njegove odsotnosti. Nekateri se z odločitvijo disciplinske komisije ne strinjajo1 in tega ne plačajo, zato preide stvar v roke sodišča združenega dela. Zaradi velikega števila udeležencev se je sodišče združenega dela odločilo priti k nam 'in 'razpisalo v oktobru obravnavo v maši delovni organizaciji. Tak način obravnavanja je veliko bolj ekonomičen, saj so prihranjeni stroški za prevoz in delavci ne izostanejo z dela. Prednost je tudi v tem, da se lahko spor konča na prvi obravnavi, ker so tu pač priče, ki jih lahko pokličejo, kar se je tudi v več primerih zgodilo. Sodišče je obravnavalo izključno zahtevke za plačilo pavšalne odškodnine, ki jih je določila disciplinska komisija TGA. Nikoli nisem bila na sodišču, niti na krkšmkoli obravnavi, zato menda mi je bilo nekam čudno pri srcu, ko sem prisostvovala nekaj razpravam v sejni sobi delavskega sveta TGA. Velika dvorana, spredaj sodnik sodišča združenega dela, ob njem porotnika, desno predlagatelj, levo zapisnikarica in nasproti vseh udeleženec. Monotono, navajen istega že tisoč in tisočkrat izgovorjenega stavka, pove sodnik vsakemu uvodni de'l. Nato sledi .izpoved udeleženca. Pri nekaterih je to veliko besed, pri drugih malo 'in ko se kaj zaplete, je že priča pri roki, ki jo opozorijo, da mora govoriti resnico. Potem premlevaš v sebi te besede, ki gredo globoko v notranjost in potipajo prav do vesti, in zdi se ti, da ne moreš slišati drugo kot samo resnico. Toda bolj poslušaš, manj verjameš. Po izpovedi te in one strani bi moralo biti resnic mnogo. Med mešanico tega in onega ostane sodnik s porotnikoma, drugi se umaknemo. K0 se odločijo, kaj je prav, nas pokličejo in povedo odločbo. Udeleženec podpiše in odide. Postopek sei ponovi pri vsakem udeležencu, tudi če ni bil prisoten, kar se je zgodilo tud.i pri nas. Sodišča to ne moti, ker je bil udeleženec pravilno vabljen in zato odloči brez njegove prisotnosti. Naslednji» vabljeni pride v dvorano plašno in sede nasproti sodnika. Ta mu predlaga, da spor reši brez obravnave, kajti šlo je za majhno vsoto. Takoj se seveda s tem strinja In predstavnik predlagatelja umakne predlog in s tem se zadeva konča. Udeleženec podpiše in olajšano odide. Tako in na podoben način so obravnavali 41 udeležencev. Sodišče je kar v 40 primerih odločilo tako, da je potrdilo odločbo disciplinske komisije TGA in naložilo udeležencem, da morajo plačati pavšalno odškodnino, v enem primeru pa je udeleženca oprostilo. Kaj hi lahko rekli za ‘konec? Po rezultatih sodeč je ugotovljeno, da naša disciplinska komisija dela dobro, da so njene odločitve pravilne in zato je verjetno bolje, da odmerjeno odškodnino poravnamo in si ne delamo dodatnih stroškov, V. P. Del naprav za proizvodnjo zeolita aluminij 7 Kako smo poslovali Iz tabele I im 1-1 je razvidno, kalko smo poslovali v mesecu oktobru. Kolona indeks v tabeli I prikazuje -odnos dosežene proizvod nje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega- j-eta in odnos -dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1982. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Enota mere Plan DOSEŽENO INDEKS rOZD/PROIZVOD poslovanja 19 8 1 19 8 2 1982:1981 1982 X 1—X X 1—X X I—X 7:5 8:6 7:3 8:2 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 t 8.531 87.788 9.813 92.616 8.361 84.585 85 91 98 96 Kalci-ni-ra-n-a glinica t 8.692 85.238 9.832 87.970 8.044 86.335 82 98 93 101 Prodani hid st t 269 2.635 248 4.016 438 2.322 177 58 163 88 Skupaj (kale. gl. + pr. hid.) t 8.961 87.873 10.080 91.986 8.482 88.657 84 96 95 101 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elelktr. Al — Hala A t 1.701 16.678 1.769 16.849 1.848 17.401 104 103 109 104 Elbktr. Al — Hala B t 2.114 20.735 2.164 21.180 2.187 21.156 101 100 103 102 Ano-d-na ma-sa t 430 21.475 159 21.260 389 20.816 245 98 91 97 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati t 1.497 17.113 2.936 21.685 1.908 18.459 65 85 127 108 Al žica t 448 3.270 — — 819 4.444 — — 183 136 Al -trak —• široki t 565 4.616 — — 425 4.990 — — 75 108 Al trak — ozki t 62 310 — — 4 225 — — 6 73 Ro-ndeliice t 16 74 — — 3 9 — — 19 12 Zlitine: gne-tn-e t 555 5.440 440 4.930 429 4.992 168 101 77 92 Zlitine: livarske t 759 7.448 603 11.644 621 5.899 103 51 82 79 Predzl itine: lastne t 95 931 35 674 74 640 209 95 77 69 Predz litine: z-a prodajo t — — 18 37 — 79 — 214 — — Drogi za kline t 9 90 11 75 3 65 27 87 33 72 Stikala t 2 15 5 5 — 46 — 920 — 307 LIVARNA SKUPAJ t 4.008 39.307 3.864 39.050 4.285 39.848 111 102 107 101 Pretapija-nje Al t 645 6.329 49 438 1.001 6.494 — — 155 103 TOZD TOVARNA GLINICE TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA II. PREGLED PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA TOZD/SUROVINA Enota mere Plan poslovanja DOSEŽENO X 1—X INDEKS 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 2,798 2,584 V -mesecu -oktobru smo proizvedli 8.361 ton Al hidrata Al 203, kar je za 170 tom manj kot smo -planirali v il-etne-m planu poslovanja (indeks 98) im 1.452 ton manj ko-t isti mesec preteklega leta (Indeks 85). V času od januarja do oktobra znaša proizvodnja 84.585 -ton, kar pomeni, da nismo dosegli .planirana proizvodnje za 3.203 ton oz. 4 %, glede -na lansko proizvodnjo v istem obdobju pa- smo proizvedli 8.031 to-n oz. 9 % manj. Proizvodnja kalci-nira-ne gli-nice znaša v oktobru 8.044 to-n in je za 648 to-n ma-n-jša -od planirane (iindelks 93), proizvodnja Al hidrata za prodajo -pa- znaša 438 ton iin je za 169 to-n večja kot smo predvidevali v letne-m planu -poslovanja (-indeks 163). Skupna proizvodnja (kaloimira-na glinica .in prodani hidrat) je v oktobru dosežena z 8482 ton in -ne -dosega planirane proizvodnje v letnem planu poslovanja- za 479 ton oz. 5 %, proizvodnje v istem mesecu preteklega- leta pa ne dosegamo za 1598 ton oz. 16 %. V obdobju I—X znaša skupna proizvodnja 88.257 ton, to je 784 to-n več k-ot srno predvideli (indeks 101) in 3329 ton ma-n-j -ko-t v istem obdobju preteklega leta (indeks 96). Iz tabele II je -razvidno, da s-mo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v obdobju I—X porabili glede na planirano porabo 100 % boksita i-n Na hidroksida, 95 % pare, 66 % žganega apna in 111 % električne energije. Pri proizvodnji kalci-ni-rane glinice smo od januarja do oktobra porabi-l-i 100 % mazuta, 114% pare, 62 % Al fluo-r-ida •im 96 % električne energije v primerjav-i s planirano -porabo. V mesecu oktobru smo v halli A proizvedli 1.848 to-n el. aluminija, to je 147 ton več kot smo planirali (indeks 109) -in 79 ton -več kot isti mesec preteklega leta (indeks 104). Kumulativna proizvodnja 1—X znaša 17.401 -ton Jin presega planirano proizvodnjo v letnem planu poslovanja za 723 ton -oz. 4 %, od lanske proizvodnje v istem obdobju pa -je večja za 552 t-o-n oziroma 3 %. V -hali B smo v -oktobru proizvedli 2.187 ton el. aluminija in s tem presegli planirano proizvodnjo za 73 to-n (indeks 103). Od januarja do oktobra znaša .proizvodnja v bali B 21.156 to-n i-n je za 421 to-n večja o-d planirane (Indeks 102). in 24 to-n manjša od lanske proizvodnje v istem obdobju. Kumulativna proizvodnja hale A in B z-naša 38.557 to-n in presega- plan proizvodnje za 1.144 ton. oziroma 3 %. V hali A smo v obdobju I—X porabili 99 % anodn-e mase, 89 % hidrata, 107 % Al fluo-ri-da -i-n 98 % električne energije glede na planirano porabo. V hali B -je v času od januarja do -oktobra poraba vseh surovin manjša o-d -planirane, i-n siseri pri a-nodni masi za 1 % , p-r.i krioliitu za 5 % -im pni električni energiji za 1 %. Proizvodnja an-odne mas-e znaša v oktobru samo 389 to-n zaradi generalnega remonta, ki je trajal od 3. 10. do 27. 10. 1982. Dosežena proizvodnja je za 41 -ton manjša od planirane (indeks 91) -in 230 to-n večja od proizvodnje ii -is-tem mesecu preteklega )eta (indeks 245). TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al203 — boksit t — NaOH — 100% t — para t 4,450 — el. energija kWh 323,256 — žgano aipn-o t 0,042 Kalcinirana glinica — tekoče gariv-o t 0,12102 — para t 0,04066 — Al fluo-riid t 0,00026 —■ -el. energija kWh 32,4886 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A — glinica t 1,920 — anodna masa -t 0,585 -— -kniioiliiit t 0,035 — Al ffluori-d t 0,035 — el. energija kWh 18.037 Elektrolitski Al — hala B — glinica -t 1,920 — anodna masa -t 0,570 — ikrloilit t 0,035 — Al fluonid -t 0,035 — e), energija kWh 17.357 Anodna masa — -petroilikoks t 0,67165 —■ katranska smola t 0,338015 — mazut -t 0,0048 — el. energija kWh 150 Od začetka leta do oktobra smo proizvedli 20.816 ton i-n s -tem n-i-smo dosegli planirane -proizvodnje za 659 to-n oziroma 3 %, proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa -nismo -dosegli za 444 to-n oz. 2 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v obdobju I—X porabili 95 % pe-trolko-ksa, 99 % katranske smole, 77 % mazuta in 87 % električne energije. 0,11609 0,10015 4,37376 4,22211 98 95 383,838 358,982 -119 111 0,01864 0,02759 44 66 0,12502 0,12047 103 100 0,04973 0,04633 122 114 0,00019 0,00016 73 62 30,99352 31,06539 95 96 1,91983 1,91985 100 100 0,56808 0,57878 97 99 0,02806 0,03129 80 89 0,03809 0,03731 109 107 17.141 17.646 95 98 1,92002 1,91989 100 100 0,55862 0,56628 98 99 0,02940 0,03334 84 95 0,03736 0,03490 107 100 17.079 17.199 98 99 0,55421 0,-63508 83 95 0,31095 0,33431 92 99 — 0,00372 — 77 170 131 113 87 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni in obratu predelave smo oktobra proizvedli 4.285 t različnih l-ivarniških proizvodov i-n s tem presegli planirano proizvodnjo za 277 t (indeks 107). glede -na isti mesec preteklega leta pa je proizvodnja večja za 421 t (indeks 111). Kumulativna proizvodnja znaša 39.848 to-n im je -večja od planirane za 541 ton oz. 1 %, (Nadaljevanje na 11. strani) programiram normativ aluminij s RAČUNALNIK — NAŠ HLAPEC Zunanji pomnilnik Notranjost magnetnega diska s etilno pisalnimi glavami To so magnetni pomnilniki, ki izkoriščajo elektromagnetne pojave . Ti elementi so Izredno zanesljivi ‘itn ne vključujejo procesa staranja. Tudi poraba energije je izredno majhna, žal pa ao temperaturno odvisni. Med naj-hiftrejiše štejemo feritne pomodne elemente. Pri teh je na ustrezen material naparjen sloj fero-magnetne mase. Pisanje oziroma čitanije imfommatij s takšnim i pomnilnimi napravami iima srednjo idobo dosega informacije v razredu mikrosekund. Ti pomnilniki so se koristili v računalnikih tretje generacije. Skozi ferotti ag n etno jedro so spel j ah e tokovne in nosilne žice. V odvisnosti od smeri toka se jedro magnetizira v eno ali drug smer (S. ‘N). Takšno stanje primerjamo s stanjem »0« ali »1«. Iz tega sledi osnovni princip binarnega delovanja računalniških sistemov, o čemer pa smo že govoriti. Povedali pa smo tudi že, da je današnja generacija teh spominov grajena v poli prevodni ški tehniki s pomočjo chipov. Poleg te osnovne oblike pomnilnika, pa poznamo še pomnilnike v obliki diskov, bobnov, trakov In kaset. Zunanje pomnilnike delimo z ozirom na način izkoriščanja v dve osnovni skupini: —■ pomnilnike s s ekvenci alo,im pristopom, — pomnilnike z direktnim, neposrednim pristopom (RANDOM). Pni prvi skupini informacije čitamo (pišemo) eno za drugo (sekvenciejno). Če želimo obdelati in,ek podatek v sredini datoteke, moramo prečitati vse