URADNI VESTNIK OBČINE IVANCNA GORICA Številka 7/96 Ivančna Gorica, 15. 07.1996 str. 67 Na podlagi 16. alinee drugega odstavka 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in na podlagi 4. člena Odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/96) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 18. seji, dne 31.05.1996 sprejel SKLEP Na podlagi 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 17. seji, dne 10.05.1996 sprejel SKLEP o imenovanju Komisije za izbor idejnega projekta za novo zgradbo Osnovne šole Stična ob Šolskem centru o imenovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica I. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica se imenujejo: predsednica: Marinka Bolka, Sp. Draga 21, Ivančna Gorica, (Osnovna šola Stična), članica: Jožica Pevec, Ljubljanska cesta 44, Ivančna Gorica, (Vzgojnovarstveni zavod Kekec Grosuplje, Enota vrtec "Marjetica"), član: Branko Zupan, Studenec 15a, Ivančna Gorica, (Policijska postaja Grosuplje, Policijski oddelek Ivančna Gorica), član: Franc Grabljevec, Livarska ulica 6, Ivančna Gorica, (Združenje avtomehanikov in šoferjev Ivančna Gorica), član: Davorin Kastelic, Muljava 4, Ivančna Gorica, (Zdravstveni dom Ljubljana, Enota osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje, Ambulanta Ivančna Gorica), član: Ciril Mišmaš, Kal 29, Zagradec, (Osnovna šola Stična, Dislocirani oddelki Zagradec), članica: Martina Zaje, Ljubljanska cesta 30, Ivančna Gorica, (Osnovna šola Ferda Vesela, Šentvid pri Stični), član: Franci Grlica, Ljubljanska cesta 26, Ivančna Gorica, (Srednja šola Josipa Jurčiča, Ivančna Gorica), član: Tone Jereb, Sta ničeva 39, Ljubljana, (Županstvo Občine Ivančna Gorica). II. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 108-7/96 Datum: 31.05.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA mag. Jurij Gorišck, l.r. I. Imenuje se Komisija za izbor idejnega projekta za novo zgradbo osnovne šole Stična, ki jo sestavljajo: - Milivoj Lapuh, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, - Milena Vrhovec, Občinski svet Občine Ivančna Gorica, - Marinka Piškur, ravnateljica Osnovne šole Stična, - Janez Koželj, dia., Združenje arhitektov, - Matjaž Špolar, dia., ULA Grosuplje, - Jože Mestnik, predsednik Komisije za gradnjo nove osnovne šole pri Šolskem centru in predstavnik KS Stična, - Janko Jelenčič, predstavnik KS Ivančna Gorica, - Irena Bregar, dia., Županstvo Občine Ivančna Gorica, - Bogomir Sušič, Županstvo Občine Ivančna Gorica. II. Prvo sejo komisije skliče župan Občine Ivančna Gorica, na njej pa komisija izmed sebe izbere predsednika. Številka: 108-5/96 Datum: 10.05.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA mag. Jurij Gorišek, l.r. Na podlagi 15. alinee 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji, dne 28.06.1996 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju uredniškega odbora občinskega glasila I. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju uredniškega odbora občinskega glasila (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št 4/95) se v besedilu I. točke spremeni v naslednjem: razreši se: v. d. glavnega urednika: Andrej Agnič, Lučarjev Kal, Ivančna Gorica imenuje se: glavni urednika: Andrej Agnič, Lučarjev Kal, Ivančna Gorica II. Imenovanje začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 108-8/96 Datum: 28.06.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA mag. Jurij Gorišek, l.r. Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 19. seji, dne 28.6.1996 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu središča Stične I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o ureditvenem načrtu središča Stične (Uradni list SRS, št. 1/88), ki ga je izdelala Mercator - Optima d.o.o., februarja 1996, pod štev. p. 343/96 z avtorjema Alojzom Drašlerjem dipl.ing.arh. 2. člen Ureditveni načrt vsebuje: A. Tehnično poročilo - obrazložitev načrta - numerične podatke - odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta B. Grafični del: - geodetski načrt z mejo območja - zazidalno urbanistično situacijo - prometno tehnično situacijo - načrt obodne parcelacije in načrt parcel - tehnične elemente za zakoličbo objektov - zbirni načrt komunalnih vodov - funkcionalne in oblikovne rešitve objektov. 