Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	80(1
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	ar
Leto X. - Štev. 8
Gorica - četrtek 20. februarja 1958 - Trst
Posamezna številka L 30
Obračun Tunizija in Pariz v sporu
Ko so se zadnji teden januarja pojavili na zidovih tržaškega mesta lepaki, ki so naznanjali »dan katoliškega tiska« ter o-pominjali tržaške slovenske vernike na naše katoliške časopise:	Katoliški	glas,
Pastirčka, Mladiko, knjižice in Mohorjeve knjige, je glasilo tržaških komunistov »Delo« natisnilo članek z naslovom »Volilni vrvež se začenja«. V tem članku omenja najprej krščansko demokracijo in njene prve volilne shode v Trstu, nato pa nadaljuje:
»Ce se je mobilizirala KD, so se morali pač zmigati tudi slovenski klerikalci. Te dni so se pojavili v mestu slovenski lepaki, ki oznanjajo „Dan katoliškega tiska”. Tudi to je zabela za volilni golaž Krščanske demokracije. ...KD se je čez noč spomnila, da so v Trstu tudi Slovenci... Fanfaniji bo vsak glas dobrodošel, tudi če bo slovenski...«
Tako je torej pozdravilo »dan za katol. tisk« glasilo tržaških slovenskih komunistov. Prepričani smo, da pri uredništvu Dela niso ne tako zabiti ne tako malo Informirani, da bi ne vedeli, kako je z mesecem in dnevom katoliškega tiska, ki smo ga letos že tretjič priredili. Vendar njim vse prav pride, da le služi za hujskanje. Drugi naši nasprotniki so letos molčali.
Dobro slovensko ljudstvo je pa zopet spregovorilo, glasno kot še nikoli prej, in sicer je spregovorilo s svojimi prostovoljnimi darovi v zbirko za katol. tisk. Ta je letos bila skoro povsod obilnejša kot prejšnja leta. Nekatere župnije so se naravnost odlično izkazale in zaslužijo našo javno pohvalo. Drugod je lepo narastlo število naročnikov, posebno v Trstu. Tudi v nekaterih tržaških vaseh. Neki župnik iz tržaške okolice pa nam piše: »Nisem mogel dobiti nobenih novih naročnikov. Ljudje so se rajši „odkupili” z obilnejšo nabirko.« Znamenje, da je njih kraška skorja še vedno trda, srce pa že mehkejše. O, kako težko je pustiti časopis, ki si mu navajen in naročiti se na novega! Vendar poudarjamo, uspehi so bili. Tudi v onih vaseh, kjer imajo ljudje mehkejše srce kot kožo, je upanje, da bo srce zmagalo in da bo prišlo katoliško časopisje tudi v njih hišo. Saj si ni mogoče misliti, da bi kdo rad podpiral neki tisk, bral pa bi ga ne.
Ko smo v preteklem mesecu ob raznih prilikah poudarjali potrebo in nujnost katoliškega tiska, ki naj bo idejno jasen, a . tudi ppgumen, smo želeli, da bi vsi naši slovenski rojaki to razumeli in nas v naših prizadevanjih podprli. Mnogi so to storili. Zato se je število naročnikov, ki so poravnali celotno naročnino do 31. januarja, skoro podvojilo v primeri z lanskim letom. Vseh seveda nismo mogli izžrebati, vendar tisti, ki so bili izžrebani, naj se zavedajo, da je to priznanje zvestim naročnikom, ki list podpirajo in berejo. Saj bi brez takih list, ki se vzdržuje z naročninami in z nesebičnim delom svojih urednikov in sotrudnikov, ne mogel izhajati. Prav zato pa je tak list tem bolj neodvisen in res last naročnikov in bralcev. O takem listu moremo reči, da Je v polni meri »ljudski«. Ljudski, ker ga ljudstvo vzdržuje: ljudski, ker je za ljudstvo pisan; ljudski, ker brani koristi ljudstva.
O Katoliškem glasu moremo danes znova potrditi, da je tak list. Last je slovenskega katoliško zavednega ljudstva, Dan za katoliški tisk je to ponovno izpričal. Zato hvala našemu dobremu ljudstvu in vsem poverjenikom, hvala naši duhovščini, ki se je za dober uspeh dneva za katol. tisk zavzela, hvala našim cerkvenim predstojnikom, ki naše delo blagoslavljajo In mu blagohotno stoje ob strani. Bog naj nas vse skupaj blagoslovi. Uredništvo
Francoski napad na tunizijsko vas je povzročil resno mednarodno krizo. Francoski napad je prinesel veliko moralno škodo predvsem Franciji, saj ga iz zgolj človečanskih razlogov obsoja ves kulturni svet, ki pa se ne spušča v vojaško upravičenost tega koraka. Francoska vlada se je znašla kot obtoženka pred Organizacijo združenih narodov. Tunizija se je namreč pritožila pri tej ustanovi ter zahtevala, naj njen Varnostni svet ' skliče izredno sejo ter na njej obravnava najprej letalski napad na tunizijsko vas ter zahteva od Francije, da mora za ta napad dati zadoščenje. Tunizija dalje zahteva, da se morajo vse francoske sile umakniti iz Tunizije in naj razpravlja tudi o alžirskem vprašanju ter ga skuša urediti. Prva in tretja točka zanimata predvsem Francijo, druga pa zadeva ves zahodni svet. Francoske sile so v Tuniziji po pogodbi, s katero je bila Tuniziji priznana neodvisnost. Njihovo jedro je zbrano v velikem pomorskem in letalskem oporišču Bizerti, ki nadzoruje prehod iz zahodnega v vzhodni del Sredozemskega morja. Francija se zaradi sovjetskega pritiska na Srednji Vzhod in v Severno Afriko nikakor ne more naenkrat odpovedati in Bizerto zapustiti. Tunizijski predsednik Burgiba je sicer pripravljen pustiti Bizerto Atlantski zvezi, a v njej ne smejo biti Francozi. Toda Francija, kakor tudi poveljstvo atlantskega zavezništva ne moreta pozabiti, da so prav Francozi napravili Bizerto za tako močno oporišče. Tunizija postav-
lja kot pogoj za vsak razgovor odpoklic francoskih čet s svojih tal. Burgiba od tega sklepa ne more odstopiti zaradi hudega a-rabskega nacionalizma, ki je po letalskem napadu na preprosto vas sprožil val ogorčenja.
POSREDOVANJA ITALIJE IN ZDA
ZDA in Italija si močno prizadevata, da bi omilili napetost med Francijo in Tunizijo. Vsi se dobro zavedajo, da bi napetost najbolj izrabila prav Sovjetska zveza za svojo propagando v azijskem in afriškem svetu. ZDA se ne marajo zameriti Arabcem. Prav tako pa se boje zamere pri Francozih in Angležih, ki sta najmočnejši ameriški zaveznici v Evropi. Francija se tega dobro zaveda in se zato temu primerno obnaša. Francoska vlada pa je tudi previdna in hladnokrvna in doslej ni z nasiljem odgovorila na niti en Burgibov u-krep. Med temi ukrepi je bil najhujši ta, da je Burgiba razglasil zaporo nad francoskimi postojankami v Tuniziji, zlasti nad Bizerto, ter jim prepovedal dovoz o-skrbe in pretrgal zveze med njimi. Francoske sile bi lahko v par urah pometle s tunizijsko vojsko in tudi z Burgibom samim, če jim ne bi prepovedovali tega mednarodni oziri. Drugi razlog francoske zadržanosti pa je verjetno v tem, da žele spor obdržati le med sabo in Tunizijo, brez hrušča v Združenih' narodih. Toda spor je že pred Združenimi narodi in Tunizija pritožbe ne mara zaenkrat umakniti.
Rimski parlament hiti
Italijanska mladina v Jugoslaviji
Italijanska socialistična mladinska organizacija bo poslala svojo brigado na delo v Jugoslavijo. Pomagala bo pri graditvi avtomobilske ceste Ljubljana - Zagreb, ki bo dokončana do 29. novembra letos.
Oni, ki zasledujejo politično življenje v Italiji v teh zadnjih tednih, ima vtis, da je v hiši človeka, ki se mu mudi na zelo dolgo potovanje in ne ve, kdaj se vrne. Zato hiti dokončati še to in ono, brez reda seveda, v naglici in brez pravega premisleka, ker so njegove misli bolj pri kovčkih in pri načrtih za potovanje kot pa pri delu samem. Prav tako je sedaj v Italiji. Poslanska zbornica je gotova, da ji ostaja le še kak teden življenja, morda dva, morda tri. Senat pa sploh ne ve, kaj bo z njim, in je zato še v večji negotovosti. Vsled tega prisostvujemo sejam vlade in obeh zbornic, kjer vsi hite z mrzlično naglico predlagati številne zakone in razpravljati o njih, češ da so vsi nujni. Vlada in parlament pa so bolj kakor pri sejah pri volilni propagandi, ki se je dejanski že začela, čeprav parlament še vedno živi. Res je zanimivo, kako se sedaj vsem mudi z novimi zakoni. Najrajši bi jih kar vse odobrili, posebno one, ki nudijo kako ugodnost ljudem, kot n. pr. razni zakoni o ureditvi plač in pokojnin. Poslanci pač mislijo na volitve in žele zato priti pred volivce s posebno ugodnimi zakoni zanje. Pri tem si seveda laste vse stranke prvenstvo v skrbi za ljudstvo. Tako n. pr. že slišimo komuniste, kako na volilnih sestankih razlagajo, da je njih zasluga, če so povišali pen-zije temu in onemu, če so uredili plače tem in onim itd. Prav tako trdijo demokristjani in ostale stranke. Eno korist ima ljudstvo od te tekme in sicer to, da so poslanci in senatorji v resnici izglasovali nekaj koristnih zakonov, ki bi sicer gotovo čakali še dolgo na odobritev.
sprejel, da bi odvzel Sovjetom iz rok vsako propagandno orožje. Zakaj ta umik ZDA? ZDA se hočejo pokazati pripravljene na vse in so s tem odstranile morda največjo oviro na poti za sklicanje tega važnega mednarodnega sestanka, do katerega utegne priti že morda spomladi.
Eisenhovverjeva poslanica Buiganinu
Predsednik Eisenhower je pripravil novo poslanico za predsednika sovjetske vlade Bulganina.
V	poslanici ga poziva, naj dado Sovjeti stvarne predloge za pripravo konference, za katero so pobudo dali oni ter pri njej vztrajajo že mesece. Z Ameriko se strinja tudi Velika Britanija. Francija pa sodi, da bi se morali prej sestati zunanji ministri, ker se boji, da bi se drugače taka konferenca spremenila v dvogovor držav, ki imajo vodikovo in med-
celinsko vodljivo orožje, manjši narodi pa pri njej ne bi imeli besede ter bi utegnili celo plačati račun za sporazum med Anglo-amerikanci in Sovjeti.