predhodne, čeprav jih ne želimo obdelati. Medtem, ko pri direktnem načinu obdelave podatkov pridemo takoj na stavek, ki ga želimo obdelati. ENOTE MAGNETNIH TRAKOV Magnetni trak je iz plastične podlage, na kateri je naperjena elektromagnetna plast (magnetofonski trak), ki jo j,'e možnio polarizirati in na, ta način shranjevati podatke v binami obliki zapisa, Znaki so nanizani eden za drugim (sekvencielno) možno pa jih je zapisovati v različnih gostotah. Običajno se uporabljajo 200, 556, 800, 1600 in 6400 BPI (byt pro inch) znakov na inčo. To pomeni približno 79, 220, 315, 630 in 2520 znakov na centimeter traku. Skupina znakov, ki se prenese na trak z enim samim ukazom se imenuje stavek podatkov (npr. stavek osebnih podatkov v personalni evidenci). Med stavki so na traku 19 mm (3/4 inča) dolgi MSR (medstav-kovni razmaki) ali IRG4 (interupt Record Gap), ki so potrebni za sigurnost, v primeru, da se ob ustavljanju traku kakšen znak ne Izgubi. V odvisnosti bitov, ki sestavljajo en trak (različne kode EBCDIC, BCDC (2)... ) ločimo 7 In 9 siedine zapise (sedem in devet kanalni zapisi) na -trakovih. Po vstavitvi plastičnih kolutov v enoto, potuje preko vodil ,‘iin vak,umskih komor. Za dovolj veliko zanko (odvisno od veličine komore) skrbijo foto električni elementi, ‘krmilna koluta, pa, s pomočjo vaikumskiih ventilov za ustvarjanj,e pravilnega podpritir sika oziroma nad,pritiska. Ker imata krmilna koluta vdirtiine nà obodu, se v odvisnosti od pritiska trak prilepi ali odlepi od koluta in se na tak način suče v levo ali desno, ali pa miruje (kadar je na kolutih izenačen pritisk). Hitrost takšne tračne enote je odvisna od veličine vakumskih 'komor, saj se inercija pomožnega in glavnega koluta izravnava v teh komorah. Na tej svoji poti trak teče mimo citatne in, pisalne glave im -se navija ,na pomožni (kolut. V odvisnosti od dolžine traka im gostote zapisa (lahko na trak shranimo nekaj 10 mil ionov znar kov. Hitrost prenosa ipa znaša nekaj 10 tisoč ali nekaj 100.000 znakov/sec. Magnetni trakovi so najcenej-ši zunanji: pomnilniki, Ker pa je možna le sekvencielina obdelava, se v večini primerov, kjer je veliko število podatkov za obdelavo uporabljajo trakovne datoteke kot zaščite podatkov oz arhive. Pri velikih količinah podatkov bi obdelavo precej podaljšali, če hi iskali podatek, ki (leži na koncu datoteke (traku). Zaključek datoteke na traku označuje poseben podatek TAPE-MARK. Na enem traku lahko imamo več datotek seveda tudi eno za drugo. Stavke (lahko, zaradi, pridobitve prostora, tudi blokiramo. Kaj to pomeni, najbolje pokaže slika. Vsak trak lahko na začetku tudi označimo s standardnimi labe-lami (trakovno adreso) VOL. Datoteke na traku pa, lahko zraven TAPE-MARK-e (koncu datoteke) označimo še z HDR la- IBM 3350 Diskovne enote belo (na začetku datoteke) in TRL label-o (na ‘koncu datoteke). Te lafoele so dolge 80 znakov In so enakih formatov (predipisa-(iinh oblik) Računalnik preveri to ozinaikio In ugotovi, če smo upo,rabili pravilni (kolut (VOL-labeia), ali če bomo brali (pravilno datoteko (HDR-labela). S tem se zaščitijo podatki pred morebitnim prekrivanjem ali izbrisom. Podoben način obdelave, le precej drugačno zunanjo obliko ,pa imajo kasetni pomnilniki. Največja prednost le-teh pred tračnimi pomnilniki je v masovnosti shranjevanja podatkov im hitrejšem pristopu do le-teh. ENOTE MAGNETNIH DISKOV Enote magnetnih diskov so se pojavile, kot dopolnilo trakovnih enot, da bi zmanjšali pristopne čase do podatkov (RANDOM-DIRECT) in istočasno povečali spomin. Osnovna razlika med trakovi in diski je torej možnost obdelave naključnih informacij. Diskove enote v osnovi delimo: — zamenljivi, ;ki so običajno manjših kapacitet iin prenosni — nezamenljivi, po kapacitetah večjii iin fiksno vgrajeni v enote. Disk je sjestavljen iz več plošč (odvisno od tipa), na vsaki strani plošče je nekaj sto koncentričnih pomnilnih sledi (stez—odvisno od tipa), na katere se zapisujejo linformaoije. Sledi so razdeljene na sektorje, najmanjše pomnilne površine, ki IBM 3850 — KASETNI pomnilnik r ? f " r aluminij 9 Pomožni QlAvwi fcNJ>T4 MfVC,Me.T>oeG1A TÜ.AW.U jiiih je možno ad res «rati. Na radialno pomikajočem mehanizmu so nameščene ena alt več čitalno-pisalnih glav za vsako stran plošče oziroma pomnilno površino. čitelmi mehanizem se giblje od notranje do zunanje sledi. Pomnik mehanizma za čitanje— pisanje je definiran z 'izbiro pomnilne površine in sektorja. Glava se aktivira, ko je željena sled tik pod njo. Disk se pri tem neprestano suče. Pristopni čas to je potrebni čas, da pridemo do nekega podatka nekje na disku, merimo v milisekundah, hitrosti prenosa podatkov pa v stotiso-čih znakov v sekundi. enim samim ukazom. Če gledamo ploščo diska kot celoto, je ta razdeljena v bloke. Blök je fizična razdelitev In je lastna vsaki enoti. V buchet pa je vključeno več blokov. Blok je fiksna veličina, izražena z enoto mere. Buchet pa je spremenljiva količina, če govorimo o dveh različnih datotekah, v eni datoteki pa je vedno enak. S stališča Hardwarea pa delimo enoto z magnetnim diskom na: — disk — plošča — površina — sled — blok u i STAVEK. 3 STAVEK c* 2. stavek ■-0 s ■sf £ £ £ -ir 4- SM\^ NjEE.LoK-IM.nh STA Vizi NI A TP-AIZu u »0 A Stavek 2 stavek 3. STAVEK. — ^ S/AvEk I £ 1-..