3. člen Meja območja dopolnitve ureditvenega območja obsega naslednje parcelne številke: 33/1, 35/5, 36, 37, 116/1, 116/2, ter cesta 1579 vse to. Stična. 4. člen Namenska raba vseh površin znotraj načrta urejanja središča Stične se navezuje na opredelitve, obdelane v srednjeročnem družbenem planu občine. Ureditveni načrt centra Stične se v celoti navezuje na omenjeni plan, kjer nastopajo na območju spremenjenega ureditvenega načrta pretežno stanovanjska območja z možnimi servisnimi dejavnostmi oziroma kmetijsko rabo, nadalje proizvodne dejavnosti, servisno storitvene dejavnosti in trgovina ter končno področja historičnega značaja vključno z mestnim zelenjem in pokopališčem. II. MERILA IN POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR 5. člen Znotraj mej ureditvenega načrta se usklajuje historično jedro samostana Stične z ostalimi prostorskimi posegi, pri čemer se morajo upoštevati trije koncentrični pasovi urejanja z različnimi stopnjami zahtev, katere morajo biti usklajene z zahtevami Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki daje ustrezna soglasja. 6. člen Prvi in osrednji historični pas urejanja središča Stične je izključno sanacijskega in revitalizacijskega urejanja, kar lahko opravljajo samo strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine skupno s projektanti posameznih sklopov samostanske substance. Enako velja tudi za vse krajinske ureditve znotraj ograjenega samostanskega kompleksa. 7. člen Drugi pas urejanja, v katerem se pričakuje največ novih posegov je tudi osrednja vsebina spremenjenega in dopolnjenega ureditvenega načrta središča Stične. 8. člen V drugi coni urejanja središča Stične se pričakujejo nova arheološka izkopavanja ob novo odkriti romanski cerkvi in ob tem dejstvu se zahteva maksimalno vklapljanje novo odkritih segmentov stare Stične v celotni ambient s kreativnim sodobnim pristopom. Načrt prezentacije Sv. Katarine je predvidel odstranitev vzhodnega trakta obstoječega objekta, zato današnja izvedba in ureditev okolice ne ustrezata. Odstranitev vzhodnega trakta je zato nujna. Ureditev severnega trakta objekta mora predvideti zeleno bariero med prezentiranimi temelji pokopališke cerkve in fasado tega objekta. Dopustna je pozidava zahodnega trakta tako, da bo v talnih in višinskih gabaritih ter strešini usklajen z obstoječim severnim traktom. V celoti je potrebno ohraniti, vsaj v temeljih, severno potezo samostanskega obzidja. Gradnja južnega trakta objekta kot tudi gradnja na mestu nekdanje remize za stroje nista dopustna. 9. člen Med končne cilje ureditve centra Stične sodi tudi ureditev parkovne površine nasproti celotne vstopne fasade samostanskega kompleksa z istočasno prestavitvijo obvozne poti. Z novo ureditvijo prometa se reši boljša dostopnost do historičnega jedra, razbremeni uvoz skozi vhodno stolpno krilo, peš pot med središčem Stične in ostalimi programi, kot so novi družbeni center, trgovina, Gradiček, turistična pasarela, pokopališče in stanovanjsko področje pa se organsko poveže. Turistično-servisno ponudbo je potrebno predvideti v sklopu adaptiranega objekta ob zidu ob glavni cesti. V tem delu je s stališča varstva naravne in kulturne dediščine dopustna tudi novogradnja, ni pa sprejemljiva postavitev kioskov ob drevoredu samostana med obema kapelama oziroma kjerkoli v območju urejanja. Skansen, kot način prezentacije kulturne dediščine, je potrebno prestaviti na ustreznejše mesto, primerna je severna stran nekdanjih objektov Sinolesa. Avtobusno postajališče, kot generator peš povezav je prestavljeno v križišče spodnje ceste in se primerno cestno prometno, tehnično razširi in priredi tako za prehodne kot stacionarne obiske. Poleg obračalnega otoka vsebuje še šest postajališč za največje avtobuse in bočno postajališče za lokalni avtobus ter parkinge za osebne avtomobile in sicer najmanj 9 največ 25 in to v prostoru med cesto na pokopališče in samostanom. Novo postajališče je tudi povezano z novo obvoznico preko hriba. Parkirišče za goste samostana je potrebno predvideti v sklopu parkovne ureditve kot tlakovano površino ob interni peš poti oziroma urgentnem dovozu. Dvoriščni del ob severni fasadi cerkve bo enotno urejena površina namenjena srečanjem na prostem. 