Arabska zveza raste
Združitvi Sirije in Egipta sta sedaj sledila še Irak in Jordanija ter se povezala v politično in gospodarsko federacijo. Nova državna zveza bo imela dva kralja, ki bosta vsak na svojem področju ohranila posebne pravice, katere jima priznavata njuni ustavi, dalje eno zbornico, eno vojsko ter skupen denar in zunanjo politiko. Predsednik zvezne vlade bo iraški kralj, ker je Irak v novi skupnosti po številu, vojaško, zlasti pa gospodarsko dosti močnejši od Jordanije. Zahodni svet vidi v tej tvorbi na splošno ojačanje svojih postojank, saj ni dvoma, da je nova država predvsem protiutež filosovjetski sirsko - egiptovski federaciji.
Položaj katoličanov v Litvi
Druga značilnost političnega življenja pri nas je v tem trenutku negotovost, kaj bo s senatom. Ta bi namreč moral po določilih ustave imeti še eno leto življenja. Tako bi letos volili poslance v parlament, prihodnje leto pa senatorje v senat. Volitve so pa vedno draga in negotova stvar. Zato se jih vsi boje. Vsled tega so demokristjani in tudi drugi predlagali popravek ustave tako, da bi se senat in poslanska zbornica vedno volila istočasno in ne ločeno. Poleg tega so tudi predložili določilo, naj bi se povečalo število senatorjev in zmanjšalo število onih, ki jih imenuje državni predsednik. Pri tej mali reformi pa sta si prišla navzkriž senat in poslanska zbornica. Kajti oba sta odobrila vsak svoj osnutek male reforme in ne eden ne drugi se noče vdati v prilog drugemu. Težko bo najti poravnavo v tem sporu. In vendar jo morajo najti v enem tednu. Menijo, da bo posegel vmes predsednik republike Gronchi, ki mu ustava daje pravico razpustiti parlament, če se mu zdi potrebno. Kako se bodo poravnali glede male reforme, bomo pa videli.
Se bodo veliki sestali?
Spor med Tunizijo in Francijo je odrinil s svetovnega zanimanja vse drugo, celo toliko pričakovano in napovedano konferenco najvišjih zapadnih in vzhodnih državnikov. Ameriški zunanji minister Dulles-je že sicer izjavil, da bi bil možen sestanek na najvišji stopnji tudi brez predhodnih pogajanj zunanjih ministrov štirih velesil, ki bi najprej pripravili dnevni red. Ta popust je Dul les
Časopisje je prineslo vest, da je prišlo v Rim sedem litvanskih katoličanov, ki so 5. febr. imeli tiskovno konferenco, da pokažejo svetu, v kakšnih rožnatih razmerah živijo katoličani na Litvanskem pod Sovjeti.
Ti »katoličani« so se v Rimu srečali s skupino italijanskih »katoličanov«, ki jim je načeloval duhovnik, izobčen iz Cerkve zaradi sodelovanja s komunisti.
Tiskovno konferenco je vodil sovjetski vladni funkcionar, ki je vodil litvansko skupino. Po svoje je pojasnil stanje katoliške Cerkve v litvanski sovjetski republiki in potrdil, da so od 9 škofov iz 1. 1939 ostali samo še trije. Potrdil je tudi, da je odprto še samo eno semenišče in da še v to smejo Sprejeti le število bogoslovcev,, kot je določila vlada. Ni pa povedal ta komunistični funkcionar na tiskovni konferenci, da so vse cerkvene redove, moške in ženske, razgnali in da je krščanski nauk v šoli in v cerkvi prepovedan in da ga ovirajo celo po družinah.
Ni povedal, da je protiverska propaganda nasilna, vzgoja v šolah brezbožna in da je vse mobilizirano zato, da se vera uniči. Če je katoliška vera še živa v litvanski sovjetski republiki, ni to zasluga vladajočih komunistov, pač pa odločnosti katoličanov, čeprav hodijo okrog plačanci in kažejo svetu »versko svobodo« in možnost mirnega sožitja med komunizmom in krščanstvom.
Rdeči funkcionar je na tiskovni konferenci omenil tudi versko svobodo katoličanov v Letonski, Estonski in Ukrajini. Res lepa svoboda, ko pa v Kijevu živi 20.000 katoliških Poljakov latinskega obreda in nimajo niti ene cerkve! Da se lahko udeležijo bogoslužja, morajo iz mesta v Swiafozym, kjer je kupila župna organizacija hišo za verske namene. A oblasti ne dovolijo niti, da bi na vrata obesili tablico, da bi verniki vedeli, kje je prostor za bogoslužje. Verski urad ne dovoli nobenemu duhovniku, da bi lahko opravljal
Novi zakon za pokojnine v Jugoslaviji
Po dveletnem razpravljanju je Zvezna skupščina v Beogradu odobrila novi zakon o pokojninskem zavarovanju, ki ne bo u-pošteval samo šolsko izobrazbo, temveč tudi strokovno in praktično dejavnost u-službencev.
Novi zakon se razteza tudi na družine zavarovancev. Razdeljen bo na 20 razredov. Najvišja pokojnina bo znašala 32.000 din, za katero bo potrebno pri moških 35 let službe in 55 let starosti, pri ženskah pa 30 let službe in 50 let starosti. Upokojenci, ki so dopolnili le 15 let službene dobe, prejmejo le 40 % pokojninske osnove, za vsako nadaljnje leto pa še 3%, upokojenke pa 4 %. Kdor pa bi delal preko določene dobe 35 let, dobi za vsako leto še 5 % poviška.
božjo službo, le verniki se lahko zbirajo k molitvi pod stalnim nadzorstvom, a brez duhovnika.
Jasno je, da je imela tiskovna konferenca le propagandni namen, a molk in zavijanje ne moreta zakriti resnice.
Nemški znanstveniki so se vrnili iz Rusije
Pred kratkim se je vrnilo iz Sovjetske zveze 15 nemških atomskih znanstvenikov s svojimi družinami. Pred enajstimi leti so bili skupaj s svojimi družinami odpeljani v Rusijo, kjer so delali v raznih laboratorijih sovjetskih velikih mest. Izjavili so, da se jim je v Rusiji dobro godilo ter da so vse do leta 1954 delali pri nekem tajnem načrtu. Zanikali pa so, da bi se dejansko udeležili načrtov in dela za sovjetske sputnike, čeravno so bili ti izdelani na podlagi njihovih izkušenj.
Mrtvi se vračajo
Na obmejnem bloku »Na Vratih« pri Trbižu so obmejni organi sprejeli 103 trupla bivših deportirancev in ujetnikov zloglasnih taborišč v Mathausenu in Gusenu. Oddelek nove avstrijske vojske, ki je spremljal mrtvaški avto do meje, se je od žrtev vojne poslovil s fanfarami, nakar je avto nadaljeval pot proti Vidmu. Tu je vojaški kurat v cerkvi Srca Jezusovega trupla blagoslovil, nakar so jih odpeljali v Redipuglio. Od tu jih bodo s posebnimi mrtvaškimi avti odpeljali vsakega v svoj rojstni kraj.
Žrebanje nagrad za leto 1958
Pretekli teden ob zaključku meseca za katoliški tisk se je vršilo žrebanje nagrad določenih za one, ki so poravnali naročnino v teku meseca januarja. Žreb je določil naslednje nagrajence:
Prvo nagrado, par moških čevljev, dobi ŠKERK Anton, Trnovca 7, župnija šem-polaj.
Drugo nagrado, par ženskih čevljev, dobi MARAŽ Ivanka, Rupa 20.
Tretjo nagrado, blago za žensko obleko, Je žreb določil PALJK Mileni, Via S. Fran-cesco 58, Trst.
Četrto nagrado, žensko ročno torbico, dobi DEVETAK Frančiška, Sovodnje 86.
Nagrajenci naj se pismeno ali ustno zglasijo na naši upravi, da zvedo, kje lahko dvignejo svoje nagrade.
Poleg tega je uprava stavila na razpolago naročnikom KG Se dve nagradi, in sicer dve brezplačni naročnini na Kat. glas za eno leto. To nagrado je dobila č. s. Marcelina BOLE iz Aleksandrije v Egiptu, drugo pa eden Izmed naročnikov KG v Bazovici. Kdo bo ta, naj pa določijo Bazovcl sami.
NAŠ TEDEN V CERKVI
Nočna procesija v Lurdu
Ob nekem prikazovanju je bela Gospa naročila Bernardki, naj reče duhovnikom, naj na onem kraju sezidajo cerkvico in naj ljudje hodijo tja v procesiji. To kratko naročilo bele Gospe pastirici Bernardki je začetek ne samo romanj, temveč tudi čudovitih nočnih procesij v Lurdu.
Tam imajo vsak dan dve procesiji, e-no pozno popoldne Z Najsvetejšim, ko se daje blagoslov bolnikom, drugo zvečer v mraku. Iz zgornje bazilike se razvije in se raztegne po obširnem prostoru pred baziliko skoro do mostu preko Gave, kjer se končuje ograjeni prostor, tam se o-brne in se v vijugah vrača zopet proti baziliki. Dolg je pro stor pred baziliko, ali navadno prekratek za slovesnejše procesije. Zato daljšajo procesijo z vijugami na zig zag, da se zdi človeku, ki gleda od zgornje bazilike dol, kakor da vidi neizmerno ognjeno kačo, ki sč vije proti spodnji baziliki, saj vsak romar nosi prižgano svečko. (Zato se ta procesija imenuje »s svečkami«, po francosko »aux flambeau«.) Med procesijo vsi po-
runrr,(rrrrwmii
 >>4ar-a*r'-Vi
jejo lurško Ave Marijo. Besede posameznih kitic poje vsak v svojem jeziku, na koncu kitice se pa vsi združijo v eni melodiji: »Ave Maria!« Včasih je romarjev v procesiji na desettisoče in iz najbolj raznovrstnih narodov in jezikov. Vsak v svojem jeziku poje Mariji hvalo, ob koncu kitice se pa vsi združijo: »Ave Maria!« To petje je edino, kar moti tišino okrog vo-
tline in bazilik, ker so vse druge glasne molitve prepovedane. Zato je tudi čudovit kontrast, ko se po procesiji zgrnejo vsi oni tisoči in tisoči k votlini. Prej tako glasni sedaj vsi molče prebirajo jagode rožnega venca, zatopljeni vsak v svoje misli ob Gavu, ki prav tiho teče proti Oceanu, kakar molitve vernikov proti nebu.