Ì KJA TR-Aku Pri diskih ločimo dva osnovna elementa organizacije s stališča softwarea : ska, do katerega pridemo brez — seek area to je tisti del di-pomlkanja mehanizma z glavami za čitanje—pisanje. To so torej vse iste sledi (po zaporedni številki) na straneh vseh plošč, kolikor jih ima disk. Vsem tem sledem skupaj pravimo CILINDER. Iz tega izvira ciliinderski koncept pomniInlka-diška. Cilindrov je toliko, kolikor je sledi na eni strani plošče. — Buchet to je logična enota diska., ki jo lahko prenesemo z Podobno je pni magnetnih bobnih (valj). Bistvene razlike so v tem: — sledi so nanizane na obodu vzdolž celotnega boibna, — vsaka sled ima svojo glavo, — čas pristopa je praktično 0, — hitrosti prenosa podatkov so 300.000 — 1,2 mio znakov/ see. (se nadaljuje) A. Kopše Pred problemsko konferenco SZDL Kidričevo Glede na to, da je v naši delovni organizaciji zaposlenih pretežno število prav iz naselja Kidričevo ter bližnje okolice kot so Apače, Kungota, Strnišče in Njiiverce menim, da je več kot potrebno spregovoriti nekaj besed v času, ko se pripravljamo na programsko konferenco krajevne organizacije SZDL Kidričevo, predvse še zato, ker v zadnjem času tudi v tej smeri ni vse tako kot bi moralo biti. Želeč, da v prihodnje ne bi bilo več tako, se je že sestalo predsedstvo KK SZDL ter na seji, ki jo je vodil podpredsednik tov. ing. Anton Pišek, razpravljalo predvsem o bodoči predstojeći programski konferenci na kateri bodo razpravljali o dosedanjem delu in o problemih, predvsem pa seveda o nadaljnjih bodočih usmeritvah te najširše organizacije, ki ima nedvomno zahtevne odgovorne naloge za nemoteno in aktivno delovanje vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij v KS. Večletna mandatna doba članov krajevne konference SZDL se počasi izteka in bi nai nekako predvidoma v prvem polletju prihodnje leto bile tudi v vseh KO SZDL v naši občini izvedene voloine konference na katerih bi se izvolila nova vodstva KK SZDL, kot tudi v krajevnih odborih SZDL. Seveda pa je prav v tem času potrebno posvetiti največ pozornosti bodoči strukturi vodstev pa je zato še kako potrebno že sedaj pripraviti vse potrebno, da bi bile volilne konference čim bolj efikasne in uspešne. Čeprav sicer v tem sestavku pišem predvsem o delovanju KK SZDL Kidričevo ter o njenih bodočih nalogah, pa to vsekakor velja tudi za vse ostale. Koordinacijski odbori imajo vsekakor pri tem veliko in odgovorno nalogo, vendar smo se kljub temu odločili za čim širšo masovnost, tako da smo se odločili, da v vseh KO SZDL na območju KS Kidričevo skličejo vse strukture v svojem kraju, pripravijo poročila o dosedanjem delu in problematiki ter o programih za bodoče, obenem pa tudi že nekako skušajo pripraviti (evidentirati) kandidate za nosilce odgovornih funkcij v KK SZDL — to. je za predsednika, podpredsednika in sekretarja KK Čeprav namreč ne bi mogli govoriti, da dosedanje delo tako v KK kot tudi v KO SZDL ni bilo uspešno, pa vendar velja omeniti to, da je več kot nujna pomladitev vodstva KK SZDL predvsem iz vidika obširnih in odgovornih nalog SZDL, kar pomeni, da bi naj v nova vodstva prišli predvsem mlajši vendar delavoljni občani, ki hi naj ob seveda nujno potrebni pomoči nekaterih do- sedanjih aktivistov nadaljevali delo in seveda predvsem povečali aktivnost dela te najširše družbenopolitične organizacije. V tej smeri bi naj potekale tudi razprave na predstojeći programski konferenci KK SZDL v mesecu decembru, na kateri bi naj res konkretno in povsem kritično bilo ocenjeno dosedanje delo, nakazane določene napake in pomanjkljivosti ter predvsem nove smernice bodočim vodstvom. Če govorim predvsem seveda za svojo KS v kateri živim, potem se mi poraja resno vprašanje,, kje so vsi tisti nekdanji aktivisti, ki hi morali biti na čelu, kje so vsi tisti, ki imajo mnogo za povedati in kritizirati pa niso voljni sprejeti prav nobene funkcije, še manj pa kakršnekoli odgovornosti. Ni moč zamolčati dejstva, da tudi tukaj clami ZK niso odigrali svoje vloge in da so prav mnogi tudi povsem zatajili in tako omajali ugled take organizacije kot je prav ZK. Če med seboj ne morejo več sodelovati niti člani ZK, potem je povsem jasno, da nekaj ni v redu In treba je odločno poiskati in raziskati vzroke takega nenormalnega in tudi neopravičenega stanja. Kaj pomeni to, da nekdo noče biti na neki odgovornejši funkciji zgolj zato, ker mu pač ne odgovarja nek drug človek, ki je na neki drugi funkciji. To je resno vprašanje, ki pomeni ali lizmikavanje določenim nalogam ali pa so zgolj pretveze, pod katerimi se nekdo kaj hitro izmuzne ter tako reši vsake odgovornosti. To ne sme biti. Tudi taki nosijo in bodo morali nositi posledice svoje neresnosti in zanje prevzeti tudi odgovornost. Če sem poudaril maloprej, da si želimo pomladitve v vodstvu KK SZDL, potem pri vsem že sedaj odpadejo vsaki izgovori, da nekateri nimajo izkušenj, drugi se že vnaprej otepajo z izgovori prevelike obremenjenosti ter podobno. Vprašam se tudi, kje so v našem naselju vsi tisti intelektualci, ki so nekoč bili še kako aktivni, sedaj pa jih je tako malo, da jih lahko preštejemo na prste ene same roke. Ali nam je res našo politično dejavnost zagrenila nesrečna televizija ter mnogo drugega, česar nekoč ni bilo, ali pa pri vsem vlada resnično malodušnost do vsega kar se dogaja okrog nas. Ali smo res dosegli vse naše cilje in nas ostali problemi več ne zanimajo? Ali res ni več posluha do reševanja mnogih problemov in ali se ne čutijo tudi nekako krive za to, da je danes stanje tako? Ali ne morda mnogi njihovi nasveti iz izkušenj prejšnjih let mnogo pomagali v nadaljnji poživitvi naše družbenopolitične aktivnosti in s tem tudi naše kolektivne odgovornosti do vse problematike. Kaj pomaga vso tarnanje ali celo neopraviče- aluminij io Disciplinski ukrepi Iznajditeljstvo INVENTIVNI PREDLOG št. 227 z naslovom »HITREJŠA IZDELAVA GLAV NOVIH KLINOV ZA HALO _B« je prijavil inovator Franc ŠIREC, mat. št. 2903 iz TOZD Vzdrževanje. Inovator je predlagal, da bi glave novih klinov za halo B rezkali na rezkalnem stroju v strojni delavnici aluminija v popoldanskem času, ker je takrat prost žerjav in bi lahko omenjeno delo opravili veliko hitreje kot po starem načinu dela, na sko-belnem stroju. V TOZD Vzdrževanje so ocenili, da je predlog umesten, oz. da bi s pravilno organizacijo dela v strojni delavnici aluminija že zdavnaj lahko tako delali. Predlog so realizirali 1. 