10. člen Sestavni del sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta središča Stične je tudi Projekt ureditve Stiškega potoka pri samostanu (štev. p.: R/314, izdelovalec: Hidrotehnik, Vodnogospodarsko podjetje Ljubljana, Slovenčeva 97, faza: tehnična dokumentacija za vzdrževalna dela). Projekt je bil izdelan februarja 1996 na podlagi strokovnih smernic LRZVNKD. III. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE 11. člen Za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje so obvezna merila in pogoji, ki jih določajo: - gabariti objektov - gradbene-regulacijske linije - dovozi in dostopi - funkcionalna in oblikovna zasnova objektov - prečni profil ulic. Poleg tega so za oblikovanje objektov pomembni med seboj usklajeni elementi, ki jih določajo: - izvedba strehe - izbira materialov - izvedba fasade - ureditev okolice in hortikultuma ureditev. V tretji coni urejanja pričakujemo predvsem dopolnjevanje in sanacijo obstoječih stanovanjsko servisnih programov, pri čemer je pomembno upoštevati strm naklon streh do 40 stopinj, ritem okenskih odprtin, ki naj ne bi bile prevelike in s konceptom osne kompozicije. V tej coni se vsi obstoječi pomembnejši programi skušajo nadgrajevati v vsebinskem smislu in z višjo stopnjo ponudbe, kar velja še zlasti za smotrno obnovo Gradička. Namembnost Gradička je glede na spomeniško vrednost same arhitekture in vrtne ureditve lahko turistično-gostinska. Posegi na objektih in vrtu so možni samo v soglasju s strokovno službo. Ob obnovitvenih delih na Gradičku so predvidena sondiranja, ki bodo osnova za določitev načina obdelave fasad. 12. člen Opremljenost naselja Stična mora biti glede na historično turistični značaj relativno boljša v primerjavi z drugimi naselji občine, tako v preskrbovalnem, infrastrukturnem in vsebinskem smislu, kar je mogoče izpeljati v določenih časovnih etapah izvajanja prostorskega izvedbenega načrta. V prvo etapo sodijo najosnovnejše infrastrukturne dopolnitve tehničnega značaja, kot so sanacija vodovoda in elektrike, primerne dimenzije cestnega omrežja, sledi oskrba kraja z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. V prvi fazi se uvede tudi minimalna turistična ponudba. Druga faza izvajanja in izgradnje naj bi zaobsegala kulturno in upravljalsko prostorsko potrebo v kraju z določenimi sanacijskimi posegi v okolju in izgledu Stične. V tretji fazi naj se pristopi k zaokrožitvi podobe kraja v smislu sanacije izgleda najpomembnejših stavb v središču do vstopa v naselje, opremljenost turistične pasarele, razsvetljave naselja, prenočitvene kapacitete v Gradičku in izvedba pokopališča z mrliško vežico. IV. DRUGI POGOJI POMEMBNI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH UREDITEV 13. člen Varovanje okolja obsega varovanje vode, zraka in zaščito pred hrupom. Novi objekti morajo biti zgrajeni tako, da ne bodo povzročali škodljivih vplivov na okolje preko dovoljene mere. Pred izdajanjem gradbenega dovoljenja je potrebno v primerih tehnološko sporne proizvodnje predhodno izdelati ekološko oceno procesa. 14. člen Pogoji za zaščito pred hrupom, ki bi ga povzročili tehnološki procesi: potrebna je omejitev na vsakega povzročitelja. Ta je dolžan z ustreznimi ukrepi v gradbenem načrtu omejiti emisijo hrupa na predpisano raven. 15. člen Za ogrevanje se bo praviloma uporabljalo lahko kurilno olje. Urejene bodo individualne kotlarne. Kjer bo poraba energije dovoljevala, naj se za energetski vir uporablja zemeljski plin v kontejnerjih. Vodno gospodarska ureditev zahteva, da se zemljišče nasuje nad višino najvišje poplavne vode. Za varovanje voda je potrebno pri skladiščenju škodljivih tekočin, naftnih derivatov ali maziv preprečiti, da bi pri eventuelnem razlitju snovi prišle v stik s tekočo vodo ali podtalnico. 16. člen Vse padavinske vode z utrjenih površin se s priključkom na kanalizacijo ali izlivom v Stiski potok očistijo v peskolovih in lovilcih olja. Vse tehnološke vode se morajo pred izlivom v sanitarni kanal očistiti do mere kot to zahteva upravljalec čistilne naprave. Te ukrepe mora izvesti vsak investitor na svojem zemljišču. Sistem odvajanja in čiščenja meteornih in sanitarnih odplak iz obstoječih in uporabnih površin, ki se načrtuje ima temeljni pomen za nemoteno življenje in razvoj kraja, zaščito okolja in vodotoka. Kanalski sistem Stične spada v celoten sistem povezave z Ivančno Gorico, ki ima že delujočo čistilno napravo. 