OTVORITEV LURSKEGA LETA
23.2. nedelja, 1. postna: sv; Peter Damian (Domen), c. uč.
24.2. ponedeljek: sv. Matija, ap.
25.2. torek: sv. Valburga, d., služkinja
26.2. sreda, kvaterna: sv. Matilda, dev.
27.2. četrtek: sv. Gariel tal. M.B.
28.2. petek: sv. Roman, opat 1.3. sobota, prva: sv. Albin, š.
*
SV. PETER DAMIAN (f 1072) je bil sin mnogoštevilne družine. Mati ga je zapustila. Polmrtvega se ga je usmilila neka Žena. Ko so starši umrli je zanj skrbel starejši brat.
Ko je nekoč našel nekaj denarja, ga ni
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je Duh Jezusa odvedel v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: »Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruh.« — On je odgovoril: »Pisano je: ,,Ne Živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust."« — Potem ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi vrh templja ter mu reče: »Ako si Sin božji, vrzi se dol, zakaj pisano je: „Svojim angelom je zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da morda z nogo ne zadeneš ob kamen."« — Jezus mu je rekel: »Pisano je tudi: ,,Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!"« — Iznova ga vzame hudič s seboj na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo in mu pravi: »Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš.« — Tedaj mu pravi Jezus: »Poberi se, satan; zakaj pisano je: „Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!"« — Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.
*
Jezusove skušnjave imajo poleg mesijanskega še vzorni pomen. Zveličar je naš najlepši življenjski vzor. Ravnajmo se vedno po njem! On sam je dejal svojim učencem: Zgled sem vam dal, da še vi tako storite kakor jaz. On ni nikoli grešil, ampak sveto živel. Ni užival življenja, ampak delal je pokoro.
Podobno kot Jezus, tako tudi nas v življenju zalezuje in skuša hudi duh, tisti podli, hudobni in do dna pokvarjeni propadli angel, ki vedno bdi in hlastno preži na duše, da jih ugrabi zase. Ene skuša z jedačo in pijačo, s pretirano skrbjo za živež, s požrešnostjo, s popivanjem, z izbirčnostjo, z na-sladnostjo, se prekomernim uživanjem življenja, s pogansko ljubeznijo tega sveta, z iskanjem denarja in bogastva, z življenjskim materializmom. Nemalo jih je, ki mu
Palestinski begunci
V Jordaniji je 504.000 palestinskih beguncev. Skoraj vsi živijo pod šotori, brez sredstev in brez dela. še vedno upajo, da se bodo mogli povrniti v Palestino.
Kristjani v Egiptu
V Egiptu živi 209.000 katoličanov, ki pa so razdeljeni na šest različnih obredov. Poleg tega je v Egiptu še okrog 4 milijone pravoslavnih kristjanov.
Papeževe preroške besede
V nedavnem govoru zastopnikom številnih družin je sveti oče vzpodbujal starše, naj se ne branijo otrok iz gospodarskih razlogov. Dejal je:
»Kdo ve, kakšna nepričakovana bogastva skriva naš planet in kakšna presenečenja so izven njega, o čemer nam sodobna znanstvena odkritja dajejo prve slutnje.«
Angleška iznajdba novega vira energije iz navadne morske vode nam kaže, da se bodočnosti res ni. treba bati.
Potreben opomin
Kardinal Leger, nadškof iz Montreal v Kanadi, je naslovil energično pastirsko pismo svojim vernikom, v katerem zaskrbljen ugotavlja vpliv materialistične
porabil, čeprav potreben, zase, ampak je naročil sv. mašo za verne duše.
Postal je redovnik, duhovnik, škof, kardinal.
Peter Damian spada med najbolj izvan-redne može, ne samo svojega časa, ampak sploh: velik učenjak, neustrašen pridigar, strog redovnik, pobožen duhovnik, goreč dušni pastir, zvesto vdan sv. Cerkvi.
Sam izpoveduje, da je imel hude boje proti grešnim nagnjenjem: govoričenju, jezljivosti in počutnosti. Tako nam je v Zgled, kaj moremo z odločno voljo in božjo milostjo.
Ne rodiš se svetnik — postaneš pa, če zvesto sodeluješ z milostjo!’
nasedajo in delajo hlapčevsko tlako. Med temi so vsi materialisti, vsi tisti, ki jim je zemeljsko življenje več vredno kot pa nebeško, ljubša telesna hrana od sv. Hostije, dražji časni blagor kot pa večni, več materija kot pa duh. Vsem takim ljudem hudi duh jemlje, manjša in uničuje vero v večnost in nebesa in dolžno pripravo nanje. Vse tako je na poti v večno pogubo.
Druge skuša z izzivanjem Boga: z ošabnostjo, s predrznostjo na-., pram Bogu, z nevero, s pomanjkljivo ponižnostjo in spoštljivostjo do presv. Trojice, do božje postave, do božjih zapovedi, do božjih stvari. Skuša jih s pretirano zahtevnostjo pred Bogom, s krivičnimi postopi z željami, s predrznim zaupanjem v Boga, z obupavanjem, z omalovaževanjem življenja in življenjskih vrednot, s tratenjem in uničevanjem življenja, z naveličanostjo, z neprestano u-trujenostjo, s slabo voljo,'s pomanjkljivo vztrajnostjo in voljo do življenja, do potrebnega boja, naporov itd. Jemlje jim potrebno ponižnost, spoštovanje in ljubezen do Boga. Vsiljuje prevzetne in bogokletne misli, želje, načrte, dejanja. Ljudi sprevrača v božje upornike in težke grešnike. Žal je nemalo takih tlačanov hudega duha.
Zopet druge skuša s častihlepnostjo in slavohlepnostjo, z iskanjem časti, slave, oblasti, imetja, s pridobivanjem zemlje in ljudi, ne pa Boga in nebes. Častihlepnih in koritarskih ljudi je na svetu vse preveč. Vedimo, da nismo u-stvarjeni za zemeljsko kraljestvo, ampak za nebeško! Ne sme nam vladati hudič, marveč Bog! Vzemimo si k srcu Jezusove nauke: 1. Ni dovolj hraniti in oskrbovati telo, temveč treba je z enako vnemo hraniti in skrbeti za dušo. "Človeku ne zadošča kruh, nadvse potreben mu ;e Bog. 2. Ne skušajmo Boga! Ne izzivajmo ga z grehi, ampak spoštujmo in ljubimo ga kot treba! 3. Ne delajmo tlake hudiču, temveč služimo zvesto Bogu! Njega molimo, njega častimo in njega slavimo! — Slava Tebi, Gospod!
miselnosti na moderno katoliško življenje, ki nudi prilike dovolj za moralno okvaro predvsem mladine na plesiščih, v javnih lokalih in podobno. Kardinal izjavlja, da so vsi, ki prodajajo ali kakor koli sodelujejo pri izdajanju ali širjenju pornografskih knjig, javni grešniki in je treba z njimi kot takimi ravnati. Priporoča kardinal večje nadzorstvo, prepoved alkoholnih pijač mladini, če se hoče priti do pravega pojmovanja življenja v človeškem in krščanskem duhu.
Napovedana lurška romanja
Objavljeno je bilo število romarskih skupin, ki bodo to leto obiskali Lurd. Iz Evrope jih bo uradno prišlo 530, iz Azije in Oceanije osem, iz Amerike 109, iz Afrike štiri in iz Srednjega Vzhoda 12. Uradno romanje bo odprla skupina mednarodne zveze katoliških mož, sledili jim bodo slepi romarji, nato letalci, vojaki, mali pevci, gluhi, dečki Marije, delavci. Mednarodno romanje v Lurd bo zaključeno z mednarodnim marijanskim kongresom od 10. do 17. septembra.
Smrt čudežno ozdravljene redovnice
V	karmelskem samostanu v Flemingtonu je umrla karmeličanka Marija Magdalena Križanega Jezusa. Leta 1909. je težko bolna
romala v Lurd. Bolehala je za jetiko. V Lurdu je obljubila Mariji, če jo ozdravi, da bo vstopila v karmelski samostan. 8. februarja so zdravniki ugotovili njeno popolno ozdravljenje. Leta 1911. je nato vstopila v samostan. Bila je zelo delavna in goreča. Na željo raznih škofov je ustanovila tri nove karmelske samostane. Njen oče je bil podadmiral.
Portugalski dijaki v Fatimi
1500 portugalskih akademikov se je zbralo na posvet v Fatimi. Govorili so o problemih duhovnega življenja katoliškega dijaka. Sveto mašo je opravil nadškof iz Coimbre Ernest de Oliviera.
Dunaj se posveti lurški Materi božji
Dunajski nadškof Koenig je sklenil, da posveti dunajsko škonjo lurški Materi božji. V resnici gre le za obnovitev posvečenja, ker je že leta 1647. cesar Ferdinand III. svojo deželo izročil v varstvo Mariji Brezmadežni.
Italijanski veleposlanik pri sv. stolici
Za novega italijanskega veleposlanika pri sveti stolici je bil imenovan doktor Bartolomej Migone. Doslej je opravljal razne pomembne diplomatske posle.
Sodelovanje sv. stolice
v mednarodnih organizacijah
Zadnji papeški letopis našteva mednarodne organizacije, pri katerih sodeluje sveta stolica. Te organizacije so: Organizacija za mimo uporabo atomske sile; organizacija Združenih narodov za pomoč beguncem; za prehrano in poljedelstvo; za vzgojo, znanost in kulturo; mednarodni zavod za poenotenje privatnega prava; mednarodni odbor za vojno medicino in zdravilstvo; mednarodni odbor za paleo-grafijo; mednarodni odbor za zgodovino umetnosti; stalni svet mednarodnih kongresov za antropološke in etnološke znanosti; mednarodni odbor za zgodovinske znanosti.
Sv. Janez Boško — zavetnik vajencev
Sveti oče je imenoval svetega Janeza Boška za zavetnika vajencev. Omenjeni svetnik se je veliko trudil za strokovno oblikovanje fantov, ki so živeli v njegovih oratorijih.
Knjižnica Pija XII.
Na svečnico je nadškof v St. Luisu v Ameriki blagoslovil temeljni kamen za novo univerzitetno knjižnico, ki se bo imenovala po sedanjem svetem očetu. V knjižnici bodo shranjeni fotografski posnetki številnih dokumentov, ki jih obsega Vatikanska knjižnica.
Zborovanje visokošolcev na Holandskem
V	Nimvegenu na Holandskem so zaključili Mednarodne dneve katoliških dijakov.