6. 1980. Po podatkih' strokovnih služb v TOZD Vzdrževanje predstavlja gospodarsko korist inventivnega predloga prihranek na času, ki znaša 25 minut pri izdelavi ene glave novega klina za halo B. Tudi pri priznavanju odškodnine za ta inventivni predlog se je zapletlo. V TOZD Vzdrževanje so smatrali, da je predlog koristen za TOZD Proizvodnjo aluminija, ne pa za njih, le-ti pa, da je dohodek posamezne TOZD v okviru TGA odvisen od deleža v skupnem prihodku in da je popolnoma vseeno, katera TOZD bo izplačala avtorju odškodnino, ker ji bodo ostale to priznale v materialnih stroških. Šelev septembru letos je delavski svet TOZD Vzdrževanje dokončno rešil položaj. Na predlog Službe za inventivno dejavnost je na podlagi-Tzkazane koristi v času od 1. 6. 1980 do 31. 12. 1981, ko Je bilo po inventivnem predlogu 'obnovljenih skupaj 254 kom. glav lin izkazana korist 17.423,40 din •— priznal avtorju odškodnino v znesku 3.872,00 din. Gospodarsko korist bomo spremljali do 31. 5. 1983 in vsako leto pa zaključnem računu avtorju izplačali ustrezno odškodnino. Tov. Širec je v TGA zaposlen polnih 19 let. To Ije njegov prvi inventivni predlog. Upamo, da mu dolga pot do priznanja odškodnine ni vzela volje do inventivnega razmišljanja! INVENTIVNI PREDLOG št. 272, 273 in 276 avtorjev Hinka DASKA in Ota FABJANA iz TOZD Vzdrževanje so bili po sklepu Komisije za in- (Nadaljevanje z 10. strani) no kritiziranje, če ni tudi odraza pripravljenosti vključevanja v aktivno delo tako v SZDL, kot tudi v vseh ostalih DPO v KS (pa tudi v delovnih organizacijah)! Ker pričakujemo, da bodo bližnje programske konference nakazale mnogokaj in verjetno tudi dale smernice za nadaljnje uspešnejše delo, počakajmo do takrat v upanju, da bo temu res tako, vsekakor pa mora naša prisotnost biti tudi pni tej akciji — kot tudi pri vseh nadaljnjih, ki nas v bližnji prihodnosti še čakajo! France Meško ventivno dejavnost združeni v en predlog. Vsi trije predlogi namreč obravnavajo tehnične izboljšave na mostnem dvigalu v stiskalnici in strojnici kotlarne, na mostnem dvigalu v hali A in na mostnem dvigalu — pulilci klinov št. 2 in 4 prav tako v hali A. Inovatorja sta predlagala, da bi na vseh teh dvigalih zamenjali uvoženo elektro opremo z domačo, ker so pri vzdrževanju dvigal imeli velike težave. Predlagala sta, da bi drsni vod na mostu dvigala nadomestili s kabelskimi vozički in ploščatim kablom, v kabini dvigala bi staro, iztrošeno in zastarelo uvoženo elektro opremo zamenjali z doma izdelanimi omaricami, vanje pa vgradili domače kontaktorje, varovalna podnožja, varovalke ter zaščito proti preobremenitvi. Vse elektro magnetne zavore bi zamenjali z eldro zavorami. V TOZD Vzdrževanje so njun predlog ugodno ocenili. Ugotovili so, da so s spremembo drsnega voda odpravljene vse pomanjkljivosti izrabe odjemalcev toka in trganje drsnega voda na mostu. Z zamenjavo uvožene opreme z domačo odpade izdelava rezervnih delov, saj je na tržišču domača oprema. Ugotovili so, da bo povečana pogonska zanesljivost in zmanjšani stroški vzdrževanja elektro opreme dvigal, funkcionalnost dvigal pa zaradi tega ne bo zmanjšana. Zaradi vseh navedenih razlogov so predlog realizirali. Temu primerno so dopolnili načete elektro opreme, da ustrezajo dejanskemu stanju. Komisija je predlagala delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, da potrdi ta skupni predlog in avtorjema prizna odškodnino v obliki enkratne nagrade, ker je smatrala, da je zamenjava tuje opreme z domačo enkraten poseg. Letno gospodarsko korist inventivnih predlogov bi bilo težko ugotavljati. Komisija je tudi ocenila odnos rednih nalog in opravil, ki jih opravljata avtorja, do inventivnega predloga. Na osnovi vsega navedenega je DS TOZD Vzdrževanje tak predlog potrdil. Avtorjema je priznal odškodnino v znesku din 9.850,— oz. vsak(emu avtorju polovico tpga znesita. Inovatorja Hihko Dasko in Oto Fabjan sta letos prijavila skupaj osem inventivnih predlogov. Vsi ^e nanašajo na izboljšave dvigal v obratih naše DO, torej na delovno področje, ki ga dobro poznata, saj delata v skupini za vzdrževanje le-teh. Vsi njuni predlogi SjO bili sprejeti in realizirani. Želimo, da bi bila tudi vnaprej tako vestna! C. P. (Nadaljevanje z 8. strani) od planirane v istem obdobju preteklega leta pa je večja za 798 /ton oziroma 2 %. V oktobru smo pretopiti 1.001 tono Al za tuje naročnike, to pomeni, da smo presegli plan pretapljanja za 356 ton (indeks 155). V obdobju I—X smo pretopili) 6.494 ton aluminija iin presegli plan za 165 ton (indeks 103). Dragica Leskovar 1. Said Musič, mat. št. 2521, Kadrovsko splošni sektor, mi kontroliral dela v kuhinji, izrečen ukrep — javni opomin. 2. Alojz Rožman, mat. št. 3361, iz tozd Proizvodnja aluminija, samovoljno vzel traktor ter se nedostojno obnašal, izrečen ukrep — javni opomin. 3. Tomo Dražič, mat. št. 5606, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD. 4. Božidar Kosti č, mat. št. 5756, iz tozd Proizvodnja aluminija, v obratni ambulanti žalil in grozil dr. Aabbasu, izrečen ukrep — opomin. 5. Janko Primužič, mat. št. 5105, iz tozd Proizvodnja aluminija, odklonil delo, ter ni hotel pospraviti klinov s posameznih grup, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 3 mesece. 