17. člen Lokacija kanalov je prilagojena hidravlično tehničnim zahtevam. Prilagojena je zazidalnim površinam, konfiguraciji terena in obstoječim podzemnim instalacijam. Kanali v glavnem potekajo po javnih površinah, to je v celoti ali ob njej, kjer pa ni bilo mogoče pa po zelenih oz. kmetijskih površinah. Po teh površinah je predvidenih čim manjše možno število revizijskih jaškov. Zasnova in namen projektiranih kanalov temelji na vodnogospodarskih in sanitarno tehničnih načelih in obstoječi tehnični dokumentaciji. Namen graditve kanalov je odvajati odplake s tega področja po čim krajši poti v obstoječo čistilno napravo v Ivančni Gorici. Kanalizacija je projektirana v mešanem sistemu. Razdeljena je v več sistemov od katerih so v tem projektu obravnavani "S", "B* in *E". Na stičišču s kanalom "B" je predviden tudi cevni pretočni bazen fi 1800 mm z razbremenilnikom in iztočnim objektom, v katerem je membranska dušilka za omejitev pretoka. Rešitve ne pogojujejo načina oblikovanja asfaltne površine za avtobusno postajališče in novo obodno cesto v zelenici nasproti samostana. Trasa glavnega zbiralnika "S" in kanalov "B" in "E" potekajo po obstoječem stanju in na predvidenih zazidalnih površinah. Glavni zbiralnik "S" se priključi pod farmo na že obstoječi zbiralnik.Podolžni profili kanalov so razmeroma enostavni, razen odsekov pri prečkanju potoka. Globino kanala narekujejo tudi priključki sekundarne kanalizacije pod potokom. Prilagajati se bo potrebno situacijam na terenu in obstoječim komunalnim napravam. 18. člen Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantne mreže ter ostale podrobnosti v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez, so podane v grafičnem delu ureditvenega načrta: - kanalizacija zazidalnega področja Stična-Center se izvede po ločenem sistemu in sicer odpadno vodo se odvaja v centralni kolektor, ki poteka vzdolž glavne poti iz Ivančne Gorice, meteorna voda se odpelje v potok, ki bi moral biti saniran in deloma tudi reguliran; - vodovod: območje se oskrbuje s pitno in sanitarno vodo s skupnega vodovodnega sistema, trasa pa se podaljšuje iz šolskega centra proti centru Stične. Sekundarno vodovodno omrežje bo dimenzionirano tako, da bo služilo tudi kot hidrantno omrežje. Tehnološka voda se lahko delno koristi tudi iz vod lokalnega potoka; - elektrika: za napajanje centra Stične se koristi energija iz 20 KV daljnovoda; PTT: zazidalni kompleks Stične-Center bo priključen na območno centralo in z osrednjim kolektorjem ob glavni cesti Ivančna Gorica-Stična povezan do vseh krakov naselja Stična; - javna razsvetljava: z javno razsvetljavo je potrebno zagotoviti minimalne vrednosti srednje osvetljenosti za glavne ceste 2 cd/m2, za zbirne in ostale ceste 1 cd/m2, za parkirišča 7 - 14 2 x za peš poti pa 5 - 10 1 x. 19. člen Vse ulice in križišča se osvetlijo s svetilkami javne razsvetljave. Javna razsvetljava se napaja iz prižigališča, ki bo kabelsko povezano z novo TP. Svetilke se poveže s podzemnim kablom, še zlasti v osrednjem delu Stične kot so - avtobusno postajališče s turističnim objektom, pasarela peš in urgentnega prometa ob samostanu in nova zelenica nad vhodom. Izbor in način osvetlitve neposredne okolice samostanskega kompleksa morata biti v skladu s kulturno estetskimi merili spomenika. 