V torek 11. t. m. so v Lurdu otvorili marijansko leto ob stoletnici prikazanja Brezmadežne Bernardki. Računajo, da je prišlo za ta dan v Lurd nad 80.000 romarjev iz vsega sveta, seveda največ Francozov. 'Najstarejša romanca je bila neka gospa iz Nice, ki je prav tisti dan dopolnila 100 let, ker je bila rojena prav na dan prikazanja M.B. dne 11. februarja 1858.
Kristalno čisto nebo je Bog pripravil Materi svojega Sina za ta dan. Ob 9h se je začela procesija k votlini, ki se je vila prav po isti poti, po kateri je pred 100 leti šla Bernardka nabirat dračje in se ji je prikazala Marija. Ob zvonenju vseh zvonov po dolini reke Gave je vodil procesijo papežev legat kard. Gerlier iz Liona, nekdanji lurški škof. V njej je bilo 15.000 belo oblečenih otrok, 20.000 pirenejskih kmetov v narodnih nošah, kot tudi 6000 Baskov v njihovih slikovitih oblekah.
Ob 10h je lurški škof daroval na prostem pred rožnovensko baziliko pontifikalno mašo, med katero je pridigal papežev legat. Med sv. mašo je 300 duhovnikov delilo med množico sv. obhajilo. Nato-so se napotili vsi k votlini, kjer je točno opoldne — t. j. prav ob uri, ko se je prikazala Marija — lurški škof prebral kratko poslanico sv. očeta. Ob koncu pa so zadoneli vzi zvonovi lurških cerkva, množica pa je s škofi in duhovniki molila sv. rožni venec po narhenu sv. očeta. Popoldne je bila veličastna procesija sv. R. T. z blagoslovom bolnikov in zvečer še veličastnejša z lučkami.
Na posebni tribuni je prisostvovalo pobožnostim 300 posebnih dopisnikov svetovnega tiska, zastopniki radia, televizije in kino-
Razpravljali so o vlogi laikov v liturgiji. Sodelovalo je 900 akademikov iz Holandije, Nemčije, Avstrije in Francije.
Blagoslov pepela pri večernih mašah
Na željo nekaterih škofov je sveti oče odredil, da smejo krajevni škofje dovoliti na pepelnično sredo blagoslov pepela tudi pri večernih svetih mašah, kjer je velika udeležba. Doslej je bil dovoljen le enkratni blagoslov pepela, in sicer zjutraj.
Starši redovnic se organizirajo
V Ameriki je nastala organizacija staršev, katerih hčere so se posvetile redovniškemu poklicu. Doslej je organizacija razširjena v sedmih velikih mestih.
matografskih družb, da bodo seznanili svet s proslavami v Lurdu.
Tudi drugod po svetu so v duhu prisostvovali slavju v Lurdu. V mestu Nevers, kjer počiva truplo sv. Bernardke, je bilo več škofov in mnogo vernikov. V Rimu so praznovali to stoletnico v cerkvi Marije Sneinice, itd.
Upajmo, da bo val Marijinega češčenja zajel ves svet in po Marijini priprošnji prinesel ljudem in narodom novo versko pomlad.
Mati k svojim otrokom
Postna postava za leto 1958 *
Za leto 1958 veljajo glede posta in zdržka določila lanskega leta, in sicer: strogi post in zdržek je na pepelnično sredo, veliki petek, na vigilijo pred Brezmadežno 7. dec. ter na božično vigilijo 24. decembra. Samo zdržek mesnih jedi pa je vse petke v letu, razen kadar pade na petek kak zapovedan praznik.
Na kvatrne srede in sobote, na druge vigilije v letu in na navadne dneve v 40-danskem postu ni ne posta ne zdržka.
Opozarjamo še, da zdržek veže vse katoličane nad sedem let stare, post pa vse, ki so stopili v 21. leto starosti in niso še stopili v 60. leto življenja.
Od posta in zdržka redno oprosti bolezen in pa težko ter dolgotrajno delo.
Iz
življenja
Cerkve
Mnogim se niti ne sanja, kakšne velike žrtve mora dan na dan doprinašati žena-mati, ki jo slabe gospodarske razmere silijo, da si poišče zaslužka v tovarnah in po uradih. Kljub vsej ljubezni do otrok je čestokrat primorana jih zanemarjati, saj jo čaka, ko se utrujena vrne od dela domov, nešteto del, ki so nujnejša kakor pa njena posvetitev otrokom. To je brez dvoma v veliko škodo družine in vzgoje otrok, kar postane čestokrat zanje usodno.
Zato moramo z veseljem in odobravanjem pozdraviti zakonski predlog, ki ga je predložila skupina 15 demokristjanskih poslancev. Zakonski osnutek predlaga namreč, naj bi matere-delavke, zaposlene v industriji, prejemale posebno podporo
—	penzijo —, če pustijo delo v tovarni in se raje posvetijo izključno le družini. Pen-zija bi v tem primeru znašala 500 lir na dan.
Predvidevajo, da bi na podlagi tega zakona zapustilo delo v tovarni kakih 200 tisoč delavk-mater in se vrnilo k svojim družinam in svojim otrokom. Za sedaj naj bi prišle v poštev le matere, zaposlene v industrijskih podjetjih, a če bo ta zakon odobren, upajmo da bo kmalu razširjen tudi na vsa ostala področja dela.
Nekaj opomb h knjigi o nadškofu K. Margottiju
Pred nekaj tedni je izšla v Čedadu knjiga: E. Marcon, Arcivescovo Carlo Mar-Sotti. Nekega našega prijatelja in dobrega Poznavalca domače zgodovine smo naprosi, da nam je o tej knjigi napisal svoje vtise. Prinašamo jih, kakor smo jih dobili.
1. »Avtor stoji na stališču gnilega nacionalizma, ki je že v zatonu pod udarci izkušenj zadnjih 15 let. Pretirani nacionalizem je bil kriv zadnjih dveh svetovnih vojn, v katerih je Evropa izgubila ono Prvenstvo v svetu, ki ga je že veliko sto-iotij imela nad vsemi narodi sveta. Zato J® miselnost g. avtorja zastarela in v Ev-r°Pi ne bo prišla na površje nikoli več.
2. Pisatelj pozablja, da goriška nadškofija ni bila nikoli narodno enotna. Dve dobri tretjini vernikov so bili Slovenci in er)a tretjina Italijani. Celo goriško mesto s svojimi 30 tisoči prebivalcev pred letom 1915 je imelo 40 % Slovencev in 10 % Nemcev. Goriški Italijani in Furlani niso nikoli imeli 'zadostnega števila svojih duhovnikov za, njih dušno pastirstvo. Če so Padškofje zaupali dušno pastirstvo v ital. župnijah Slovencem, se to ni godilo zaradi raznarodovanja, temveč zaradi dušne koristi vernikov, ki bi sicer ostali brez duhovnikov.
3. Človeku se obrača želodec ob lažnivi fiditvi, da so skoraj vsi goriški nadškofje hili Slovenci. To je povsem neresnično..
Prva dva nadškofa (Attems in Edling) m pa škof Inzaghi so bili iz vrst one aristokracije, ki je kljub najlepše zvenečim italijanskim imenom bila popolnoma ponemčena. Bo sporno, ali je bil materin jezik škofa Wallanda, doma s Koroške, slovenščina ali nemščina, dočim je nedvomno, da je bil svetniški nadškof Lu-schin nemškega rodu. Tako je bil nemškega rodu tudi škof Nagi v Trstu, ki je 2apustil trajen spomin. Nadškofje Goll-®ayr, Zorn, kardinal Missia in msgr. Sedej so bili sicer Slovenci po rodu, toda P° svoji izobrazbi vzvišeni nad vsak ozkosrčni nacionalizem. Naslednik kardinala Missie je bil Goričan Jordan, Italijan po rodu. če ob njegovi smrti ni bil imenovan Za goriškega nadškofa Italijan msgr. Fai-dutti, naj išče avtor vzrok v raznih zakristijah in župniščih. Nekega dne je nadškof Sedej ob sprejemu msgr. Faiduttija Posedel monsignorja ne. častno mesto. Ko *e je nepozabni prelat branil, mu je msgr. ^edej rekel: „Vi bi morali sedeti tu na Plojem mestu...” To je zgodovina, ki se r*e da utajiti.
4. Laž je, da nadškofje v Gorici niso hili drugega kot potujčevalci. Ker so se Pohajali na zelo vetrovnem delu Evrope, kjer se stikajo tri narodnosti, so bili očetje in pastirji vseh, očmani pa nikogar. Niso mogli imeti simpatij in preferenc za ene na škodo ostalih.
5. Goriške nadškofje tudi niso bili ponižni služabniki Njegovega Veličanstva dunajskega cesarja. Na neki konferenci avstrijskega episkopata, zbrani na Dunaju okrog leta 1910, je pogumno govoril škof s Krka, veliki Anton Mahnič. Ko ga je eden izmed škofov opozoril: „Kaj pa bo rekel Njegovo Veličanstvo cesaV?” je veliki Mahnič odgovoril: „V tej zadevi nima cesar kaj govoriti.” Taki so bili naši škofje.
Gotovo, da je bil položaj v teh krajih vedno težaven, v vseh časih in pod vsemi vladami ter so skoro vsi škofje prezgodaj Umrli. Vendar so se vsi škofje do msgr. Margottija trdno držali uradnega jezika Cerkve tako v vodstvu bogoslovnega semenišča, kakor v uradnem občevanju kurye. ».Folium Ecclesiasticum” se je tiskal vedno' v latinskem jeziku, tako tudi „Status lo-ealis et personalis”. Za običajne uradne Posle se je kurija posluževala po potrebi vseh treh jezikov, ki so se govorili v škofiji.
Vsega spoštovanja vredni škofje, predhodniki msgr. Margottija, bi vendar le zaslužili kako besedo pohvale ne samo zaradi svoje močne osebnosti, nego tudi zaradi svojega dela, za vse ono, kar so izvršili sredi tolikega nerazumevanja in bolj ali manj prikrite sovražnosti.
Objektiven in nepristranski zgodovinar bi moral vsaj namigniti, da je najtežji Udarec msgr. Margottiju zadal oni zakotni sestanek furlanskih duhovnikov, pod vodstvom nekega monsignorja (in zadaj za njim je bil ali so bili drugi prelati), ki Je zahteval, naj se izgnani msgr. Margotti ne vrne več na svoje mesto. V resnici ne vem, kdo je napisal najbolj sramotno in žalostno stran cerkvene zgodovine naše škofije v onem sedaj že daljnem letu 1945.