6. Jože Šešerko, mat. št. 4908, iz tozd Proizvodnja aluminija, se ni udeležil kot priča v disciplinski zadevi tov. Vrabiča, izrečen ukrep — opomin. 7. Franc Lamberger, mat št. 3034, iz tozd Proizvodnja aluminija. pokvaril prebijalec skorje št. 3 in je bilo ugotovljeno, da je prebijalec št. 4 brez olja, izrečen ukrep — povrnitev škode v znesku 24.344,90 dliin. 8. Jože Mandelc, mat. št. 3587, iz tozd Proizvodnja aluminija, pri prebijanju skorje na el. celici zlomil batni co na hidravliki stroja za prebijanje skorje, zlomil vijake nosilca in fizično napadel Viktorja Petroviča, izrečen ukrep — denarna kazen v znesku 10 % enomesečnega OD. 9. Janez Furman, mat. št. 4418, iz tozd Proizvodnja aluminija, prerezal gumi cev za zrak — odgovoren, vendar se mu ne izreče ukrep. 10. Mustafa Brojaj, mat. št. 5723, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 11. Ivan Horvat, mat. št. 4187, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin im plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD. 12. Jože Štumberger, mat. št. 5934, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin iim plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 13.Stanislav Šalamun, mat. št. 4261, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela 3 ure, izrečen ukrep — opomin. 14. Franc Cimerman, mat št. 4450, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 15. Martin Leskovar, mat. št. 5561, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 16. Franc Tašner, mat. št. 4524, iž tozd Proizvodnja aluminija, ne- opravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 17. Marjan Plajnšek, mat. št. 5977, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 18. Martin Potočnik, mat. št. 5790, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep —■ prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne od škod. v znesku 2.000,00 din. 19. Stanislav Gavez, mat št. 5582, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 20. Branko Vrabič, mat. št. 5943, iz tozd Proizvodnja aluminija, ineopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 21. Franc Majcen, mat. št. 4440, iz tozd Proizvodnja aluminija, predčasno odšel z delovnega mesta, izrečen ukrep — opomin. 22. Miroslav Kmetec, mat. št. 5472, iz tozd Proizvodnja aluminija, se pretepal v delovni organizaciji, izrečen ukrep — prenehanje delovnega rzamerja za dobo 12 mesecev. 23. Franc Kajsersberger, mat. št. 4107, iz tozd Proizvodnja aluminija, v delovno organizacijo šel čez tovarniško ograjo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 1 % enomesečnega OD. 24. Ivan Arbeiter, mat. št. 5955, iz tozd Proizvodnja aluminija, hotel odtujiti iz DO 20 m jeklene vrvi in 9 kom vreč, izrečen ukrep — javni opomin. 25. Konrad Strelec, mat. št. 5817, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 26. Dušan Kovačič, mat. št. 4417, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 27. Dušan Kolmanič, mat. št. 2821, iz tozd Tovarna glinice, ni upošteval navodil zdravnika, ter predčasno odšel iz delovne organizacije, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 12 % enomesečnega OD. 28. Peter Vugrinec, mat. št. 5968, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškod. 40 % enomesečnega OD. 29. Anton Majcenovič, mat. št. 5512, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izre- aluminij u čeri ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 30. Franc Leskovar, mat. št. 5467, :iz tozd Tovarna glinice, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep denarna kazen 10 % enomesečnega OD in 5 % plačila pavšalne odškodnine enomesečnega OD. 31. Ivan Cafuta, mat. št. 4106, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep —■ javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 32. Anton Panikvar, .mat. št. 4412, iz tozd Predelava aluminija, zamudil na delo, šel skozi ograjo v DO, ter se vračal po isti poti predčasno domov, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2 % enomesečnega OD. 33. Stanko Pukšiič, mat. št. 5634, iz tozd Predelava aluminija, spal v garderobi, ter ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep — denarna kazen 10 % enomesečnega OD in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD. 34. Peter Belšak, mat. št. 6040, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep —• javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 35. Leopold Sagadin, mat. št. 3868, iz tozd Predelava aluminija, ni upošteval navodil zdravnika, izrečem ukrep —• opomin. Izumitelj 35. Miroslav Bauman, mat. št. 4660, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 36. Vlado Belšak, mat. št. 5516, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 37. Jože Dikavčič, mat. št. 2957, iz tozd Tovarna glinice, na delovnem mestu bil v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 38. Zlatko Vesenjak, mat. št. 5755, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega. OD. 39. Marjan Krajnc, mat. št. 5739, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep —- prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 40. Franc Milošič, mat. št. 5757, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD. 39. Marjan Krajnc, mat. št. 5739, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD. 40. Franc Milošič, mat. št. 5757, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela, izrečen ukrep —• javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD, 41. Stanko Predikaka, mat. št. 3599, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravično izostal z dela, izrečen ukrep —• javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 42. Miroslav Kmetec, mat. št. 5472, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din. 43. Anton Krsnik, mat. št. 4547, iz tozd Prozivodnja aluminija, ni upoštevaj navodil zdravnika, izrečen ukrep — opomin. 