20. člen Za izvedbo telekomunikacijskega omrežja na območju ureditvenega načrta je potrebno predvideti nove kapacitete. Glavni kabelski razvod poteka ob regionalni cesti. Od tu bo izvedeno notranje omrežje v kabelski izvedbi do priključnih omaric na objektih. Dele tras pod prometnimi površinami se izvaja v kabelski kanalizaciji. Kabelska TV poteka praviloma po telekomunikacijskih trasah. V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE 21. člen Notranja prometna ureditev centra Stične se navezuje na hierarhično zvezo cest, ki predvideva novo obvoznico preko hriba, pri čemer je povezava proti Mekinjam in Metnaju prednostna z ustreznimi elementi cestne opreme. V ureditvenem načrtu so detajlneje obdelane površine za javni promet, površine za mirujoči promet, za urgenco in avtobusno postajališče. Obdelane so peš povezave in glavne peš cone, smiselno razporejene med prostorsko razporeditvijo želenih programov. Vse stanovanjske napajalne ceste imajo profil 6 m. Vse ostale napajalne stanovanjske in servisne ceste imajo profil 4,5 m z možnostjo enostranskega hodnika 0,80 m. Interne dovozne ceste so široke 3,5 m z enostranskim hodnikom 0,80 m. Vse peš aleje preko osrednjega parka med samostanom in novim domom so široke 2,40 m, ostale peš poti pa 1,80 m. Parkirišča so smiselno locirana ob pomembnejših dejavnostih, centralni parking pa predvideva 6 parkirnih mest za avtobuse in 9 - 25 parkirnih mest za avtomobile manjša parkirišča imamo ob vstopu v samostan 7 pm, ob VVZ 6 pm, ob novem domu 20 pm, pred Gradičem 12 pm, na parkirišču Z = 60 - 70 pm. 22. člen Zelene površine se ureja z gradnjo objektov, skladno z zasnovo v ureditvenem načrtu. Parkovno se uredi večje zelenice, ožje zelenice v pasovih ob cestah in dvoriščih ter pas ob Stiske m grabnu se zasadi z drevoredi. Posebno skrb nameniti parku med novo obvoznico in vhodu v samostan. Visoko drevje naj bo izbrano iz lokalnih avtohtonih vrst, še posebno v novi celoviti zelenici ob vhodu v samostan in pod novo ločno zbirno medkrajevno cesto na bregu tik ob šoli, trgovini in spomeniku. Stisko veduto z dominirajočo maso samostana v lijakasti dolini je obvezno ščititi do te mere, da nobeno sleme novega objekta ne presega slemena samostana, novogradnje v zadnjem planu te vedute, ki so nastale v poslednjem času, pa je treba maksimalno ozeleniti. Enako bi kazalo s tamponskim zelenjem zaščititi tudi samo panoramsko sliko ob avtocestnem prostoru. VI. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE 23. člen Ureditev komunalnih naprav • je definirana po sistemih in po trasah. Zasnova je obvezna za nadaljno projektno obdelavo. Manjša odstopanja so možna, če ne povzroče spremembe drugih ureditev. VII. ETAPNOST GRADNJE 24. člen Ureditveni načrt se bo izvajal etapno. Posamezne etape so prostorske, funkcionalne in gradbeno tehnične celote - avtobusno postajališče, obodna cesta nad zelenico, peš - urgentna parcela ob samostanu. 25. člen Pred graditvijo objektov je potrebno zgraditi dele komunalnega in prometnega omrežja, ki so potrebni za priključitev objektov. Skupaj s to fazo je potrebno zgraditi tudi vse nove priključne trase ali prestavitve in rekonstrukcije obstoječih vodov. VIII. TOLERANCE 26. člen Gabariti objektov so podani v maksimalni velikosti. Možna so odstopanja - 10 % ob upoštevanju regulacijskih linij. Namembnost objektov je možno spremeniti v okviru sorodne dejavnosti. Pomen regulacijskih elementov je: Regulacijska linija (RL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Gradbena meja (GM) je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. IX. KONČNE DOLOČBE 27. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu je stalno na vpogled na Referatu za varstvo okolja in urejanja prostora Občine Ivančna Gorica. 28. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 29. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: 352-8/96 Datum: 28.06.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA mag. Jurij Gorišek, l.r. Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 1. korespondenčni seji, dne 15.07.1996 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija vseh za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Ivančna Gorica 1. člen Za območje Občine Ivančna Gorica veljajo določbe prostorskih sestavin • Dolgoročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 - 2000, dopolnjenega leta 1989, 1993 in 1994 (Uradni list SRS, št. 23/86, 16/90, Uradni list RS, št. 3/93, 17/94, 78/94) - v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan Občine Grosuplje, • Družbenega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 - 1990, dopolnjenega leta 1987, 1990, 1993 in 1994 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87, 29/90, Uradni list RS, št. 3/93, 17/94, 78/94) - v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan Občine Grosuplje, • Dolgoročnega plana Občine Litija za obdobje 1986 - 2000, dopolnjenega leta 1989, 1992 in 1993 (Uradni list SRS, št. 4/89, Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94) - v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan Občine Litije, • Družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986 - 1990, dopolnjenega leta 1989, 1992 in 1993 (Uradni list SRS, št. 14/87, Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94) - v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan Občine Litija. 