Manj osebne prizadetosti, manj puščic, sproženih na desno in levo, več razume-vanja za preteklost, ki avtorju ni znana drugače kot iz pripovedovanja iz zelo zastrupljenih virov in ki o njej zna prika-zati le negativne strani, to pričakujemo v imenu zgodovinske resnice od zgodovinarja, ki hoče pisati zgodovino in samo
zgodovino in n'e romantično zgodbo, napisano „ad usum Delphini”, to je v zagovor nacionalizmu.
Naj pomni avtor življenjepisa o pok. msgr. Margottiju, da duhovnik mora stati visoko nad vrtinci nacionalizmov, če hoče biti katoličan, zgodovinar in prav infor-
Dostavek uredništva
Res je bridko in naravnost porazno, da si je avtor postavil za tezo življenjepisa nadškofa msgr. Margottija prav ono zlobno komunistično trditev, proti kateri smo se in se bomo vedno borili, da je bil namreč pokojni g. nadškof čuvar in eksponent italijanstva »ob bregovih Soče in Timave«. S tem mu je naredil kaj slabo uslugo! Katoliški škofje so veliki ne kot ekspo-nentje nacionalizmov, pač pa kot duhovni očetje in pastirji vseh svojih ovčic, katere koli narodnosti. In prav v tem, da je v svoji očetovski ljubezni objemal Italijane in Slovence, kot je izrecno izjavil v svoji oporoki, je dejanska veličina nadškofa Karla Margottija.
Naloga zgodovinarja je, da stvarno in nepristransko prelista knjigo zgodovine, iz katere naj plane v vsej svoji razvidnosti gola in čista resnica; zato se pa ne morejo prištevati k resnim zgodovinskim
knjigam dela, pri katerih si avtor vnaprej postavi tezo, ki jo skuša nato dokazati z zgodovinskimi dejstvi, katera tendenciozno in na Prokrustovi postelji iztrga iz prirod-nega okolja. Slična dela so brez vsake objektivne vrednosti in zgodovinske važnosti. Potvorbe so, ki vodijo v najbolj absurdne trditve, kar se je pripetilo tudi našemu avtorju, ko na pr. trdi, da se je pod okriljem goriških nadškofov dežela »poslovenjala«, ali ko očita »prenapeti nacionalizem« slovenski manjšini, ki je bila dejansko obsojena na narodno smrt, ali ko proslavlja kot »sveto dejanje - sacro gesto« ugrabitev podobe svetogorske Matere božje, medtem ko je nadškof izrekel kazen izobčenja nad božjeropnimi krivci.
Zato pa slovenski verniki in duhovniki odklanjamo potvorbo zgodovinskega okvira in tendenciozni prikaz osebnosti velikega goriškega nadškofa msgr. Margottija, ki se je naučil našega jezika in ki je z nami doživljal vso našo tragedijo, pa naj bo za časa fašističnega zatiranja ali komunistične revolucije. In če je preganjan in pregnan pil iz kupe komunistične zlobnosti, je tudi v tem postal podoben svojim slovenskim vernikom in duhovnikom, ki so bili v velikem številu prav zaradi zvestobe svojemu škofu, Cerkvi in Bogu po istih komunistih preganjani, pregnani, pozaprti in poklani...
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Slovenci v Italiji
Rad bi vedel, kako so raztreseni Slovenci po raznih italijanskih mestih.
Prosim tudi, da bi mi povedali, kje je Ruski zavod.	O.	R.
1. Statistike o tem, koliko Slovencev biva v kakem italijanskem mestu, nimamo. Po naročnikih na naš list in po drugih virih sklepamo, da je največ naših rojakov nastanjenih v Rimu. Tam jih je gotovo nekaj što. Potem so raztreseni po ostalih mestih ital. polotoka. Povsod jih najdete nekaj. Nekoliko večje število rojakov biva v Bocnu, v Turinu, Milanu. Tudi v Trevisu jih imamo, Bologni, Benetkah itd. A»ajiiitiiij jih je v j užiti Italiji, čeprav so tudi tam, posebno na Siciliji. Koliko jih je v kakem mestu, pa menda nihče ne ve z gotovostjo.
2. Ruski zavod ali »Russicum«, kot se uradno imenuje, ima svoj sedež v Rimu, Via Cattaneo 2.
Katol. Cerkev in Slovaki
Da je katol. Cerkev vedno podpirala idejo o ločitvi katoliškega sveta v bivši Jugoslaviji tudi v državnem pogledu od ostalega, bodisi pravoslavnega ali muslimanskega, skušam razumeti zakaj. Ne znam si pa razlagati, zakaj danes zagovarja ločitev Slovakov od Cehov v Češkoslovaški republiki, ko so vendar oboji katoličani. Mislim, da je to neuspešna borba proti komunizmu. Prosim odgovor.
V. B ., Kanada
*
Oprostite, če Vam moram takoj povedati, da je Vaše vprašanje in seveda tudi Vaša težava nastala pod vplivom politike nekaterih katoličanov, ne pa politike katoliške Cerkve. Katoliška Cerkev je do strogo političnih vprašanj nevtralna. Ta so izven območja njenega poslanstva, zato jih prepušča ljudem, naj jih po svoji 'pameti urejajo. Takšno vprašanje je tudi zveza dveh ali več narodov v eni skupni državi. S kakšno pravico naj bi se Cerkev vmešavala v takšna vprašanja? Zato bi bila krivica, če bi resno sodili, da je bila katol. Cerkev zoper sožitje katol. Slovencev in Hrvatov s pravoslavnimi Srbi in muslimani v bivši Jugoslaviji. Prav tako je krivično, če trdite, da je proti skupni državi Cehov in Slovakov. To so politična vprašanja, ki katol. Cerkev kot božjeprav-no ustanovo ne zanimajo. Zato se vanje ne vtika.
Nekaj drugega je pa politično delovanje katoličanov in njihovih strank. Kajti katoličani so svobodni, da se organizirajo v politične stranke za dosego raznih političnih in drugih ciljev. V tem oziru so na isti ravni kot ostali državljani. Imajo lahko razne politične ideje in cilje, ki se ujemajo ali pa ne z idejami in cilji drugih strank. Lahko so tudi ločeni med sabo glede praktične rešitve raznih političnih ciljev. Tako so n. pr. lahko ločeni v svojem mnenju o koristi sožitja z drugim narodom v skupni državi, lahko bi bili tudi vsi kompaktno zoper tako sožitje. To so pač politična vprašanja, ki nimajo z vero in moralo nič skupnega. Zato ima glede njih lahko vsak katoličan svoje mnenje in se za uveljavitev svojega mnenja sme
družiti v politične stranke in se posluževati ostalih dovoljenih sredstev, da svoj namen doseže. Toda zmotno bi bilo trditi, da je katol. Cerkev, ki to hoče ali temu nasprotuje. To radi delajo nasprotniki Cerkve, ki njej pripisujejo dela katoličanov. Večkrat pa delajo to tudi katoličani, ki o svojih političnih ciljih trdijo, da je zanje katol. Cerkev.
To je bila in je menda še vedno trditev raznih katoliških skupin v bivši Jugoslaviji, ki so bile proti Jugoslaviji in so trdile, da je proti Jugoslaviji katol. Cerkev. Isto je tudi glede Češkoslovaške. Ne katol. Cerkev, teftiveč slovaški katoličani so menda zoper skupno državo s Cehi. To pa zato, ker jim Cehi niso nikoli hoteli priznati njihovih pravic kot enakovrednim državljanom in zlasti ne njih narodne avtonomije, kot so si jo želeli. Zato je bila bivša Hlinkova katoliška stranka zoper skupno državo s Cehi. Poudarjamo pa, da ne smemo v te spore vmešavati katoliško Cerkev. To ni politika katol. Cerkve, temveč politika nekaterih katoličanov. Politika Cerkve je skrb za zveličanje duš in za razširjanje božjega kraljestva na zemlji. Ostalo politiko je prepustiti ljudem.
Tri tisoč oddaj Radijskega odra
Tržaški Radijski oder je slavil prejšnji mesec pomembno obletnico, namreč tri tisoč dramskih oddaj v dvanajstih letih svojega obstoja. Radijski oder šteje sedaj štirideset članov. Ce se ozremo nekoliko v preteklost, bomo videli, da pot RO ni bila lahka. V začetku so morali posamezni člani žrtvovati precej svojega prostega časa za delo pri igralski družini. To je bilo seveda odvisno prav od vztrajnosti posameznikov. Med kritične momente RO spada gotovo 1. 1949, ko je SNG odpovedalo sodelovanje na radiu in je moral RO prevzeti vse dramsko delo. Precej dobrih moči je moralo zapustiti Primorsko. A tudi tu je RO znal zapolniti vrzel, ki je s tem nastala. Pritegnil je k sodelovanju mlade ljudi, ki tvorijo sedaj skoraj večji del igralske družine.
Sedaj je vodstvo RO hotelo pomembni dogodek proslaviti tudi z zunanjo slovesnostjo. Zato je 17. t. m. priredilo v elegantni restavraciji v sredini mesta svečan sprejem, katerega so se poleg celotne igralske družine udeležili tudi glavni ravnatelj tržaške sekcije RAI-a ing. Can-dussi s svojimi sodelavci ter zastopniki tiska. Prisotni so bili tudi upravnik SNG prof. Budal, univ. prof. Urbani, priznani slovenski tržaški književniki in drugi kulturni delavci.
Umetniški vodja RO prof. Jože Peterlin je v priložnostnem nagovoru poudaril pomen lepe obletnice in se spomnil požrtvovalnega dela vseh članov odra, tudi tistih, ki so že odšli preko morja. Izrekel je tudi priznanje radijskemu vodstvu za zanimanje in pozornost do Radijskega odra. Za njim je spregovoril predsednik RO g. Livij Valenčič, ki je pozdravil italijanske goste. Slavje je nato potekalo v prijetnem vzdušju in v prijateljskem razgovoru navzočih. —
Tudi naš list iskreno čestita Radijskemu odru k lepemu jubileju. Vodstvu in vsem članom ter sodelavcem želimo, da bi še nadalje vršili na slovenski radijski postaji svoje visoko kulturno poslanstvo v korist celotne zamejske slovenske skupnosti.
Zanimivo
Na svetu je približno 700 milijonov ljudi, ki ne znajo pisati in ne čitati. Kako ponosen mora biti naš mali slovenski narod, da nima analfabetov.
Tunel pod morjem
Nekateri japonski vojni ujetniki, ki so se zadnji čas vrnili iz Sibirije, so izjavili, da Rusi gradijo velik podmorski tunel, ki bo povezal Sibirijo z otokom Sahalinom.