44. Ivan Vogrinec, mat. št. 3171, iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto in ni zasipal celice z glinico, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 45. Daniel Reihss, mat. št. 5650, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD. 46. Ivan Bene, mat. št. 5550, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD. 47. Branko Kurbus, mat. št. 5500, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 48. Marjan Kozel, mat. št. 4122, iz tozd Proizvodnja aluminija, fizično napadel Marjana Turščaka, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 12 mesecev. A. Š. Kratke novice Priprava letnega plana poslovanja 1983 Z informacijo o pripravi letnega plana želimo informirati o pripravi letnega plana poslovanja in delu, ki teče v plansko analitski službi na tej aktivnosti. Po rokovniku, ki je bil posredovan za pripravo letnega plana, fai v plansko analitski službi morali- imeti vse podatke že 22. 9. 1982, da bi osnutek plana izdelali do 2. 11. 1982. Kot smo vas že informirali, osnove za pripravo plana niso potekale po rokovniku, zato bo osnutek plana mogoče izdelati In posredovati v samoupravno obravnavo v prvi polovici decembra. Seveda s predpogojem, da se plan prodaje ne spremeni bistveno po usklajevanju z DO IMPOL, kajti trenutna naloga strokovnih služb SOZD je, da se zagotovi takšen pretok Al metala v SOZD, ki bo zagotavljal maksimalno možen dohodek v SOZD, devizno pokrivanje in kolikor mogoče enakomerno dinamiko dobav, Izvoza in dotoka deviz. Seznani imetnikov stanovanj, ki so dobili ključe novih stanovanj, za katere še ni bilo potrebno vplačati lastne udeležbe. Po prioritetni listi Arnuš Franc, mat. št. 4661 TOZD Vzdrževanje Žinko Franc, mat. št. 5055 TOZD Predelava aluminija Furjan Vjekoslav, mat. št. 4242 TOZD Proizvodnja aluminija Topa! Marija, mat. št. 5111 TOZD Glinica Premužič Janko, mat. št. 5105 TOZD Proizvodnja aluminija Arnuš Milan, mt. št. 5364 TOZD Proizvodnja aluminija Novak Jože, mat. št. 3083 TOZD Glinica Zakelšek Jože, mat. št. 4586 TOZD Proizvodnja aluminija Hanc Zdenka, mat. št. 5202 TOZD KK Kadrovska stanovanja Pešl Miran, mat. št. 5326 TOZD Proizvodnja aluminija Mramor Iztok, mat. št. 5026 DSSS Emeršič Dušan, mat. št, 5276 TOZD Predelava aluminija aluminij 12 Za razvedrilo BRATSTVO IN ENOTNOST DESETLETJA V SVOBODI Tam, kjer teče bistra Drava žive Slovenci in Hrvati. V bratstvu in enotnosti z jugoslovanskimi narodi. Po mnogih težkih bojih prišla v deželo svobodna je pomlad. Ko je sovražnik bil izgnan, cvetoči maj je bil takrat. Že od pradavnih časov — od Matije Gubca pa do Tita — složno smo živeli skupaj in se bojevali z ramo ob rami. Z ognjem, s puško bojno v roki utrli smo si novo pot. Dobrodošli bratje naši, to bil pozdrav je vsepovsod. Tujec je zasedel našo zemljo, nam požigal mesta in vasi. Mučil, streljal in moril povsod naše je ljudi. Kar v borbi smo sejali v naše svobodno polje, žetev dobro smo končali, zraslo zlato klasje je. In spet smo se uprli. Pod vodstvom maršala Tita smo bili strašen boj, da je svoboden narod moj. Dan trpljenja je za nami, mimo so gorja noči. Boja rane in solzo, ki še kani, čas naj zbriše iz oči. Težak in dolg je bil ta boj, mnogo prelite je bilo krvi. Ne pozabimo bratje padlih in na storjeno nam gorje! Nas naključje ni združilo, družno hodimo mi pot. Delo zdaj nam je vodilo, da srečnejši bo naš rod. Za bratstvo in enotnost Desetletja v svobodi, moramo naprej se bojevati, že prehojena je pot, za domovino, za vsakodnevni krulmladim v spodbudo bodi, in da vedno brat bo bratu brat. kar zgradil je stari rod! Naj srečna bo in zdrava vedno domovina naša. V miru naj živi in slogi s sosedi in z bratskimi narodi! Roko naj bratu brat poda! Po zmagoviti naši poti k zmagam novim spet naproti naj s seboj ga popelja. Sreča tvoja domovina, je sreča mojega srca. Mir tvoj in svoboda nas v zarje nove pripelja. France Vuk Da nihče ne bo brez kruha, dela, varnega zavetja; je borcem našim tekla kri, da svobodna domovina je in mi! France Vuk Za razvedrilo Tekmovanje strugarjev V počastitev tovarniškega praznika, ki ga praznujemo vsako leto 21. nov., potekajo v tem mesecu različne prireditve ter športna in druga tekmovanja. Med prvimi, ki so se vključili v tekmovanja, smo bili delavci strugame strojne delavnice glinice tozd Vzdrževanje. Za našo pobudo se je navdušil tudi izvršni odbor sindikata, ki nam je pomagal izvesti tekmovanje, na katerem je sodelovalo vseh 13 strugarjev, kolikor nas je v skupini. Zaradi manjšega števila primernih stružnic, smo tekmovanje razdelili v štiri skupine, ki so tekmovale dva dni — 3. in 4. novembra v prostem času, to je po končanem delu. Naloga tekmovalcev je bila, da v čim krajšem času izdelamo čimveč izdelkov in čimnatančneje. Delo tekmovalcev in naše izdelke je ocenjevala tričlanska komisija. Vsi tekmovalci smo ob koncu prejeli diplome, prvi in zadnji pa posebni nagradi. Delavci oddelka strugame smo za pripravo in izvedbo tekmovanja žrtvovali precej prostega časa, vendar smo zadovoljni, da smo na tak način počastili tovarniški praznik in se hkrati vključili v stabilizacijska prizadevanja, saj so izdelki, narejeni na tekmovanju, uporabni in potrebni v naši proizvodnji. Franc Šegula Svet v katerem živimo Razmišljam, kaj mi pomeni življenje v današnjem svetu. Mogoče mi pomeni veliko. Morda pa živim zato, da sem številka na tem planetu. Morda pa bom nekoč nekaj ... ;i;n bom morda