2. člen Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija za območje, ki se nanaša na območje sedanje Občine Ivančna Gorica. Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov se nanašajo na • razmejitev občine, ustanovljene z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94), • lokacijo osnovne šole v Višnji Gori. 3. člen Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Grosuplje Dolgoročni plan Občine Grosuplje se spreminja v tekstualnem delu v poglavju 4.0 Usmeritve in strategija socialnega razvoja in razvoja drugih dejavnosti: (1) Druga alinea podpoglavja 4.2.2. se dopolni tako, da se glasi: Z investicijami v šolske prostore je treba zagotoviti pogoje za postopen prehod na enoizmenski pouk, zgraditi telovadnice pri vseh osnovnih šolah in urediti igrišča. Pri investicijskih dejavnostih je prednostna naloga izgradnja novih šol v Višnji Gori, Stični in dolini reke Krke ter širitev sedanje osnovne šole Šentvid pri Stični. Dolgoročni plan Občine Grosuplje se spreminja v kartografskem delu: (2) Zaradi razmejitev novih občin se spremenijo naslednji listi: - meja nove Občine Ivančna Gorica je označena na vseh tematskih kartah kartografskega dela plana, - meja nove Občine Ivančna Gorica je označena v kartografski dokumentaciji na listih PKN 1:5000 Višnja Gora 11, 16, 21, 26, 27, 31, 42, Žužemberk 2, 12 in 22. (3) Določijo se nove oznake planskih celot (PC) za območje Občine Ivančna Gorica: - dopolni se karta 8. Načini urejanja z vrstami prostorskih izvedbenih aktov, PK 1:50000 z upoštevanjem naslednjih oznak PC: I - PC Višnja Gora, II - PC Ivančna Gorica, III - PC Šentvid, TV - PC Krka - Zagradec. (4) Zaradi lokacije nove šole v Višnji Gori se spremenijo naslednji listi: - dopolni se karta 1. zasnova omrežja naselij in območij za poselitev, TTK 1:25000, - dopolni se karta 2. Zasnova namenske rabe površin, TTK 1:25000, - dopolni se karta 9. Zasnova rabe prostora in organizacije dejavnosti v prostoru (zbirna karta), TTK 1:25000, - dopolni se kartografska dokumentacija, list 17 (VG 32), PKN 1:5000. 4. člen Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana Občine Grosuplje Srednjeročni plan se spreminja v tekstualnem delu v poglavju 8.0 Prostorske sestavine družbenega plana: (1) Podpoglavje 8.2 Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora se spremeni tako, da se upošteva sprememba oznak planskih celot: - pri vseh območjih urejanja se upoštevajo naslednje oznake planskih celot (PC): I - PC Višnja Gora, II - PC Ivančna Gorica, III - PC Šentvid, IV - PC Krka - Zagradec. (2) Podpoglavje 8.2.2. Centralne dejavnosti se dopolni z naslednjim odstavkom: I/l Višnja Gora - območje med Grintavcem in Baronovim hribom je namenjeno izgradnji nove osnovne šole s telovadnico. Območje se ureja z zazidalnim načrtom, strokovne rešitve se pridobijo z vabljenim natečajem. (3) Podpoglavje 8.3.4 Programske zasnove za območja, v katerih se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova I. Planska cona Višnja Gora se dopolni z naslednjim besedilom: Zazidalni načrt osnovna šola Višnja Gora Lega: Območje leži na položni ravnici med gričema Grintavcem in Baronovim hribom. S treh strani (vzhoda, juga in zahoda) je omejeno z obstoječimi cestami Cesto na Polževo, Cesto Dolenjskega odreda in Cesto talcev. Ob obeh cestah, ki potekata v smeri sever-jug (Cesta Dolenjskega odreda in Cesta talcev) tečeta potoka, ki določata funkcionalni prostor šole z vzhodne in zahodne strani. Območje urejanja obsega 11.580,00 m2 in zajema parcele številka 243/4, 243/5, 243/6, 243/7 del, 343/12, 343/13, 343/14, 335, 336, 337 del, vse k.o. Dedni dol. Območje urejanja je prikazano na