Ogorčenje Primorskega dnevnika
Preteklo nedeljo sem nekoliko presenečen bral narejeno ogorčenje »Primorskega«, ki se zgraža nad menoj zato, ker nisem nič odgovoril na njegovo vprašanje naslovljeno name dne 5. februarja. Ta dan je namreč isti list prinesel daljše pismo nekega svojega bralca, ki izliva svojo nevoljo, zato ker so nekatere sestre v zavodu Notre Dame v Gorici premenile svoje slovenske priimke v italijanske. Pismo se končuje z vprašanjem: »Kaj se Vam zdi, ali je spiritualno vodstvo pri »Nostri Signori« v Gorici dobilo navodilo ža to resnicoljubno počenjanje od višjih cerkvenih krogov ali pa je samo skuhalo to nekrščansko čorbo a la Aldo Pizzigalli, prekrščevalnega vzornika iz fašističnih časov?«
Temu vprašanju dodaja odgovorni urednik »Primorskega«: »Na zadnje vprašanje naj bi odgovoril gospod odgovorni urednik »Katoliškega glasa«, ki so mu te in take razmere v Gorici prav gotovo zelo dobro znane. Ne bi bilo prav, če bi ostal neobčutljiv spričo tako važnega vprašanja. Nikakor ni namreč izključeno, da gre za nasilno prekrščevanje, pa čeprav se dogaja med samostanskimi zidovi.«
Ker ni bilo takoj odgovora, je »Primorski« ogorčeno zajamral preteklo nedeljo, kot znajo jamrati vsi . hinavci. Mnenja sem namreč, da je vse tarnanje »Primorskega« sama hinavščina. Ce bi namreč bil res tolik nasprotnik nasilja, bi »Primorski« moral najprej protestirati zoper nasilje, ki ga v Jugoslaviji uganjajo njegovi gospodarji nad vsemi, ki z njimi niso enih misli. Vsi zapadni socialisti so protestirali zaradi obsodb srbskih socialistov v Beogradu. Ali je protestiral »Primorski«? — KG je protestiral, ko so po krivem obsodili g. Simčiča v Solkanu, protestiral je, ko so pred leti obsodili na težke kazni štiri duhovnike na tolminskem procesu. Ali je obsodil krivico »Primorski dnevnik«? Obsodili smo že
neštetokrat krivično stanje, v katerem se nahaja katol. Cerkev v Jugoslaviji. Ali se je KG kdaj pridružil »Primorski dnevnik«? Zato smatram njegovo ogdrče-nje nad neko domnevno krivico za mačje solze hinavskih ljudi.
Glede spreminjanja priimkov je pa moje mnenje zelo enostavno: Poštenemu človeku se nikoli ni treba sramovati svojega priimka in zato mu ga tudi ni treba 'spreminjati. Kardinal SCHUSTER je bil Italijan in nadškof v Milanu, pa mu nikoli ni prišlo na misel, da bi postal »Calzolaio«. Videmski senator LEICHT je ostal tak do smrti, čeprav je bil predsednik ustanove za furlanski jezik. Bivši predsednik republike Einaudi nima ravno toskanskega priimka, pa so ga vseeno izvolili za prvega moža v državi. Tržaški Cosulich ni postal nikoli »Cosolo«. Zato sem mnenja, da je spreminjanje priimkov za človeka poniževalno in nečastno. Tem bolj, če je prisiljeno.	Urednik
Zakon, ki bi ga morali že davno odobriti
Kako težko se je upreti zlu, nam priča boj, ki ga je junaško začela senatorica Merlin pred desetimi leti proti javnim hišam v Italiji. To je bil za italijansko državo najgrši madež, toliko bolj, ker so ga vse druge države v Evropi že odpravile. Upravičeno se mi, kot katoličani, veselimo zmage senatorice in jo obenem, njej v zadoščenje imenujemo »njeno« zmago.
Senatorica je predložila svoj zakonski osnutek skupno s senatorjem Boggianom Picom v avgustu leta 1948. Njena vztrajnost v prepričanju, da gre za dobro stvar, jo je končno po enem desetletju privedla do zmage, ki pa nikakor ni bila lahka, če pomislimo, da je prostitucija v Italiji precej razširjena in da so večkrat še celo prenekateri zdravniki podlegli mnenju, da
so javne hiše iz zdravstvenih in psiholoških razlogov potrebne. Po raznih zdravniških revijah lahko čitamo odgovore, ki jih dajejo brezvestni zdravniki mladim ljudem v tem pogledu.
Odobreni zakon proti javnim hišam ni samo obsodil te grešne in v vseh pogledih kvarne ustanove, temveč hoče tudi izkoreniniti to zlo in pomagati tistim, ki so mu služile s tem, da jim nudi zdravstveno in socialno pomoč.
Žena, ustvarjena prav tako kot mož po božji podobi, obogatena z neumrjočo dušo, z razumom in voljo in s svobodo odloče-vanja, ni samo stvar, ni uporabljivo sredstvo za dosego najnižjih užitkov, temveč božji umotvor, ki ga mora svet braniti in spoštovati po božjih in človeških postavah. »Zakon Merlin«, sprejet in odobren ob desetletnici predloženega prvega zakonskega osnutka, je ženi postavil najlepši, neminljiv spomenik.
Na tem mestu moramo še opozoriti na negativno, nerazumljivo in ostro zadržanje desničarjev, in sicer misovcev in monarhistov, ki so glasovali proti zakonu.
Nihče si ne bo delal utvar, češ da bo z novim zakonom takoj prenehala vsa nemoralnost. Italijani tudi s tem zakonom ne bodo postali angeli. Toda to ne izpodbija dejstva, da je bil napravljen korak na poti, ki pelje do večje moralizacije življenja v državi.
Penzije za vdove
Po zadnjem zakonu o penzijah socialnih oskrbovalcev (INPS) imajo pravico do pokojnine tudi:
1. vdova po možu, ki je umrl po januarju 1940, če je le mož bil zavarovan in je v petih letih pred smrtjo vsaj eno
leto plačeval zavarovalne prispevke.
2. vdova po penzionirancu, ki je imel pravico do penzije po 1. jan. 1940. Iste pravice imajo tudi otroci po očetu.
Vsi ti do sedaj niso imeli pravice do penzije in jim jo je priznal šele novi zakon.
Vsekakor, kdor je v dvomu, ali ima pravico do pokojnine ali ne, in kdor mora napraviti prošnjo, naj se za pomoč obrne na urade ACLI v Trstu ali v Gorici oziroma v Tržiču. Tam dobi vso pomoč in nasvete brezplačno.
Radio Trst A
od 23. februarja do 1. marca Nedelja: 10. Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12. Vera in naš čas. — 16. Slovenski zbori. — 17. L. N. Tolstoj: »Kreutzerjeva sonata«, dramatiziral: Vladimir Skrbinšek. — 19. Mozart: Koncert v D-duru za violino. — 21.15 Beethoven: Simfonija št. 8 v F-duru op. 93. — Ponedeljek: 18.00 Koncert violinista Feman-da Ferzettija. — 18.35 Koncert baritonista Konrada Orožma. — 19.15 Radijska univerza: Zemlja kot planet. — 20.30 Puccini: »Deklica iz zlatega Zapada«. — 21.30 V prvem odmoru opere: Sodobna književnost in umetnost: »Dve lici modernega slikarstva«, poroča ing. M. Pavlin. — 22.25
V	drugem odmotu opere: Raztreseno cvetje lirike: (7.) »Pesmi hrepenenja«, ureja prof. Vinko Beličič. — Torek: 19. Jugoslovanski motivi. — 19.15 Zdravniški ve-dež. — 21. Obletnica tedna: »Deset'let od komunističnega udara na Češkoslovaškem«. — 22. Novela: Friedrich Hebbel: »Noč, ki se je je Pavel zapomnil«. — 22.30 Rossini-Respighi: Fantastični bazar.
— Sreda: 18.00 Simfonični koncert - violinist Franco Gulli, čelist Benedetto Maz-zacurati, Orkester tržaške filharmonije.
— 19.15 Sola in vzgoja: Felicita Vodopivec: »Veliki vzgojitelj Pestalozzi o vlogi matere«. — 21. Ferdinand Raimund: »Zapravljivec«, fantastična komedija v 5. dej.
— Četrtek: 18. Malipiero: Simfonija št. 2.
— 18.55 Vokalni kvartet »Večernica«. — 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah.— 21. Postna predavanja (2.) Dr. Jože Prešeren: »Pravičnost - varuhinja dobrin in človečanskih pravic«. — 22.15 Šostakovič: Klavirski koncert op. 35. — Petek: 18. Boccherini: Koncert v B-duru. — 18,55 Slovenski vokalni kvintet. — 21. U-metnost in prireditve v Trstu. — 22. Dante Alighieri: Božanska komedija — Pekel. 6. oddaja. - 4. Spev (dr. A. Gradnik-dr. J. Jež). — Sobota: 15. Debussy: Les Pre-ludes. — 16. Radijska univerza. — 18. Oddaja za najmlajše: Antonija Curk: »Grofica beračica« 1. del. — 18.50 Sibelius: Finska. — 21. Dramatizirana zgodba: Jules Veme-Dušan Pertot: Matija Sandorf, tržaški upornik: 5. in zadnji del: »Roka pravice«.
Ne prisegaj po krivem
Pred sodiščem v Kingstonu na Jamaiki je Tomaž Malasaf prisegel s temi besedami: »Naj me Bog pri priči ubije, če ne govorim resnice!« Deset minut pozneje ga je zadela kap. Ugotovili so, da je mož lagal.
Stran 4
Leto X. - štev. 8
Nagrajeni dijaki
Tudi dijaki slovenskih šol se uveljavljajo. To so dejansko pokazali razni natečaji in tekme, kjer vedno sodelujejo tudi naši pridni dijaki. Tako so bili pred kratkim nagrajeni sledeči dijaki slovenskih šol v Gorici: češčut Marija iz Sovodenj, dijakinja klasičnega liceja, ki je prejela nagrado v znesku 60 tisoč lir, Makuc Lucijan, dijak nižje srednje šole, in Briško Jožica, dijakinja strokovne šole, ki bosta prejela vsak po 30 tisoč lir nagrade.
Tudi Katoliški glas iskreno čestita pridnim dijakom.