mislila drugače, kot zrel človek. Ko sem bila še majhna, sem tekala brezskrbno naokrog in nisem vedela, pa tudi slutila nisem, koliko gorja je lahko na tem svetu. Kasneje, ko sem zrastla in začela hoditi v šolo, sem začela premišljevati o sebi in ljudeh, ki me poučujejo, ki skrbijo zame, pa tudi o ljudeh, tujih ljudek, ki jih ne poznam. Tedaj sem spoznala, da je med ljudmi tudi sovraštvo. Kar pretreslo me je, ko sem gledala 'na televizorju nedolžne žrtve, ki so bile ubite med spopadom. Nekateri ljudje pa so bili v taboriščih, lačni, majhni .in ponižni, bolni in suhljati ter izmučeni. Bili so pomanjkljivo oblečeni in ... ne vem, no, meni so se smilili. Rada bi jim bila takrat pomagala, in včasih mislim, da je preveč nasilja na tem planetu in si tudi želim, da ga ne bi bilo več. Vem, da si tega ne želim samo jaz, ampak milijoni ljudi me sam v Evropi, temveč tudi v Afriki im drugod. Rada bi tudi, da bi si znali ljudje vse deliti in bi živeli v miru. Ja, to bi bilo lepo, toda ... toda, kaj ko se morda to ne bo nikoli zgodilo, morda pa ... Vesna Emeršič 8. b Smučarska sekcija TGA Kidričevo obvešča vse smučarje TGA, da se lahko včlanijo v Smučarsko zvezo Slovenije od 1. 12. 1982 dalje v pisarni sindikata. Pogoji in ugodnosti so enake kot v pretekli sezoni. Program dela (smučarskih izletov) bomo objavili v Novicah. Želimo vam ugodno smuko! Poslavljam se od kolektiva Šestnajstega septembra 1982 se je izteklo moje aktivno delo v delovnem kolektivu TGA. Vedel sem, da bo nastopil trenutek, ko se bo treba posloviti od aktivnega dela, od sodelavcev, prijateljev in od vsega, kar me je vezalo skoraj 32 let v tem kolektivu. Prišel je čas upokojitve. Priznati moram, da mi ni bilo vseeno, ko sem 15. sep. zadnjikrat kot aktivni član tega velikega kolektiva stopal po tovarniškem prostoru. Na vsakem koraku mi je uhajal spomin nazaj na prehojeno pot v tej delovni organizaciji. Težko je opisati občutke, ki jih ima človek v tem trenutku, ko zapušča vse to, kar je pomagal ustvarjati od vsega začetka pa do danes. Tem občutkom botruje tudi skrit ponos na opravljeno delo, za katero, moram priznati, ni bilo vedno lahko in brez težav. Bili so tudi trenutki veselja ob delovnih uspehih, katerih ni bilo malo in ravno teh uspehov se bom vedno in povsod rad spominjal, saj so bili to uspehi kolektiva v katerem sem delal. Dolga leta sem delal v neposredni proizvodnji, a zadnja leta, zaradi zrahljanega zdravja, v pripravi proizvodnje aluminija. Moram reči, čeprav sem prišel iz neposredne proizvodnje, so me delavci, ki delajo v vodstvu aluminija, sprejeli kot enakovrednega. Občutil sem iskreno tovarištvo na vsakem koraku tega čudovitega kolektiva. To iskreno tovarištvo se je pokazalo ob priliki poslovitve na mojem skromnem vikendu. Iskreno povedano, bil sem presenečen, saj so na poslovitev prišli skoraj vsi. Ne samo meni, temveč tudi moji družini, bo ostalo to srečanje v nepozabnem spominu. Hvala vam, tovariši za darilo in tople besede, ki sta jih v govoru izrekla tovariša Kosi in Krajnc. Želim in upam, da to srečanje ni bilo zadnje in da se bomo še kdaj srečali na istem mestu. Ob tej priložnosti bi pozdravil vse svoje nekdanje sodelavce iz neposredne proizvodnje in jim zaželel, kakor tudi celotnemu kolektivu TOZD, obilo uspehov pri delu 'in medsebojnega razumevanja. Dragi nekdanji sodelavci, želim vam, kakor tudi svojcem, obilo zdravja in osebne sreče! Vodstvu delovne organizacije, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam in izvršnemu odboru sindikata pa veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Konrad FERK aluminij 13 \w\ r&f\ me KORCO- &C.AFA OtRina NEvmnö>t ß-frOTA PODSTAVEK ZA sbMnje VULKAN HA SICILIJI «N SKE IZ Lirve PLEMl* IZ JIOSE oeéifus w m Je HiKOLA TESLA MAJHNA i/rA ».FK-fl V fcl/l tl ČPANSR/ P45TIK osvežit. PIJAČA M/.A6/1 Klil M I206M- ŽEMCI CLO^k S TA ŠPANSKI -IfeRALfcc TEK ISA SULTANOV 0A2ELA5 RWiM A l okusna MOk^kA aj&A «.RAJ V ĆSSR JAVWI PREPIRI HfUATSki fETROL SNOV Micron. NJKSTA S^C'JETl^ MOŠKo IME VRTNA CVETLICA IfclALCA KAD A/A-no^ko IME AMERliRA KAVM/A/A G-RŠKl &oGv Vernov KWUmikA k-OilTEk. KRATICA BENETK. KORINT DOBIČEK KEM-EUn EKT DORA , KOST (C M ot/M Ü6FKA V SSSK, prjtok NOfcOMET. WmSmosTi oro*t v MARIANIH PESMI K. fcflwrnm PKIGTAN. MA Poti SKB SPoJfNA (\LU.CUCU\ m-ocLC. IĆ-ISliNf (LT M SR LATI/» JA) UMEHICIJ TROplWl J-EWlVEC POZNAVAL BLOV-iSe. NEd&MJi t Lov* Tednik hfr. flNQ,b KkALA b DRSENJ ZDRSNI' TÈV K.otovtt.1 OftltRi bftuSKi 010 K. ti-OV* fi&fireu «DUHOM TLE6IJÌKE SUN»III16 fel.' Del ihek« iEOTSUSH CTOI/H (...CMts«i Mes.ro im neko VCSSJL IVAN TAVCftR, OTOK v DANDSlt.fi. žftNSk« (2. BOrtALIJE KRAJEVNf ODBofR ove.. kratica fM 0 R_ smaka S.OGL/JS' Ml«, li 0 S E B Nf zaimek GLAV Ml ŽTtVMUC FCAN-. . Metko ZIICAnA KOTA a KRAJfRl UüBUflNl KRAJ V |ST*U Tftwrmv SL.OV. me za 0*0-0668. MESTO V J.pERVJV ITALÜAN. POROČNIK siti P£SH(<Ć fARN/M VöN—) TROPSKA rastu na VKftDNf S.PI5. KrrftiSk! PESNIK. Irt £ DOUSA R* Rose«' SltECR D/A) PO' 2-iTiV' VRSTA fODfl IU.ATICIJ MRSE fiZMR&E KLANSKI Pout 1 « luka v izefjet«/ MEE.ro Nfl M.ET' žlfcOVStfcO SeNSlM IM6 KtTAAtRO m* / m e NOVO M S STO TflTAtSJil Poauu/li fittriNtA kera v sc.pi ji GL- MESTC W.E N 1 J£ £S SOSEbNf CRfcf Abeceda Vcietok 1» flZf41 OK-i-Elft- NA V^A LJv ECOV. hoško fner DVJMÖV -M I ŠKO OBLflC/tO ßn Pit«. Icralec koe« fm P^es Mesto v Joint mum Mb M tuj e it- /M£ Režiser ku ros a va stssko rt? UPR NJ 6 FESAi/R ŽVPANeiC t'WA OD LV Nt hl H Mfc'N BESE-DN/) VRSTA MA «EDOM-N* PLES joO/vw?* R.VSKO W* (Me ILOVIC.K) fBtk.0: £>») '(S.EB.InR BISTVO GLASBILO Xkotiio JoliP BROZ #NC IÉÌUC ž'tne MRTIIJ i. AT/NSW I/F2MIK. IVAN _ poTKc Kt-