listu 1 kartografskega dela programske zasnove. Organizacija dejavnosti: Načrtovana je izgradnja nove devetrazredne osnovne šole s telovadnico, skupaj 1.739 m2 neto etažnih površin. Za telovadnico se upošteva srednja standardna velikost. Usmeritve za oblikovanje in namensko rabo površin: Objekt je paviljonskega tipa, vertikalni gabarit je max P + 1. Višinska kota pritličja je 364,80. Urejanje športno rekreacijskih površin sledi naravni konfiguraciji terena. Nadstropni trakt z nadkritim vbodom je ob regionalni cesti, odprt v smeri historičnega jedra. Učilnice so obrnjene proti zahodu. Telovadnica ima dva vhoda, internega v okviru šole in ekstemega s šolskega dvorišča. Ohrani oz. po gradnji se ponovno zasadi avtohtono zelenje vzdolž potokov, uredi se sadni vrt pred učilnicami in brezov drevored ob glavni cesti. Pod brezami bo locirana kolesarnica in avtobusna nadstrešnica. Preostali del območja šole so travnata igrišča, sprehajalna pot, v severnem delu območja (do gasilskega doma) pa se obrani območje naravne dediščine (močvirski babitat), ki se ureja v smislu prezentacijskega projekta zaščite naravne dediščine. Podrobnejše usmeritve so prikazane na listu 2 kartografskega dela programske zasnove. Usmeritve za varovanje naravne dediščine: Pri rabi površin in urejanju naravne dediščine -območja mokrišča, se upoštevajo usmeritve Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (dopis št. 692/95 PV-PJB-AŽ z dne 30.11.1995). Usmeritve za komunalno opremljanje, varovanje in izboljšanje okolja Šola se priključi na obstoječe komunalno omrežje. Upoštevajo se pogoji soglasodajalcev. Podrobnejše usmeritve so prikazane na listu 3 v kartografskem delu programske zasnove. V naselju ni kanalizacijskega omrežja, zato se vse sanitarne in tekalne vode vodijo v vodotesno, nepretočno triprekatno greznico. Usmeritve za prometno ureditev Cesto na Polževo je potrebno rekonstruirati. V sodelovanju z upravljalcem ceste R331 se uskladi lokacija avtobusnega postajališča. Parkirišča morajo biti odmaknjena od R331 min. 3,50 m in fizično ločena od nje. Usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja Izdelajo se raziskave glede škodljivih vplivov vode in sevanja iz podzemlja. Upoštevati je treba normative za gradnjo in opremo OŠ v R Sloveniji. Določiti je treba rešitev dokončne dispozicije sanitarno-fekalnih odplak na ustrezni čistilni napravi. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Upoštevajo se določila iz 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Srednjeročni plan Občine Grosuplje se spreminja v kartografskem delu: (4) Zaradi razmejitev novih občin se spremenijo naslednji listi: -meja nove Občine Ivančna Gorica je označena na listih PKN 1:5000 Višnja Gora 11, 16, 21, 26, 27, 31, 42, Žužemberk 2, 12, 22. (5) Zaradi odločitve o gradnji nove osnovne šole so potrebne naslednje dopolnitve - dopolni se list 17 (VG 32), PKN 1:5000; območje zazidalnega načrta je označeno kot VG4; nova sestavina kartografskega dela je programska zasnova območja osnovne šole, ki vsebuje: • list 1: načrt parcelacije - merilo 1:500, • list 2: usmeritve za oblikovanje in namensko rabo površin - merilo 1:500, • list 3: usmeritve za komunalno urejanje -merilo 1:500. 5. člen Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Litija Dolgoročni plan Občine Litija se spreminja v kartografskem delu (1) Zaradi razmejitev novih občin se spremenijo naslednji listi: - meja nove Občine Ivančna Gorica je označena na vseh tematskih kartah kartografskega dela, - meja nove Občine Ivančna Gorica je označena na listih kartografske dokumentacije PKN 1:5000 Višnja Gora 16, 17, 26 in 27. (2) Zaradi neskladij prikazanih razmejitev 1. in 2. območja kmetijskih zemljišč ter ureditvenih območij naselij v različnih merilih se na območju Občine Ivančna Gorica prikazi na listih TTK 1:25000 uskladijo s prikazi na PKN 1:5000 Višnja Gora 16, 17, 26 in 27. 6. člen Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana Občine Litija Srednjeročni plan Občine Litija se spreminja v kartografskem delu: (1) Zaradi razmejitev novih občin se spremenijo naslednji listi: - meja nove Občine Ivančna Gorica je označena na listih PKN 1:5000 Višnja Gora 16, 17, 26 in 27. 