Nove žrtve vojne
Na kraškem področju med Ronkami in Doberdobom je prišlo v petek 14. februarja do hude nesreče, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi in 16 ranjenih. Oddelek 3. bataljona 183. pešpolka »Nembo« je na tem področju imel svoje vojaške vaje. Med opoldanskim počitkom so nekateri vojaki šli ogledovat strelske jarke izza prve svetovne vojne. Eden izmed njih, 23-letni Bruno Vannaroni iz Rima, je našel staro granato velikega kalibra, ki se je iz še neznanih vzrokov razpočila ter ubila njega in 23-letnega Pavla Mattionija iz Bologne, ostalih 16 vojakov pa ranila. Ranjence so odpeljali v tržiško in videmsko bolnišnico.
Š tever jan
Preteklo soboto 15. t. m. sta si v naši cerkvi obljubila življenjsko zvestobo g. Stanko štekar iz Jazbin ter domačinka gdč. Herminja Humar. — Novi družini naša iskrena voščila ter obilo božjega blagoslova!
*
Z veselim presenečenjem smo sprejeli vest, da je rimska vlada v sklopu širših nakazil za javna dela v goriški pokrajini nakazala 20 milijonov lir za števerjanski vodovod. Hvaležni smo vsem, ki so to vprašanje podprli. Upajmo, da se bo gradnja kmalu pričela.
Jazbine
Marsikaj bi lahko povedali o naši vasici, a zaenkrat naj bo le, kar je bolj važnega. To pa je prav težko pričakovana razsvetljava in šola. Upamo, da obljube ne bodo ostale neizpolnjene, ter da bo v kratkem prišlo do zaželenih del.
Štandrež
Tudi pri nas smo praznovali lurško stoletnico. Opoldne so se zbrali v farni cerkvi vsi otroci in tudi odrasli 'ter smo se z romarji v Lurdu v duhu spomnili prikazanja Brezmadežne sv. Bernardki. Molili smo in peli ter prosili Marijo, da bi se versko življenje tudi pri nas v štan-drežu bolj poživelo.
*
Pretekli četrtek smo pospremili k večnemu pokoju 47-letnega Alberta Ipavca (Pavio). Številni venci in dolga vrsta pogrebcev, posebno moških, so pričali, da je pokojni Albert bil dober mož in priden delavec. Delal je v tovarni SAFOG. Bil je tudi skrben in veren družinski oče. Njegovo odsotnost bo občutilo petero o-trok, ki jih je zapustil v letih, ko najbolj potrebujejo očetove skrbi, saj najmlajši ima komaj eno leto in najstarejša hči 18 let.
Njegova vernost je bila zgtedna. Vsako nedeljo, ko mu je zdravje dovolilo, smo
ga videli, kako je težko zaradi obolelih nog stopal v cerkev k sv. maši. Oh, da bi njegovo zvestobo cerkvi posnemali naši mlačni očetje, ki uživajo srečo in zdravje bolj kot pok. Albert!
Žalujoči ženi in otrokom vsi Štandrežci izrekamo prav iskreno sožalje.
Doberdob
Spoštovane bralce prosimo opravičenja, ker se je prvo poročilo iz raznih vzrokov zakasnilo.
Zadnjo nedeljo v januarju smo tudi pri nas praznovali nedeljo za katoliški tisk. Zelo nas je počastil obisk urednika družinske revije »Mladike«, č. g. Dušan Jakomin, ki je imel v naši dvoranici zanimivo predavanje o pomenu katoliškega ’ tiska med nami. Tudi mladina je pri-
spevala svoj del z venčkom pesmi. Katoliški tisk se je v naši vasi že precej utrdil. Katoliški glas je pridobil mnogo novih naročnikov; tako naši ljudje radi berejo »Mladiko«, saj je prihaja v. našo vas preko 50 izvodov.
Na pustno nedeljo pa sta nas razveselila cerkveni zbor D.K. z veselimi umetnimi pesmimi ter dvema veseloigrama v sklopu
6.	kulturnega večera. Prav lepo in z velikim odobravanjem občinstva je najprej izvajal mešani zbor Grumov »Venček narodnih«, moški zbor pa »Moj deklič«, »Domovini« in »Žabe«, ki se prav prilega našemu jezeru! Dekleta so nato živo podale »Pogum na preizkušnji«, igrico, polno sa-moobsojene prevzetnosti in po preizkušnji priznane plašljivosti. V šaloigri »Prepirljiva soseda« pa so fantje podali izredno prepričljivo in z velikim smehom obdano živo resnico, tudi za današnje čase potrebno, namreč: »boljša je kratka sprava kot dolga pravda!«
Naši katoliški mladini iskreno čestitamo k lepemu uspehu in ji želimo še dosti takih »okusnih« prireditev!
Promet v tržaškem pristanišču v januarju 1958
A(gencija) G(iulia): V januarju je znašal blagovni promet preko tržaških Splošnih skladišč 291.000 ton (lansko leto 182.494 ton). Naj večji del prometa odpade na izkrcano blago, in sicer 251.000 ton, izvozili pa so le 40.000 ton. Izvoz je padel za 9 tisoč ton.
Bolniški vlak Treh Benečij za Lurd
Predsedništvo UNITALSI, ki ima tudi v Trstu svojo sekcijo, je te dni izdalo prva poročila glede bolniških vlakov, ki bodo v tem lurškem jubilejnem letu odpotovali v Marijino mesto. Bolniški vlak bo odpotoval iz Trsta dne 24. junija in se bo vrnil dne 2. julija. Pripeljal bo v Lurd 480 bolnikov iz Treh Benečij. Zaradi velikega navala bolnikov in romarjev pa so število »ležečih« bolnikov zelo omejili. Bolniki, ki bi se radi prijavili, naj naslovijo prošnjo na sledeči naslov: Rag. R. Robin, via Universita 10 - Trieste. — V začetku julija bo iz Trsta in Gorice posebno škofijsko romanje v Lurd, namenjeno predvsem italijanskim vernikom.
Ugodno rešen spor delavcev CRDA
Po večmesečnih pogajanjih je bil končno v Rimu dosežen sporazum za delavce o-bratov CRDA iz Trsta in Tržiča in za delavce tržaškega arzenala. Ni sicer popolnoma v skladu z zahtevami delavcev, vendar pomeni že velik uspeh dolgotrajne in vztrajne borbe ladjedelniških delavcev.
Predvsem se ta sporazum nanaša na povišek delovnih mezd, najsibo pri akordnem delu, kakor pri delu na odstotke, za zdravju škodljiva dela, za produktivno delo v arzenalu in za neproduktivno delo raznih čuvajev in kurirjev. Nadalje predvideva tudi 'predujem v višini 15.000 lir, ki jih bodo delavci lahko odplačevali v obrokih.
Obenem se je vodstvo ladjedelnic tudi obvezalo, da ne bo rezalo dogovorjenih tarif in da ne bo postavljalo nobenih me-jd za dosego večjih zaslužkov. Vsake tri mesece bo vodstvo dalo delavcem potrebna sporočila glede običajnega akordnega dela ter dela, ki ga sproti ugotavljajo. Notranjim komisijam pa dajejo pravico posredovanja v primeru sporov.
Mišini razdeljeni
A G poroča, da se bodo verjetno tudi tržaški misini razdelili v dve skupini. Levičarsko usmerjeno skupino naj bi vodil v Trstu geom. Battaglia. Skupina bi se naslonila na Monarhistično ljudsko stranko.
Desničarsko usmerjene člane Italijanskega socialnega gibanja naj bi vodil v Trstu bivši občinski svetovalec Accerboni.
Ne bi bilo posebne škode, če bi tudi to zadnje fašistično seme v Italiji zamrlo.
Rojan
Naše igralke so izkazale čast noremu Pustu, kakor se spodobi, in so nam zadnjo nedeljo pokazale lepo šaloigro »Odvetnica«. Igro so izvrstno podale in so jih gledalci nagradili z velikim ploskanjem. Škoda, da smo že v postnem času in tako igre ne morejo ponoviti.
Prijetno smo bili presenečeni ob nastopu mešanega pevskega zbora, ki je dovršeno zapel nekaj narodnih pesmi, želeli bi ga še večkrat slišati ob takih prilikah. Vse kaze, da ho znala organistka gospa Blanka Frandolič iz naših fantov in deklet napraviti dober pevski zbor.
Smrt šolske sestre
V	nedeljo zjutraj 16. febr. po angelovem češčenju je odšla k Očetu v boljšo domovino naša ljubljena 85-letna sestra Ma-karija Seražin. Rodila se je v Kazljah na Krasu. Trdo kraško življenje in kra-ška burja sta jo izjeklenili v močan značaj kraške žene.
Bog jo je izbral zase. Vstopila je v samostan Šolskih sester v Mariboru, kjer je bila preoblečena 15. avg. 1900. Njeno načelo je bilo: moli in delaj. Vse življenje mu je bila zvesta do skrajnosti.
Delovala je v različnih hišah: Ljubljana -Marijanišče, Repnje na Gorenjskem, Gorica - deželna gospodarsko-gospodinjska šola, Gorica - Sirotišče, kjer je bila prednica in več let skrbna in vestna pomočnica preč. msgr. dr. Pavlicu; Tomaj na Krasu, kjer je delovala kot prednica in pozneje voditeljica novink. Učila je mlade sestre predvsem s svetlim zgledom globoke vere, otroške vdanosti do Boga in redovnih predstojnikov, z življenjsko modrostjo in praktičnostjo.
Povojna leta je preživela v Trstu v novem prov. središču pri Sv. Ivanu. Tudi
tu je še mnogo delala, predvsem pa veliko molila. Zadnja leta življenja, že vsa izčrpana od teže let, je preživela skoro pretežni del dneva pred Najsvetejšim. Evharistični Jetnik je.imel v njej veliko tolažnico in dušo žrtve, — samostan pa protiutež proti vsem težavam. Do zadnjega je bila med prvimi zjutraj v kapeli, zvečer pa je dala vselej s skupnostjo Gospodu Jezusu svoj poslednji pozdrav.
Kakršno življenje, taka smrt. Po tridnevni šoli zaključnega trpljenja jo je nebeški Ženin poklical za vedno v nebeška bivališča, kjer bo prejela plačilo za tako zvesto in neumorno delo v Njegovem kraljestvu.
Blagopokojnici žele vse sestre cele province nebeški mir s prisrčno prošnjo, da bi ostala še trdneje z njimi povezana z vezmi božje ljubezni kot doslej.
Kontovel
Na praznik lurške Matere božje, ravno ob stoletnici Marijinega prikazovanja v Lurdu, so se uresničile naše dolgotrajne želje. Imeli smo blagoslov nove cerkve. Kdor ve, kako smo oddaljeni od vseh cerkva, bo šele razumel, kako srečne se čutimo, ker bomo odslej imeli nedeljsko sveto mašo doma.
Javno se zahvaljujemo prevzvišenemu g. škofu, ki je zamisel nove cerkve odobril in uspešno podprl. Zahvaljujemo se našemu dekanu Natalu Silvaniju, ki je po težkih prizadevanjih izpeljal graditev cerkve. Zahvala našemu nekdanjemu g. kaplanu Angelu Kosmaču, ki je prvi. dal pobudo za našo cerkev, kakor je povedal g. dekan v govoru ob blagoslovitvi cerkve. Zahvaljujemo se končno še vsem drugim, ki so na kakršen koli način sodelovali in pomagali pri postavitvi naše hiše božje.
Lurška Mati božja, ki odslej kraljuje v naši cerkvi, naj vsem bogato povrne!
Naslednjo nedeljo smo imeli peto mašo s pridigo o lurški Materi božji, ki so jo navzoči pozorno poslušali. Lepo in u-brano petje cerkvenega pevskega zbora iz Opčin, ki ga je vodil ob spremljevanju harmonija tamkajšnji organist, je slavnost še več povečalo.
Med zahvalami naj bo tudi zahvala za pevce in organista, ki so se prostovoljno odzvali vabilu.
Hvaležni vaščani
Dolina
Letošnji praznik lurške Matere božje v Dolini bo verjetno obdržal 'prvenstvo med vsemi izrednimi cerkvenimi slovestnostmi. Večerna služba božja s sv. mašo je bila tako obiskana, kakor ne bi pričakoval največji optimist. Ko smo po sv. maši vsi navzoči po lurški navadi prižgali sveče in so fantje pred oltarjem prepevali litanije, tedaj si imel vtis, da smo kakor v kakšni veliki romarski cerkvi.
Ura je bila devet, ko se je do zadnjega kotička napolnila farna dvorana. Prav tedaj je v Trstu govoril po radiu o Lurdu g. Mirko Javornik. Vsi zbrani v dolinski dvorani smo po zvočnikih poslušali njegov lepi govor, ki so ga poživljale najnovejše barvne slike. Nato je g. kaplan Kunčič razlagal zgodovino in sedanjost Lurda. Sledil je velik dokumentarni film o Lurdu in tako smo zaključili lepi večer, ki je bil posvečen lurški Materi božji.
Radijska postna predavanja
V	četrtek 27. februarja ob 21h bo govoril dr. J. Prešeren o temi »Pravičnost varuhinja dobrin in človeških pravic«.
Volilna propaganda v Jugoslaviji
Tudi v Jugoslaviji bodo marca volitve.. Po mestih in vaseh se zbirajo »zbori volivcev«. Čudno je le to, da ljudi kar ni in ni na volilna zborovanja. Po predpisih se more vršiti volilno zborovanje, če je vsaj 50 udeležencev. A kaj, ko jih pride po pet ali šest! Zato ni drugače, kot da se tovariši propagandisti poslužujejo sistemov svetopisemske prilike: da razpošljejo pomočnike na »pota in k ograjam« in da primorajo ljudi na zborovanje.
Volilno zborovanje je navadno v tem, da govornik poda razne «ekspozeje«, nato prebere imena kandidatov in vpraša, če ima kdo kaj proti. Ker po navadi nima nihče »nič proti«, je stvar zaključena.
Toda v Solkanu je imel nekdo »nekaj proti«. Uradni govornik se je tokrat nekam potil: podal je ekspoze o krajevnem gospodarskem stanju, ekspoze o notranjem političnem položaju, ekspoze o mednarodnem političnem stanju, ekspoze o socialistični zgradbi itd. Nato je zaključil: »Zdaj pa preidimo k debati. Kdo želi besedo?«
Vsi molčijo in sramežljivo buljijo v tla. Pa se oglasi ženski glas: »Tovariš govornik!«
Bliskovito hitro se vsi zazro v govornico: bila je znana reva, slaboumnica, ki pa je kaj odločno ugotavljala:
»Tovariš govornik! Med vsem svojini govorom si kazal jezik. Tovariš govornik, to ni lepo, da boš vedel za drugič!«
Tovariš govornik je bil rdeč ko rak, ljudje pa so se hudo muzali. Debate je bilo s tem konec. Predlagani kandidatje so tako uspeli stoodstotno.
OBVESTILA
V	NEDELJO dne 23. februarja se bo
vršil sestanek vseh organistov štandreške-ga dekanata na Placuti v prostorih SKPD. Na dnevnem redu so važni problemi in načrti. Začetek točno ob 17. uri.
Ura molitve za duhovniške poklice v Gorici bo tudi letos v postnem času pri Starem sv. Antonu vsak četrtek od 5.-6. ure pop. Prvič bo 27. t. m.
CELODNEVNO CEšCENJE V TRSTU: Cerkev Brezmadežnega Srca Marijinega
ul. S. Anastasio, od 19. do 22. februarja. Sv. Terezija Deteta Jezusa od 19. do 22. februarja.
Sv. Marija Milosti, ul. Rossetti, od 23. do
26. februarja.
Sv. Družina, od 27. februarja do 1. marca.
DAROVI za tiskovni sklad: Družbenica iz Gorice 2000; č. g. Reja Karel 2000 lir.
Bog povrni!
Za Marijanišče: Hranilnica in posojilnica na Opčinah namesto cvetja na grob pok. L. Kalina 5000 lir.
Srčna hvala.
Darovi za Marijanišče: N. N. iz Trsta 1.000; dr. Gvido Widm%nn iz Rojana 1.000 lir.
Za zavod šolskih sester v Trstu: Namesto cvetja na grob f s. Makarije, — prof. Seražin 1000 lir.
LISTNICA UPRAVE čč. gg. dušne pastirje naprošamo, da bi vsaj do prihodnjega torka 25. t. m. poslali na upravo lista nabirko nedelje za katoliški tisk, ker v prihodnji številki objavimo celotno poročilo.
_____
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 796 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr'. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Wilhelm Hiinemiann:
42
tMa božjih ckoptff
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»No, le mirno; nič se ne bo zgodilo,« ji je tiho in prav tako naskrivaj rekel Carabin. Nato se je obrnil proti svojim ljudem: »Naprej torej! -Preiščite klet, skladišče, skedenj in kolarnico! Sam bom pa pogledal zgoraj!« S temi besedami je stekel po stopnicah navzgor in brigadir, ki je bil poslan, da bi duhovnika ujel, ga je hitro porinil v skladišče, ki se je bilo obneslo že več kot enkrat.
Orožniki so premetali vso hišo, a končno so brez uspeha morali nehati s preiskavo.
Carabin je divje grozil, ko je s svojimi ljudmi zapuščal hišo.
»To pot nam je ušel. Toda zanesite se na nas, da se drugič ne bo več posrečilo,« je zakričal nad svojo sestrično, ki je komaj zadržala smehljaj.
Na hišnem pragu je brigadir skoraj butnil ob mežnarja, ki je željno čakal, da bodo bivšega župnika prijeli.
»NiČ ni bilo,« ga je nahrulil Carabin. Nenadoma pa ga je trdo zgrabil za roko in jezno zakričal: »Ali pa si nas, ti lopov, imel za norca! Vse kaže, da je tako!« Brigadir je tako trdno »tiskal izdajalčevo roko, da je ta od bolečine
zatulil. Zatrjeval je, da je pošten, ter je odkrevljal.
Hišna preiskava miličnikov v Frančiškanski ulici se je žal končala bolj nesrečno. Nezapriseženi duhovniki so se bili po zborovanju sicer že davno razšli. Prijeli pa so gospojla de Brunevala in ga takoj odpeljali k predsedniku kazenskega sodišča, ki ga je v svojem zahrbtnem veselju spoznal kot generalnega vikarja v Poitiers. Isto noč so prepeljali likarico Babette in duhovnika v samostanu svete Trojice, ki je služil rdečim za ječo, ker so bili drugi zapori prenapolnjeni.
HUDIČEVA IGRA
Satan, brez pekla, je bil oblekel svoje najbolj krvavo oblačilo. Glavo so mu kronali strašni rogovi in rep je bil nenavadno dolg. Tak je stal v vsem svojem grozotnem veličastju pred črnooblečenim in tresočim se človečetom in grmel nad njim s svojim najbolj nepriljudnim glasom:
»Nezadovoljen sem s tabo, dragi sin Robespierre! Malomaren si v moji službi! Daj mi račun, kaj si 'storil od najinega zadnjega sestanka.«
»Gospod, storil šem vse, kar je bilo v moji moči,« je odgovoril vprašani tresoč se. »Za kraljem sem dal obglaviti tudi njegovo ženo, kraljico. Njenega sina sem dal zapreti v stolp Temple. Tam bo zgnil pri živem telesu.«
»Dobro, sinko moj!« je prikimal hudič že malo boljše volje. »Kaj si še storil?«
»Sto tisoče sem dal zapreti v ječo. Neštete sem zadavil, obesil in utopil v francoskih rekah.«
»To je bila dobra misel, imenitna misel, s starimi,
trhlimi ladjami, v katerih si potopil sovražnike mojega kraljestva,« se je muzal satan. »To boš napravil še nekoliko-krat.«
»Potem sem jih mnogo, mnogo tisoč poslal pod giljotino. Saj poznaš novo iznajdbo, veliko britev države, ki z brado vred odreže tudi glavo.«
»Poznam jo, ljubi sinko, poznam jo,« se je hehetal knez pekla. »Toda rabiti jo moraš še bolj pogosto. Giljotina naj stoji v vseh mestih Francije in vse moraš dati obglaviti, dokler ne boš nazadnje obglavil tudi rablja. Hehehe!«
»Kakor ukazuješ, visoki gospod!« je zavpil Robespierre navdušeno in se globoko priklonil pred Grozotnim.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj strašnega. Zraven je prišel kinečkooblečen mož z debelo gorjačo v roki.
»Lopovi in razbojniki!« je zakričal divje. »Če že gre za obglavljanje, hočem biti zraven tudi jaz.« Ob teh besedah je zavihtel svojo strašansko gorjačo in udrilinil nekajkrat neusmiljeno po onih dveh, da sta se jima glavi zakotalili pod noge. Kdor je sedaj pobliže pogledal, je videl, da sta bili dve pobarvani repi. Peklenska prikazen je bila končana. Kjer pa je peklenski general pravkar imel važen državni razgovor s svojim namestnikom, tam so se sedaj prikazale tri deške glave, ki so bile last Roberta Bernarda, Jurčka Vinaie in Martina Coudier. Kazalo je, da se bo po peklenskem lutkovnem prizoru odigrala dodatna igra na zemlji, kajti Martin je moral preslišati strašne očitke, ker je čisto razbil figure, katere sta bila druga dva napravila s tolikim trudom.	#	(Nadaljevanje)