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Občine Ivančna Gorica. Številka: Datum: 15.07.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA mag. Jurij Gorišek, l.r. Na podlagi 29. in 63. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) in določil začasnega poslovnika je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 4. seji, dne 12.04.1995 sprejel SKLEP o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture Javna infrastruktura na področju kulture so v skladu z 29. in z 2. odstavkom 63. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) posule na območju Občine Ivančna Gorica naslednje nepremičnine in oprema, ki so bile na dan 17. decembra 1994 družbena lastnina v upravljanju nekdanje Občine Grosuplje ali krajevnih skupnosti z območja Občine Ivančna Gorica in so pretežno namenjene opravljanju kulturnih dejavnosti: 1. DRUŽBENI CENTER Krka, pare. št. 540/3 - poslovna stavba, Ico. Krka, vi. štev. 603. Sedanja vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: Krajevna skupnost Krka Za javno infrastrukturo se določi celoten objekt brez vzhodnega dela (gasilski dom). 2. ZADRUŽNI DOM Muljava, pare. št. 115/3 in 115/5 - zadružni dom, k_o. Muljava, vL štev. 290. Sedanja vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: Kmetijska zadruga Stična /Med KZ Stična in KS Muljava je sklenjena pogodba o brezplačnem prenosu dela zadružnega doma (trakta, ki je namenjen kulturni dejavnosti), ki je že sodno overovljena, na KS Muljava - postopek ureditve zemljiškoknjižnega stanja je v teku./ Za javno infrastrukturo se določijo prostori v severozahodnem traktu zgradbe in to: kulturna dvorana z odrom, prostor pred vhodom v dvorano in garderoba pod odrom. 3. KULTURNI DOM Stična, pare. št. 116/31 -poslovna stavba, k.o. Stična, vi. štev. 1026. Sedanja vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: ABC Pomurka Grosuplje, Krajevna skupnost Stična. Za javno infrastrukturo se določi celotno 1. nadstropje v poslovni stavbi in pripadajoče sanitarije v pritličju z vhodom s stopnišča preddverja dvorane. 4. KULTURNI DOM Šentvid pri Stični, pare. št. 21/2 - stavb išče, to. Šentvid, vi. štev. 369. Sedanja vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: Krajevna skupnost Šentvid pri Stični Za javno infrastrukturo se določi vsa površina v pritličju doma, ki jo sestavljajo: kulturna dvorana z odrom, vhod s sanitarijami, dvoranski balkon in garderoba s sanitarijami za odrom. /Stavba v katastrskem načrtu ni vrisana. Vložena je zahteva za denacionalizacijo -Župnjiski urad Šentvid pri Stični, odločba še ni izdana./ 5. JURČIČEVA DOMAČUA na Muljavi (muzej), pare. št. 109/5 - dvorišče, 106/1 -njiva, 107 - hiša, 124/2 - travnik, 123/4 -travnik, 123/1 - travnik, 124/1 - travnik, k.o. Muljava, vi. štev. 381. Sedanja vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: Občina Grosuplje Za javno infrastrukturo se določijo vsa zemljišča in vsi na njih stoječi objekti. 6. KNJIŽNICA - IZPOSOJEVALIŠČE Stična, pare. št. 833/1 - poslovna stavba (stara občinska hiša), lco. Stična, vi. štev. 1035 Sedanja vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: Krajevna skupnost Stična Za javno infrastrukturo se določijo prostori izposoj evališča knjižnice v 1. nadstropju z ocenjeno površino 20 m2. 7. KNJIŽNICA - IZPOSOJEVALIŠČE Šentvid pri Stični, pare. št. 68/2 - poslovna stavba (na Klančku), k.o. Šentvid, vi. štev. 649. Vknjižba: Lastninska pravica - Krajevna skupnost Šentvid pri Stični Za javno infrastrukturo se določijo prostori izposoj evališča knjižnice v 1. nadstropju (dve sobi) in predprostor z ocenjeno površino 38 m2. 8. KNJIŽNICA - IZPOSOJEVALIŠČE Višnja Gora, pare. št. 40 - stavbišče (mestna hiša), k.o. Višnja Gora, vi. štev. 122. Sedanja Vknjižba: Družbena lastnina Imetnik pravice uporabe: Občina Grosuplje Za javno infrastrukturo se določijo prostori izposoje vališča knjižnice v 1. nadstropju z ocenjeno površino najmanj 25 m2. Kot javna infrastruktura na podoročju kulture se ob istih pogojih in z istim dnem razglaša tudi oprema v teh prostorih, ki služi kulturnim dejavnostim. Številka: 611-1/95 Datum: 12.04.1995 PODPREDSEDNICA OBČINSKEGA SVETA OBČINE IVANČNA GORICA Milena Vrhovec, ing, agr., l.r.